- Ste v. 112
PRIMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. četrtek 13. maja 1954
Ceno 20 lir
'tali
,(t(j|.l3ans^t zunanji minister P'cc'oni it včeraj
■ *unan;epolitično komi-‘jo rtr - ’
'ice —
"tonsk
rirnske poslanske zbor-prvič odkar vodi ita-
ji, °v zunanjo . politiko — j,	stališče svoje vla-
5j s- *Tžaškega vprašanja. n1^cer ooienil, kolikor je to jo'.0 u0otoviti iz časopisnih it,. ! kitovih izjav Sulz-
SeT,’ Vendar so Pic'
ve izjave mišljene kot
j0ro?or maršalu Titu. Kot
®	vladni	tisk,
ilScelbove vlade na-anje;
sm° naklonjeni do-ia„ja 1 režitvi julijskega vpra-'nro 1 *oda čim bolj mogoče jtf ’ Ce Pa Beograd vztra-~ i J1 svojih nesprejemlji-PradIogifij potem bi na-in,. zahtevala izvedbo ^00ktobrske izjave. V prtu jPJ’mfru> t- j. v prime-t( ^ :°nčne rešitve, zahte-il,t ® vlada izboljšanje dvo-JrinjS "e izjave. V drugem t^ru (začasna rešitev) pa iijt garala osmooktobrska kj|j * izvesti v celoti, da bi Ijjjj. ,e državi, Italija in Ju-fen. lJa’ Postavljeni v ena-^ Položaj)). k je P°T°ča agencija Ansa, itm c'011' po diskusiji o tof,pra®an3u “zajamčil, da direktiva za akcijo vla-vedno veljavna soglas-thi^lasovana resolucija v 'SSj ?l zbornici 8. oktobra
oe bi se moralo zgo-_______
novega, bo o tem Poročala parlamentu».
Mt
»tno
'rat
le torej, da se še
l!l,i	sPomnimo, kako se
<il( °besedno tista zna)ne-•Prjj. So8lasno sprejeta — W je V Povojni zgodovini)), 'i „e s'°t>esno poudarjal la-!c|Uc® 'talijansJci tisk — re-• «Zbornica	poziva
'ki;' a vztrajno nadaljuje
ciliu
^ Pogojev za učinkovi h ^^čenje pravice Italije '!!ta!'0tn° Svobodno tržaško Sij* in za za jamčenje po-boleri domovini tega fot ° ’>l Prcb’valslva>>-hiti V'dim°> ni težko po-W- popolnoma jasne za-
uresničcnja po-
'z sedanjega stali-
ij* sevanje; V' Janske vlade
do trža-
I* >Vet^ra^ania- <~e 3C kdo **ie u morda gojil iluzijo, ‘i Scetbova vlada mor-I* ljs ar*e premaknila vsaj
3e5^tiSti,l P02’eD> s ka~ ministrski pred-
%o e"a vodit imperiali-do tržaškega \ je la ’n do Jugoslavije, Nici Sfdai jasno, da je v h je zivei v iluzijah in kPo|n 5taIiščc Pellove vlade *Si ,!"a identično s stali-l P.ri {acie Scetbo - Piccio-*,Hti e,,t pa ne smemo po-!’ ,e 0 ie to stališče dalo Hiii itot. pošiljanje it ali-% ^	'vizij na jugoslovan-
ni brez po-istvo, da je omenje-sprejeta
Tudi
de
re*ni' vo’ da i
S dn/uci3'a bila
fl ' Utli	°*JI
J® Se Pred 8. oktobra
m in
Pellova vlada po
Kepala
#bt "ll^ia tudi po 8. ok-Ko pa je ta vlada
No n
je
ne
zaradi
, in .' loko zelo pogosto-'ianif U>:° r°da trdi vele-plara Luce — je
>£ot
v t
N ta° iavn° mnenje oce-Nšne Todec kot posledico ,Si Jlac'onalističnc zale-L^triu •epe. Nastala je za-N k--'1 2 Veliko muko reti Sih,'"10' Zdelo se je, da n Vendarle z zaleta-
i "^0. ri>lehai- Toda dancs
kjj ’ a je ostal tam, kjer
t
š i- ,l0i'e rim*ka vla-4 tia6 vedno si lasti pra-,%ija °be coni Tržaškega 1 PrebiN ,na zedotno njego-k dokr,V°- •' 2- V prime-SkJlCne. fešitve se z
N Pon, ,rsk‘m diktatom ne bCt	V vrime-
? Polo* Tehtve hoče bi-u0o*t <*a^u enokopravnosti
sZ ijoy>-
'Site je’ da so vse tri ita-^e in zabteve nesprejem-l»?0(irnnOU zares ni potreb-, ajtti0 ,n° Tuzlagati, zakaj. %,,, e' da je kmalu po 'sNliti • tudi Petin bodisi W*»i v tziavah novinarjem tir sv°jih govorih ne-
■* l^Uco Tial P0003 2“
\Sla-', katere sklicanje C* itau: a Ju0oslavija, da iti; Petn biti v «enako-
, lfi*	Itn J — y.
In • k
P® pN bkrati nanašajo
S ln pol°žaju z Jugosla-
[tč^bJ:Tav v tei zvezi \A 0 Povedati nekaj nanašajo ®cio»««wo zahtevo P0rciii (v primeru
^>*jeri!NtUe)' fe0t n<lj
(t °>h,	2	oktobrskim
JieNStno
® «* tta l0re3’ kakšno sta-■Myhon-STO danes glede \%aPyen Položaj. Ju-' oS vNprauli° aicef po V kot i1 del STO, toda iS n. l,r,krat tnanjžtm *3e S'liuat5tva, fcot pa C0na A, Glede go-
spodarske zemljepisne važnosti in vrednosti pa je to razmerje še mnogo slabše za Jugoslavijo, in mislimo, da se prav nič ne motimo, če rečemo, da je komaj ena proti dve. Kdo pa upravlja cono A? Cono A bi morali upravljati Angleži in Amerikanci. Tako je bilo dogovorjeno kmalu po osvoboditvi Trsta v maju in juniju leta 1945; to je potrdila nato tudi mirovna pogodba, katero je podpisala poleg 20 držav tudi Italija sama in se s tem odrekla svojih pravic na obe coni STO. Toda to je ostalo vseh povojnih devet let samo na papirju. Ze od vsega začetka je angloameriška vojaška uprava dala vso civilno oblast zgolj Italijanom, nato pa jim postopoma prepuščala vedno večje oblastvene kompetence, dokler jim m prepustila več kot dve tretjini oblasti v samem vrhovnem upravnem organu ZVU, pri čemer — kar je treba še posebej poudariti — so padli v roke italijanske vlade vsi gospodarski in finančni resori.
Ce torej da)ies ocenjujemo dejansko stanje z vidika enake oblasti na STO, moramo ugotoviti, da je stanje naslednje;; Jugoslavija izvaja oblast nad komaj eno 'petino prebivalstva STO, medtem ko italijansko-angloameriška «-prava nad štirimi petinami prebivalstva. Ce upoštevamo razmerje Angleži, Američani - Italijani kot ena proti dva, odpade na italijansko vlado nad dve tretjini prebivalstva cone A, k ar je sko-ro trikrat toliko, kot šteje prebivalstvo cone B. Če pa upoštevamo, da italijanska vlada upravlja vse gospodarstvo cone A, potem to pomeni, da italijanska vlada u-pravlja devet desetin vsega gospodarstva STO. Takšno je torej dejansko stanje: italijanska. vlada ima torej na STO v rokah, skoro vse gospodarstvo in najmanj dve tretjini oblasti. Kdo je torej v boljšem položaju, Italija ali Jugoslavija? Jasno: Ita-lijat
Kdo bi imel torej pravico zahtevati naj se ustvari e-nukopravno stanje obeh držav na Tržaškem ozemlju? Jasno: Jugoslavija.
Toda kaj se namesto t.ega dogaja? Enakopraven položaj na STO zahteva Italija z u-resničenjem osmooktobrske-ga diktata, s čimer hočejo doseči prevzem še tiste tretjine oblasti, ki jo držijo v rokah Angleži in Amerikanci.
Mar je potreben pri vsem tem še kakšen komentar? Mar je potrebno še enkrat spomniti ves svet, da smo Slovenci, da smo Jugoslovani osvobodili vso tako imenovano Julijsko krajino, ki je v celoti kompakten sestavni del nacionalnega ozemlja, slovenskega in jugoslovanskega, in da smo za osvoboditev rtvovali sorazmerno najvec-je žrtve od vseh evropskih držav v borbi proti italijanskemu fašističnemu in nemškemu nacističnemu okupatorju?
Ni potrebno! Potrebno pa je vprašati ne samo Italijo, marveč tudi tiste, ki ji dajejo potuho in jo podžigajo v nadaljevanju postavljanja njenih imperialističnih zahtev, do kdaj bo trajala podpora tej nesramnosti?
VIETNAM PBEDLAGA TRETJI NAČRT
za rešitev Indokitajskega vprašanja
Predlogi Baodajeve 'vlade slone na zahtevi, da jo priznajo za edino zakonito predstavnico Vietnama Incident med sejo - Danes ponovno seja o Koreji
ŽENEVA, 12. — Danes je bila v Ženevi spet na vrsti seja o Indokini, medtem ko je za jutri napovedana ponovno plenarna seja o Koreji. Pred današnjo sejo so se za tri četrt ure sestali načelniki delegacij treh zahodnih velesil Eden, Bidault in Bedeli Smith. Sodijo, da so poskušali vskladiti zahodno stališče glede Indokine. Opozarjajo namreč, da ne na eni ne na drugi strani ni videti soglasnosti; če velja to za Zahod, velja prav tako tudi za vzhodne delegacije.
Današnja seja se je začela s kratko izjavo kamboškega delegata Sama Šarita, ki je omenil, da so bili trije prebivalci njegove dežele ubiti od vietminških oddelkov, in zaključil. da tudi to kaže na potrebo, da se čimprei ustavijo sovražnosti v Indokini.
Drugi govornik 'e bil vietnamski delegat Ngujen Quok Din, ki je prebral dolgo izjavo o stališču svoje vlade. Ta izjava vsebuje predloge za vojaško in politično ureditev indokitajskega vprašanja:^ to je torej že tretji načrt, ki je pred ženevsko konferenco. Vietnam zavrača vietminški predlog in predlaga načrt, ki predvideva
a) za vojaško ureditev:
1. vietnamska delegacija je pripravljena proučiti vsak ((delovni dokumentu, ki bi bil
[i
o
W A SH .'..N G T ON, 12. — Predsednik Eisenhower je izjavil danes, nedvomno v zvezi včerajšnjo Dullesovo tiskovno konferenco, da izjava o tem. da ZDA ne bodo opustile o-
brambe jugovzhodne Azije, tudi če bi Indokina padla, sne pomeni drugega kot omembo ukrepov, ki bi jih podvzelc ZDA, če bi prišlo do tako žalostnega dogodka«. Na drugi strani pa, je dejal Eisenho-wer, ((svobodni svet na noben način ne sme biti pripravljen pristati na izgubo Indokine. temveč mora gledati na položaj v tej deželi s krepko odločnostjo in optimizmom«.
Zunanji minister Dulles je razpravljal v senatnem zunanjepolitičnem odboru o Indokini. Po seji odbora je njegov predsednik Aleksander Wiley časnikarjem sporočil glavne Dullesove izjave,
Dulles je po Wileyevi izjavi navedel, da je treba vsak nadaljnji ameriški korak pretehtati v zvezi z razvojem pred Združenimi narodi. Dulles .ie izjavil, da vprašanje Indokine ni eno od tistih, za katerih varstvo bi lahko zahtevali od Združenih držav, da bi poslale svoje čete, razen če bi ne zagotovili pridruženim državam popolne neodvisnosti in če se ne bi lotili vprašanja Združeni narodi. Dulles je tudi izjavil, da ima vprašanje Indokine dve fazi. od katerih je prva Indokina sama. druga pa Indokina kot del južnovzhodne Azije. Načrt generala Navarra v glavnem iz političnih razlogov ni uspel, kot so pričakovali. Kitajci so pri Dien Bien Fu.iu vietminškim četam v večji meri pomagali kot je bilo pričakovati.
Časnikarji so vprašali senatorja Wileya. ali Dullesova izjava pomeni, da Združene države ne bodo podvzele nobene vojaške akcije v Indokini, dokler ne predložijo vprašanja Združenim narodom. Wiley je odgovoril, da o predložitvi napada v Indokini pred Združene države odbor ni razpravljal.
v ta namen predložen konferenci in ki bi lahko pripeljal do zadovoljive vojaške ureditve;
2. načrt mora predvsem zagotoviti zadostna jamstva za dejanski in trajen mir in za preprečenje morebitnega ponovnega napada;
3. načrt pa ne sme predvidevati neposredne ali posredne razdelitve, dokončne ali začasne, de faeto ali de iure, vietnamskega ozemlja;
4. potrebno pa je mednarodno nadzorstvo nad izvajanjem določil dogovora o prenehanju sovražnosti;
b) za politično ureditev;
o odnosih med Vietnamom in Francijo: te odnose bo ure-jala skupna francosko-viet-namska , izjava od 28. aprila, ki predvideva popolno neodvisnost in suverenost Vietnama in njegovo pridružitev Francoski zvezi.
o notranji politični ureditvi v Vietnamu:
1. priznati je treba načelo, da je edino Baodajeva vlada upravičena zakonito predstavljati Vietnam na vsem ozemlju dežele;
2. priznati je treba načelo enotne vojske za vse ozemlje, in sicer vojske vietnamske vlade; položaj vietminških vojakov v okviru vietnamske vojske bi bilo treba urediti po tem načelu in na način, ki bi ga bilo treba določiti. Izvedba tega načela bi morala biti pod mednarodnim nad-
| zorstvom:
j 3. svobodne volitve na vsem ozemlju bi bilo treba izvesti pod vrhovnostjo vietnamske vlade, in sicer takrat, ko bo Varnostni svet OZN ugotovil, da bi bila avtoriteta te vlade vzpostavljena na Vsem ozemlju in da obstajajo potrebni pogoji za svobodne volitve: mednarodno nadzorstvo;
4. po volitvah in v skladu z njihovimi rezultati bi bila ustanovljena reprezentativna vlada pod Baodajem, poglavarjem vietnamske države;
5. vietnamska vlada bi se obvezala, da ne bo preganjala oseb, ki so sodelovale z Viet-minhom:
6. mednarodno jamstvo za politično in teritorialno nedotakljivost Vietnama;
7. pomoč prijateljskih držav za razvoj gospodarstva.
Po vietnamskem delegatu je govoril kitajski zunanji minister Čuenlaj. ki je podpiral vietminške predloge za ureditev indokitajskega vprašanja,'
r.ato pa obširno napadal ameriško politiko v Aziji.
Seja je bila nato za pol ure prekinjena za čaj. nato pa so na kratko govorili kamboški, vietnamski, kitajski, britanski in ameriški delegat, končno pa še Molotov. Vmes je v diskusijo na kratko posegel tudi Bidault. Francoski zunanji minister je dejal, da bi bilo treba najprej najti možnost za sklenitev premirja v Indokini, sele nato pa bi govorili o politični ureditvi vprašanja. Eden pa je poudaril, da je treba predvsem razčistiti nekaj vprašanj o načinu izvedbe premirja, predvsem vprašanje, kako koncentrirati obe nasprotni vojski po premirju, vprašanje Laosa in Kambodže. vprašanje, kdo naj določi cone za koncentracijo čet v Vietnamu, vprašanje razorožitve gverilskih oddelkov in vprašanje mednarodnega nadzorstva in njegove oblike.
Ameriški predstavnik Bedeli Smith je podpiral predloge in stališče vietnamskega delegata in dejal, da priznavajo ZDA Baodajovo vlado za edino zakonito vlado Vietna-
ma. In to je dejal, da je za ameriško delegacijo bistveno, da bi bil ((program urejenega prenehanja sovražnosti podrejen dejanskemu mednarodnemu nadzorstvu pod okriljem OZN«.
Konferenca o Indokini je bila nato odložena do petka, še pred zaključkom seje pa je prišlo do incidenta, ki so ga povzročile neke izjave Molotova, ki je sprožil glasno navzkrižno prerekanje skoraj vseh delegatov. Jutri bo seja o Koreji.
V zvezi s Korejo poročajo iz Seula, da je predsednik Singman Pd zavrnil predlog o združitvi Koreje, ki so mu ga sporočile ZDA. Podrobnosti o tem predlogu v Seulu niso sporočili, zdi se pa, da gre za zamisel izvedbe svobodnih volitev v vsej Koreji.
Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da nima obvestil, ki bi potrjevale govorice, da se bo Eden za nekaj dni vrnil v London (da bi v soboto prisostvoval prihodu kraljice Elizabete in da bi poročal vladi o položaju v Ženevi).
oeseta obletnica Utrne drž. varnosti
BEOGRAD. 12. — Pripadniki organov jugoslovanske državne varnosti praznujejo danes 10. obletnico ustanovitve Uprave državne varnosti. V Beogradu in v vseh glavnih mestih jugoslovanskih republik ter ostalih središčih so bile nocoj svečane proslave. Glavna proslava je bila v Beogradu v Kolarčevi univerzi. Udeležili so se je najvišji jugoslovanski predstavniki kot Moša Pijade, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič. Svetozar Vukmanovič, državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak. načelnik generalštaba Peko Dapčevič in drugi.
Na osrednji proslavi v Beogradu je govoril zvezni državni tajnik za notranje zadeve Svetislav Stefanovič o desetletnem delovanju organov državne varnosti.
Potrjena razsodba proti Mosadeku
TEHERAN, 12. — Prizivno sodišče v Teheranu je potrdilo razsodbo, ki jo je izreklo proti Mosadeku sodišče prve stopnje in s katero je bil ta obsojen na tri leta zapora.
Bivši načelnik glavnega štaba general Riahi je bil obsojen na tri leta prisilnega dela, medtem ko je bil v prvi stopnji obsojen na dve leti zapora.
PICCIOII lj¥ ICELBA nič boljša od Pelle
Micciuni izjavlja pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice, da zahteva Italija za dokončno rešitev tržaškega vprašanja «nekaj boljšega» bot diktat od 8. oktobra - De Marsanich, t\!enni in Pajetta zahtevajo od vlade, naj si prizadeva za priključitev vsega STO k Italiji
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Na današnji seji zunanjepolitične komisije poslanske zbornice je poročal o italijanski zunanji politiki zunanji minister Atti iiPiccioni. k: je tako navezat prvi tes itjl, .tik s parlamentom, odkar se je po znani škandalozni aferi mora' u-mokniti v ozadje. Piccioni je govoril o delu italijanske delegacije na zasedanju atlantskega sveta v Parizu, o razgovorih, ki jih je takrat imel z zunanjimi ministri Francije, Angiije, ZDA in Grčije in o nedavnem sestakom z Dullesom pri Gallarate. Na
Beograjski komentarji o tržaškem vprašanju
Intervju maršala Tita „New York Timesu" je presekal manevre italijanske diplomacije in druge mahinacije, za katere je dala povod indiskretnost na Zahodu
DANES ZAČETEK KONGRESA EKONOMISTOV JUGOSLAVIJE
Kongresa, ki bo v Portorožu in bo trajal tri dni, se bodo udeležili ekonomisti iz vseh republik FLRJ
PORTOROŽ, 12. — Včeraj popoldne so prispeli v Portorož ekonomisti vseh jugoslovanskih republik, ki bodo imeli tu danes svoj II. kongres. Portorož bo za to priložnost okrašen s pozdravnimi parolami in zastavami. Med gosti, ki jih je okrog 500, so predstavniki Društva ekonomistov, gospodarskih podjetij, ljudskih odborov, univerz in gospodarskih zavodov iz vse države. Popoldne so šli iz Portoroža v Socerb, kjer jim je okrajni ljudski odbor zvečer priredil svečan sprejem. Socerb je bil za to priložnost razsvetljen z bengaličnimi ognji in kresovi.
II. kongres ekonomistov Jugoslavije bo začel z delom danes ob 8. uri s svečano otvoritvijo v piranskem gledališču «Tartini». Delovni del kongresa pa se bo razvijal v dvorani ljudskega doma v Portorožu. Na dnevnem redu kongresa, ki bo trajal tri dni, so referati, kritične pripombe in razprave na naslednje teme; «Problemi našega tržišča
s posebnim ozirom na tržišče poljedelskih artiklov«, ((Kritična analiza stanja organizacije podjetij, problemi stanovanjske graditve in njenega kreditiranja v mestih FLRJ«, ((Sestav in problemi delovne sile Jugoslavije ter o nekaterih problemih ekonomske vzgoje«. Kongresa se bodo udeležili tudi nekateri najvidnejši predstavniki jugoslovanskega gospodarstva.
V čast kongresa bodo na Koprskem te dni razne prireditve. Med drugim bo v soboto nastopil slovenski oktet s koncertom v koprskem gledališču. Danes pa bo društvo ekonomistov iz Kopra odprlo v ljudskem domu v Portorožu gospodarsko razstavo, pri kateri sodelujejo gospodarska podjetja iz koprskega in bujskega okraja. Razstava bo odprta več dni. Po raznih krajih pa bodo te dni zvečer predavali vidnejši jugoslovanski gospodarstveniki o raznih go-spodarskih vprašanjih. Taksna predavanja bodo v Kopru, Izoli n Piranu.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — V svojih komentarjih o najnovejšem razvoju tržaškega vprašanja in o politiki italijanske vlade poudarjajo politični krogi v Beogradu, da se sporna vprašanja med državami lahko rešujejo na razne načine. Pot, ki jo država izbere za dosego rešitve spornih vprašanj, odraža njeno zunanjo politiko. Osnovno načelo zunanje politike miroljubne države je, da se sporna vprašanja lahko rešujejo samo s sporazumom med zainteresiranimi državami, poudarjajo v Beogradu. To je osnovno načelo Jugoslavije pri reševanju vprašanj z drugimi državami. Spoštovanje tega načela zahteva Jugoslavija tudi pri reševanju tržaškega vprašanja.
V naporih za dosego rešitve z Italijo, ugotavljajo beograjski krogi, je Jugoslavija šla na škodo svojih interesov do skrajnih meja, tako da so najodgovornejši jugoslovanski krogi optimistično gledali na sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, zlasti še, ker se je zdelo, da je italijanska vlada končno vendarle spregledala jalovost svoje dosedanje politike. Toda to se je samo zdelo. V trenutku, ko je po mišljenju v Beogradu bilo potrebno samo malo dobre volje Italije za dosego sporazuma, se je Italija začela ponovno sklicevati na osmook-tobrski sklep. V pripravljenosti Jugoslavije, da gre do skrajnih meja pri iskanju sporazuma, je italijanska vlada videla znak slabosti Jugoslavije, ki ga je treba izkoristiti za povečanje zahtev. To manevriranje Italije in raznovrstne mahinacije je presekal maršal Tito s svojim intervjujem «New York Timesu«.
Položaj je danes jasen, ugotavljajo v Beogradu/Jugoslavija je v interesu okrepitve miru pripravljena na sporazumno rešitev vseh vprašanj z Italijo. Pripravljena je dati pobudo za sprejem Italije v balkansko zvezo, kolikor Italija pokaže željo do konstruktivnega sodelovanja v zvezi, pripravljena je sodelovati v evropski obrambni skupnosti, ki bi bila skupnost enakopravnih, neodvisnih držav pri-
jateljic, a ne samo skupnost formalnih zaveznikov.
Nekateri na Zahodu se boje, da bo «indiskrecija» maršala Tita pokvarila napore za dosego sporazuma. V Beogradu pa nasprotno menijo, da je prav zaradi indiskrecij zahodnih krogov, ki so bile povod za raznovrstne kombinacije in ugibanja o nekih novih jugoslovanskih predlogih in v zvezi s tem za nove manevre italijanske vlade, bilo potrebno spregovoriti in presekati poskuse, ki so šli za tem, da se pogajanja zavlečejo jn zvrne krivda za to na Jugoslavijo.
Dovolj je manevriranja in mešetarjenja ter zakulisnih bojev, poudarjajo v Beogradu. Jugoslavija je prav danes, ko je njen zunanjepolitični položaj mnogo močnejši kot kdaj koli prej, pokazala pripravljenost na maksimalne žrtve zaradi ljubega miru in normalizacije odnosov s sosednjo Italijo, od katere ne zahteva ničesar drugega, kot da se enkrat za vselej odpove svojim norim sanjam o gospostvu na Balkanu. Intervju maršala Tita je samo ponovno potrdilo dosledne predanosti Jugoslavije miroljubnemu sodelovanju z vsemi državami in sporazumnemu reševanju mednarodnih vprašanj.
B. B.
Nov potres v Grčiji
ATENE. 12.' -- Danes zjutraj je bi) na področju Pyrgosa na Peloponezu nov potres, ki je povzročil žrtve in veliko škodo. Ena oseba je bila ubito, dvanajst pa ranjenih. Šest vasi pa je bilo do tal porušenih.
GIBRALTAR, 12. — Ameriška kraljica Elizabeta. Edim-burški vojvoda in njuni otroci so danes z jahto «Britannia» odpotovali iz Gibraltarja. V Anglijo bodo prispeli v petek. S tem Je kraljica Elizabeta zaključila svoje potovanje po državah Common-
vealtha.
Španski tisk je ves čas obiska kraljice Elizabete v Gibraltarju o tem molčal.
kratko je govoril tudi o odnosih med Italijo in. ZSSR in o italijanskem stališču do ženevske konference. , -
Predvsem pa se je Piccioni zaustavil ob dveh vprašanjih, ki kot kaže, najbolj zanimata italijansko diplomacijo; Trst in sprememba balkanskega pakta v vojaško zvezo. Glede tega je ponovil znano italijansko stališče, da je najprej treba normalizirati italijansko - jugoslovanske odnose, to pa ;'e mogoče doseči samo z rešitvijo tržaškega vprašanja.
O tržaškem vprašanju je Piccioni dejal,, da je «v fazi poglobljenega proučevanja« in dodal, da bi bilo škodljivo za italijanske interese, ko bi zdaj podrobno razčlenil vso zadevo in ko bi italijanska vlada opustila ((linijo previdne zadržanosti«. «Ne kaže torej govoriti o takojšnji rešitvi«, je dejal Piccioni in pozval predstavnike vseh strank, naj tržaškega vprašanja ne mešajo v medsebojno polemiko, ker bodo s tem mnogo koristili nacionalni stvari. O italijanskem stališču pa je Piccioni na kratko povedal, da bi Italija pristala samo na takšno dokončno rešitev tržaškega vprašanja, ki bi bila ((boljša od izjave od 8. oktobra«, če pa dokončna rešitev «zaradi jugoslovanske nepopustljivosti« še ne bi bila mogoča, zahteva Italija izvedbo oktobrskega diktata, da bi bila Italija ((enakopravna z Jugoslavijo«.
V diskusiji so poslanci De
Marsanich (MSI). Nenni (PSI), Cantalupo (PNM) in Pajet-ta (KPI) zahtevali, naj se vlada drži resolucije, soglasno izglasovane v poslanski zbornici B. oktobra iani, po kateri bi morala vlada skrbeti, da pride vse Tržaško o-zemije pod Italijo. Zlasti glasno je to zahteval Nenni, pa tudi Pajetta je terjal, naj italijanska vlada »takoj poseže v pogajanja o Trstu in še enkrat poudaril svoje stališče v skladu z resolucijo poslanske zbornice«. Monarhist Cantalupo pa je dejal, da zahaja Italija v vedno večjo mednarodno izolacijo, ker ni znala preprečiti uveljavljanja Jugoslavije na mednarodnem področju.
Na koncu je govoril ponovno Piccioni, ki je dejal, da je za vlado še vedno veljavna, «kot direktiva za akcijo«, resolucija, ki jo je poslanska zbornica izglasovala lani oktobra.
O tržaškem vprašanju piše tudi današnji londonski ((Times«, ki pravi med drugim, da je predstavnik Foreign Officea ((obžaloval naznanila« v intervjuju maršala Tita «New York Timesu«, «ne pa tudi njegove vsebine«. List nadaljuje, da se razgovori z italijansko vlado še niso začeli in da se v Londonu bojijo, da bo Italija na beograjske glasove odgovorila «prav tako glasno«. Nato pravi list, da Italija sicer uradno ne povezuje tržaškega vprašanja za ratifikacijo EOS, da pa sta za Italijane obe vprašanji tesno povezani.	A.	P.
Tretji transport
Pogubne posledice umetnega priseljevanja iz Italije za tržaško prebivalstvo
Včeraj je odpotoval iz Trsta v Avstralijo tretji transport tržaških brezposelnih delavcev. Skupno s tem transportom je v zadnjih dveh mesecih odpotovalo v novi kontinent 2100 Tržačanov z upanjem, da si v tujini zagotovijo življenje, ki jim ga doma odrekajo.
Kaj sili naše ljudi zdoma?
1. pomanjkanje dela, beda, strah pred bedo, vedno večja gospodarska kriza, ki ne zagotavlja nikomur gotovega zaslužka;
2. prodiranje tujcev v naše mesto, ki ga italijanski nacionalistični krogi organizirano vodijo in ki odjeda delovna mesta domačinom.
O prvem vzroku smo v zadnjih mesecih in predvsem, odkar se je gospodarska kriza močno zaostrila, mnogo pisali in jasno povedali, da je temu kriva predvsem politika popuščanja italijanskemu imperializmu na tem področju, da so za to krivi Angleži in Američani. ki so izročili vse gospodarstvo Trsta in. celotno področje A na milost in nemilost Italiji, ki ga je vedno izkoriščala in zavirala vsak razvoj. Takšna gospodarska politika je nujno morala roditi sadove. kakršne danes vidimo na področju industrije in trgovine in ki so najbolj zgovoren dokaz dolgoletne saboterske politike do Trsta, da bi mu uničili vse samostojne gospodarske vire. S tem so v povojnih letih že skoraj popolnoma uspeli.
Kljub tej uničevalni gospodarski politiki Italije do Trsta bi lahko vsi Tržačani v sedanjem položaju mesta našli takšno ali drugačno zaposlitev doma in jim ne bi bilo treba iti po svetu, če ne hi bilo umetnega naseljevanja tujcev in njihovega nameščanja v najrazličnejše službe.
Ob odhodu druge skupine tržaških delavcev v Avstralijo smo objavili članek, v katerem smo ugotovili, da je prišlo v povojnih letih v Trst nad 46.000 tujcev. Objavili smo podatke statističnega u-rada tržaške občine„ iz katerih je razvidno, da se je priselilo iz Italije v Trst ol 1. 1. 1945 do 31. 12. 1953 38.369 oseb; v istem času se je izselilo iz Trsta v Italijo 21.504 oseb. V Trstu je torej ostalo 16.865 priseljencev iz Italije. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da so bile osebe, ki so se izselile iz Trsta v Italijo, v večini Tržačani, tako da je dejansko o-stalo v Trstu še mnogo več tujcev, kot nam jih prikazuje razlika med priseljenimi in odseljenimi osebami. Toda to še ni vse. Ugotovili smo t udi že večkrat, da je ostalo v Trstu v povojnih letih Še 30.000 raznih ezulov in optantov, ki so optirali za Italijo in so jih šovinisti zadržali v Trstu. Ce k temu dodatno še 16.865 oseb ki so prišle ).. Italije v Trst in so se tu stalno naselile, moramo ugotoviti, da se je od 1945 do konca 1953. leta stalno naselilo v našem mestu vsaj 46.000 tujcev, ki so za to število tudi povečali število Italijanov v tržaški občini.
Toda te številke nam še ne odkrivajo vseh usodnih posledic tega umetnega priseljevanja tujega elementa. Pomisliti moramo, da so bile vse za delo sposobne priseljene osebe vključene v proizvodnjo, v različne javne službe, trgovino itd. Hkrati pa ne more-
Razgovori o Posarju
PARIZ, 12. — Zaradi jutrišnje debate v francoski narodni skupščini je podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Maurice Schumann prosil svojega nemškega kolego Hallsteina, naj bi nadaljevanje razgovorov o Posarju odložili na petek.
Ne glede na to. da se saar-sko vprašanje lahko samo začasno reši. ker se lahko dokončno reši le v okviru mirovne pogodbe, je dodal predstavnik, je Adenauerjeva vlada pripravljena podaijšati rok za prehod saarskega gospodarstva na organe Schumanovega načrta ali na bodočo evropsko organizacijo.
Danes skupščina odloča o usodi Lanielove vlade
Izreden sestanek vladnega predsednika z voditelji večinskih strank, katere je seznanil tudi s tajnimi vojaškimi dokumenti o Indokini > Položaj za vlado negotov - Pred Hošiminhovim napadom na Luang Prabang?
PARIZ, 12. — Laniel je obvestil voditelje parlamentarne večine, da bi padec vlade utegnil povzročiti še hujše diplomatske in vojaške poraze, kakor je bil padec Dien Bien Fuja. Toda položaj vlade se nocoj zdi zelo negotov in malo upanja je, da se bo vlada pri jutrišnjem glasovanju o zaupnici rešila. Lanielovi nasprotniki že govorijo o «živem mrliču«.
Kakor poročajo v obveščenih krogih, je Laniel izjavil voditeljem večinskih strank, da se ne morejo pripisati koalicijski vladi, ki je na oblasti komaj eno leto, napake, ki so se nabrale v Indokini v času osemnajstih francoskih povojnih vlad.
Prvikrat obstaja resna možnost, da se vojna v Indokini konča s sporazumom. Ker v narodni skupščini ni mogoča drugačna večina od sedanje, bi bilo zaman povzročiti vladno krizo, ker bi se s tem samo zgubljal čas, in to bi zavleklo in morda tudi onemogočilo nadaljevanje ženevske konference.
Poraz vlade po ustavni večini bi utegnil povzročiti mrtvo točko, ki bi lahko pripeljala do novih volitev. Po-tiebno bi bilo več tednov preden bi se lahko izvedle volitve, in na podlagi ustave bi morali biti v začasni vladi
predstavniki vseh strank, vštevši kominformiste.
Vlada bi padla v trenutku, ko je treba podvzeti nujne vojaške odločitve glede ustja Rdeče reke. Teh odločitev ne bi mogla sprejeti začasna vlada, zaradi česar bi nastala nevarnost za francoski ekspedicijski zbor.
Prvikrat gv povojni parlamentarni ziodovini so voditeljem večinskih strank pokazali vojaške tajne dokumente, na katerih temelji francoska strategija na raznih področjih Indokine. Voditelji so se obvezali, da ne bodo razširili vsebine teh dokumentov.
Večina dveurnega razgovora pa se je sukala okoli jutrišnjega glasovanja o zaupnici. Ni še znano, kako bodo posamezne skupine reagirale na Lanielovo opozorilo. Francoski listi, vštevši «Figaro», «Le Monde« in «Franc Tireur« se danes strinjajo v trditvi, da bi bila Francija danes brez vlade, če bi se o zaupnici glasovalo sinoči.
V zvezi z odstranitvijo ranjencev iz Dien Bien Fuja javljajo iz Saigona, da je francosko poveljstvo danes_ odredilo, naj se takoj pošlje v Dien Bien Fu posebno odposlanstvo v smislu včerajšnje ga sporočila Hošiminhovega poveljstva. V odposlanstvu bodo častniki, ki bodo zasto-
pali glavni štab, sanitarno službo, letalstvo in inženirske enote. V Dien Bien Fu bo odposlanstvo odpotovalo s helikopterji «Sikorsky», ki pripadajo francoskemu letalstvu.
Sodelavec generala Navarre general Bodet je danes na tiskovni konferenci v zvezi z bitko za Dien Bien Fu izjavil, da je bilo Hošiminhovo poveljstvo «pod absolutnim nadzorstvom kitajske komunistične vlade«. »Kitajska — je dodal — je sklenila z vsemi sredstvi razstreliti ključavnico Tonkinga, t. j. Dien Bien Fu, da odpre pot v Siam in Burmo«. Bodet je tudi izjavil, da ni bližnje nevarnosti za Hanoi in področje delte Rdeče reke, «kjer je položaj resen, a ne brezupen«, kakor tudi ni bližnje nevarnosti za Laos, ker se bliža doba deževja. Pripomnil je še, da je treba, ne glede na morebitne sklepe v Ženevi, proučiti, v kakšni novi obliki se borba lahko nadaljuje.
Iz Vientiane pa medtem javljajo, da so Hošiminhovi elementi vdrli v dolino Nam-Bac. Na tem področju je približno 90 kilometrov od prestolnice Luang Prabang prišlo do več spopadov. Dodaja se, da ni še mogoče ugotoviti, ali nameravajo Hošiminhove sile korakati proti laoški prestolnici.
mo pozabiti, da so vsem tem ljudem poskrbeli tudi za streho, da njihova prisotnost V mestu močno obremenjuje področni proračun in predstavlja za mesto tudi veliko socialno vprašanje.
31. 12. 1953 je imel Trst 272.899 stalnih prebivalcev. Od teh je bilo, kot smo to ie ugotovili, 46.000 priseljencev ali 17,17 odstotkov celotnega prebivalstva.
Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da je v Trstu 47 odstotkov aktivnega prebivalstva, to je oseb. ki so sposobne za delo. Ce za vse italijanske povojne priseljence vzamemo isti odstotek aktivnega prebivalstva, kot ga imamo za celotno tržaško prebivalstvo, pridemo do ugotovitve, da se je v Trstu naselilo 22.026 aktivnih oseb. Ker poznamo vso dosedanjo politiko italijanske iredente v zvezi s priseljenci in vemo, da so do sedaj še vse priseljence namestili v razne službe, lahko mirne duše rečemo, da je danes zaposlenih v Trstu najmanj 22.000 oseb, ki so jih umetno naselili v naše mesto.
To ogromno število zaposlenih tujcev je nujno moralo roditi posledice v škodo zaposlitve domače delovne sile. Iz uradnih podatkov vemo, da se število brezposelnih v Trstu že vsa povojna leta giblje med 17.000 do 25.000 oseb. Iz tega sledi, da so v našem mestu zaposlili povprečno enako število tuje delovne sile, kot je domačih brezposelnih delavcev. Zato upravičeno ugotavljamo, da vprašanje brezposelnosti v Trstu ne bi delalo preglavic nikomur, če bi pristojna oblast ščitila v prvi vrsto pravico do dela za domačine in šele potem za tujce, Res je tudi da so mnogo priseljencev zaposlili v takšnih javnih službah, kjer bi domačina ne zaposlili, da so nalašč, samo da so našli zapo^ slitev prišlekom, povečali birokratski aparat , itd. Toda dejstvo je. da takšnih služb ni prav toliko, da bi lahko za mnogo spremenile razliko med številom priseljencev in številom tržaških brezposelnih delavcev.
Toda tudi to še ni vse. Kje pa so stanovanja? Koliko stanovanj so zasedle v Trstu priseljene družine? Ce upoštevamo, da vsaka priseljena družina šteje pouprečno štiri osebe, pridemo do Zaključka, da se je priselilo v Trst 11,716 družin. Vzemimo, da je med priseljenci določeno število samcev, ki ne potrebujejo celotnega stanovanja kljub temu se postavlja vprašanje najmanj 10.000 stanovanj, Današnja stanovanjska kriza pa je živ odraz tega umetnega priseljevanja tujcev. V Trstu so v povojnih letih zgradili približno 1(1.000 stanovanj. Danes Ifži v predalih komisije za dodeljevanje stanovanj nad il0-000 prošpnj za stanovanje. Od teh je več kot polovica zelo nujnih. Ogromna večina prosilcev so domače družine. Znano pa je. da je bilo v vojni porušenih okrog 3000 stanovanj. Zato se lahko vsakdo vpraša:	komu so dodelili
10.000 novih stanovanj? Ce je na tisoče tržaških družin še vedno brez stanovanja, to pomeni, da so večidel stanovanj dali priseljenim družinam. Kot vidimo, je priseljevanje tako velike množice tujcev povzročilo tudi resno socialno vprašanje, ki ga na tisoče in tisoče tržaških družin močno občuti.
K vsemu temu moramo še dodati, da so ti priseljenci močno obremenili in še obremenjujejo področni proračun. Vzemimo za primer samo zidanje stanovanj za ezule, za tiste, ki jih do sedaj niso mogli vseliti v ljudska stanovanja itd. Samo v lanskem letu so nakazali 500 milijonov lir iz področnega proračuna za stanovanja ezulom. Letos so že nakazali 250 milijonov, enak znesek nameravajo nakazati tudi v letošnjem drugem šestmesečju. Kot vidimo, bo šla samo v teh dveh letih iz področnega proračuna milijarda lir za ezulska stanovanja.
Gor nje številke nam odkrivajo, kakšne ogromne in pogubne posledice ima za vse tržaško prebivalstva takšno umetno priseljevanje tujcev, da ne govorim o tu tudi o raznarodovalni politiki.’ ki je bila pri tem naseljevanju prvi cilj italijanskih raznarodo-valcev. To nam priča tudi dejstvo, da so največ oseb iz Italije pripeljali v Trst 1946. in 1947. leta. ko se je bila odločila bitka za pripadnost mesta. To nam dokazujejo številne italijanske kolonije ki so jih v zadnjih letih ustanovili na našem slovenskem o-zemlju od Stivana do Opčin. V vseh tržaških bližnjih predmestjih so na novo naselili na tisoče Italijanov in tako popolnoma izmaličili etnični značaj teh predelov mesta. Končno, kot smo to že v uvodu napisali, so s tem priseljevanjem povečali število Italijanov na področju A STO za več kot 46.000 oseb, kar daje področju popolnoma drugo narodnostno lice. kot bi dejansko moralo biti.
Te naše ugotovitve so hkrati tudi odkrita obtožba anglo-ameriške politike favoriziranja italijanskega imperializma na naših tleh. Ko bi ZVU, ki je bila in je še vedno v rokah Anglo-američanov, vodila od vsega začetka ne-pritsransko politiko, ko ne bi tako nesramno podpirala rimskega pohlepa po našem področju, bi bil gospodarski, politični in socialni položaj mesta danes drugačen, tržaška občinska uprava ne bi bila v rokah klerofašistov. Trst ne bi poznal gospodarske krize, kakršna danes vlada v mestu, tisoči brezposelnih delavcev bi bili zaposleni in tiikomur še na misel ne bi prišlo, da bi se izseljeval v tujino,' kot morajo sedaj naši ljudje, če si hočejo ohraniti življenje. Zato mora veljati danes bolj kot kdaj koli geslo;
Združimo se v enotno borbo za ohranitev našega mesta, za delo in kruh, za pravico, da ostanamo doma na svoji rodni grudi, V tujino naj gredo tujci!
S. S.
FRIMORSKI DNEVNIK
SIM>>ll\^KI I)XEV1
Na danažnji dan Je leta 1945 izšla prva številka »Primorskega dnevnika«.
DANES, četrtek 13. “>»)'
Servacij, Jasna ^ Sonce vzide Qb 4.37 ini zato 19.26 Dolžina dneva 14.49. vzide ob 15.20 in zatone on *• JUTRI, petek 14. ®»i» Bonifacij, SvetoUk
VČERAJ REPRIZA TRAGEDIJE TRŽAŠKIH DOMAČINOV
Odhod tretje skupine izseljencev žrtev posledic šovinistične politike
S „Castel Vcrde"Je odšlo nad 700 domačinov, med njimi pretežno Slovenci - Izzivalna prisotnost škofa in župana, ki sta komaj dva dni prej blagoslavljala otvoritev novega naselja za ezule—
Z ladjo «Castel Verde» plovne družbe «Sitmar» je včeraj odpotovala tretja skupina tržaških izseljencev v Avstralijo. Včeraj je zapustilo Trst 700 ljudi, tako da se je skupno izselilo 2.100 ljudi na pobudo ustanove CIME, to je medvladnega odbora za izseljevanje. Odhod vseh teh domačinov je bil prav tako žalosten kakor prejšnji in ves čas vkrcavanja je bilo nabrežje polno ljudi, ki so pozdravljali izseljence. Ko se je ladja ob 18.15 začela pomikati od pomola, je bilo nabrežje od pomorske postaje pa do pomola sv. Karla natrpano z množico in policija je cenila, da je bilo navzočih 10.000 ljudi.
Vkrcavanje izseljencev se je začelo ob 14. uri in je tudi zaradi lepega vremena šlo mnogo hitreje od rok kot zadnjič ob odhodu ladje »Tosca-na». Okoli 17. ure so se vkrcali že vsi izseljenci, še mnogo prej pa so naložili na ladjo že vso težko prtljago. Med 700 izseljenci je bilo 51 zakonskih parob brez otrok, veliko število družin, ki so skupno s 140 otroki štele 397 članov, 170 fantov in 29 deklet.
V Pireju bo ladja vkrcala še okoli 300 grških izseljencev.
V Avstralijo bo ladja prispela 7. junija, to je komaj dva dni kasneje kot «Toscana», ki je odpotovala že pred 15 dnevi. Vkrcali so se vsi določeni izseljenci razen družine treh članov, ki je zbolela in se je zato morala odpovedati odhodu.
Tudi tokrat je odotovalo zelo veliko število Slovencev iz Trsta in okoliških vasi, kar je pač ponoven dokaz, da zanje ni kruha v Trstu. Med izseljenci je tudi precej policistov, ki so zaradi negotovosti ■ zapustili zlužbo. Kakor zadnjič je tudi to pot prišel »blagoslovit« izseljence škof San-tin, ki se je kakih 20 minut ustavil na ladji ter tudi spregovoril nekaj besed izseljencem v «tolažbo». Se pred San-tinom je šel na ladjo novi italijanski politični svetovalec markiz Fracassi, ki se je tudi z nekaj priložnostnimi besedami poslovil od izseljencev. Seveda ni manjkal niti župan Bartoli, ki pa so ga izseljenci le hladno sprejeli, tako da se je potuhnil, se odpovedal hudi skušnjavi, da bi tudi on po mikrofonu kaj povedal ter se kmalu vrnil na pomol, kjer je ostal do odhoda ladje. Tako so torej vsi glavni_ krivci odhoda Tržačanov prišli pozdravit žrtve svoje šovinistične politike. Morda jih je le nekoliko pekla vest zlasti ob pogledu na objokane matere in na mlade izseljence, ki so mnogi skušali vtopiti svojo žalost v alkoholu, da bi bilo bridko slovo lažje.
Poleg mnogih običajnih žalostnih prizorov ob slovesu
moramo žal omeniti tudi poskus samomora 32-letnega E-milia Bonina iz Ul. Molino a vento št. 9, ki je vinjen v trenutku obupa skočil s pomola v morje, ker je včeraj odpotoval njegov brat. 38-let-ni Attilio Pauše iz Milj je takoj skočil za njim ter ga potegnil na suho. Rešilni avto je Bonina odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali.
Priliko odhoda izseljencev so izkoristili med množico prijateljev in svojcev, ki so čakali na nabrežju zlasti tatovi, ki jih ni prav nič motila žalost teh ljudi. Tako so tatovi odnesli listnico s 5.600 lirami in dokumenti 43-letni Mileni Sirotič iz Milj, ko je šla pozdravit svoje sorodnike. Mihaeli Vanini iz Banov, ki je šla k odhodu spremljat sina, so tatovi odneslj denarnico z dokumenti in 8.000 lirami. Zakoncema Petru Jabicoli in Mirandi Gustinčič iz Ul. Pieta 12 so tatovi na avtobusu ukradli 15.000 lir in potna lista za Avstralijo. Čeprav nista več našla dokumentov, sta se po posredovanju nekega avstralskega funkcionarja lahko vseeno vkrcala in odpotovala.
14. GOSPODARSKI	NAČRTI	IZDELAL 1UD1
JAVNA DELA ZA 97 MILIJONOV LIR odraz velikih potreb zgonišhe občine
Samo za ureditev in asfaltiranje raznih cest predvideva načrt 44 milijonov lir stroškov - Zahteva po šoli in kopališču v Zgoniku, ambulatoriju v Saležu ter popravilu strehe šaleške šole
Tudi zgoniška občina je izdelala predlog za Javna dela v okviru 14. gospodarskega
načrta, iji obsega drugo šest-mesečje tekočega leta. Takoj v začetku je treba poudariti, da je to prav gotovo najrevnejša občina na našem področju, ki je po površini dokaj obsežna, ima pa razmeroma malo prebivalcev. Z razliko od drugih občin ne pozna tujskega prometa, kmetovalcev, ki bi živeli samo od zemlje je zelo malo, industrije ni, tako da ima skoraj manj dohodkov kot za dve tretjini manjša repentaborska občina.
Iz dohodkov rednega proračuna si občina torej ne more dosti pomagati in je prav zaradi tega v naj večji meri vezana na gospodarske načrte. Na prvem mestu v teh načrtih so vedno razna cestna dela, kar je razumljivo, če pomislimo, da ima ta občina sorazmerno največ cest na našem področju. Zato so v 14. gospodarskem načrtu na prvih 10 mestih postavke o raznih popravilih cest, ostalih 7 točk pa predvideva najnujnejša gradbena dela javne koristi.
Načrt predvideva za 97 milijonov lir raznih del in je po vrednosti med vsemi o-stalimi načrti podeželskih občin največji. Prav gotovo ne
TRETJI DAN RAZPRAVE PROTI SGROIJU ZARADI AFERE <LQMBARD0-VE1NETA»
TOŽILEC ZAHTEVAL ARETACIJO NOTARJA SODIŠČE PA JE TO ZAHTEVO ZAVRNILO
Tožilec napoveduje, da bo Senciarija obtožil malverzacije - Sodnik prekinil zanimivo pričanje gradbenika Godine - Pričevanja o večernih obiskih nočnega lokala - Sodni izvedenec potrjuje primanjkljaj 21 milijonov
Včerajšnja razprava proti Sgroiju je načela novo poglavje te afere. Ze predvčerajšnjim smo predvidevali, da bo nekaj novega, do sedaj še neznanega, prišlo na dan. To bi moralo priti med soočenjem priče Da Zara, ki je vrhutega še policijski a-gent in kot tak ve kaj govori, in notarjem Senciarijem, ki je sestavljal pogodbe za prepis zemljišča v zemljiško knjigo na ime kupcev, ki so se prijavili za gradnjo novih stanovanj.
Soočenje je bilo res presenetljivo in posledice niso izostale. Da Zara je vztrajal pri svoji trditvi, da jim je notar zagotovil, da bo njihov, v banki naložen denar, ostal vinkuliran vse do prepisa kupljenega zemljišča na njihovo ime. ((Prepričani, da nas bo ta klavzula obvarovala vsake ilegalne mahinacije z našim denarjem smo (priča govori o 19 kupcih zemljišča v Ul. Doda med katerimi je seveda tudi on) izročili no-
tarju po 100.000 lir za nakup zemljišča ter 17.000 lir za plačilo pristojbin in drugih stroškov, ki so . vezani s to transakcijo. Po aretaciji Sgroija, smo odšli k direktorju Banche di Sicilia. ki nam je pojasnil, da denarja ni več, kajti notar Senciari, ki je imel edini pravico, je s svojim podpisom denar prepisal na Sgroijevo družbo. Odšli smo k notarju in ga takoj vprašali kako stoje stvari. Ta pa nam je izjavil, da je Sgroi tudi njega ogoljufal, ker mu ni izročil 900 tisoč lir, ki so mu bile potrebne za nakup omenjenega zemljišča, je še enkrat pcjasnil Da Zara.
Senciari, star mož, do pičice podobe* bivšemu perzijskemu ministru Mosadeku, se je seveda začel izgovarjati, da je Da Zara verjetno razumel narobe, kajti on je tedaj izjavil, da bo ostal njihov denar vinkuliran le do podpisa pogodbe in ne do prepisa zemljišča.
ŠE EN KRIVIČNI POSTOPEK TRŽAŠKEGA SODIŠČA
Zopet so sodili antifašista zaradi pogrešanega fašista
«Nedolžna žrtev» balkanskega terorja je bil tokrat pripadnik «brigate nere> in član «telesne» straže federola Bruna Samba
Devet let je minilo od konca vojne in vendar se še dogaja, da se mora nekdo zagovarjati zaradi dejanj, izvršenih med vojno. Tokrat je prišel na vrsto 44rletni Marijan Zudič iz Ratto della Pde-ria 16, katerega so obtožili nlč manj kot a) ugrabitve, ker je zvečer 5. maja 1945. leta skupno s petimi neznanci a-retiral v stanovanju Marijo Lubiano, njenega brata Bruna in mater Antonio vd. Martinčič. Bruno se ni več vrnil domov, medtem ko sta bili ženski po desetih dneh zapora izpuščeni na svobodo, b) da je skupno z neznanci vdrl v stanovanje Lubianovih, od koder je odnesel oblačila in pohištvo.
Kaj pa se je pravzaprav zgodilo. Omenjenega večera se je 5 jugoslovanskih vojakov oglasilo v stanovanju Zu-diča, ki je bil tedaj pripadnik ljudske zaščite. Vprašali so ga kje stanuje družina Lubia-na. Ker je dobil ukaz, da jih mora voditi do stanovanja, je Zudič odšel m jim ga tudi pokazal. Ostalo je znano: Bruno je izginil, ženski pa sta se vrnili. Maria Uubiana pa je 9. oktobra 1950. leta prijavila zadevo škedenjski policiji in obenem pojasnila, da je spoznala v Zudiču enega izmed neznancev.
Zakaj pa so vojaki vzeli na piko ravno družino Lubianovih? Pojasnilo najdemo v prijavi Marije Lubiana. Ta je potrdila, da je bil njen oče Ettore, ki je bil zaposlen v Tovarni strojev, škvadrist od vsega začetka. 2. februarja 1944. leta pa je bil v bližini Rihemberka v borbi ubit od partizanov skupno s 37 fašisti in nacisti. Kaj pa Bruno? Spočetka je bil pripadnik fašistične železniške milice. Mesto pa mu ni ugajalo in ga je zato zapustil ter vstopil v »brigate nere«. Kot tak je na Reki spremljal prisilne delavce Todta na delo, Decem-
bra 1944. leta se je vrnil v Trst in je bil od tedaj do 30. aprila 1945 član telesne straže «federala» Bruna Samba.
Preteklost torej vse skozi črna. in potem se še čudijo,
če so ga aretirali. Dejstvo pa je, da na razpravi ni nihče iznesel dokazov, po katerih bi lahko Zudiča obsodili. Priče so celo trdile, da je Zudič o-tal na dvorišču, medtem ko so vojaki odšli v stanovanje Lubianovih.
In kaj je odločilo sodišče? Zudiča ni oprostilo, kakor bi moralo, temveč je prekinilo nadaljnji potsopek in ga am-nestiralo. Kakor Pilat: umilo si je roke in s tem moralno podprlo fašistično-iredentistič-no tezo o «nedolžnih žrtvah« balkanskega terorja. Za kakšne «nedolžne žrtve« pa je v resnici šlo, najlepše vidimo iz gornjega primera.^
Preds.- Fabrio, toz.:	Amo-
deo, zapisn.: Petrocelli, obramba: P, Sardos.
Fracassi pri Wintertonu
General VVinterton je povabil včeraj na kosilo novega italijanskega političnega svetovalca markiza Fracassija in markizo Fracassi.
Med povabljenimi so bili tudi britanski politični! svetovalec g. Philip Uroad, namestnik ameriškega političnega svetovalca g. John Cope s soprogo, višji ravnatelj Uprave dr. Vitelli s soprogo, načelnik glavnega stana Zavezniške vojaške uprave polkovnik Emery s soprogo in nadzornik Zavezniške vojaške uprave polkovnik Madigan,
Polkovnik lough naslednik odhajajočega polk. Emeryja
Polkovnik ameriške vojske H. R- Emery, načelnik glavnega stana Zavezniške vojaške uprave, bo prihodnjo so-
boto odpotoval iz Trsta na svoje novo službeno mesto v Združenih državah.
Na položaju načelnika glavnega stana Zavezniške vojaške uprave ga bo nadomestil polkovnik ameriške vojske F. C. Lough.
Danes zadnji dan Spacalove razstave
Razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala v umetnostni galeriji Casanuova v Ul. sv. Frančiška je pri kraju. Odprla je samo še danes ! Razstavo si je doslej ogledalo izredne veliko ljubiteljev likovne u-raetnosti in mirno smemo reči, da je bila sploh najbolj obiskana slikarska razstava v Trstu v zadnjem času. To Je nedvomno velik Spacalov uspeh in dokaz, da je s svojo umetnostjo uspel ne samo v tujini, temveč tudi doma, v svojem rodnem mestu, kar se odraža med drujm tudi v enodušnem priznanju umetnostnih kritikov v lokalnem italijanskem in slovenskem tisku.
Vsi, ki si doslej te pomembne razstave našega slikarja še niso ogledali, naj izkoristijo za to današnji poslednji dan.
Usoden padec starčka v domačem vrtu
Nekaj minut po 19. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 88-letnega upokojenca Giorgia Susstja iz Ul. Crociferi, katerega so zaradi verjetnega prebitja lobanje in raznih drugih poškodb na glavi pridržali na I. kirurškem oddelku. Njegovo stanje je resno.
Njegov spremljevalec, 33-letni nečak Antonio Billini, stanujoč istotam, je pojasnil, da se je Sussi med hojo po vrtu spotaknil in padel, pri čemer je z glavo udaril ob tla.
Da Zara — Ne, kajti te
klavzule so napisane tudi v pogodbi, ki smo jo podpisali pn vas.
Senciari — Ko mi je Sgroi-jeva družba poslala bančne dokumente za devinkulacijo v podpis, sem jih tudi podpisal, ker je bilo že prej domenjeno, da se sme denar dvigniti šele po podpisu pogodbe itj ne prepisa zemljišča. Pogodbe, ki jih ima v pisarni pa ne vsebujejo klavzule, o katerih govori Da Zara.
Preds. — Prosim vas, da greste po pogodbe in jih prinesete na sodišče. Hočem videti vse in tudi pogodbo Miot — Sgroi glede nakupa zemljišča.
Notar je odšel in se proti pričakovanju kaj kmalu vrnil. Iz pogodb je jasno razvidno, da so podpisniki ob podpisu in položitvi 200.000 lir (v resnici so položili samo 100.000 lir) postali lastniki stotega dela (na zemljišču bi morali zgraditi stavbo s 100 stanovanji) parcele štev. 120 v Zgornji Carboli. Te je po Da Zaravi pojasnitvi potrdil tudi notar sam. Iz tega nujno sledi, da je Sgroi prodajal zemljišče, ki ni bilo njegovo. In tu pade krivda na Senciarija, ki je, zavedajoč se ali ne, kar nas zaenkrat niti ne briga, indirektno izvedel malverzacijo.
Tož. — Izplačani denar je šel v korist Sgroija?
Notar — Da, toda jaz nisem poznal aogovorov med podpisniki in Sgroijem.
Tož. (ki je prekinil pripovedovanje). Tu ne pride v poštev Sgroi, temveč vi.
Je res, da so vam podpisniki izTočill po 17.000 lir za razne takse in druge stroške?
Notar — Res, toda ta denar sem jim vrnil ko sem spoznal, da zadeve ne bo mogoče urediti.
Tož. — (vedno ostreje) Toda vi ste včeraj zanikali, da .bi prejel...
Notar (ga prekine) — Da, toda ker so govorili, da so mi plačali po 25.000 lir. Je bil pač nesporazum.
Ta odgovor je zadostoval tožilcu, ki je vstal in začel dolg in oster govor. »Denar, ki je bil poverjen Senciariju kot javnemu funkcionarju bi moral biti svet in nedotakljiv. Toda notar pogojev ni spoštoval. Znano je, da so bili postavljeni pogoji, to je, da bi moral biti denar vinkuliran na podpisnike vse do prepisa zemljišča in da bi Sgroi vse do tedaj ne smeli in niti mogel razpolagati s tem denarjem. Znano je tudi, in to po izjavah bančnih funkcionarjev, da je .mel edino notar Senciari pravico s podpisom devinkulirati vsote. Zaradi tega zahtevam«, je vedno glasneje govoril tožilec, «da notarja Senciarja na mestu aretirajo in pridržijo vse dotlej dokler ne bo izpovedal resnice.« »Ali je notar«, je nadaljeval tožilec, »lažno pričeval v korist Sgroija ali koga drugega ali pa n.,si tudi on del krivde. Zaradi tega zahtevam, da se formalno, vsaj za sedaj, obtoži lažnega pričevanja.«
Eden izmed Sgroijevih odvetnikov, Boccalella, se je takoj zavzel za vidno nervoznega notarja, ter hotel dokazati, da ga sodišče vsaj do konca razprave ne more obtožiti lažnega pričevanja, kajti slednji ima po zakonu pra vico še pred koncem procesa preklicati dane izjave in izpovedati resnico.
Sodišče se je umaknilo v
sejno dvorano in se vrnilo z odlokom predsednika, po katerem je zavrglo tožilčev predlog, češ, da ne more biti govora o lažnem pričevanju, ker je notar že na policiji kakor tudi na razpravi priznal, da ne bi smel prepisati prejete vsote Sgroiju, vse dotlej, dokler ne bi bila izvršena zadnja formalnost za prepis zemljišča podpisnikom pogodb.
Po tej izjavi predsednika je prišlo do drugega presenečenja. Ponovno ga je pripravil tožilec, ki je predsednikovo odločbo sprejel z rezervo in zahteval, da akte po končanem procesu izročijo ponovno tožilstvu, ki bo Sgroija in Senciarija obtožilo malverzacij v škodo 19 podpisnikov pogodb za zemljišče v Ul. Doda.
Radovedni smo, kakšna bo posledica te zahteve. Eno je gotovo: da bodo uvedli novo preiskavo, da ugotovijo krivdo ali nedolžnost starega notarja. In če bo spoznan zn krivega, bo treba tudi ugotoviti če je bilo njegovo delovanje zavestno ali podzavestno. Kakor vidimo, je bil Sgroi velikopotezen mož: za direktorja tržaškega podjetja je imenoval nekega padovanskega polkovnika (Zakaj? da bi zidal hiše v oblakih?) in da bi dal pečat legalnosti svojemu podjetju se je poslužil notarja, kj se bo moral sedaj otepati obtožbe in se rešiti blata, s katerim so ga ogoljufani ljudje obmetali.
Po tem presenetljivem in-termezzu je pričal gradbeni podjetnik Godina, ki je tudi postal žrtev Sgroijeve ((velikodušnosti in velikopoteznosti«. Potem ko je izpovedal kako je po geom. Mamelliju spoznal Sgroija, ki mu je dodelil deio je prešel na pripovedovanje kako je predlagal Sgroiju sestavo proračuna, s katerim bi lahko ugotovili koliko denarja je potrebno za gradnje. «Dragi Godina«. mu je odgovoril Sgroi; «nikar se ne brigajte zato. Denarja je dovolj na razpolago«, Med delom na Istrski cesti pa ga je Sgroi poslal na Montebello. Na njegov protest, češ. da delo na Istrski cesti še ni končano, mu je Sgroi kratkomalo odgovoril »Potrebno je, da ljudje vidijo, da se dela in gradi«.
bo ta vsota v celoti odobrena, toda važno je že to, da se z načrtom prikažejo vsaj
najnujnejše potrebe občine, ki bi sicer lahko postavila še vse drugačne številke.
Na prvem mestu načrta je postavka o dokončnem asfaltiranju kosa ceste pri Gabrovcu, in sicer preko železniškega viadukta na poti Ga-brovec-Zgonik, ki je bila lani skoraj dovršena. Za ta dela je predvidenih pol milijona lir stroškov. Nadaljnjih 2 in pol milijona lir bi pora-
Kaj to
pomeni
Dr. Kreftu odklonili vizum.
Za danes je bilo najavljeno v Trstu o okviru Narodne in študijske knjižnice predavanje dramaturga ljubljanskega dramskega gledališča dr. Bratka Krefta o temi «Od Linharta do Cankarja« (Razvoj slovenske dramatike in gledališča). V zadnjem trenutku pa so nam prireditelji sporočili, da so prejeli iz Ljubljane brzojavko naslednje vsebine:	KREFTU OD-
KLONJEN VIZUM. PRELOŽITE DATUM PREDAVANJA !
Kaj to pomeni? Včeraj so odklonili (baje pomotoma) vizum svetovno znanemu ša-histu, jugoslovanskemu prvaku Pircu, danes Kreftu. Za 1. maj so onemogočili prihod godbe na pihala in pevskega zbora iz Maribora, zvedelo pa se je da so težave tudi za že najavljeni prihod ljubljanske Drame...
Mar se lahko to tolmači, kot da se uvaja r.ov kurz glede kulturnih stikov tržaških Slovencev z matično domovino, kurz, ki naj pomeni oviranje in onemogočanje teh stikov in nadaljnje izpopolnjevanje diskriminacije proti Slovencem na kulturnem področju, ki je v praksi že vsa povojna leta z doslednim odklanjanjem gledališča Verdi in drugih? Ce je tako, odkod ta pobuda in na čigav
ukaz?
Slovenska javnost zahteva pojasnila, predvsem pa zahteva svobodo za svoj kulturni razvoj in da se preneha z diskriminacijami.
Lesno podjetje Sbocchelii
odklanja znižanje števila odpustov
Včeraj so se na sedežu Združenja malih industrijcev predstavniki lesnega podjetja Sbocchelii in predstavniki delavcev sestali, da bi razpravljali o odpustih v tem podjetju. Sindikalni predstavniki so zahtevali, naj se število odpustov zniža, toda delodajalci so vztrajali na tem, da odpustijo 16 delavcev. Ker ni prišlo do sporazuma, se bodo danes pogajali na uradu za delo.
bili za ureditev in razširitev
ceste od Briščikov proti Malemu Repnu, 3 milijone lir za ureditev in asfaltiranje ceste Koludrovca-Zgonik, 4 milijone lir za asfaltiranje ceste proseška postaja - Mali Repen, 6 milijonov lir za u-reditev in asfaltiranje ceste Salež — križišče Bajta, 2,5 milijona lir za asfaltiranje poti od Devinščine do avto-strade ter 4 milijone lir za asfaltiranje cestnega tlaka od Devinščine do begunskega sanatorija.
Poleg teh cestnih del pa je v načrtu predvidenih še 10 milijonov lir za postavitev novih obcestnih zidov med Malim Repnom in Samotorco, ki so jih porušili tanki ter 3 milijone lir za redno vzdrževanje občinskih poti.
Kot vidimo torej, predvideva načrt skupno za 44 milijonov lir raznih cestnih del.
Naslednja postavka 14. gospodarskega načrta z con iške občine predvideva 4 milijone lir stroškov za napeljavo e-lektričnega toka v tista naselja, ki so še sedaj brez elektrike. Ce bodo to postavko odobrili, bo električni tok napeljan v Kresijo, Bnšče in k proseški postaji. Načrt predvideva nadalje 1 milijon lir stroškov za napeljavo vode do športnega igrišča pri Proseku ter razne druge vodovodne napeljave po posameznih vaseh. Največja postavka odnosno največ stroškov bi bilo z gradnjo nove šole v Zgoniku, kajti stara že zdavnaj ne ustreza več sedanjim zahtevam. Proti njeni uporabi govorijo namreč vsi zdravstveni in prometni predpisi, saj leži šola tik ob cesti in je že zaradi tega nujno potrebno poskrbeti za novo šolo. Nadaljnjih 8 milijonov lir bi porabili za gradnjo novega ambulatorija v Saležu, kjer bi bila lahko tudi vaška čitalnica, 12 milijonov lir pa za zgraditev občinskega kopališča in čitalnice v Zgoniku. V načrtu je še predvidenih 6 milijonov lir stroškov za popravilo strehe na šoli v Saležu ter 1,5 milijona lir za nakup in vsaditev drevesnih .<adik ob raznih občinskih cestah.	-------
Včeraj so bila na uradu za delo pogajanja med predstavniki lastnikov in uslužbencev kinematografov. Po nedeljski stavki so lastniki končno uvideli. da je predvsem njim v škodo, če še nadalje vztrajajo na svojem odklonilnem stališču do zahtev uslužbencev. Zato so se včeraj po dolgem pogajanju sporazumeli, da bodo dali uslužbencem predujme na bodoče poviške. Te predujme pa bo določil arb-tražno urad za delo. Se prej pa bodo sindikalni predstavniki obvestili uslužbence^ o tem sporazumu na skupščini, ki bo tudi sklenila, ali se sporazum sprejme ali pa odkloni.
INadaljevanje na 4, strani)
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Obtožence zaradi posesti orožja bo dokončno sodilo vojaško sodišče
Propadel poskus odvetnikov obrambe, da bi obtožence spravili pred civilno sodišče
Od desetih posestnikov o-rožja, o katerih smo pred tedni obširno poročali, jih je bilo včeraj le 9 pred predsednikom sodišča za določevanje narokov: deseti in' sicer Edoardo Corsi leži v bolnišnici, ker je skušal izvršiti samomor. Ostali, Vittorio Rinal-di, Luigi Bole, Gino Bisiacchi, Bruno Furio Cisani, Claudio Czerni, Clari Romano in E-doardo Milossevich so mirno sedelj in poslušali.
Preds. :	«Zeli tožilec kaj
pojasniti«.
In tožilec — superintendant Smith (Anglež) — je pojasnil, da so vsi obtoženi bodisi posesti orožja, bodisi izročanja orožja drug drugemu za denar ali v druge namene.
Preds.: «So dokazi?«
Tož.: «Jih bomo pravočasno
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. maja se je rodilo V Trstu 9 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 6.
POROČILO SO SE:	zdravnik
Luigi Marin in gospodinja Evelina Mairusi; uradnik Attilio Brenni in frizerka G.iuseppina Furlan; težak Antonio Bibalo In gospodinja Cedila Palisca; brivec Rocco At timi in šivilja Va-leria Cavreich; agent CP Dino Viti in šivilja Maddalena A n na Kosma«; skladiščnik Marcello Godas in gospodinja Giudltta Palisca.
UMRLI SO: 67-letni Glovanni Sonze; 76-letna Maria Gh-ersa vd. Craos; 54-letni Edoardo Aocerboni; 77-letn.a Glovanna Pugliese vd. Vascotto; 68-letni Luigi Frat-te; 93-letna Agata Mahnič vd. Gustinčič; 69-letni Antonio Ta-buli in 4 mesece star Glamfranco Radova«.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	iz Chioggie prazna
ital. ladja »Edgardo«, iz Benetk s 100 t raznega blaga )n 4 pot-
niki angl. ladja »Mercian«, z Reke.z 8 potniki jug. ladja »Lasto-vo», iz Barija z 852 t raznega blaga ital. ladja «Chioggla», iz Neaplja z 2197 t raznega blaga in 9 potniku norv. ladja «Ema Bakker«, Iz Barija z 39 t raznega blaga in 22 potniki ital. ladja »Citta di Alessandria«,
ODHODI: proti Reki s 3 potniki jug. ladja uSlnf», proti Ra-venni s 470 t bencina Ital. ladja «Fernanda», proti Patrasu z 800 kub. metni lesa grška ladja »So-fia T«, proti Chloggi z 250 t olja ital. ladja «Edgardo», proti Reki s 70 t raznega blaga in 4 potniki angl. ladja »Mercian«, proti Benetkam s 735 t raznega blaga ital. ladja «Citta di Latama«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 22.7, naj-nlžja 16.0, ob 17. uri 22.4, zračni tlak 1014.0 stanoviten, veter 6
km severoseverozahodnik, vlaga 57 odstot., nebo 4/10 oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 15.0 stopinj.
predložili. Sicer pa, če sodišče želi, bo nar. Armano na kratko pojasnil vso zadevo«.
Preds ; ((Narednik je zadevo že obrazložil sodišču. Želijo odvetniki, da še enkrat spre govori«
Odvetnike seveda narednikovo pripovedovanje ni zanimalo in odv. Poilucci je tiho spregovoril; «Cim banj govori. tem bolje bo«. Zanimivo priznanje! Predsednik je nato sporočil, da bo vojaško sodišče, ki se bo sestalo v ponedeljek ob 10. uri, sodilo obtožence.
Datum procesa pa odvetnikom ni ugajal in so zato prosili, da bi ga odgodili vsaj do julija, ko bodo obtoženci, po večini dijaki, končali z izpiti in maturami. O odložitvi pa predsednik ni hotel diskutirati ter je povabil odvetnike naj pošljejo sodišču memorandum z njihovimi željami. Tu pa so odvetniki pokazali pravo lice njihove zahteve: predlagali so namreč, da bi akte predali rednemu sodišču v nadaljnji postopek. S tem bi bila razprava avtomatično odložena do avgusta in kakšna bi bila obsodba si lahko predstavljamo.
Tož.: «Moje mnenje je, da bi morala imeti razprava, ki je izredno važna zaradi dejanja samega, prednost pred šolskimi dolžnostmi«.
«Na vsak način«, je končno spregovoril predsednik, potem ko je izjavil, da bo proces na vsak način pred zavezniškim sodiščem. «bo končni datum procesa določil predsednik sodišča, ki bo obtožence sodil«.
VtoG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME
V soboto, 15. maja 1954
ob 20.30 uri
V AVDITORIJU v TRSTU
''Uatieehseženi'’
komedija v petih dejanjih
Spisal: A. T. Linhart Režiser in scenograf: ing. arch. Viktor Molka
V nedeljo, 16. maja 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
„Hlapci“
drama v petih dejanjih
Spisal: Ivan Cankar Režiser: Slavko Jan Scenograf: ing. arch. Viktor Molka
Predstave izven abonmaja.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. - tel. 31-119.
danes 13. t. m. od 17. do 19. ure;
jutri 14. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure: v soboto 15. od 11. do 13. in od 17. do 20.30;
v nedeljo 16. od 11. do 13. in od 14. do 20.30.
Osvobodilna fronta
IV. okraj. Danes 13. t. in,
ob 20.30 bo seja izvršnega odbora OF IV. okraja na sedežu v Skednju. Vabljeni, so tudi sektorski odbori.
Izlet ASIŽZ na Štjak
6. junija t. 1. bo proslava X. obletnice I. konference SPŽZ (Slovenske protifašistične ženske zveze). Proslava bo na Štjaku nad Vipavo, kjer je bila takrat konferenca.
ASIŽZ pripravlja za to priložnost izlet na Štjak, katerega lahko udeležijo članice ASIŽZ, njihovi tovariši in svojci.
Vpisovanje bo od petka 14. t. m. dalje v Ul. R. Manna 29 od 9. do i2. in od 16. do 18. ure. Cena izletu je 650 lir. Izlet bo z avtobusi.
GLASBENA MATICA TRST
Sez. 1953-54 XI. koncert
V sredo 19. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
Koncert komornega orkestra iz Ljubljane
Solista :
JELKA STANIČ - KREK in ALBERT DERMELJ. Dirigent :
KARLO RUPEL.
Danes zvečer ob 21■ povedani V. simfonični ^ orkestra Tržaške fS pod vodstvom dirigenta ja in s sodelovanjem violinista Tcshiya Eto. obsega: Tocchj _■ »D1^1^«-s staro glasbo; GLazunoW .	^
cert v a-molu Op. 82 ** -jal. in orkester; Mendelssohn - N). fonija št. 3 v a-molu op. > ■ daljuje se prodaja vstopa .
Rossetti. 16.30: ((Kovček
sanjti ^
Bertini, E. Duše.
Excelsior. 15.30: «TrfiV«X lenje«, V. Leigh, M. , Fenice. 16.00: »Nevihta J*® ji«, R. VVagner, T- ^oo ^ 511, Nazionale. 16.00: »Postrv H. Vi dal, C. Greco gjrf Filodrammatico. 16.00. « j prestrašeni«, D. Martin. wis.	„	j.	vedno*.
Arcobaleno. 16.00: «Se
J. Wyman.	^„-iievi	&
Auditorium. 16.30: »KriaU mant«, F. Lamas, A. osvdjit** Astra hoja-
Everesta«.
Everesta«.	16.®
Cristallo. (Trg VetnStno) g, «Usode žena«, M. „	-J*«*'
Morgar.. Mladoletnim P dano.	ptičk«'
Grattacielo. 16.00: »Nočne v F. Arnoiil P. Cressny-, ^1, Alabarda. 16.00: »Prišla )e
C. Gable.	...	» W-
Ariston. 16.00: «Fernandei
ske», Fernandiel. ... ^ KJ*-Armonia. 15.30: «Mojih aeg go-njencev», W.
land.	,«nniolijs’1
Aurora. 16.00: «Smer M® *
R VVidmark, D. ^aylar. g, Garibaldi. 15.30: ((Obsojenec Ford.	w.nik	Df«
Ideale 16.00:	»Razbojn«
krivde«, J. Barrvmore. s. Impero. 16.00: «2ensklJ*'}! 1« Montreal. Mladina izP0” prepovedano.	.. cort^'
Italia. 16.00: «Lulu»,
Viale. 16.00: «Otoška P054 Karloff.	»postal1
Kino ob morju. 16.00.
Termini«, J. Jones.
Massimo. 16.00: «Lepa, a na«, J. Simmons. .nJ d«; Moderno. 16.00:	((RazkOS1^,^
kleta«, A. M. Ferrero. izpod 16 let prepovedat1^. Savona. 15.00: «VrniteV m" cev«. R. Grene.	*
Sv. Marko. 16.00:	»M"*	.
Nazzari.	iraeh*
Secolo. 16.00:	((Stara	a«
D. Day.	»iDčarU* Vittorio Veneto 15-30: „Snipi. <
sovražnica«, Š. Pamp3 _ )• Azzurro. 16.00: «Hiša vr Cotten.	^,-ni	&
Belvedere. 16.00: «Ljub«"‘ men«, R. Hayworth. nilAV<r Marconi. 16.00: «Sm-er
šta», D.	Andrews.	-o#*
Novo cine. 16.00: «0e|a J Allison	^
Odeon. 16.00:	»Pesmi	^
let,ja«.	F
Radio. 16.00: «Nekdo me B. Hutton.	-Alt	",
Venezia. 15.00: «Se bila tako lepa«, R. n
ČETRTEK, 13.
JIRJOSlOVAhf’^ C O A T H S '
254,6 m ali II78 KC
7.06,
PROSVETNO DRUŠTVO kIVAN CANKAR« pri SV. JAKOBU
priredi v nedeljo 26. maja 1954
knjižno razstavo
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi štev. 6.
Izleti
Motoklub »Amatori« organizira 23. t. m. krožni izlet v Sežano -Razdrto - Ajdovščino, Rihem-berk _ Komen - Štanjel - Sežano. Vpisovanje samo za člane na sedežu od 17. do 19. ure še dane« 13. t. m.
Slovensko planinsko društvo organizira 23. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino k Cerkniškemu jezeru. Vpisovanje samo še danes.
Motoklub »Adria« Milje-Dolina
priredi enodnevni izlet v Postojnsko jamo 23, t. m. Vpisovanje še danes 13. t. m. na sedežu v Dolini. Vabimo vse člane, da se izleta udeležijo. Odbor.
Motoklub Skedenj priredi 22. in 23. maja izlet na Reko in v Pulj. Vpisovanje še danes na sedežu v Škedenjski ulici št. 122 od 18. do 20. ure. Izleta se lahko udeleže motociklisti, skuter isti in lastniki osebnih avtomobilov.
Izlet na nogometno tekmo v Beograd. Javljamo, da bo odhod 7. avtopulmanom v soboto 15, t. m. točno ob 5. uri zjutraj iz Ul. F. Severo 5.
Izlet v Cerkno pri Idriji. Zxe-za partizanov STO organizira izlet v Cerkno pri Idriji dne 6. junija t. 1, Vpisovanje do 28. t. m. Vabljeni vsi člani.
Akademski klub »Jadran« obvešča udeležence izleta v Ljubljano, da bo odhod v soboto 15. t. m. ob 15.30 z glavne železniške postaje.
v,
Poročila v slov. ob ,-uv’ 19.00 in 23.30.	73O
7.15 Jutranja glasba) ^rij? gled tiska; 8.00 Pren0»h
kongresa jugoslovansk ‘ j mistov v Portorožu:	50 JJ,
ženam; 17.00 Iz Ote 10JMV, % lodije; 17.30 Male.j« kih mojstrov; 17.40 makedonske narodn« plesi; 18.00 Poročila v »va(i6» 18.15 Skladbe ju*na skladateljev; 18.30	jil»
nika; 18.40 Poje	pod*,)
rodni trio; 23.00 ZadflJ-.j^a v italijanščini; 23.10 u lahko noč.
T ItST I *•
306.1 m ali 980 kC-e^j
, ‘isto’1 Mjt
opernega sveta:
11.30 Lahka glasM! lernega sveta: 13.J® : K*»[, talny; 14.00 Saint Sa«?., oPKj va! živali; 14.15 K^tujj* ; OL
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Galono, Ul. S. CUino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ra vasi ni,. Trg della Liberti 6; Harabaglia v Barkovljah in Ni-Icoli v Skednju.
Tvrdka R U N E X I M je preselila svojo pisarno iz Ul. C. Ghega št. 2 v Ul. LAVATOIO št. l/II.
(Do prenosa tvrdkinega telefona št. 28-363 uporabljajte telef. št. 24-315).
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator HAVNIK
1915	tl**'
londonskih studiov, L-crd » in vseh dežel; 23.30
n lik; 17.30 Plesna	čaja*
Rimski Korsakov:
18.40 Ameriškj zbori, pf”& mičina pravljica;	i*
ljeme melodije; 20.05 ba; 20.30 Melodije .^^atitL preteklih dni; 21.00 JU na zgodba: 21.30	OPfpl^
lodije; 22.00 Glasbeno-um#* nje; 22.30 Melodije iz 1
TK«1’	'* 32!) K
11.30 Operna glasba, *• -rit '
tazija valčkov; 17.30 N*ji plesi1'
ba.	, .
* LOV K 16 ’	4	0
327,1 m. 202.1	m. 2*	4.0J
- is 6.00,
Poročila ob 5.35, Q jn K
13.00, 15.00. 17.00, 1S.0U _ ^
12.00 Drobne ork be; 12.30 Musori plesi iz opere «H Adiamič: Tri turke: ne pesmi. Bela	p]saf «*
munska plesa; 13.»	„slo«
pfvov;' 15U30eMrio|SJ f fS# dri,o: 16.15 A
vanj in Kostelanetz, -jjj Giaccmo Puccinija. i-haVb* dr ski pogovori; 18-40 fLgied;-, ( ki; 20.00 Kulturm PJrebS$d' Konert ansambla z** jr fbjj listov - Solista Vladam (bariton) in Antont (violončelo).
ple Poli,' baletna su‘hra lih; 17.10 Igrata orkes^jj
ADEX
22. in 23. niaj»
izlet V cClN0 VIPAVO-AJD®
BUZET_________
23. maja t9li izlet V ifi TOMAJ-DUTOV^
da«1
,Č5|
l9>*
Vpisovanje
29. in 30.
izlet v
ŠTANJEL
BRANIK ,cTflICW ILIRSKO	j
MOST NA = TOLMIN________
30. maja J9** izlet v
KOMEN VOJSCICO
Vpisovanje d®p>*'g1fi-pri «Adria-E*‘'tei. F ^ F. Severo 5-b
i^OB GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME V AVDITORIJU PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO^)
kfcia r »*T" 1 ,w,’il,T ^
I
5e 'e r°dil radov-t0j	. meščanu - obrtniku,
d, Z1vljenje in izobrazba kulti*'3 ^malu zanesla v tuje . uTOo območje. Svoje pes-8,1 * prvo dramo,
Precej
oboje
»ehriB1 neiz™no in brez pogini ?ene- ie napisal v nem-»blikniL, tu->ini Pa se je iz-fcbn •	v	svobodo-
llera a in naprednega mi-svetii Ucenca francoskih pro-i p Jencev. k0 se je vrnil v «v 3Ja v Ljubljano, ga je Žois krog pritegnil Ziga slovar!11, ga °grel še za cilje Pom ,ga kulturnega pre-»ov^V--- gostoljubni baro-,. ‘. ™st na Bregu, kjer so
Janou ,. i knjižnici shajali V0j 'i Kumerdej, Linhart in lem J Linhartu v skup-U0- delovnem načrtu teh Piše ^Pa^la naloga, da na-
Prvo kritično slovensko CTno _in postavi trdne saj ■ e naši dramatiki. Napilo ;ie Zupanovo Micko, ki
‘sohru/ sY°ji,mi prijatelji — W ,enci iz meščanskih tvir • Progel, dasi ne brez tovj J? nasprotovanj (Kreftu: kranjski komedijanti!), 'iesel Uprrzoriti, medtem ko ilatičv®3 ^ne’ komedije o oblast ' avstrijska cenzurna oje 1 iedaj ni pustila na S, 1 Lelo je namreč že od sv marcbaisa. ki je bil s Veii, Figarojem Linharto-j. a Matičku do neke meti,. 2°rnik, nosilo v sebi jese, Vznemirljivih časovnih ■ Poleg tega pa še izšlo
i(var SKLDL, igralec in ar-'Maii,-.,lgra v Linhartovem ^ibi študenta Tončka.
KOVIC, pred zadnjo ti -« v Narodnega gledali! „Kariboru se b0 trža-
vi nstvn predstavil v v	kot	učitelj	Ko-
"'rlapcihp in kot žužek v »Matičku«.
fc!ec,PST°KAR, karakterni CstVu S se Je našemu obratni Predstavil v Sha-
^kun - a,ionU1’' igra V
Un Pijanega Oašnerja.
vrtnarja
s? StVj 't ,LIC' iakoj po Sa r°dneTr flan tr/aške-<4«	ledaiilča,	na-
^Sa '1)’ v vlogi po-advokata Zmešnjav«,
1790. leta. tik za francosko meščansko revolucijo, ki je pognala tudi fevdalno-abso-lutističnim vrhovom Avstrije strah v kosti Drugo izdajo Matička sta oskrbela Smole in Prešeren, prvo uprizoritev pa je komedija doživela šele v kratki dobi politične svobode ob marčni revoluciji 1848. leta.
Vse do Linharta Slovenci nismo poznali posvetne literature z estetsko ceno. Katekizmi in molitveniki, slovnice in slovarji, gospodarske in vzgojne knjige, največ iz vrst duhovščine, predstavljajo vse naše dotedanje slovstvo. Tudi prve slovenske gledališke predstave, ki so bile na prostem in so zavzele množičen obseg, so bile dotlej takšnega značaja, a upoštevanja vredne so med njimi le velikonočne pasijonske procesije v Škofji Loki, ki so jih tamkajšnji kapucini prirejali s pravim baročnim razkošjem. Meščan in svobodomislec Linhart predstavlja nasprotno začetek slovenskega posvetnega gledališča, ki je preko dobronamernih, a skromnih čitalniških prireditev in Jurčič-Levsti-kovega zapoznelo klasicističnega Tugomera v Cankarjevih modernih socialnih dramah doseglo evropsko višino. Linhartov Matiček je klasicistična komedija v petih dejanjih, pisana po okusu tedanjega časa predvsem na osnovi lahkotno igrive besedne in položajske komike, skriva pa v sebi tudi pre-nekatero ostro misel proti tedanjim družbenim razmeram ter prikazuje dovolj prepričljivo tudi naše domače postave in govorico.
Predstavljajte si grad sredi gorenjskih polj, grad s sobanami, sodiščem, mostov-žem in parkom ter kmečko vasjo v soseščini^ recimo Brdo nad Kranjem! Njegov gospodar je vetrnjaški baron, ki priznava enakopravnost plemiča s kmetom le tedaj, kadar se, ne glede na svojo vdano in plemenito ženo, ves meden smuka okrog lepih kmečkih deklet. Posebno mikavna je zanj mlada domača hišna Nežka, ki pa ima rada graščinskega vrtnarja Matička. Prebrisani mladenič jo svojemu gospodu seveda prav pošteno zagode in ga s pomočjo neveste in «gnadljive» gospe konec koncev pred vso sosesko osmeši, čeprav mu baron pripravi nevarno past s svojim sodiščem, ki naj bi Matička prisililo, da bi se kot denarni upnik poročil z drugo žensko, ki se izkaže za — njegovo mater. Karikature zase predstavljajo člani baronovega sodišča in zastopniki fevdalne pravice, smešni že po svojih imenih: kancelar Žužek. «šribar» Budalo in advokat Zmešnjava, Tudi druge postranske postave so žive in domače: naivno zaljubljeni študent Tonček, pijani grajski delavec Gašper in množica kmečkih fantov, dekličev in godcev.
Jezik, ki ga govore prebivalci in okoličani tega gradu je seveda še poln okornih germanizmov, v njem pa srečujemo tudi gorenjske narečne posebnosti in jedrnata ljudska rekla Z odra prše med nas iskrivi besedni utrinki in domiselna obračunavanja, situacije prehitevajo druga drugo, čeprav gre pogosto le za spremembe na osnovi zmotne zamenjave in naivnega preoblačenja oseb. Vse niti razpleta ima od začetka v rokah prebrisani Matiček (liki takšnih odločujočih služabnikov in hišen so v tedanji evropski dramski literaturi splošno znani) in mi s sproščenim smehom spremljamo njegove potegavščine, hkrati pa s simpatijo sledimo njegovi borbi za osebno srečo in čast, ki je tudi borba preprostega, delavnega in zdravega sio-venskega ljudstva z mehkužnim. brezdelnim, pokvarjenim in krivičnim tujim plemiškim elementom. Linhart nam plemiški sloj prikazuje sicer naturaliziran, udomačen ter v glavnem le lahkotno komične strani, toda mimogrede nam odstre tudi pogled na bridki položaj našega tedanjega kmeta.
Linhart se fevdalni gosposki kot komediograf smeje, a jo kot prepričan prosvet-ijenec in revolucionarni duh tudi smeši in biča. Kakor že v Zupanovi Micki tako nam tudi v Veselem dnevu prikazuje predvsem ljubezensko lahkoživost in moralno sprijenost gospode. Baron Naletel (ki bi mu v današnji slovenščini rekli Nasedel) pravi že v prvem dejanju: «Veselje in užitek, Nežka, to je naša postava!)) in tega gosposkega epikure,iškega načela se drži ves čas. Avtor nam pove nekaj krepkih tudi na račun advokatov kot ljudskih izkoriščevalcev, ki jih Matiček naravnost in plastično označi kot «pijav-ke» Sploh je v komediji največ satiričnega in jedkega izrečenega v zvezi s tedanjo, fevdalno pravico. ((Pravica gospodo ljubi, za siromake ne mara», jasno pove Matiček Že v začetku sodne razprave v III. dejanju. Naš' junak se poroga tudi uradnemu jeziku po tedanjih sodiščih, ki je bil ljudstvu nerazumljiva žlobudrava mešanica nemščine in latinščine. Komedija nam tudi sicer prikaže v tej sodni sceni proti-ljudski značaj In samovoljnost graščinskih sodišč. Ko neki kmet išče na gradu
svoje pravice, mu je ne dajo, pač pa sklenejo, da bi se ga iznebili, vtakniti ga v vojaško suknjo, otroke pa raztepst; po svetu Sodnijska gospoda se v omenjeni sceni nadalje zgraža nad tem, da je državna oblast z na novo ustanovljenimi okrožnimi uradi (kresijami) prevzela nadzorstvo nad samovoljnostjo graščinskih sodišč, zoper katere se je kmet poslej lahko pri kresijah pritožil. «S kmeti je pak celo ta velika težava. Da mu le količkaj na križem hodi, že ga zlodej v kresijo nese, že vpi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
 ASfi;
IB
mmm
Stane SEVER eden najmočnejših igralcev, tudi režiser, član umetniškega sveta Drame in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost. Videli ga bomo v obeh delih:
Tudi Aflčka LEVARJEVA bo nastopila v obeh delih. Videli jo bomo kot Lojzko v ((Hlapcih« in kot baronico Rozalijo v «Matičku».
UURLH0 BARJE
V delu je nov načrt za njegovo izsušitev
V zadnjem času jo Ljubljančani lahko opazili zanimivo novost: Ljubljanica ni več nekaj centimetrov visoka smrdljiva mlakuža, ki se leno vije med kamni in vsemogočimi odpadki, ki so jih ljudje vrgli v strugo. Ne! To je povsem prava reka z zeleno vodo, reka, ki na svoji nagli poti skozi mesto sega skoraj do roba betonske struge. Kako to?
Vse to je posledica nove zatvornice. ki so jo delali že nekaj let, pred kratkim pa povsem opremili in jo dali v pogon. Zaenkrat je obratovanje šele poskusno. Toda v zadnjih tednih so že dvakrat poskusili kako deluje nova za-tvornica in kakšne učinke ima zadrževanje vode na Barju. Z novo zatvornico je Ljubljanica prenehala biti samo smrdljiv kanal. Postala je nor. malno tekoča, več metrov globoka reka, ki sproti odplavlja vso nesnago in ki bo omogočila tudi plovbo in ribolov
V OSTRI BORBI Z DEDIŠČINO ANGLEŠKE, DOMINACIJE-
INDIJA PO LETU 1948
'	”	tistik, kajti indijsko ljudstvo
35C iuMjannu	Jndi§C(*v	[e	bicefo	rlabufjle	bvobodu, n	beda	d?jSkljihmafi «ovekžiVnm ne
lulietu	in	pp/t/efiii/e	'lazbaluje	be	eedne	hot	nehdui	3»“«* jih jeaTndiIahS
.______________________________________________________________________svobodna država dosegla po
letu 1948 v okviru svojega petletnega načrta. Indijski mali človek niti , ne opazi onih deset ali dvajset velikih znanstvenih laboratorijev in na stotisoče novih stanovanjskih hiš, kajti v morju potreb je vse to premalo. Pri svojih 360 milijonih in več prebivalcev, šteje Indija okoli 80 milijonov brezposelnih, in to pomeni bedo in pomanjkanje, ki jo srečujemo na vsakem koruk. Pri vsem velikanskem bogastvu in obsegu nima Indija dovolj zemlje za vse te množice, in milijoni ljudi silijo v mesta, v stare in nove tovarne, in poleg krasnih, luksuznih avtomobilov, še vedno drvijo po ulicah New Delhija rikše, ki jih rinejo pred seboj Indijci, bosi tudi potem, ko so doživeli svobodo, tudi potem, ko so se Angleži morali umakniti.
Angleži so stoletja vladali v Indiji in Indija jim je bila le bogato področje za izkori-ščevanje. Angleške ladje so pristajale v Bombaju in drugih indijskih pristaniščih ter samo nakladale indijsko bogastvo in ga vozile v svojo matično državo, kot bi se Anglija zavedala, da bo morala tam pustiti vse, kar bi zgradila. Ta žalostna dediščina je ostala novi Indiji, ostala Nehruju in njegovi kongresni stranki in v teh nekaj letih, odkar je Indija svobodna, so bili vsi veliki uspehi v gradnjih nove industrije in del le kaplja v morje, spričo ogromnih potreb indijskega ljudstva. Zato ni nič čudnega. če vam danes Indijec reče, da ne opazi nobene razlike med življenjem za angleške okupacije in danes, razen tega, da je danes sicer svoboden, a prav tako lačen kot takrat, ko še ni bil svoboden.
Tisti krogi in poedinci, ki sc zelo naklonjeni Churchillu, zatrjujejo, da je to človek, ki je dal pečat dvajsetemu stoletju. Kljub temu pa mu očitajo, da je pogrešil v kolonialni politiki. To pa je le eden izmed celega niza izgovorov vseh zagovornikov kapitalistične družbene ureditve in njene kolonialistične politike, ki sicer vidijo, da je vsa ta družbena ureditev zašla v slepo ulico, ki pa nočejo priznati, da ne gre tu za napako ali onega poedin-ca, pa četudi ministra, ampak za nujno posledico družbene ureditve, ki je sicer dala človeku nekaj dobrih stvari, ki pa je hkrati pustila zelo resne posledice, ki se zlepa ne bodo mogle popraviti. Ni naš namen spuščati se v razpravljanje o dobrih in slabih straneh meščanske družbene ureditve, ogledali si bomo le eno izmed posledic kolonialistične politike, ki jo je zapustila Anglija na azijski celini. Konkretno hočemo na
kratko opisati razmere v Indiji.
Pred vojno, v času vojne in nekaj let pozneje so bili v New Delhiju, Bombayu, Kalkuti in v drugih večjih središčih Indije Angleži. Indija je nato postala takorekoc samostojna, in vendar so Angleži v Indiji ostali. Ko smo prej govorili o posledicah ko-linialistične politike, ki je hkrati posledica meščanske družbene ureditve, nismo hoteli s tem reči, da je sedanja družbena ureditev v Indiji povsem nova, recimo socialistična ali kaj podobnega. Indija je sicer zaživela samostojnejše življenje, a ostale so posledice stoletne angleške nadvlade. Angleži so sicer zapustili Indijo, hkrati pa so ostale tam ustanove, ki jih je Anglija vzpostavila v času svoje dominacije. Ostal je namreč celoten angleški u-pravni sistem, le da so v tem aparatu Angleže zamenjali Indijci. Podobne spremembe so tudi v upravnih odborih
in vodstvih družb, bank in trustov. Tri velike firme, Bir-la, Tata in Dalmis obvladajo velik del indijske gospodarske dejavnosti. V raznih klubih, kjer so se nekoč kretali Angleži, se danes kreta elita Indijcev, in življenje se v teh elitnih krogih še nadalje razvija po angleškem načinu. Celo hoteli še nadalje kuhajo angleške specialitete in v trafikah prodajajo angleške cigarete. Bivši in sedanji vodi-, telji nacionalnih strank še nadalje razvijajo politična načela skromnosti in medsebojne pomoči tako kot jih je učil Ghandi, toda stanujejo v krasnih vilah, kupujejo krasne avtomobile, delnice ter celo direktorska mesta.
In v Nevv Delhiju, ki so ga Angleži zgradili brez pločnikov, kajti oni so se vozili samo z avtomobili, ni kongresna vlada še danes napravila pločnikov za pešce, koder naj bi hodile indijske množice, ki avtomobila dejansko ne poznajo. In posle-
Blankov »meščan v uniformi" ali nevarnosti nemške oborožitve
Ponovna nemška oborožitev | bodo vpisovali in sprejemali je problem, ki je zelo vzbur-1 prostovoljci Amandmaji v kal politične vode v vsej Ev- ■ ustavi namreč predvidevajo
ropi in celo v svetu. So sile, ki hočejo, da bi se Zahodna Nemčija postavila na noge tudi vojaško, so spet druge sile, ki se tega boje, in posebno francoski politični krogi so precej razdvojeni med seboj zaradi tega problema. To ni nič čudnega, kakor ni čudno, da se marsikatera sila v svetu sprašuje ali je primerno dati Nemcem možnost ponovne oborožitve ali ne. Vprašanje je sedaj to-le: Nemčija je sklenila, da se bo ponovno oborožila in to ne glede na to, kako mislijo druge države in kljub klavzuli v novem ustavnem zakonu Zahodne Nemčije o vojaški obveznosti, kjer je rečeno ,da bo zakon stopil v veljavo v trenutku, ko bo evropska o-brambna skupnost dokončno ratificirana.
Prej smo rekli, da Nemčija namerava ustanoviti svoje oborožene sile, mislimo tu v večjem obsegu, kajti že danes obstaja nemška vojaška sila v manjših, vendar pa učinkovitih enotah, saj ima že več let svojega sicer še neuradnega ministra vojske, in sicer dobro znanega strokovnjaka Theodora Blanka. Ta mož ali bolje ustanova, ki jo on vodi. je dejansko jedro bodoče zahodnonemške vojaške strukture, ki naj bi bila po njihovih zatrjevanjih o-brambna in ki bo štela po sedanjih predvidevanjih polmilijonsko vojsko. Ta vojska bi se organizirala v vseh svo. jih podrobnostih v dveh letih in se tako kot taka pridružila ostalim članicam evropske obrambne skupnosti.
Theodor Blank bi torej potreboval dve leti, da sestavi svojo vojsko, Ta rok zahteva zato, ker mora svojo vojsko ustvariti iz «nič». Po njegovih načrtih pa bi ustanavljanje polmilijonske nemške vojske moralo preiti sedem faz.
Prvič' najprej mora stopiti v veljavo sklep o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti, kajti šele tedaj postanejo veljavni zakonski popravki, ki jih je sprejel zahodnonemški parlament in ki jih je podpisal podpredsednik zahodnonemške vlade Heus.
Drugič- takoj ko bodo dani pogoji iz prejšnjega odstavka, se bodo v vsej državi odprla posamezna središča, kjer se
da bo zahodnonemška evropska vojska nekaka mešanica prostovoljcev in vojaških obveznikov, ki bodo služili vojaški rok. V Bonnu se niti najmanj ne bojijo, da se ne bi javilo dovolj prostovoljcev, saj Blankovi uradi so že sedaj tako rekoč preplavljeni s pismenimi prijavami prostovoljcev, katerih se je javilo doslej že več kot 140.000. Poplava teh prijav še ni prenehala. saj jih že prej omenjeni uradi dobijo vsak dan tudi do 3000. Največ takih prijav je bilo prve dni po ratifikaciji sporazuma o evropski obrambni skupnosti v evropskem parlamentu in pa v prvih dneh po Adenauerjev! zmagi na jesenskih par-iamentarnih volitvah. Vsi ti prostovoljci so že izpolnili vprašalne pole. katere jim je poslal Blankov urad — neuradno zahodnonemško ministrstvo vojske.
Tretjič: tretja faza v pripravi te vojske bodo priprave in vežbanje častnikov in podčastnikov v modernem o-rožju. To se bo dogajalo v posebnih vojaških šolah Cast. nik bo postal lahko vsakdo. Najprej bo kandidat odslužil devet mesecev kot navaden vojak nato bo postal kaplar in odšel na trimesečni tečaj. Od tu bo ponovno odšel v navadno vojaško enoto in šele nato v vojaško akademijo, iz katere bo po dveh letih izšel kot poročnik. Seveda bo v prvem času ustvarjanja nove vojske šel ves ta potek mnogo hitreje s skrajšanimi vmesnimi roki.
Četrtič; ko bodo bodoči častniki in podčastniki končno izvežbani, bodo ustvarili profesionalni vojaški kader, ki bo. po sedanjih računih, štel okoli 150.000 častnikov in podčastnikov. Posebno vprašanje bodo višji častniki, predvsem generali, O tem vprašanju je govoril celo sam Blank, ki meni, da bo od 1400 nemških generalov, ki danes žive v zvezni republiki, ((uporabnih« komaj kakih 40. V vsakem primeru pa bodo baje ti generali morali prestati
«ni upravičena« bojazen, da bi se v novo vojsko vrinili stari nacistični generali.
Petič:	šele po vsem tem
bodo stopili v novo vojsko tisti prostovoljci, ki so se obvezali služiti za dolgo dobo v nemški vojski.
Šestič: za vse to predvidevajo, da bo potrebno 13 mesecev, in šele potem bodo klicali pod orožje prve vojaške obveznike Da bi dosegli predvideno število vojakov, menijo, da bo dovolj vpoklicati —' za 18-mesečni vojaški rok — samo vojaške obveznike dveh letnikov.
Sedmič:	šele	po vsej tej
dolgi proceduri se bo končno začela ustvarjati armada. Inštruktorje za nova orožja bodo poslale Velika Britanija in ZDA. Največji del težkega orožja pa bodo dale ZDA. O atomskem orožju za sedaj ne vedo še ničesar. V tej sedmi fazi se bodo ustvarjale in opremljale enote, in vse to bo trajalo skoraj leto dni. In tako bo, po približno dveh letih, po uresničenju evropske obrambne skupnosti, Zahodna Nemčija dala v to skupnost svoj kontingent pol milijona vojakov.
Ta vojska bo štela 12 divizij suhozemske vojske, vsaka divizija pa od 30 do 35 tisoč mož. Od teh bo 6 divizij pehote. 4 bodo oklepne divizije s 1500 oklepnimi vozili ter 2 oklepni pehotni diviziji. Vsa ta suhozemska vojska bo štela tako okoli 400.000 ljudi.
Taktično letalstvo bo štelo 80.000 vojakov. Ti bodo imeli na razpolago 2Q letalskih jat po 75 letal, to se pravi 1500 letal, po veliki večini lovce, bombnike, delno tudi izvidnike m transportna letala.
Nova nemška mornarica bo štela 20.000 mož in bo imela le lahke ladje za obalno obrambo s tonažo do 1500 ton.
Kdor se spominja nemške vojske iz zadnje vojne ne sprejema vsega tega z navdušenjem; s Skepso gleda tudi na to, kar je o bodoči nemški vojski izjavil njen sedanji neuradni minister vojske Blank ki je rekel, da bo iz svojih vojakov napravil ((zavestne ljudi« in ne «slepe vojake«, da bodo bodoči nem-
»izpit« pred posebno komisi- ški vojaki samo navadni ume,
jo. V tej komisiji bodo verjetno člani sveta ministrov evropske obrambne skupnosti. In zato ,kot zatrjuje Blank,
ščani v uniformi«. Toda kdo nam jamči, da bo njemu ali morebitnim njegovim naslednikom to tudi zares uspelo?
dica angleške okupacije, ki se podaljšuje tudi po letu 1948, se ne čutijo samo po tem, kar smo doslej omenili, ampak tudi v stalnem vlaganju angleškega kapitala v indijsko gospodarstvo. Ce namreč vzamemo številke iz leta 1953 vidimo, da je bilo v indijsko gospodarstvo, v nove investicije in objekte vloženega skoraj 75 odst. kapitala iz tako Imenovanega Združenega kralje.vstva, to. se pravi, Anglije. Tudi kar se tiče indijskega izvoza so Angleži na prvem mestu, dočim so v uvozu na drugem mestu. V indijskih tiskarnah - se tiskajo angleški časopisi in angleški parlamentarizem je ideal indijske buržoazije in ni redek primer, da vam nezadovoljen Indijec hudomušno reče za Nehruja, da je on zunanji minister Commonweal-tha. Vse to se danes v Indiji še vedno pripisuje Angležem.
In vendar je v Indiji precej novega. Predvsem je Indija svobodna, gradijo se nove industrije novi zavodi, šole, nove električne centrale; gradijo se kanali za namakanje polj. Nad 700 mahai*adž je izgubilo svojo nekdanjo oblast. Izdelan je bil načrt za agrarno reformo, ki pa je na žalost doslej še vedno le na papirju, dočim uspeva Vi-nobov načrt neprisilne kmetske revolucije, ki odstopa brezzemljašem zemljo, ki mu jo ((darujejo« veleposestniki in v najmanjšem obsegu izvaja to, kar bi morala radikalno storiti indijska vlada.
Kongresna stranka, ki je bila nekoč močno in skoraj bi rekli revolucionarno gibanje, je nekako splahnela, postala je pač stranka, ki je na oblasti in njen gandizem kot ideologija preživlja resno krizo. Tehnična sredstva ali bolje mali stroj, ki naj olajša delo indijskemu delavcu in kmetu, je še vedno sen, veliki objekti, veliki stroji pa povečujejo brezposelnost. Največje zlo pri vsem tem je neverjetno razmnoževanje indijskega ljudstva. Res je sicer, da so se rojstva v zadnjih nekaj letih nekoliko zmanjšala, kljub temu pa se v Indiji prebivalstvo poveča letno za 5 milijonov, kar skrbi indijske gospodarstvenike in politične delavce.
Statistični podatki dajejo sicer optimistično sliko, vendar so bolj statistike zaradi sta-
Ceprav je nova zatvornica i liranju struge Ljubljanice na-
na Ljubljanici, ki stoji malo niže od šempetrskega mosta, namenjena predvsem reguliranju višine struge v mestu, pa le ni tako samostojna naprava.
Rcgulucije barja so se lotevali že zdavnaj
Barje, to je star problem Ljubljane, ki je prizadejal mestu že mnogo zla in ga prikrajšal tudi za veliko bogastvo. Barjanska tla, dno nekdanjega jezera, so še danes močvirnata. In prav od tod izvira večina tiste neprijetne ljubljanske megle, na katero se, zlasti pozimi, Ljubljančani tako jezijo in ki Ljubljano toliko prikrajša na soncu. Na drugi strani pa bi bila ta rav. nina lahko žitnica celotne Slovenije in bi lahko ogromno koristila, ne pa kot zdaj ko uspeva na njej le krompir, kisla krma, ali pa še to ne.
Ni čudno zato, da so Ljubljansko barje že zdavnaj poskušali izsušiti. Rimljani so bili prvi, ki so spoznali, kako velike koristi bi lahko prinašala ta ravnina, če bi bi. la izsušena. V srednjem veku sicer niso imeli tako veliko-poteznh načrtov, zato pa so se v novem veku znova in znova lotevali tega težavnega problema. Toda čeprav so menda za vsa ta dela porabili denarja v vrednosti 15 tisoč kg zlata, so dosegli sorazmerno malo. Znan je zlasti jezuit Gruber, kateremu je cesarica Marija Terezija konec 18. stoletja poverila ureditev Ljubljanskega barja. Gruber je sicer pripravil načrt za regulacijo barja in po tem načrtu so med Celovcem in Gradom izkopali kanal, tako imenovani Gruberjev kanal, ki odpaja odvečne vode Ljubljanice. Toda pri svojem delu je Gruber, čeprav je bil za tiste čase velik matematik in tehnik, napravil precej napak. Izrazitih hidravličnih napak je bilo precej tudi v načrtih, ki so jih za izsušitev barja po Gruberju izdelali drugi strokovnjaki. Isto se je dogajalo v času stare Jugoslavije. Tudi takrat so se problema barja lotevali nesistematično ter so za majhne koristi izdali sorazmerno mnogo denarja. Pri vseh delih pa so se posluževali nekaj desetletij starih računov, ki niso bili povsem točni. Bilo je poglavitno, da so razni privatni obrtniki in podjetniki dobro zaslužili, kako so opravili svoja delo pa oblastem ni bilo dosti mar. Znano je n. pr., kako je gradbeno podjetje «Dukič» gradilo obrežne zidove Ljubljanice. Betonska mešanica je vsebovala tako malo cementa, da so se zidovi že med vojno začeli rušiti in jih zdaj, po dvajsetih letih z velikimi izdatki popravljajo. Razen tega so tudi pri regu-
pravili mnogo napak. Namesto da bi napravili v strugi ovalno betonsko dno, so napravili ravnega Sredi ozke strugg so zgradili oz. ojačili opornike mostov. Nestrokovno so razširili strugo pod Tromo-stovjem, razen tega pa so pripravljali celo načrte za hi-drocentralo v mestu. Za sistematično in znanstveno proučitev problema Ljubljanice in barja ni bilo niti zanimanja niti denarja. Tega pa so se strokovnjaki lotili zdaj.
Kako bodo zdaj rešili problem barja?
Celotno vprašanje Ljubljanskega barja in struge Ljubljanice je tesno povezano z ureditvijo porečja Ljubljanice oz. ureditvijo jezera na Planinskem polju, v katerega bi usmerili po različnih poteh odtekajoče kraške vode. Vprašanja kraških voda so se lotili že Italijani, toda brez uspeha. Slovenski strokovnjaki pa so v zadnjih letih docela na novo proučili to vprašanje. Na podlagi teh ugotovitev pripravljajo zdaj načrte za obsežna dela. Ce bodo namreč uredili vprašanje kraških voda in ustvarili novo umetno jezero na Planinskem polju, ki bo služilo novi hi-drocentrali pri Vrhniki, potem bo mogoče s sorazmerno preprostimi sredstvi rešiti tudi vprašanje Ljubljanice in barja. Treba bo le preurediti Gruberjev prekop, utrditi o-brežne zidove ter združiti obe obstoječi zatvornici z vsemi napravami v en sam objekt, ki bo izkoriščal vodno silo Ljubljanice od izvira do izliva. Razumljivo je pri tem, da bodo v kar največji meri upoštevati koristi kmetovalcev na barju, pa tudi interese bodoče hidrocentrale, ki naj bj jo postavili v neposredni bližini sedanjih manjših elektrarn na Fužinah^ Na ta način bo mogoče doseči, da bo skozi mesto teklo vedno dovolj vode. ki jo bo mogoče tudi vzdrževati vedno enako visoko.^ V mestu bo s tem omogočena po Ljubljanici plovba, ribolov in tudi vodni šport. Druga korist bo v tem, da bo mogoče Ljubljanico uspešno izkoristiti za pridobivanje električne energije. Sedanje štiri male hidrocentrale na Ljubljanici dajejo komaj po četrtino energije, ki jo bo lahko dajala nova velika hidrocentrala, ki jo predvideva novi načrt ureditve porečja Ljubljanice. Predvsem pa bo v smislu novih načrtov mogoče urediti vprašanje barja in preprečiti njega poplavljanje.
Poleti kakor tudi pozimi pa bo mogoče po istih napravah z zvišanjem višine vode v strugi Ljubljanice, odvajati vodo na barje in preprečiti poleti sušo.
Nemški ovčarji pomagajo stražiti demarkacijsko črto na Koreji. Celokupno število te »pasje vojske«, katero uporabljajo ameriške sile na Kareji, cenijo na 2,000. Nasprotno splošnemu prepričanju ti psi niso trenirani za napad, ampak le za odkrivanje sumljivih oseb, ki se skušajo pretihotapiti čez mejo.
Jugoslovanski novinarji na obisku	v	V
Dne 5. maja so prišli kot gostje britanskega zunanjega ministrstva v Veliko "Britanijo, kjer bodo imeli priložnost med tritedenskim obiskom presoditi učinkovitost britanske industrije, štirje jugoslovanski časnikarji.
V času britanskega industrijskega velesejma v Eearls Courtu in 01ympii bodo imeli priliko videti iz prvega vira vrsto proizvodov tekoče britanske proizvodnje Tako na pr. si bodo v Olimpii lahko ogledali znanstvene instru-
mente, zdravila, železnino, ure, tiskarske stroje, papir, lončenino in steklene izdelke; v Earls Courtu pa tekstilije in obutev, zložljive zgradbe, pohištvo ,n hrano Med obiskom v Veliki Britaniji si bodo ogledali razne tovarne in delavnice, med njimi tovarno pohištva, železarno in jeklarno ter tovarno obutve. Imeli bodo razgovore s predstavniki britanske komisije za premog, na ministrstvu za delo se bodo seznanili z odnosi med delojemalci in delodajalci v industriji ter obiskali zavod za preusposab-ljenje industrijskih delavcev. Sestali se bodo z zastopniki vseh treh vodilnih britanskih političnih strank in sindikatov, obiskali bodo uredništvo pokrajinskega časopisa v Nottinghamu, londonsko pristanišče in urade londonskega ((Timesa«. Njihov obisk v Veliki Britaniji se bo uradno končal 24. maja s sprejemom na jugoslovanskem veleposlaništvu.
Mlada Vika GRILOVA se je izšolala na ljubljanski Abademiji za igralsko umetnost. V Linhartovi komediji igra Matičkovo nevesto Nežko.
Stane CESNIK, član medvojnega Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, karakterni igralec, interpret naslovne ylo*e v Linhartovi komediji.
PORAST PRIDELKA TOBAKA
Za prvo polovico leta 1954 napovedujejo, da bodo pridelali 2.040, 000.000 funtov tobaka v listih, večinoma seveda na južni polobli. To je okoli 7.4 odst. več kot v istem času leta 1953 in 14.5 odst. več kot je bilo povprečje 1947-1951, Pridelek se je zlasti povečal v Južni Rodeziji, Indiji, Pakistanu. Burmi, In-dokini, Braziliji, Kolumbiji in
W/	,	1W	J	Vremenska	napoved	za	danes:
Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.7 stopinje; najnižja Ib stopinje.
TRST, četrtek 13. maja 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
It A IH®
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15:
Skladbe jugoslovanskih skladateljev. — Trst II.: t • ; Melodije današnjih in preteklih dni. Trst	•
Fantazij# valčkov. Slovenija: 13.55: Pisan spored p ljubljenih slovenskih napevov.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
TRETJI DAN RAZPRAVE PROTI CARMELU SGROIJU
■ , :: ■ ■ ■ .r
*s'’\ _ k	>	r"	<	(v
:vl A
iŠspSS
L
' ' Z '	■
:-------»—	~~	j
-Al
š-i
(Nadaljevanje z 2. strani)
Preds. — Poleg denarnih nakazil, vas je plačal tudi s Čeki?
Godina — Tudi, toda ti so bili brez kritja.
Godina je pojasnil, da mu Sgroi dolguje še tri milijone lir in to poleg ogromne škode zaradi materiala, ki mu gnije na nedokončanih stavbah Hotel je povedati še marsikaj, toda predsednik ga je ostro in tudi surovo prekinjal, češ. da ga ne zanimajo podrobnosti, ker jih iz aktov že pozna. Tedaj je Sgroi prešel v oster napad in naravnost obtožil Godino, da ni plačeval bolniške blagajne delavcem, da ni imel potrebnega orodja, češ, da je on sam moral kupiti samokolnice, mešalec cementa (»mešalec je moja last in sem ga jaz kupil)), se je vmešal Godina), dvigalo in drugo.
Godina mu je seveda takoj odgovoril, da resnično ni mogel pravočasno plačevati bolniške blagajne, kajti z denarjem, ki mu je dajal Sgrot ni mogel plačevati niti delavcev. Kar se tiče samokolnic in dvigala pa jih je Sgroi res kupil toda na obroke. Vse ostalo pa je bilo njegova last. Godina je hotel povedati še marsikaj, vendar ga je predsednik prekinil in ga kratko-malo odslovil.
Popoldanski del razprave se je pričel s pričevanjem polkovnika Duceja, komandanta korpusa finančnih straž, ki pa ni povedal nič r.cvega. Zanimivo pa je bilo pripovedovanje inšpektorja CID Benefortija. ki je že mnogo pred aretacijo pričel s preiskavo, ker so se širile različne govorice o Sgroijevem poslovanju. Preiskava je bila strogo tajna, vendar se mu zdi, da je Sgroi nekaj zaslutil in je zato prišel k njemu, da bi ugotovil, kako stoje stvari na policiji. Razgovor s Sgroijem je bil zelo splošen in se ni nanašal na konkretne stvari. Pozneje se je preiskava nadaljevala, tako so med drugim tudi kontrolirali Sgroijev telefon
Ko je inšpektor končal, je pričel Sgroi z vrsto vprašanj in med drugim je tudi vprašal:
— Je točno, da sem vam dai na razpolago avtomobil, da bi osebno kontrolirali vsa gradbišča?	.
Inšpektor Beneforti: Točno. Jaz sem si res ogledal na ponujenem avtomobilu vsa gradbišča. Toda Sgroi ne ve, da sem takoj napravil še posebno tajno inšpekcijo. Takrat sem ugotovil, da je resnica drugačna in da na gradbiščih, kjer je delalo prej veliko število delavcev, dela v resnici le peščica ali celo nobeden.
Predsednik:	—	Prva revi-
zija skratka spominja na »Revizorja« in na običajne obiske oblasti.
Pred sodišče so prišle nato tri priče obrambe, ki naj bi dokazale, da Sgroi ni zapravljal denarja po nočnih lokalih...
Najprej se je pojavil Ra-gusin Riggi Livio (Gre za znanega «ekonomista» tn gospodarskega sotrudnika Gior-nale di Trieste in revije rimskega zunanjega ministrstva
Aretirana izginula potnika avla ,1400'
«Esteri». Za njim pa ata prišla še Sulina in Solatta.
Vsi trije so dobili skoraj do pike enaka vprašanja: Ste bili zvečer pogosto v družbi s Sgroijem? Kje ste bili? Koliko ste osebno porabili? Kdaj je šel Sgroi običajno iz lokala?
Tudi odgovori so bili do monotonosti enaki: Zelo pogosto. V kavarni Vanoli (ime hotela, gre za znani nočni lokal «Bucco nel muro») Osebno so porabili na večer 300, 400 največ 500 lir (en »ekspres« stane v nočnih lokalih več stotakov). Vse priče so šle iz lokala pred polnočjo, Sgroi pa je od časa do časa ostal. Ragusin Riggi pa še sam od sebe pojasnjuje, da ni nikoli videl orgij.
Zadnji dve priči pa sta bila sodnijska izvedenca adv. Battaglierini in ing. Batligeli, ki sta ugotavljala premoženjsko stanje in rekonstruirala poslovanje družbe. V. bistvu gre za sledeče številke: Sgroi je inkasiral 85 milijonov lir na račun pogodb kot akontacije. Od tega je porabil za gradnjo 55 milijonov, 8 milijonov je porabil za stvari, ki nimajo zveze z gradbeno dejavnostjo (briljanti, hoteli, plačila «uradnicam» — eni v Milanu in drugi v Trstu, vožnje z avtomobili in slično) in 21 milijonov je izginilo na skrivnosten način.
Ob zaključku je predsednik še vprašal obtoženca, če je imel kazensko pravdo v zvezi z bankrotom v Milanu 19. februarja 1951.
Sgroi; — Ne.
Odvetnik obrambe: — Plačal je vse dolgove.
Sgroi: — Zal.
Proces se bo nadaljeval danes ob 9.30 z, govorom tožilca. Končal pa se bo verjetno v petek.
Pošljite svoje otroke
v slovenske	s
Vsak goriški Slovenec se te dni sprašuje, kje tiči vzrok, da se je letos prijavilo za sprejemni izpit v prvo gimnazijo tako majhno število dijakov,
Vsem je znano, da se je število dijakov na slovenskih šolah v zadnjih letih zelo znižalo; prvi vzrok je vsem jasen, in sicer tale, da smo o-stali goriški Slovenci po izvedbi mirovne pogodbe docela ločeni od našega zaledja, ki je bilo takoj po vojni vir učencev za naše šole.
Drugi vzroki so političnega značaja; vsi namreč vemo, kakšen pritisk izvajajo šovinistični italijanski krogi na naše ljudi, da bi otrok ne dali v slovensko šolo.
Toda to niso edini vzroki!
Važen, morda najvažnejši vzrok je gotovo pedagoškega značaja, to se pravi, da se naši učitelji vse premalo zanimajo za našo šolo.
Ravno iz tega vidika bi rada nekaj povedala.
Dejstvo je predvsem to, da pridejo vaši učitelji v življenje vse premalo pripravljeni. Ne mislim s tem, da jim primanjkuje izobrazbe ali morda materialne pripravljenosti, tega ne, mislim pa, da so vse premalo pripravljeni, če nanje pogledamo z narodnega stališča.
Saj niso redki tisti naši izobraženci, ki, komaj so šolska vrata za njimi, že pozabijo, da so Slovenci in jih na ulici ne slišiš drugače govoriti kakor le v italijanščini,
Jasno je, da taki ljudje ne bodo mogli dostojno vršiti svojega poklica ter da se ne bodo zavedali svojega poslanstva.
Učitelj naj ne bo oče go
mladih dijakov, ne dogajala in to, ponavljam, je predvsem slabo izpričevalo za učitelje.
Upamo, da bodo vsaj deloma te pomajnkljivosti odstra-
jencev nekega razreda, temveč nili ter porabili nekaj šol-
predvsem učitelj naroda.
Tega se naši učitelji vse premalo zavedajo, ter ne vedo, da je od njih odvisno, če bodo naše šole še nadalje obstajale ali ne, in dalje, če bomo kot manjšina kljubovali raznarodovalnemu pritisku.
Današnji učitelj opravi svojo dolžnost le, v kolikor je prisiljen, da konec meseca dobi tistih trideset tisoč lir.
Komaj konča s poukom, že zbeži iz vasi in navadno niti ne pozna staršev svojih učencev. V tej površnosti moramo iskati vzrok pomanjkanju novih moči za šolske klopi.
Učitelji so tisti, ki najbolj poznajo gojenčeve zmožnosti in oni bi morali te mlade ljudi napotiti k cilju.
Starši na deželi nimajo navadno toliko časa, da bi se za to pobrigali ter otrokom zagotovili bodočnost; pa tudi poznajo jih ne tako kot učitelj, ki je bil v šoli za to nalašč pripravljen.
Ce se pa učitelji tega ne zavedajo, je dolžnost didaktičnih ravnateljev, da jih na to opomnijo, da jim tudi zabičajo, da morajo gojence u-smerjati na prava pota.
Ce bi ves šolski aparat tako deloval, je jasno, da bi se te stvari, taka pomanjkanja
skih ur za usmerjanje mladih ljudi k pravemu poklicu ter da bodo usaj najbolj inteligentnim svetovali naj se čez poletje pripravijo za sprejemni izpit v nižjo gimnazijo, povprečno inteligentnim pa vpis v strokovno šolo.
Avtobus v Trsi
na predstavi ljubljanske Drame
Ob gostovanju ljubljanske Drame v Avditoriju v Trstu v soboto in nedeljo 15. in 16. maja opozarja ZSPD zaradi velikega zanimanja slovenske publike za ta izreden gledališki dogodek vse interesente v Gorici, naj se do sobote 15. maja javijo na njenem sedežu v Ulici Ascoli 1, tel: 24-95 zaradi rezerviranja vstopnic za obe predstavi.
V soboto zvečer bo ljubljanska Drama uprizorla komedijo A. Linharta «Matiček se ženi »; v nedeljo ob 16. in 20.30 uri pa Cankarjeve »Hlapce«.
Istočasno ZSPD opozarjk da bo v primeru zadostnega števila udeležencev iz Gorice na sobotno ali nedeljsko predstavo organizirala poseben avtobus. Čas za prijave je samo še danes.
rVer^'	:	?■
:::::: i-!':
' , •	H:l:	'.	•	m"	j
•: ■ : ;"• 1:***-:i
• h •
včeraj zvečer v pokri-j po /]/. rrir 1RRNIRJA V EXCELS10RU
TEM KOPALIŠČU	|	---------------——-----------------------
Romani 2.11.8 na 200 m
V ostalem precej slaba mednarodna prireditev _________________
Policiji se je posrečilo spraviti za zapahe tudi ostala dva potnika Drevrnjenega avtomobila «Fiat 1400», izpod kate-lega so predvčerajšnjim potegnili Bonazzo in Secolijevo. Kakor je znano, je Secolijeva predvčerajšnjim izjavila, da ne pozna nobenega od potnikov avtomobila. Včeraj pa je nasprotno preklicala prvotno izjavo in pojasnila, da je bila okoli 4 ure zjutraj skupno z Bonazzorn v kolodvorski restavracij. ko sta vstopila ne-k' Gigi in njegov prijatelj. Prišleca sta prisedla in nekaj spila, nakar so vsi štirje odšli z avtom, ki ga je vozil «Gigi». na Opčine
Agenti letečega oddelka so Secoliievi pokazali več slik in v eni je zenska spoznala šoferja, ki je bil identificiran za starega znanca, policije in sicer 20-letnega Luigija Zan-gvanda iz Ul. degli Artisti 3. Slednjega so našli v Cavani ir ga aretirali. Na podlagi slike, ki so jo agenti našli pri Zangrandu. kjer je slednji v družbi dveh drugih mladeničev. je policiji uspelo zaslediti tudi četrtega potnika in sicer 22-letnega Ora/ia Boscola iz Ul. Lorenzetti 2. Zangrando je pojasnil, da je večer pred dogodkom srečal Boscola. s katerim sta obiskala več gostiln. Kasneje sta v Ul. sv. Mihaela opazila avto «Lancia». Sedla sta vanj in se odpeljala z ugasnjenim motorjem. Zaradi napačnega manevra pa je vozilo zašlo na pločnik in se ustavilo ob drogu. Vozilo sta pustila na mestu in odšla dalje, dokler nista sedla v »Fiat 1400» in se z njim odpeljala. Večji del noči sta se vozila po mestu in končno se ustavila v kolodvorski restavraciji, kjer sta srečala Bonazzo in Secolijevo. Ostalo pa je ze znano. Policija nadaljuje s preiskavo, da ugotovi krivdo vsakega posameznika.
Včeraj zvečer je bila v tržaškem pokritem kopališču mednarodna plavalna prireditev, ki pa občinstva m mogla povsem zadovoljiti. Romani je sicer izboljšal italijanski rekord na 200 ni prosto in tudi skakalci so izvedli	nekaj zelo	lepih sko-
kov. Vaterpolo med italijansko reprezentanco	in	Strass-
bourgom pa nikakor ni bil na mednarodni višini
Nekaj rezultatov:
200	m prosto:	1.	Romani
2’11”8; 2. Lehman (Nemčija) 2'15”4.
100	m hrbtno:	1.	Botsch
(Nemč) 1.11”2;	2. Ceecarini
(Rim) 1T6"2; 3. Suess Strasb.) 1’16”2.
100 m prosto: 1. Crovetto 1’01”8; 2. Tranquilli 1’02”5, 3. Le Dal (Strasb) 1'04’'3.
100 m metuljček; 1. Loren-zelli 1T4"4; 2. Lehman (Nemč.) 1T4”17.
4x100 prosto: 1. Italija (Romani - Samoiedo - Querc:oli -Crovetto) 4’08’’l; 2. brar.cija (Devoille - Le Dali - Daubi-net - Suss) 4'20”7.
Vaterpolo; Ital. reprez. — Strassbourg 6:1 (3:0).
Romih sam v vodstvu
btaldi predal igro, ki bi jo moral dobiti
Tržačan Pieri bo poleg Mas-saia iz Pise stranski sodnik na tekmi Madžarska — Anglija v Budimpešti. Glavni sodnik bo Bernardi.
V. yčerajžnjem III. kotu šahovskega turnirja v Excel-sioru se je najprej končala partija med Ferrantesom in Zcppettijem. Zo-ppetti je igral Gruenfeldovo indijsko obrambo, proti kateri Ferrantes ni dobro igral in se je moral že v 23. potezi pred grožnjo izgube kraljice ali mata udati. Primavera in Romih sla se že kmalu sporazumela za prijateljski remi. Miliani se je proti Staldiju branil z Gruenfeldovo obrambo toda slabo in je moral že v otvoritvi aati figuro, da se ubrani močnega pritiska Staldijevih figur. P.o nepotrebnem je potem še igro zavlačeval do mata. Napolitano je prtšel v igri s Calajem v časovno stisko in pokvaril sicer zelo dobro igrano partijo. Prekinil je v izgubljenem položaju, Siveri je svojo paitijo z Magrinom prekinil v boljšem položaju.
Včeraj zvečer se je nadaljevala prekinjena partija med Siverijem in Calajem. Cala je dobro izkoristil nasprotnikovo netočno igro in zmagal.
Naj omenimo še dogodek iz partije med Romihom in Staldijem v II. kolu, ko je Staldi predal partijo, misleč, da je izgubljena. Včeraj smo poročali, da je Romih zaključil partijo z efektno žitvijo kraljice. Žrtev je bila res efektna, toda nekorektna.
Mata namreč, ki bi moral biti po tej žrtvi, sploh ni bilo. Ta neobičajni spregled je do neke mere razumljiv zaradi velike utrujenosti obeh igralcev.
Nestler je bil prost.
Stanje po 111. kolu. Romih 2,5, Nestler. Staldi 2, Primavera 1,5, Napolitano, Cala 1 (1), Ferrantes 1, Siveri 0,5 (1), Miliani 0,5,
Zenski conski turnir se je pričel v Hercegnovem
HERCEGNOVl, 12. — Včeraj se je začel ženski conski turnir za svetovno prvenstvo. Tekmuje 11 šahistk. V imenu Šahovske zveze Jugoslavije je udeleženke pozdravil predsednik Brana Jevremovič. Zatem je bil izvoljen turnirski odbor, v katerem so: šahovski mojster Sava Vukovič. Chau-det de Silence in Saloma Rei-scher. namestnika pa sta Lazarevič in Rodzant.
Potem so žrebali številke: 1. Bruce (Anglija); 2. Tran-mer (Anglija); 3. Senex (Anglija); 4. Kattinger (Avstrija); 5. Rodzant (Holandska); 6. Nedeljkovih (Jugoslavija); 7. Lazarevič (Jugoslavija); 8. Nagy (Jugoslavija); 9. Rei-scher (Avstrija); 10. Rinder (Zah. Nemčija); 11. Chaudet de Silence.
205 Tisoč dolarjev
ze enega napadalca
MONTEVIDEO, 12. — Potrjuje se, da je Milan kupil od Penarola napadalca Schiaf-fina. Plačal je rekordno vsoto 135.000 dolarjev klubu in 70.000 igralcu za pogodbo, ki ga obvezuje za dve leti. Na razpolago bo takoj po svetovnem prvenstvu v Švici.
PONOVNI SESTANEK DELAVCEV IN RAVNATELJSTVA
Odložitev začasnih odpustov uspeh enotne borbe delavcev
V torek bi se morali v Tr- chi-Aquilotto» do navedene-
žiču ponovno sestati predstavniki treh sindikalnih organizacij z zastopstvom ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic in nadaljevati diskusijo o zahtevi ravnateljstva. da se začasno odpusti nad 1,000 delavcev ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil.
Toda že v jutranjih urah so notranje komisije izdale proglas, s katerim obveščajo delavstvo ladjedelnice, da je ravnateljstvo sklenilo odložiti za nedoločen čas najavljene odpuste. Med tržiškim prebivalstvom je nastopilo trenutno olajšanje, ker je bila pret-n,ia o odpustu tisoč mož iz CRDA vsaj začasno odstranjena.
V popoldanskih urah so se ponovno sestale vse tri sindikalne organizacije, ki so sklenile nadaljevati skupno ;n enotno borbo proti nameri ravnateljstva. V tej pravični akciji imajo sindikalne organizacije za seboj ne samo celotno borbeno delavstvo CRDA, marveč vse prebivalstvo Tržiča in ostalih krajev, kjer žive tržiški delavci, ker se vsi zavedajo, da bodo le z odločnim nastopom in odbijanjem nepravičnih zahtev ravnateljstva omilili krizo, ki zajema tržiško ladjedelniško industrijo, in obenem prisilili odgovorne oblasti na sprejem ukrepov, ki bodo prinesli ladjedelnici potrebna naročila.
Huda nesreča
na moslu IX. avgusta
ga mostu, se je zaradi velikega prometa umaknila z vozilom proti sredini ceste. Ravno takrat pa je iz nasprotne smeri privozil na motorju «Parilla» z evidenčno številko GO 5344 28-letni električar G.useppe Vidoz iz Loč-nika, Ul. Sartorio 39, ki je na zadnjem sedežu peljal 31-letnega Hansa Riedla iz Gorice, Ul. Alfieri št. 2. Prišlo je do močnega trčenja obeh vozil. Največja žrtev nesreče je bila Furlanova, katero je rešilni avto Zelenega križa takoj odpeljal v bolnico Brigata Pavia, Zdravniki so ji ugotovili verjeten zlom lobanje, zlom leve čeljusti, poškodbe na obrazu ter pretres možgan. O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli. V bolnico je rešilni avto odpeljal tudi Vi-doza. kjer so mu obvezali nekaj prask. Ozdravel bo v sedmih dneh. Riedl je ostal nepoškodovan. Za zadevo se zanima cestna policija.
Linhartov smeh in posmeh v Matičku
(Nadaljevanje s 3 strani)
Zaletela sta se dva motocikla. Furlanova se v bolnišnici bori s smrtjo.
Madžari za Švico
DUNAJ, 12.— Po vesteh iz Budimpešte bodo nastopali za Madžarsko na svetovnem prvenstvu naslednji igralci:
Vratarji; Grosics, Gulyas. Geller, Ferago.
Branilci. Buzsanzky, Lorant, Lantos, Karpati, B-ierczei, Varhidi.
Stranski krilci; Boszik, Za-karias, Szojka, Szabo, Kovacs.
Napadalci:	Budal, Kocsis,
Hidegkuti, Puskas, Csibor, Toth II, Sandor, Csordas, Falo-tas, Maches, Toth I.
V Švico bo moštvo odpotovalo 28. maja, 30. maja pa bodo igrali trening tekmo v Luksemburgu proti luksemburški reprezentaci, 7. in 10. junija pa še dve tekmi z izbranima Švicar, moštvoma.
* * *
MILAN, 12. — Igralec Trie-stine Ispiro je diskvalificiran do 31. maja 1954. Tako so sklenili na današnji seji Ital. nogometne zveze. Igralce in klube serije A so sicer zadele le denarne kazni: Ncva-ra 250.000, Torino 180.000, Na-polj 100.000, Genoa 40.000, Praest Juve) 24.000,, Pil-rnark (Bologna), Pandolfini (Roma) 12.000.
V torek zvečer po 18. uri
se je na mostu IX. avgusta dogodila prometna nesreča, katere žrtev je bila 31-letna Ana Furlan iz Ločnika, Ul. Romana št. 25.
Ko je Furlanova privozila na motornem vozilu «Bian-
je: Pravica! Pravica: — Vča-si smo mu leskovo pravico po hrbtu dali, pak je bilo!« Prav tako tej gospodi ni pogodu, da avstrijska obl:|;t v dobi prosvetljenstva državi v prid misli tudi na šole za ljudstvo in njega izobraževanje. Izobraženo ljudstvo bi se namreč zavedalo svojih pravic in jih začelo zahtevati ter uveljavljati in tedaj bi gospodi odklenkalo: «Na hvali, da je kmet neumen; sicer bi bila naša reč pri kraju«, modruje šribar z advokatom pred razpravo, Pa tudi Sicer je v komediji posejanih dovolj bodic in puščic proti gospodi, njenim grehom in razvadam, ki jih pa Linhart zaradi budnosti tedanje cenzure zna zaviti in prikriti v iskre dovtipe in gibčne kretnje svojega ljubljenca Matička. Razkrivanje trpke resnice ob vedri šali
je v časih nasilja ne le najbolj varna, ampak tudi bolj prikupna in učinkovita oblika družbenega protesta, ki mu tudi Linhartova komedija v visoki meri služi.
Ana Mmin prihodnji iT;e>e5 pred beneškim sodiščem
Pred porotnim sodiščem ^ Benetkah se bo morala • r.ija zagovarjati m°4.lct.
dvojčkov-novorojenckov «
na Ana Minin iz K01™' -i.,. kor je bila javnost obve na. so orožniki na P° . raznih govoric aprila nesli v stanovanju Ane v Ronkah majhen katerem sta bili trupli kov. Mrtva otročiča je zaP v majhen zaboj. katere®a„0. postavila v bližino svoje stelje.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan & ponoči lekarna Alesani. Carducci 12 - tel. 22-68.
IZPRED OKRAJNEGA SOOlSCA
Procesa proti osebama ki sta zbežali v FLRJ
Uproščeni igralci ..morre"- Starši umaknili tožbo proti šoferju, ki je povozil njihovega otroka
Gonziona izpadla iz A - lige
Tenka nit, ki je držat* Go-riziano pri upanju za obstoj v A-ligi, se je v nedeljo v Gradiški pretrgala. Re/er iz Benetk je namreč v divji tekmi premagal Italo, ki je bila že prej obsojena. Tako sta letos izpadli iz A-hge italijanskega prvenstva ltala iz Gradiške, ki je bila dolga leta v tej kategoriji in k. je sodila med najboljša italijanska moštva, in Goriziana, ki je bila v tej ligi dve leti. Za poraz Goriziane je krivo dejstvo, da so bile izgubljene mnoge lahke tekme, potem to, da je najboljši igralec Zorzi obolel med letom in nekajkrat tudi slabo igr:; 1, kriva so bila tudi, nesoglasja v klubu, ki so prinesla do odstopa trenerja Punterja v sredini prvenstva. V. Coriziani pa ni bilo poleg tega novih igralcev; na igrišče so morali stopati vedno eni in isti, včasih pa je bil trener v stiski za rezervne igralce. Sedaj bo pa treba, da se moštvo postavi zopet na noge, da se vanj sprejmejo drugi mladi igralci in da se bori
GORIŠKI
za. čimprejšnjo vrnitev v prvo ligo.
Srednješolske lahkoatletske tekme
Poleg srednješolskih moških lahkoatletskih tekem, ki se visijo ze tri leta, je bilo v soboto popoldne prvo žensko srednješolsko tekmovanje, ki naj služi za uvod v prvo pokrajinsko tekmovanje, ki bo naslednje leto. Na tej prireditvi je sodelovalo okrog petdeset tekmovalk iz petih go-riških srednješolskih zavodov. Slovenske tekmovalke so se postavile na četrto mesto.
Rezultati so naslednji:
Tek na 5U ra: 1. Fain (Industrijska šola) 7 ’2; 2. Cas-snnego (Klasični licej); 3. Zu-rr.in (Industrijska šola); 7. Kristanih (Slovenska šola); 9. Marušič (Slovenska šola).
Višina: 1. Parovel (Tehnična šola) 1.35 m; 2. Marušič (Slovenska šola) 1.35; 3. Maco-rati (Industrijska šola) 1.35; 5 Petroni (Slovenska sola) 1.30 m.
Krogla: 1. Cossi (Tehnična šola) 10.60 m; 2. Martinis (Uči. teljisče); 3. Coccolo (Industrijska šola); 5. Boneta (Slovenska sola) 7.92; 8. Bonini (Slovi nska sola) 7.17.
Disk:	1. Rigatto (Tehnična
ola) 25.33 m; 2. Simonetti (Klasični licej); 3. Riavec (Industrijska sola); 6. Mikuluš (Slovenska šola) 21.99;	9. Rojic
(Slovenska šola) 16.90.
Štafeta 4 x 60 m: 1. Industrijska šola 33”3; 2. Srednje-tehnična šola 33”8; 3. Slovenska šola 34”7; 4. Klasični licej 34”7; 5. Učiteljišče.
Končna lestvica med šolami je naslednja: 1. Srednje-tehnična šola, 62 točk; 2. Industrijska šola 60; 3. Klasični ličej 49; 4. Slovenska sola 45; 5. Učiteljišče 38.
Marianese-Juvenlina 3*2 (31)
V nedeljo smo videli, da juventinski igralci igrajo brez vsake volje, ker so pač že prepričani da bodo izpadli. Gostje so igrali skupinsko in
z vnemo, saj si hočejo zagotoviti častno mesto v lestvici, kjer bodo lahko dosegli tretje mesto. Napadali so stalno v prvem polčasu in so znali tako zmešati štrene juventinski obrambi, da so v devetih minutah zabili kar tri gole. Take plohe golov ni pričakoval nihče. A med juventinci so se našli nekateri, ki niso obupali. Opazili smo, da se je o-biamba utrdila, pa tudi napad ni bil slab; sedem minut pozneje je uspelo Poldrugu zabiti gol za domače moštvo. V drugem polčasu so se juventinci vrgli divje v napad, a gostje so jih znali zadržati, Poldrugu je uspelo komaj deset minut pred koncem tekme zabiti drugi gol. Vsekakor bi bil izid tekme bolj uravnovešen, ce bi juventinci dosegli izenačenje. V drugem polčasu so namreč imeli tudi precej smole.
Juventina bo prihodnjo nedeljo igrala v Slovrencu proti tamkajšnjemu moštvu. Med dvema ekipama vlada že več let hud antagonizem, vendar pa bo mogoče letos izgubil na privlačnosti, kajti obe moštvi sta obsojeni na izpad.
Včeraj dopoldne je bilo na goriškem kazen: kem sodišču več manjših razprav, med katerimi sta bile dve proti osebam, ki so prekoračile državno mejo. 25-letni Rudolf Lavrentič iz Gorice, Borgo Castello 19 je odšel v Jugoslavijo 3. aprile, toda že naslednjega dne so ga jugoslovanske oblasti vrnile. Sodnikom je izjavil, da je šel iskat dela v sosedno republiko. Sodnik De Rosa ga je obsodil na 2 meseca zapora in 1.160 lir globe, vendar kazni zaenkrat ne bo prestajal. Drugi kršitelj zakona o prehodu iz ene države v drugo je oil 35-letni Andriano Cillo iz Montagnana pri Padovi, ki jo je ubral v Jugoslavijo že lansko leto pri Sesljanu. Cillo bo moral presedeti tri mesece zaporne kazni in plačati globo v znesku 1.600 lir.
* * *
Organi javne varnosti so 6. marca t. 1. po 22. uri zasačili v gostilni v Ul. Lunga trojico mladincev, ki je kljub prepovedi igrala ob steklenici vina hazardno igro. Včeraj so bili Mario Peteani iz Ul. Garza-rolli 22, Ferruccio Pellicon iz Scuola Agraria 11 in Lino Vi-sintin iz Ul. Vittorio Veneto 37 poklicani pred goriškega sodnika, skupno z njimi pa se je morala predstaviti tudi 55-letna Antonija Pintar, lastnica lokala. Sodniku je izjavila, da so obtoženci sicer igrali «moro». vendar ne za denar; ona jih je opozorila, da je igra prepovedana, toda niso je ubogali. Na vprašanja ki so jim bila postavljena, so vsi trije sicer priznali prekršek. vendar so zaporedoma izjavljali, da je bilo to le za zabavo in brez stave. Sodnik je Antonijo Pintar oprostil, ker ni storila krivega dejanja, prav tako tudi obtožence, ker dejanje, ki so ga storili, ni | kaznivo.
Goriški trgovec Renzo Sal-vaterra bi se moral včeraj zagovarjati zaradi	prometne
nesreče, ki se je dogodila okto. bra lanskega leta na Korzu Italija v Gorici, pri kateri je bil precej ranjen 8-letni šo-larček Giuliano Bon. Otrok je takrat prihitel iz Ulice Arcadi ter, ne da bi pogledal po Korzu, ki je zelo prometen, ste' kel proti Ul. Buonarroti. Istočasno je s postaje proti mestu privozil z «Lancio Aprilio« obtoženi Salvaterra,	ki kljub
hitremu zaviranju	ni mogel
preprečiti nesreče.	Otrok je
prišel pod avto. Ker je bila krivda nesporna prav zaradi neprevidnosti dečka, so starši obtožnico pravočasno umaknili.
Obvestilo izletnikom v Ljubljano na tekmo
Udeleženci nedeljskega izle ta v Ljubljano na nogometno tekmo Jugoslavija B Anglija B so naprošeni, da se zaradi važnih obvestil o-glasijo danes 13. maja na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli. Odhod iz Gorice v nedeljo 16. maja ob 5.30 uri izpred avtopodjetja v Ul. Silvio Pellico (v bližini Kor-na) Prosimo točnost.
KINO
CORSO. 17: «Nebesa kapitana Hollanda«, Y. De Carlo in A. Guinness.
VERDI. 16.30:	«Dvoboj na
ledu«. J. Bromfield.
CENTRALE. 17:	«Malezija»
S. Tracy in V. Cortese.
VTTTORIA. 17.15: «Slast», S. Simons in D. Gerin.
MODERNO. 17:	«Karavana
Mormonovi), I. Dru in B Johnson.
Veliko izbiro konlekcij po resnično nizkih cenah vam nudi
Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1,350 lir halje
Moderne letne hlače ... za 1.950 ljr
Moške kompletne obleke . za 3.950 Hr
Interloc s polovičnimi rokavi
v vseh barvah .... za 590 m
Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic
Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata i zbira športnih j opi čev
]{flliCJl>'ti Trst, Ul. Timeus št. 3 (nova fiiša)
Sestavljena is najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo sa S let
Zahlevajle jo pri svojem urarju!
m
a
ZASTOPNIK IN OLAPNA ZALOGA |||
MIHI. HOIUDRCII TRGOVCEV 2 lESIP^
trst - Ul. Valdlrlvo 3. tel. **°'
UdEuvurm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH) *. » »I. Iia(*- ~ Telefon	Številka #3-808 In	H4-638.	-	Potti.l
aoa - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t. 30 - Telefonska Številka 37-338 -	OGLASI: od 8.	do	12.30 In od	15 - 18	- TeL
37-338 — Cene oglasov Za vsak mm viši ne v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni	100, osmrtnice 90	lir	Za FLRJ za	vsax mir«	širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul,	8. Pellico HI. Teh	33-82 — Rokopisi se o*	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. zalo*03 nlje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.