151. številka. Ljnbljana, v petek 4. jnlija. XXIII. leto, 1890.
SLOVENSKI Sil
shaja vsak dan aveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerake dežele za vae leto 15 %\d , za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za eden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom racnna se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poltnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Opravnifitv u naj- se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželnozborske volitve na Koroškem.
V kratkem se imajo vršiti prvotne volitve mož, katerim bode volitvi potem na 20. dan avgusta meseca peslance, ki bodo zastopali narod slovenski na Koroškem. Kakor smo že imeli priliko omenjati pri volitvah za deželni zbor Štajerski, kako krivičen je voliloi red, tako nam je ponavljati isto žalostno reBnico ob priliki, ko pišemo o volitvah na Koroškem. Nad 130.000 Slovencev prebiva tu, a tako zvito in krivično so razdeljeni in pomešani mej nemške volilce, da imajo jedino v jednem volilnem okraji, to jo v VelikovŠkem zagotovljeno večino, ko jim v vseh druzih navzlic vsem naporom komaj sije nada, da zmagajo. Še bolj kot štajerske Slovence žuli veriga krivičnega volilnega reda nesrečne naše brate na Koroškem. Začelo se je pa svitati tudi v starodavnem Koro-tanu, vzbujati so se začeli iz smrtnega spanja slovenski naši bratje  onkraj Karavank.
Z veseljem opažamo tamošnjih domoljubov živahno gibanje in delovanje, o katerem smo večkrat Že poročali. Strah in jeza obhajata nasprotnike naše, ko vidijo, da se giblje tudi koroški Slovenec, da a« začenja zavedati svojih pravic. Zastonj je njih javkanje in ščuvanje, njih obrekovanje rodoljubov vnetih za narod, kateri si prizadevajo priboriti slovenskemu narodu po božji in človeški postavi pripadajoče mu pravice. Pač smešno je čitati v nemških glasilih o težkih burnih časih, katerim gre nasproti dozdaj tako mirna Koroška, v kateri so tako . gu-miithlich" skupaj živeli Slovenci in Nemci. Se ve da razumejo pod tem le to, da Slovenec bodi rob in hlapec, Nemec pa gospod, da Slovenec le potem postane njim jednak, če zataji mater svojo, ki ga je slovenski učila ter poBtane ostuden odpadnik, kakor jih imamo, žal, le premnogo.
Niti prosto dihati bi ne smel Slovenec božjega zraka, Če bi šlo po njih volji, kamo li da mu privoščijo jednake pravice v šoli in uradu. Vse naj bi bilo le nemško, Slovenec pa naj se uči tujega mu jeiika, če hoče uživati katero po postavi tudi
LISTEK.
S e r v u d.
(Iz zapiskov generalnega majorja B—P.   Iz ruskoga preložil —o)
(Konec.)
Ne želeč spuščati 8e v daljša razsojevanja o tem predmetu, premenil sem razgovor in Šerviid, zapazivši moje izogibanje, je kmalu odšel od mene.
V tej dobi je bfla videti silna razburjenost duhov v višjih krogih društva. Liberalne ideje, ki so jih razvijali člani tajnega društva, prodirale so hitro. Vse vladne naredbe, celo najblažje, tolmačile so Be v nasprotnem zmislu, gledali so nanje, kakor ua despotsko izjavo volje jedne osebe. Iz izpovedi Šervudove sera jaz jedini vedel za to nevidno roko, ki je udrihala po množici in v trepetu čakal bližajoče se kataBtrofe. V takem položaji nahajala se je država ob času Taganrogskega dogodka.
Bil sem tačas gost v vasi svojega tasta. Zaradi necega cerkvenega opravila smo jedenkrat poklicali svojega Župnika. Zavživši potrebno me pokliče v kabinet in po kratkem predgovoru vpraša:
nAli nimate nikakih vestij iz Taganroga o občni nesreči, ki nas je zadela?"
Po nekakem obotavljanji in živi prošnji ne iz-
njcmu dovoljeno pravico. Posebno se zaganjajo v „Kranjce", o katerih pravijo, da so zanesli narodni prepir tudi na Koroško. Povemo jim pa le toliko, da kranjski Slovenec čuti se mej koroškimi brati isto tako doma, kakor v svoji domovini, kajti sinov jedne matere ne loči niti gora visoka, uiti voda globoka. Če so vam privandrani, niti pod Avstrijo spadajoči prusaki bratje in si usojajo celo imeti mnogokrat prvo in odločilno besedo, je pač jako komično, Če se zaganjate v „Kranjce", Češ brez njih bi bil sveti mir v deželi, kajti koroški Slovenec je „gemUthlich*, dal se je tlačiti od vas, ubogi trpin se niti ni zavedal narodnih svojic pravic.
A Koroška začenja se prebujati, od dne do dne raste število zavednih, za slovenstvo vnetih domačinov, ki se hote potezati, da slovenski narod povsod pridobi jednake pravice z nemškim. In baš koroški Slovenci imajo posebno pravico zahtevati jo, jasno govori nam zgodovina, kako so morali spoštovati ljudski slovenski jezik celo vojvodi koroški, ki so v slovenskem jeziku prisegali narodu včasih, ko je še skoro vsa Koroška bila slovenska, ko je še slavni Korotan bil popolnem naš. Minoli so davni časi, germanstvo ui'-dlo se je v telo slovensko, z vsemi silami delajo nasprotniki naši, da potujčijo zadnjo ped slovenske zemlje, da zatro zadnjo dušo slovansko v nem&ki šoli. Kakor na Štajerskem, tako tudi na Koroškem delata „Schulverein" in „Stldmark" na vse pretege, a krepko se prvemu postavlja v bran domača naša družba „sv. Cirila in Metoda". Tudi „Katol. politično društvo" dela hvalevredno ter budi povsodi na javnih shodih slovensko ljudstvo. Hud trn v peti je to delovanje slovenskih domoljubov odpadniku slovenskemu Doberniku, ki v svojem listu „Freie Stimmen", kateremu bi pa mnogo bolje prijal naslov „Freche Stimmen" na svoj način skuša smešiti dotične domoljube ter misli, Bog si ga vedi, kako duhovito da je pisal, ko necega zaslužnega Ljubljanskega domoljuba nekako bornirano arogantno vedno imenuje le „ein Veraicherungsagent", misleč, da s tem naslovom ga bode ponižal. Da, da, pravi „zavarovalni agent"
je ta domoljub, kakor bi jih želeli mnogo, a zakaj je vam tako zopern ? Zato, ker narod slovenski ne zavaruje samo proti navadnim škodam, nego tudi proti germanizatoričnim vašim nakanam, in to vas tako skli in bode. Dalje gloda Še po par druzih narodnjakih, ki imajo to grozno pregreho, da so „Kranjci" in obira nekatere duhovnike domoljube. A vsa ta jeza in vse to klevetanje ne bode dosti pomagalo njemu in pristašem njegovim. Naudaje nas po dosedanjih poročilih veselo upanje, cia se bode tudi na Koroškem zavedalo slovensko ljudstvo vedno bolj in bolj.
Vi pa Slovenci koroški poslušajte nasvete, ki vam jih v milem domačem slovanskem jeziku razlagajo za vaš duševni blagor vneti možje in ne dajte se varati krivim prorokom, ki se zdaj hlinijo okolu vas, da se po pno do veljave, kakor ua primer dr. Abuja,  potem pa vas zataje ter potegnejo z nasprotniki vašimi.   Volite  povsodi zanesljive slovenske može,  da bodo volili pravega poslanca, ne plašite se, Če ste v manjšini.   Neustrašeno po-pokažite se pred svetom, da ste in koliko vas je, vsak glas bode tehtal, da se pokaže nasprotniku, da Slovencev je še dovolj  na Koroškem,  da tudi na nje mora se ozirati. Le če bodete neustrašljivo držali se poukov vaših  skušenih voditeljev, priborili Bi bodete tudi vi boljšo bodočnost. Kakor so si štajerski bratje osvetlili  lice pri zadnjih volitvah, tako pokažite tudi vi, da ste še živi, da še ni izumrl slovenski Korotan! Y.
V Izubijani, 4. julija.
Razveselil nas je izid deželnozborskih volitev v Šleziji. Kmetske občine so se posebno dobro držale. Slovani so po hudem naporu pridobili tri mandate. Poprej so Nemci imeli v skupini kmetskih občin 6 poslancev, sedaj jih pa imajo Slovani 6, Nemci pa le tri.
Ta zmaga Slovanov v Šleziji sicer ne bode pripomogla do večine, ker je tudi ondu volilni red za Slovane skrajno neugoden. Po mestih in velepo-sestvu namreč imajo Nemci že toliko pristašev, da se
dati ga, pove duhovnik, da je bil pretekli večer v Jelisavetgradu in tam slišal, da je pred tremi dnevi v Taganrogu gosudar Aleksander Pavlovič sklenil svoje življenje.
Ta vest me je tembolj iznenadila, ker o kaki bolezni goBudarja ni bilo nič slišati. Misel o tajnem društvu mi je kakor strela prešinila glavo . . . Kmalu so me poklicali v polk, da prisežemo imperatorju Konstantinu Pavloviču.
Komaj smo se začeli zavedati tako naglega preobrata, ko prejme načelnik divizije po posebnem potu povelje, da je nastopil prestol Nikolaj Pavlovič ter je zahteval novo prisego od nas . . . Naposled je tudi doletela vest o dogodkih 14. decembra . . . Kakor v potrjenje te vesti začeli so se prikazovati v raznih mestih žandarski častniki in „feld-jagerji", vozivši v Peterburg zdaj tega, zdaj onega. Glas poštoega zvonca je bolestno odmeval v srca slebernega in ledenil kri . . . v nikogar duši ni bilo pokoja; celo čisto nedolžni ljudje so trepetali za za svojo svobodo ino življenje.
Vsi so nezaupno pogledavali drug druzega, boje se tajne ovadbe; vse trdne zveze bo bile raztrgane: kar se mene tiče, nahajal sem se zaradi prisiljenega razodotja Šervudovega v jako polzkem položaji in imel več povoda bati se nego drugi.
Vender pa se je pokazalo, da je bila bojazen moja prazna.
Šervuda so poklicali v Peterburg; nalašč za to poslani kurir odpeljal je od nas ta dragoceni ključ k razkritju mnogih tajnostij. Ni preteklo teden dnij, ko pridrdra žandurski častnik in odpelje iz našega Novomirgorodskega ulanskega polka dva brata Komarova: koj za tem zagrabili so dva brata Kras-noBelska . . .
Šerviid je nadalje izpolnjeval dolžnost ovaduha z nenavadno marljivostjo; on je z nedosežno spretnostjo razvozljal zvite mreže zarotnikov. Zato so so tudi monarške miloBti usipale ua njegovo glavo
Najprej so ga povzdignili za „ praporščaka" s premeščenjem v „leib gvardije" dragonski polk (pozneje grenadirski jezdeci) in z naslovom „Vernega" t. j. zvestega za njegovo rodbino; vrh tega je dobil s prevzvišenim pismom dostojanstvo ruskega pleme-nitaša.
V kratkem času povzdignili so Šervuda za poročnika in za štabnega kapitana. Vse to se je zvr-šilo v teku treh mesecev. Pa ne naslov „ Vernega", ne preuzvišene milosti niso premenile njegovih prirojenih, nizkih lastnostij, in novi Šerviid-Verni ostal je isti Šerviid-zanikerni. O tem se je tudi gosudar kmalu prepričal ter mu vzel vse posle in ga je celo ob službo dejal.
Ozrem naj se h koncu še jedenkrat nazaj na pretekle dni in povem prizor mojega posledujega svidenja s Šerviidom. Srečala sva se čisto nenadoma
jim za večino v deželnem zboru ni bati. Izid vo litve bode imel pa vsaj ta ugoden upliv, da pride sedaj jeden Slovan v deželni odbor šlezijski. Do-sedaj bdi so sami Nemci v deželnem odboru in so gospodarili v deželi popolnoma po volji svoji. Sedaj bode to drugače. Njih gospodarstvo bode kontrolo-val tudi jeden slovanski deželni odbornik. Njegova beseda bode seveda le malo izdala, a popolnoma prezirati je tudi ne bodo mogli.
Omeniti je, da so se šlezijski Nemci tega posebno bali, da pride kak Slovan v deželni odbor. To dokazuje, da nemško gospodarstvo z deželnim premoženje ni bilo posebno ugodno, ker so se Nemci tako bali slovanske kontrole.
Največji je pa teh volitev moralični upliv. Pokazale so, da slovaustvo napreduje vzlic vsem oviram. Če tudi vlada krati Slovanom v Šleziji pravice zlasti v šolskem oziru in Nemci z vsemi silami skušajo pouemčiti slovansko prebivalstvo, vender se slovanska narodna zavest utrjuje in razširja. Vspehi pri volitvah bodo slovanskim domoljubom v Šleziji dali novega poguma. S podvojeno energijo bodo se zopet poprijeti dela. Kakor so sedaj pri volitvah v deželni zbor spodrinili v več krajih Nemce, isto tako jih bodo pri volitvah v druge narodne zastope.
Vlada sedaj šlezijskih Slovanov tudi tako prezirati ne bode mogla, ker so volitve pokazale, da je večina šlezijskega kmetijskega prebivalstva slovanska, in se zaveda svoje narodnesti. Sedaj ne bode izgovora, da šlezijsko prebivalstvo ne želi slovanskih šol. S tem, da je volilo toliko slovanskih poslancev, je tudi pokazalo, da hoče slovanski jezik v šolah in v uradih imeti. Slovanski poslanci bodo pa tudi v deželnem zboru z vso odločnostjo zagovarjali pravice slovanskih svojih volilcev. Res, da se Nemci ne bodo dosti ozirali na njih ugovore, a popolnoma jih prezirati ne bodo mogli, ker govorili bodo v imenu mnogih tisoč slovanskih prebivalcev.
Posebno pa mora veseliti vsacega Slovana lepa Bloga, ki se je pokazala pri volitvah v Šleziji. Če tudi v deželi bivata dva slovanska naroda in so tudi nekateri bolj konservativnega, drugi pa zopet bolj liberalnega mišljenja, vender so bili pri volitvah vsi lepo složni. Baš ta sloga je pripomogla pri volitvah do tako lepih uspehov. Da so Čehi na Moravskom tako složni šli v volilni boj, bili bi gotovo kaj mandatov na novo priborjli, ali vsaj izgubili bi ne bili nobenega sedeža. Upajmo, da se bode ta lepa sloga Še nadalje ohranila v Šleziji, da se ondu ne začnejo razpori mej čehi in Poljaki, kakeršui so v Galiciji mej Rusini in Poljaki, ali borba mej konservativnimi in liberalnimi elementi, kakeršna je na Češkem.
Če bodo šlezijski Slovani še nadalje hodili po tem potu, katerega so sedaj nastopili, bodo se v Šleziji časi za slovaustvo vedno bolj jasnili. Nemški element se bode moral umakniti s postojank, ka tere si je po raznih zvijačah priboril. Seveda borba bode Še huda. Nemci imajo močno zasloinbo v urad-ništvu, pa tudi pri velicih industrijcih v mestih, Slovani se pa morajo opirati največ le na kmetsko prebivalstvo. Kuko neugoden položaj imajo Slovani
pri grajščaku Krasnoselkem, kamor se je on pripeljal z Žandarskim polkovnikom Bibikovim vred po nekem poslu, tikajočem se vojnih naselbin. Imel je na sebi suknjo „l6ib-gvardije" dragonBkega polka s štirimi zvezdicami ua epoletah. Bil je očividno ode-belel in zabuhel. Zagledavši me plane proti meni in mi pomoli roke zgrabi dobrovoljno moje in jame trdo stiskati jih.
Odkritosrčno rečem, da me je pri tej dotiki nehote mraz preletel po vsem telesu. Pa dostojnost me je prisilila premagati se. Celih štiriindvajset ur smo prebili v domu Krasnoselskih. Ko smo šli po starej šegi, gospodar, gospodinja in tudi jaz ž njima, spremit goBte do prednje sobe, se obrne Šerviid, obuvaje si kožuhovinaste škornje k meni, in nesramno smehljaje se, pravi:
„Veste li, I. P., da so mi ti škornji oBtali po Pestelji?'
Kri je skipela v meni od jeze; žolč se mi je zlil, nisem mogel zdržati bo ter mu odvrnem:
„Kako? Ali je mogoče, da ste tako hitro ustrojili kožo PeBteljevo v doBtojno ?am nagrado?
Gospodar in gospodinja pogledata name s strahom in grozo; v teh časih bi jednak odgovor mogel pripeljati ... ne vem kam!
Odslej se več nesva videla s Šerviidom-Ver nim ... •
v Šleziji, vidi se že iz tega, da mestni zastop v Opavi niti prostora neče prodati, da bi se gradilo poslopje za češko gimnazijo, katero vzdržuje češka „Matica Školska". Vsako malenkost morali bodo torej Slovani le s Bkrajnim trudom priboriti. Do-sedaj so Nemci vse sile napenjali, da bi slovanski element v Šleziji popolnoma potlačili, kakor so na pr. Madjari Slovane na severnem Ogerskem. Sedaj bode pa tudi najbolj šovinistični Nemec moral spoznati, da je to nemogoče. Slovani v Šleziji ne pešajo, marveč jih baš trdi boji za narodni obBtoj vedno krepe, kar so nas deželnozborske volitve poučile. Šlezija Še ni zgubljena za slovanstvo, temveč je še vedno zelena veja na slovanskem drevesu. Kadar se uresničijo češke želje, da se zopet oživi češko državno pravo, bode se Šlezija svetila kot pravi slovanski biser krone svetega Vaclava.
Politični razgled.
IVotraiije dežele.
V L j ub 1 j a ■ i, 4. julija. Deželnozborske volitve. V šlezijskih mestih se deželnozborske volitve za Slovane neso tako ugodno izvršile, kakor v kmetskih občinah. Pridobili neso nobenega mandata in voljeni so zopet sami Nemci. S tem je zagotovljena Nemcem zopet večina v šlezijskem deželnem zboru. Drugačnega izida pri sedanjih razmerah tudi pričakovati ni bilo. Danes volijo v Šleziji veleposestniki, v katerej skupini pa Slovani nemajo nobene nade. Jutri bodo volile kmetske občine na Solnogradskem, kjer bode hud boj mej zmernimi konservativci in Lienbacherjevo frakcijo in pokazalo se bode, koliko upliva je imel nadškofijski pastirski list, naperjen proti Lienbacherju. Volitev zastopnika Praške mestne občine
v deželni šolski svet bi se bila imela predvčeraj vršiti. Mladočeh dr. Pod-lipny se je o tej zadevi prvi oglasil za besedo Dokazoval je, da novi zakon omejuje ftvobodno volitev, ker mestni zbor mora v šolski svet voliti jeduega češkega in jednega nemškega zastopnika. Govornik je izrekel nado, de se bode zakon v tem oziru popravil in predlagal je, naj se volitev odloži, da se bodo poprej mestni odborniki v zaupnih sejah posvetovali, kaj naj store. Mestni odbornik Bfeznov-sky slikal je žalostni položaj češkega prebivalstva v nemških okrajih. V Liberci mestni magistrat neče vsprejemati čeških ulog, v Češki Lipi se preganjajo češki delavci, v Duhovem pa še češke spominske plošče ne trpe V deželni šolski sovet mora Praga odposlati patrijotične može, ki ne bodo ondu nemški govorili. Na konci govora je pa priporoččl Podlipnega predlog. Pri glasovanji se je mestni zbor izrekel za to, da se volitev odloži
ZjcflitijrnJe Dunajskih predkrajev z mestom.
Zastopniki Dunajskih predkrajev v enketi za nov uiitningki davek na Duuaji so se izrekli za spojenje predkrajev z mestom. Pričakovati je, da se bode v bodočem zasedanji dolenjeavstrijskega deželnega zbora že predložila vladna predloga o tem zjedinjenji. Mestna občina Dunajska se bode s tem pomnožila za nekaj stotisoč stanovnikov. S tem zje-dinjenjem se bode gotovo jako pospešil razvoj avstrijske prestolnice. Jtazpor mej otjersko nezav>isno stranico. Vodstvo ogerske nezavisne stranke objavilo je odlomke iz Košutovega pisma, kateri so bili naperjeni proti Gabrijelu Ugronu. S tem je hotelo ob veljavo spraviti pri narodu poslednjega poslanca, ki je jel hoditi svoja pota in se več ne briga za Irauvia Polonyia. Ugron pa sedaj pozivlje vodstvo stranke, da priobči vse Košutovo pismo, ker le potem si bodo čitatelji mogli narediti pravo sodbo. Tega pa vodstvo neče, ker Košut v pismu svojem še huje kritikujo druge pristašo nezavisne stranke, zlasti Polonvia.
Vitanje <lr/av*'.
Tovarne xa orožje v Musi J i se razširjajo in preustrojujejo, da bodo mugle izdelati veliko množino repetirk in brezdimnega smodnika. Posebno se bodeta razširili tovarni v Tuli in Sistroreku. Rusija torej glede oboroževanja neče zaostati za drugimi velevlastmi.
G-rška nota.
Grški poslanik v Carigradu izročil je v ponedeljek Porti nota, v kateri protestuje proti vsakim koncesijam v bolgarskem cerkvenem vprašanji. Ta nota pa v turških vladnih krogih ni napravila posebno dobrega utiaa. V Carigradu ne vidijo radi, d% se kdo meša v turške notranje zadeve, bodi že Grška ali Bolgarska, kar je čisto naravno. J/olandski vojaški zakon.
Holandska vlada predložila je zbornici predlogo novega vojaškega zakona. Po tej predlogi traja službena dolžnost v vojski 8, pri mornarnici 6 let. Vsak mora osebno služiti, samo brat sme odslužiti brata. Duhovniki in semeniščniki bodo oproščeni vojaške službe. Letne potrebščine za vojsko povišale se bodo po novem zakonu za 1,322.000 gld.
Jttvsi irski potlkratj lord Carnarvon umrl je v nedeljo v 60. letu starosti svoje. Malo angleških državnikov je tako hitro uspelo na visoko mesto, kakor pokojnik. Še pred polnoletnostjo prišel je po smrti očetovi v gorenjo zbornico. V 28. letu bil je že podtajnik kolonijalnoga urada v Derby-jevem ministerstvn. Leta 1860. ja potoval po Siriji in izdal izvrstno knjigo o Druzih. Leta 1866. je bil prvi pot in 1,1874. drugikrat minister za kolonije. Leta 1878. je izstopil iz Beaconfiel-dovega ministerstva, ker ni odobraval vladne ori-jentske politike. Leta 1885. je pod Salisbury-jevo vlado postal irski podkralj, lani se je pa odpovedal iz zdravstvenih ozirov temu dostojanstvu. Pokojnik je bil vedno veren pristaš konservativne stranke.
Dopisi.
It JLJutomera 2. julija. [Izv. dop.] (Volitev deželnega poslanca) bila je letos čisto drugačna, nego prejšnja leta. V našem narodno zavednem volilnem okraji se nemškutarska stranka že leta sem ni upala priti pri volitvah na dan, ali bolje, v našem okraji v kmetskih občinah nemš* k litavske stranke še niti ni več, ako se izvzamejo nekatere občine okolu Negove in ob meji. — Vajeni smo bili zaradi tega vedno mirnih, jednoglasnih volitev.
Tudi letos bi bilo tako, da ni nastopil nov faktor, kateri drugod pri volitvah ne šteje, namreč naš glavar baron Mak Nevin O'-Kel^! —
Ko se je proglasila kandidatura g. dr. Ivana Dečka, katero so pozdravili vsi naši narodni krogi, duhovna in posvetna inteligenca in kmetsko prebivalstvo z veseljem, ker je g. dr. Dečko v našem okrnji vsem znana in simpatična oseba, bil je naš Mak kakor rudeč mak. „ Vsakega drugega, samo dr. Ivana Dečka ne!" S tem gaslom lotil se je agitacije, kakeršne še od strani vladnih organov v naših krajih ni bilo čuti. Koj pri volitvi volilnih mož nagovarjal je volilne može, naj ne volijo gosp. dr. Dečka, kajti to bo nesreča za nje. Osnoval je celo agitacijo ter jo vodil kakor drugod kak voditelj strank. Poklicaval je volilne može, za katere so večinoma župane izvolili, deloma vsled uplivanja Makovega, ter jih obdelaval, naj g. dr. Dečka nikakor ne volijo, ampak nekega kmeta, narodnjaka in poštenjaka, Ivana Farkaša, župana v Iljaševcih, češ: „Kmet naj voli kmeta. Kmet ve najbolje, kje kmeta čevelj tišči" itd. Posrečilo se mu je, dobiti od Farkaša izjavo, da vsprejme volitev, če bo izvoljen. Ko je pa Farkaš videl, kako se hoče njegovo pošteno ime samo zlorabiti za druge namene, obrnil je glavarjevi stranki hrbet ter dal pismeno izjavo, da volitve ne vsprejme. Prišel je tudi v Ljutomer, kakor je rekel, samo za to, da se seznani z g. dr. Dečkom, s katerim sta že mej vo-litvijo in pozneje po volitvi pri Vavpotiču sedela ves čas skupaj pri vinu.
Pa ne samo, da je Mak Nevin delal tako intenzivno zoper g. dr. Dečka v svojem okraji, skušal je celo delovati in uplivati na volilne može v Ormoškem okraji (ki spada pod Ptuj). Poslal je namreč nekega moža obdelovat volilne može v Her-menec, Kog, Sv. Miklavž, Vitan in Šalovce blizu Središča s pismenim naročilom. Pa mož je takoj pri prvem volilnem možu skoro bil tepen ter se je vsled tega takoj vrnil.
Mak je pravil, da mora delati zoper izvolitev dr. Dečka, češ, da ima ukaz od zgoraj, iz Gradca.
Računil je še dan pred volitvijo, da ima večino, da bode po njegovi volji glasovalo vsaj 56 volilnih mož. No, pokazalo se je, da se je gospod pri računu zmotil. — Še v okraji Ljutomer ni spravil veČine skup, kajti tukaj je dobil gospod dr. Dečko 39 glasov, Farkaš pa 35. Častno se je pa držal Ormoški okraj, v katerem je dr. Dečko domačin; ormoški okraj oddal jo g. dr. Dečku 35 glasov, Farkašu pa le 3 (2 iz Kovačice in 1 iz Zamušna), in še te tri volilne može ujel je sodnij-ski berič Munda na ulici in jih pritiral k Straa-serju, kjer je bil tabor glavarjeve stranke.
Vsa inteligenca našega okraja, duhovna in posvetna, in najodličnejši naši kmetje bili so na naši Btrani; glavar ni imel niti jedne inteligentne osebe na svoji strani.
VeB volilni boj bil se je — ne mej narodno in nemškutarsko stranko — ampak jedino le mej narodno stranko, ki si je izbrala po svojej volji in svojem prepričanji sebi povoljnega kandidata, in pa mej glavarjem, ki je mislil, da mora tega našega izvoljenca vreči.
Volitev ta dala bo še dovolj govora ob svo-
jem času in na svojem mestu, — za zdaj smo veseli, da se je ta poskus, da bi glavarji postavljali nam kandidate, tako korenito ponesrečil in da je naš kandidat g. dr. Dečko izvoljen s tako čaBtno večino 74 (ne 70, kakor se je glasil telegram) proti 38 glasom. —
Z Beneškega 30. junija [Izv. dop.] Z vlakom do Čedada in s konjem naprej zdrdral sem bil zopet v prijazni slovenski sv. Peter ob Nediži. Zvabil me je bil tja veliki slavnoznani „špjetarski senjan", ali po vašem, shod. Vreme je bilo dovolj ugodno, da se je mogla skupaj zbrati, kakor po navadi, ogromna množica ljudstva od vseh bližnjih in daljnih krajev. Bila je taka goječa da skoro ni bilo mogoče skozi se preriti.   Temu ni se čuditi, ker šenpeterski shod  je jeden najznamenitejib na vsem Furlanskem. Celo iz Vidma Be ga udeležujejo, k čemur služi nalašč, mimo navadnih, še poseben izreden vlak mej Čedadom   in  Vidmom. Domače ljudstvo je seveda najlepše zastopano, ker se zbere skupaj vsa velika župnija, in sosedna tudi precej širna šentlenartska se svojim  župnikom   na čelu. Furlanov se tudi veliko zbere, in ni teško jih spoznati že po obličji, odurnejšim in ostrejšim nego je slovensko.   vJelo avstrijskih Slovencev iz Soške doline ne primanjkuje o tej priliki. In res, kdo ne bi prišel ? Saj ta dan ae v sv. Petni trguje, se pije, se poje, se pleše, da malo kje in malo kedaj tako. No pa te so v.so navadne reči, in ni jih treba opisovati Čestitim čitateljem. Naj raje omenim  kaj nenavadnega, namreč da je bilo ta  dan v Šenpetru tudi nekaj pravega narodnega navdušeuja, in sicer na gostoljubnem domu č. gospi župnika Gujona, katerega   moramo prištevati k   vrlim Slovencem. Zbrano je bilo pri njem kacih dvajset duhovnikov, župnijski namreč, in nekateri iz sosedne šentlenard-ske župnije. Imeli smo pa mej aeboj  vrlega urednika »Nove Sočett, Slovenca po božji volji, narodnjaka od glave do pete, čegar narodno delovanje sega celo do naše zanemarjene deželice. Njegove zasluge na to stran so velike, in mi smo mu srčno hvaležni. Njegova izvrstna  „Nova Soča" je pri nas primeroma precej  dobro razširjena, lepo se nam zdi, da se tudi nas večkrat aponvnja v svojih predalih.   G. Gabršček je  bil   radostno  vsprejet od vseh.   Pri obedu smo se divili njegovi čisti slovenščini; saj pri nas govoriti čisto slovenski ni kar si bodi; to se zgodi le redko, in v sv. Petru na dan sv. Petra se je menda le prvikrat zgodilo. On pa je imel  priliko opazovati  beneških Slovencev življenje, njih zdravi humor, njih gostoljubnost in odkritosrčnost. In gotovo mu je moralo vse skupaj prav vrlo dopadati. H koncu je v krasnem govoru napil g. župniku in navzočnim gospodom. Spominjal se je pokojnega Petra Podreke, nagovarjal pričujoče, naj bi ga posnemali, in priporočal lepo slovenščino.   Njegove besede so mogočno vplivale in ne bodo brez uspeha.   Prinesel je bil s seboj nekoliko številk zadnje  „Nove Soče", v kateri je bil ponatisnjen Životopis Podrekov. To je razdelil mej uavzočnimi. A  da bi tudi ljudstvo imelo vedno v spominu blagega pokojnika, rekel je da je dal zanje napraviti še posebno knjižico  z istim životopisom, ter je povabil navzočoike, naj bi si jo naročili, in čujte! naročili so takoj pet sto iztisov! — Nazadnje, ko mu je bilo oditi, zahvalil se je srčno vsem ; a njemu so se tudi vsi zahvalili ter mu klicali na svidenje v kratkem, kar je tudi obečal. Potovala sva potem skupaj do Vidma, on pa dalje v Gorico, kamor je nesel najlepše vtise iz naše lepe Benečije.
Kako bi pač lepo bilo, ko bi se še kak vrl Slovenec ob jednakih prilikah pri nas oglasil, da bi ga naši Slovenci slišali in videli iz oči v oči, ter se tako spoznavali bolje se svojimi brati, o katerih se jim ne more drugače lepših pojmov podati!
Domače stvari.
— (Z Dunaja.) Za včeraj dne 2. t. m. nameravano Mickievviczevo slavnost je policija prepovedala in tudi v tej zadevi uleženi rekurz se je odklonil. Smrtni ostanki največjega poljskega pesnika pripeljali bo se v torek na zahodni, od tam pa na severni kolodvor. Z krsto prišli so tudi odposlanci Krakovskega odbora, mej njimi knez Czartoryski, sin in hčerka pokojnega pesnika. Na krsto bilo je položenih 25 krasnih vencev. Izmej tukajšnjih poljskih društev je samo t'Przutulisko" položilo venec na krsto, druga društva poslala so vsled prepovedi
svoje vence v Krakovo. Omenjena policijska prepoved napravila je mej tukaj bivajočimi Poljaki, katerih je do 8000, mnogo nevolje. Knez Jurij Czar-toryaki šel je zaradi tega k ministerskemu predsedniku in k namestniku, a ostalo je pri prepovedi. Jedino to se je dovolilo, da smejo odborniki biti prisotni, ko se bode krsta iz francoskega vagona premestila v avstrijskega, za kar bo je odločila 2. ura popoludne. A ko so o tej uri došli poljski odborniki, povedalo se jim je, da se je krsta že ob 1. uri premestila. To je zopet vzbudilo veliko nevoljo in kakor se čuje, bode knez Czartorjski zaradi tega v državnem zboru interpeloval. Danes, dne 3. t. m., zjutraj po 8. uri odpeljali so krsto v Krakovo. Na peronu bilo je več Poljakov, ki so krsto okrasili z lepimi venci in narodnimi zastavami. Ko bo je vlak odpeljal, odkrli so se Poljaki in klicali v slovo: .Poklon i czešč!"
— („Slava Pazincem!") Ta naslov napisala je „Naša Sloga" na čelo uvodnemu članku, v katerem razpravlja narodno disciplino vrlih Pa-zincev. Tretji razred volil je pet dnij in na volišče prišlo je vsega vkupe 519 volilcev, ki so vsi glasovali za hrvatske kandidate. Drugi razred volil je tri dni. Oddanih je bilo 362 glasov, vsi za narodne kandidate. Kakor je razvidno iz telegrama, bila je tudi volitev v prvem razredu, torej „pobjeda na čitavoj liniji v najvažnijoj občini Istre", v srci dežele, v mestu, o katerem je še pred petimi leti pisalo glasilo italijanske stranke, da je *una citta-della inespugnabile" (nepremagljiva trdnjava).
— (PremešČenja in imenovanja.) Premeščeni so okrajni sodniki: Lacij Wu r m b r a n d iz Lošinja v Poreč, Alfred Czermak pl, Eichenfeld iz Buzeta v Červinjan, Edvard pl. Kuhače vic iz Podgrada v Losi n j in Henrik Diminich iz Bolca v Kormin. Okrajnimi sodniki so imenovani: Sodiški pristav v Tržiči Silvan Gaudusio za Buzet, sodiški pristav v Tolminu Mihael Gabrijelčič za Podgrad, Bodiški pristav v Kopru J. Marceli ni za Piran in pristav pri okrožnem sodišči v Gorici Fran Dukić za Boleč.
— (Na gimnaziji v Mariboru) odprla se bode letos slovenska paralelka za drugi razred. Uspeh v slovenski paralelki prvega razreda bil je jako ugoden. — Maturo delalo je 15 osmošolcev. Dva napravila sta jo z odliko, 8 dobilo jih je spričevalo zrelosti, 4 so „upognili" na 2 meseca, jed-nega na leto dni.
— (Zrelostne preizkušnje.) Notico pod tem naslovom popolniti nam je tako, da zrelostne preizkušnje delajo tudi gg. pripravniki: Moža o Raj ko iz Ljubljane, Nagu Srečko iz Št. Ruperta in PavČič Josip iz Velikih Lašč.
— (Na deželni gimnaziji na Ptuji) bode upisovanje novih učencev v torek dne 15. t. m. od 10. —12. ure dopoludne, popoludne od 2. do 4. ure bode vsprejemni izpit.
— (Nemška šola v Gorici.) Kakor poroča „Nova Soča" je ravnateljstvo nemškega „schul-vereina" dovolilo 1600 gld. podpore za nemško šolo v Gorici, ker se zdaj ne imenuje več „evangeljska" nego „nemška" ljudska Šola. Samo zaradi prejšnjega imena odreklo je društvo svojo podporo tej šoli, kar pač jasno kaže ultra-germansko njegovo tendenco. Sicer pa so je ustanovilo še posebno društvo „za vzdrževanje jedne nemške ljudske šole v Gorici."
— (Go8paRužička-Strozzi-je va,) tudi našemu občinstvn dobro znana slavna hrvatska umetnica, imela je te dni nesrečo. Poškodovala se je na roki tako, da so zdravniki že mislili, da V-'o treba odrezati jej roko, da se jej življenje reši. Vsled srečne operacije pa se je nevarnost od-stanila.
— (Sv. Cirila in Metoda) god praznoval se bode v Trstu v slovenski ljudski šoli pri sv. Jakobu s sv. mašo, pri kateri bodo peli otroci, po sv. maši pa bode deklamacija in zabava, h kateri so vabljeni tudi roditelji in prijatelji šole. V otroškem vrtu v Rojanu bode tudi jednaka slavnost.
— (Iz Šoštanja) 8e nam piše: Izpolnila se je vender jedenkrat vroča želja vseh tukajšnjih rodoljubov, da zagrizeni naš nasprotnik g. Fran Woschnagg, ni več ravnatelj posojilnice in tudi v odboru ni več. Voljeni so jednoglasno: Ravnateljem g. notar Ivan K a č t č , blagajnikom gospod Ivan Vošnjak, tajnikom gospod Miha Tajnik. — Pri deželnozborski volitvi due 30. junija dobil je doktor Starkel po največji agitaciji samo 30 glasov.   Narodna   stranka imela bi v slučaji vo-
litve 58 glasov. Torej imamo že dve tretjini narodni, nemčurBka pa samo še jedno tretjino. Živel napredek! ♦
— (.Kmetovalec" ) ima v št. 12. nastopno vsebino: Dunajski kreolin — Črtica o kmetoval-Čevom izobraževanji. — Kako ravnati, da si zaredimo močne panje ? — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Veselica pevskega društva „A d r i j a") v Barkovljah, katero je bil magistrat Tržaški prepovedal, vsled rekursa pa namestništvo dovolilo, vršila se je prav Bijajno, tako v gmotnem, kakor moralnem oziru. Občinstva bilo je obilo, pevske točke so se izvajale precizno, posebno dopadale sta „himna Adrije" in pa mešani zbor iz operete „Gorenjski Blavček", ki sta se morale ponavljati. Pevke bile so vse v narodnej okotičanBkej opravi s trakovi v narodnih barvah ob prsih, tako, da je bil prizor ta zares slikovit, uprav diven. Cesarska pesem bila je z naudušenjem vsprejeta. Deklamacija Gregoričeve „Domovina" in igra „Šol-Bki nadzornik" bili sta prav dobro izvršeni. Popolnoma pritrdimo pohvalnemu izreku „Edinosti", da v 8Adriji" veje pravi duh, da vršita tako pred-sedništvo kakor tudi pevovodja svojo dolžnost vzgledno in trudoljubivo, ter da je „ Adrija" zares dika oko-ličansaih društev, ter kličemo vrlim domoljubom prisrčen : Živeli! Le pogumno naprej !
— (Poročilo glede kranjskih vin na Dunajski kmetijski razstavi) se glasi: „Kranjska vina tako kažejo, da je vinarstvo v tej deželi, ki ima zelo ugodno podnebje, bistveno napredovalo." Žalibog ae ta sodba opira le na vina, katera je v razstavo poslalo oskrbništvo grofa Lan-thierija v Vipavi, katero se je v tej skupini jedino udeležilo razstave, dasiravuo je kmetijska družba naša skoraj vse razstavne stroške prevzela. Da bi se naši kmetovalci malo bolj brigali za ono, kar jim utegne koristno biti, v marsičem bi bili na boljem, zlasti če pri tem nimajo nobenih stroškov.
.Kmetovalec."
— (Akademično društvo „Slovenija" na D u naj i) priredi v torek, 8. julija, svojo šesto redno zborovo sejo s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odseka o spremembi poslovnika (nadaljevanje). 4. Član Josip Mantuani čita svoje pesni. 5. Slučajnosti. Lokal: KastDer's Bierhale „zum Magistrat", I. Lichtenfels-strasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Za steklarje) je dobro skrbela toča, ki so jo imeli due 23. m. m. v Mariboru. Pobila je namreč 25.665 šip.
— (Dijaška kuhinja v samostanu čč. g g. oo. minoritov na Ptuji) podarila je v tekočem šolskem letu, počenši z 19. septembrom 1. 1. do 30. junija t. 1., ubogim dijakom 3812 kosile, v znesku 571 gld. 80 kr. a. v.   Znova so v člo-
' vekoljubni namen nastopni p. n. čeBtiti dobrotniki darove poslali: a) Vnanji: „Ljubenski rodoljubi na Gorenjem Štirskem" po g. prof. KunBteku 10 gld.; preč. g. dr. Gregorec Lavoslav, kanonik pri Novi cerkvi in državni poslanec, 10 gld.; č. g. o. Stanko Prus, minorit v Neunkirchenu na Spodnjem Avstrijskem, 5 gld; č. g. Podhostnik Andraž, kaplan v Mozirji, po g. dr. Tom. Horvatu, 5 gld.; č. g. Aškerc Anton, kaplan pri sv. Lovrenci v Slov. goricah, 1 gld,; g. Sorman Davorin, podčastnik v Pulji, 1 gld. 50 kr-; b) Ptujski: g. dr. Ploj Jakob 8 gld.; g. prof. Kuustek Luka 4 gld.; g. prof. Že-lezinger Fran 5 gld.; g. prof. Cilenšek Martin 2 gld.; g. c. kr. sod. pristav Klobučar Anton 4 gld.; č. g. veroučitelj Ferdo Majcen 2 gld.; beneficijat Bratuša Alojzij 2 gld. 10 kr.; č. g. komi vikar Črnko Marka 2 gld. 10 kr.; č. g. katehet Šalamon Fran 2 gld. 10 kr. — Vsem preblagim gospodom dobrotnikom izrekamo v imenu učeče se gimnazijske mladeži najpri8rčnejšo zahvalo in stoterni: „Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. Benko Hrtiš, gvardijan in župnik na Ptuji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pazin 3. julija. Hrvatska stranka je pri občinskih volitvah v vseh treh razredih sijajno zmagala.
Pazin 3. julija. Po jako ljuti borbi zmagala je tudi v prvem razredu narodna stranka s 33 glasovi večine. Nasprotniki napenjali vse sile. Pred volitvijo ponudili so cel6
kompromis, a naši so ga odklonili. Živela hr-vatsko-slovenska zmaga v Istri!
Krakovo 3. .julija. Dva posebna vlaka pripeljala sta danes zjutraj več tisoč gostov. Iz Lvova prišel je mestni zastop z županom. Prijetno presenetila je deputacija ruskih pisateljev in časnikarjev iz Peterburga pod vodstvom pisatelja Boborikina. Deputacija želi oficijalno udeležiti se slavnosti.
Krakovo 3. julija. Doslej došlo je blizu 20.000 vencev, mej njimi sto srebrnih, sedem zlatih. Z velikim naudušenjem vsprejela so se odposlanstva iz Smirne in Amerike. Veliko nevoljo vzbudila je prepoved, da se pred dijaškim sprevodom ne sme nositi poljski orel.   Jutri zvečer bode splošna razsvetljava.
Budimpešta 4. julija. „Nemzet" javlja iz Karlovca: Policija prijela dva mladiča, ki sta pred par dnevi črnožolto zastavo zažgala. Ker se je pokazalo, da sta bila pri tem ma-lovrednem početji pijana, izpustili so na vojaškega poveljnika predlog oba.
Krakovo 4. julija. Mickiewiczeve slavnosti udeležilo se je nad 100.000 oseb. Mesto je v zastavah. Na kolodvoru izročili so odposlanci krsto in pisma ob izkopavanji deželi v varstvo. Mickiewiczev sin Ladislav nagovoril deželnega maršala, grofa Tarnovskega. Po govorih deželnega maršala, pesnika Asnvka in profesorja Ladislava Tarnovskega vršila se je cerkvena ceremonija. V raki blagoslovil je kardinal Dunajevski Mickiewiczeve ostanke. Skovale so se štiri spominske svetinje. Po vseh ga-liških mestih, zlasti pa v Lvovu bile so danes črne maše.
Kazne vesti.
* (Srbska m ad a m e Po m p a d o u r.) Jedna najpikantnojib pravd o zakonski ločitvi, ki jo je kedaj imelo rešiti kako cerkveno oblastvo, je zdaj na dnevnem redu pred srbsko sinodo. O pravdi tej smo že poročali na kratko. Artemizija Krističeva, krasna soproga poslanca srbskega na BeroiinBkem dvoru, pozvana je v Beligrad, da se zagovarja v pravdi, katero je proti ujej začel njen soprog. Znano je, da ta pravda stoji v neposrednji zvezi z ono osodno afero razkralja Milana in njegove bivše so proge NatHlije, zatorej zanima vse evropejsko časnikarstvo Dokler je še kralj Milan imel žezlo v roki, šepetalo se je ter pripovedovalo razne dogod-bice o Pornpadburki Artemiziji in o njenih odno-Šajih proti kralju, a danes je to že javna tajnost. Pripovedujejo se o tem zanimive podrobnosti, kako je Milan Kristić, bivši  trgovec, postal diplomat in
poslanec v Atenah, kjer se je venčal s krasno Ar-temizijo, hčerjo ugledne grške rodbine. Grška lepotica vzbudila je silno senzacijo na srbskem dvoru, poznatem zaradi njegove razkošnosti. Mej Milanom in soprogo njegovo Natalijo bilo je vedno več burnih obiteljskih razporov. Milan imenoval je Kristića privatnim svojim tajnikom, da je imel Artemizijo v neposrednji bližini. Po nesrečnej srbsko-bolgarskej vojni odpotovala je Natalija v tujino s sinom svojim, Kristića poslal je. Milan v Berolin, soproga njegova pa je ostala v Belemgradu, ter se je že takrat počelo govoriti o srbskej Pompadourki. Po ločitvi Milana z Natalijo, preselila sta se Milan in Artemizija v Pariz. Sedaj biva ona v Nizzi, a neče priti v Beli-grad, da se zagovarja. Obravnavalo se bode torej brez nje.
♦(Svetovna razstava v Rimu) namerava se za 1. 1900. No — časa za nje dobro osnovo ne bode manjkalo, kakor je videti.
♦(Kongres za jetničarstvo,) ki je bil letos v Peterburgu, sklenil je v svoji zaključni seji jednoglasno, da se prihodnji kongres skliče leta 1895. v Parizu.
* (Električna razsvetljava v Tri-dentu) se je slabo obnesla, kakor se čuje. Kmalu potem, ko je bil končan umetelni ogenj ter je po vsth ulicah bilo polno ljudij, ugasnile so vse električne svetilke in gosta tema obdajala je vse. Nastala je velika zmešnjava, dokler so mesto ni razsvetlilo za silo. Največ škode imeli ho krČmarji. ker marsikateri njih gostov pozabil j« v zmešnjavi na plačilo. K sreči se ta nedostatek ni dogodil par ur poprej. V slovesno razsvitljenem gledališči nastala bi bila gotovo velika panika. Ob 1. uri ponoči še le se je zopet odstranil zadržek, o katerem se govori mnogo. Sodnijska preiskava bode pokazala, je li bila zloba vmes, ali pa je bil le slučaj.
* (Telefon mej Londonom in Parizom) nameravajo napraviti v kratkem. Skušali bodo narediti zvezo s kablom, ki drži iz Calaiua v Dover. Ko bi pa kablove žice ne zadoščale, napravili bodo nov kabel, ki bode služil samo telefonu.
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v Želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe* zopet zdravje, Če rabijo pristni „Moll-ov S ei dl i t z-praSe k". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tucblauben 9, V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (55—8)
-----mci
LJUBLJANSEI IW
M toj i
■ah VNe leto gl<£. 4.00; za pol leta gl<l. 2.30; km četrt leta gld. 1.19.
M
spominjajte dijaške in ljudske kuhinje pri i^rah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-3)
3. julija.
*>ri   sio.m : Schwab,  Westen, Maschl, Adler, Pon-
fickl,  Fahringer,  pl.  Schneid, Negro z Dunaja. _ Mau-
rič, Masaratti, baronica Komers iz Trsta. — Stare iz Kamnika. — Suš* iz Senožeč. — Wahle iz Pasava. _ Fiacher
iz Budimpešte. — Peterin iz Sagra<Ja. — Krneli ager it Gradcu. — Kocourek, Zlio, Stritof u Kranjskegore.
Pri Mnliel: Wallek, Horowitz, Hoslnik, Knips, Kohn z Dunaja. — Dimitriovich, Pokom, ilubbi iz, Trsta. — Plantan iz Radovljice. — Ledner iz Budimpešte. — Hartman iz Kopra.
Pri avstrijskem cesarji: Gaber iz Pulja. — Koggueral iz Gradca
Pri bavarskem dvora: Rothl iz Kočevja. — Scheuerer iz Monakovega.
Pri južnem kolodvoru: Swoboda iz Ozoj. — Kopaš ti Medvod. — Marchiore iz TrsU. — Grabner iz Lauusdorfa
Umrli so v BJuMjarii:
1. julija: Jožef Žaidaršič, dijak, -Ti let, Gradišče Št. 2, r.a jetiku.
V deželni bolnici:
29. junija: Liza Kozamernik, gostija, 68 let, za logarjem.
30. junija: Meta Vozu, krojačeva žena, 32 let, za
jetiko.
Meteorologično poročilo.
a «	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. julija	7. zjutraj U. popol. 9. zvečer	735-0 mm. 734 1 mm. 734-1 mm.	19 0" C 23'6« C 17 2° C	hI. s7.b. si. vzb. si. vzh.	obl. jas. d'.jas.	1 "20 mm. 1 dežja, i
Srednja temperatura 19-9", za 0 9" nad normalom.
XD-u.n.£ijsl3:a, "borza
dne 4. julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna reuta.....gld   88-50 _ gld. 8840
Srebrna renta.....„     89 25 —   „    89 05
Zlata renta......                              „    109 30 —   „   109 35
5°/0 marčna renta.....10130 —   „   101 35
Akcije narodno banko   .   .     „   978 — —   „   977 —
Kreditne akcije.....„   303 f>0 —   „ 30350
London........„    116 70 —   j, 116-80
Srebro........„     — •-. _    _• —
Napol.........„ — «i 28
C. kr. cekini ....             B       5-54 —   „ .V55
Nemško marko.....                       „     ^7-27 —   „    57 32'/«
4°/0 državne srečke iz 1. 1854      250 g\d. — gld. — kr.
Državno srečko iz 1. 1864             100   , 176   „   25 „
Ogerska zlata renta 4°/0......                          . 102   „   85 „
Ogerska papirna renta 5°/0...... 99   ,   7D ,
Dunava ieg. srečke 5°/0  .   .   .    100 gld. 121   „   50 „
Zi-uilj. obć. avstr, 4,/s70 zlati zast. listi .   . 116   „   50 „
Kreditne srečke......100 gld. 196   ,   — „
Rudolfov« srečko.....                           10   „ 19   „   50 „
Akcije anglo-avHtr. banke   .   .    120   „ 152   „   50 „
Tramunvay-drnšt. velj. 170 gld. a. v..   .   . —   „   — „
u življenje v
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dnnaj, I, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz
št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1889 ........... frank. 106,578.528 96
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1889 ... „ 19,328.51886
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................... 219,930.701-87
V poslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri
društvu za.................. , 49,069.600'-
novih ponudb, vsled česar znaša »kupni znesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... „   1.610,827.280'—
Prospekte  in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brez pač no
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
(1P0—4)
pri Car ni do ^ossoliliotn.
tajersko deželno zdravile
Rogatec-Slatina.
južno železnice postaja Folld&ne. Sezona: Od !. maja «lo JtO. Mipienibra. ""^H
Pitna, kopalna, mrzlovodna in mlečna zdravljenja itd.
Brošure in prospekte pošlje zastonj ravnuteljstvo.
vedno sveža napolnitev, staropreverjena glavbarskosolska slatina proti zbolenju prebavil in prijetno osvežujoča pijača. (290—7) Dobi se pri slatinskej upravi, v vseh trgovinah i mineralnim! vodami, v boljših špecerijskih in droguerijakih prodajahiicah in lekarnah ter v deželne) hiši v Grade
(301-12)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rahljenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah, j
Dobiva se v Izubijani P" PRAN CHRISTOPH, i
1 IVANU   LUCJKMAJNN - U    l»nPMtqU M ledini IzdelovEtelj tprj«
Is
Bvetlega laka za tla, PRAHA & BEROLIN.
stnega % lOIilN. j
rečke a 1 gld.
Isaka srečka velja za 5= ol>e žrebaiiil.
Seznam dobitkov za obe žrebanji.        (505—12)
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890.		Drugo žrebanje 15. oktobra 1890.		
1 dobitek50.000	gld, vreden	1 dobitek	50.000	gld. vreden
1        • ><MM>	» n	i »	5000	
1       „ 2000	n ■	1 n		» »
l      9 lOOO	n n	1 n	lOOO	n n
2      „ 500	n n	2 n	500	B »
5      , 200	n »	5 ,	SOO	» B
10   „ ioo	n n	10 „	100	B »
20    . SO	n n	20 „	so	B B
50    . »O	n n	50 „		» n
200  -               IO  razstav, srečk		200 „	10	» n
2000 dobitkov 9	B	2000 dobitkov 5		» B
Uprava razstavine loterije, Dunaj, II., rotunda. V  Ijjiibljani  prodaja srečke  V. V. MA'VKR.
SREČKE a 1 gid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Uragotin Hribar.
Lastuioa in tisk „Narodne Tiskarne".
3644
4972
1961
88
69