JCPrimorski * ^^ dnevnik SOBOTA, 17. OKTOBRA 2015 št. 242 (21.479) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec col - Na 5. strani Komisar tudi za Občino Repentabor Občinski svet dvakrat zavrnil statut unije gorica - Na 17. strani Pokrajina obnavlja muzejske sedeže Umetniškega premoženja nočejo dati deželi šport - Na 20. strani Loris Mama:»Rad bi bil del te zgodbe« Števerjanski odbojkar o Italiji in Sloveniji na EP slori - Monografija Javne uprave in jezikovna raznolikost begunci - Po odločitvi Madžarske, da zapre mejo s Hrvaško je Slovenija v stanju pripravljenosti Pričakujejo nov val Švedi s Finske pri nas Predstavniki švedske manjšine na Finskem so se včeraj mudili pri Slovencih v Italiji. Obiskali so podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca, SLORI, krovni organizaciji SKGZ in SSO, knjižni center na Oberdankovem trgu in tudi uredništvo našega dnevnika. V četrtek pa so bili gostje koroških Slovencev in Italijanov iz Istre. Na 3. strani TRST - Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi je naslov strokovni monografiji raziskovalke Zaire Vidau, ki sta jo skupaj izdala Slovenski raziskovalni inštitut in Univerza na Primorskem. Četrtkova predstavitev v Tržaškem knjižnem središču je tako ponudila priložnost za razpravo o odnosu javnih uprav do pravic jezikovnih manjšin. Slori pa je tudi razglasil zmagovalce natečaja za najboljša diplomska in podiplomska dela. LJUBLJANA - Po odločitvi Madžarske, da včeraj opoloči zapre mejo s Hrvaško, se v Sloveniji pripravljajo na val novih migrantov. Mejo med Madžarsko in Hrvaško je v preteklih tednih na dan prešlo do 7000 beguncev, zato so slovenske oblasti v stanju največje pripravljenosti. Na mejo s Hrvaško so že napotili okrepljene policijske enote. Pripravljeni so tudi pripadniki humanitarnih organizacij in Civilne zaščite. Ocenjujejo, da zmorejo poskrbeti za največ 5000 beguncev na dan. Pripravljeni pa so tudi v Slovenskih železnicah, kjer imajo na voljo dodatne vagone in avtobuse za prevoz beguncev v namestitvene centre. Razpravljali so tudi o možnosti zaprtja meje, vendar ta ukrep ni na dnevnem redu, dokler se ne bi zanj odločila tudi sosednja Avstrija kot posledica enake odločitve Nemčije. Vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi severnejši državi nameravali ubrati ti pot. Na 2. strani stadion 1. maj - Predšolska telovadba Pisani mozaik Športne šole Trst L . ■ '¡EvJ-TAI ■■ <■ 1 K, 'rež tv« < nlt-i ' -- j ' i * m- 4 w l I Medobčinskih zvez V • • - • f^ v • • • nočejo niti v Benečiji Na 4. strani Predstavitev projekta Transarmon v Bruslju Na 6. strani Stadion 1. maj zalila voda Na 10. strani Salezijanci skrbijo za mladoletne begunce Na 15. strani Pekel v Doberdobu Na 16. strani goriška - Družba ENI spet pošilja ne povsem jasna pisma Nejevolja zaradi kavcije Poravnati jo morajo odjemalci plina, ki zahtevanih zneskov ne plačujejo neposredno z bančnega računa GORICA - Val negodovanja so med številnimi Goričani in prebivalci ostalih občin iz goriške pokrajine sprožila pisma, s katerimi družba ENI poziva svoje odjemalce k plačilu kavcije, vredne od 30 do 150 in več evrov, ki je vezana na zamenjavo dobavitelja. Družba ENI je kot znano s 1. julijem nasledila podjetje EstPiu-Isogas in prevzela oskrbo s plinom v goriški pokrajini. Kavcijo morajo porvnati vsi odjemalci plina, ki zahtevanih zneskov ne plačujejo neposredno z bančnega računa. Združenja potrošnikov opozarjajo, da so pisma družbe ENI pomanjkljiva, saj v njih ni zadostnih informacij. Številni odjemalci niso razumeli, zakaj so jim sploh zaračunali še kavcijo, saj to ni bilo nikjer jasno napisano. DRUSTVENA GOSTILNA NA PROSEKU člane in goste danes ob 19. uri na otvoritev z novo gostilničarko Slavico Brankovič 9771124666007 2 Sobota, 17. oktobra 2015 AKTUALNO / slovenija - Madžarska zaradi beguncev zapira mejo s Hrvaško ^^^^ Slovenija z okrepljenimi ^ m v*«- policijskimi silami na meji Pripravljene tudi humanitarne organizacije, civilna zaščita in Slovenske železnice bolgarija Begunci na madžarski meji z Avstrijo. Zdaj naj bi se z juga Evrope preko Hrvaške preusmerili v Slovenijo ansa Na meji ustrelili migranta SOFIJA - Ob poskusu vstopa v Bolgarijo je obmejna patrulja streljala na skupino 54 mi-grantov, ki so poskušali iz Turčije vstopiti v državo. Pri tem so zadeli enega od migrantov, ki je umrl na poti v bolnišnico. Gre za prvi smrtni primer policijskega streljanja, odkar se je začela begunska kriza in odkar se države soočajo z valom več sto tisoč mi-grantov v Evropo. Po navedbah enega od treh policistov naj bi obmejna patrulja streljala v zrak, zablodeli izstrelek pa je zadel migranta. Mi-granti naj bi bili Afganistanci, a pri sebi niso imeli nobenih dokumentov. ^ J ' * ' www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Se strinjate z odločitvijo italijanske vlade, da gotovinska izplačila zviša s 1000 na 3000 evrov? O Da O Ne Q> Ne vem Turčija sestrelila brezpilotno letalo ANKARA - Turška vojska je včeraj sestrelila zrakoplov neznanega izvora, ki je kršil turški zračni prostor blizu sirske meje. Po poročanju turških medijev naj bi šlo za brezpilotno letalo. Rusija je po incidentu sporočila, da vsa njena letala delujejo normalno.Po navedbah turške vojske so njena letala trikrat opozorila plovilo, a je ohranilo smer. Nato ga je eno od turških letal sestrelilo. Ob tem niso navedli, ali je šlo za letalo s posadko ali brez. LJUBLJANA/BUDIMPEŠTA -Madžarska je sinoči za polnoč napovedala zaprtje meje s Hrvaško, ki jo je v preteklih tednih na dan prešlo do 7000 beguncev. Hrvaška bo zato begunce preusmerila proti slovenski meji, kamor je Slovenija že napotila okrepljene policijske enote. V vladi in humanitarnih organizacijah zagotavljajo, da so na prihod beguncev pripravljeni. Da bo po zaprtju zelene meje s Madžarsko, začela Hrvaška begunce usmerjati v Slovenijo, je potrdil tudi hrvaški minister za notranje zadeve Ranko Ostojic. Povedal je, da bodo v skladu z dogovorom med hrvaško in slovensko policijo begunce prepeljali do mejnih prehodov Petišovcev in Gru-škovja. Zaenkrat naj bi Slovenija sprejela 300 ljudi na Gruškovju, 300 na cestnem mejnem prehodu Petišovci in 1200 na železniškem mejnem prehodu Peti-šovci. Hrvaška bo z meje s Srbijo za begunce organizirala prevoz z vlakom do Čakovca, potem z avtobusi do meje s Slovenijo. Gyorkos Žnidarjeva sicer ni želela špekulirati o tem, koliko beguncev dnevno lahko Slovenija pričakuje v drugem valu. Sta pa tako notranja ministrica kot tudi zunanji minister Karl Erjavec zagotovila, da je Slovenija sposobna upravljati val migrantov, kot ga je bilo možno spremljati doslej. Zagotovljena je logistika, zdravstvena oskrba, namestitve. Da je Slovenija pripravljena na begunce, če teh ne bo več kot 5000 na dan, menijo tudi v humanitarnih organizacijah in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Na predvidenih vstopnih točkah je Rdeči Križ že namestil osnovne materialne pripomočke, postavili so tudi dodatne nastanitvene zmogljivosti. Cilj je 10.000 postelj, zdaj jih imajo približno 8000, od tega pol v šotorih, je še poročal POP TV. Šestan je za omenjeno televizijo pojasnil, da so šotori primerni za uporabo tudi v zimskem času. Zunanji minister Erjavec je medtem že govoril s svojim avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki mu je povedal, da Avstrija ne bo uvajala nobenih posebnih ukrepov, dokler Nemčija ne bo spreminjala svoje obravnave migrantov. Ob tem pa je poudaril, da «v tem trenutku ni nobenih informacij ali indicev, da bi Nemčija spremenila dosedanjo politiko». Slovenska policija po besedah ministrice trenutno varuje schengensko mejo v skladu s schengenskimi standardi in nacionalno zakonodajo in tako bo tudi v prihodnje. Sicer pa bodo ukrepi, ki jih bodo sprejemali, prilagojeni varnostnim in drugim tveganjem in jih bodo intenzivirali, če bo to potrebno. Vse bo sprejeto s ciljem, «da se minimizira situacija, ki bi lahko vplivala na zmanjšanje varnosti», je pojasnila. Danes bo ponovno zasedal Svet za nacionalno varnost, še pred zasedanjem pa bo pri predsedniku vlade Miru Ce-rarju sestanek, na katerem se bodo dogovorili o dodatnih operativnih ukrepih. Obenem je Slovenija ves čas v stikih z organi sosednjih držav, dogajanje pa spremljajo tudi prek slovenskih diplo-matsko-konzularnih predstavništev, je še dodal Erjavec. Predvsem so v stalnem stiku s slovenskimi veleposlaništvi na Hrvaškem, na Madžarskem in v Avstriji. O verjetnem prihodu beguncev na slovensko mejo so pristojne inštitucije obvestile tu- di civilno zaščito in humanitarne organizacije, kjer zagotavljajo, da so v pripravljenosti. V pripravljenosti so tudi njihovi prostovoljci, predvsem so na voljo za pomoč v sprejemnih centrih ob meji s Hrvaško. Pripravljeni pa so tudi v Slovenskih železnicah, kjer imajo na voljo dodatne vagone in avtobuse za prevoz beguncev v namestitvene centre. Vse aktivnosti bodo izvajali v sodelovanju s policijo. So pa zvečer prekinili ves železniški potniški promet med državama. Odločitev o zaprtju zelene meje s Hrvaško je madžarska vlada sprejela na seji sveta za nacionalno varnost. Kot je po njej povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, bodo mejni prehodi delovali še naprej, na njih pa bodo izvajali strožji nadzor. V Evropski komisiji so pojasnili, da je meja med Madžarsko in Hrvaško zunanja meja EU, zato Budimpešta o njej ni dolžna obvestiti Bruslja, saj so za upravljanje zunanjih meja pristojne države članice. nablus - Spopadi v Palestini Zanetili požar na Jožefovem grobu italija - Nova polemika v Demokratski stranki Bersani: Renzi pri nekaterih stvareh žal posnema Berlusconija RIM - Dan po predstavitvi predloga proračuna za leto 2016 (zakon za stabilizacijo državnih financ) so v Demokratski stranki izbruhnile polemike. Nekdanji strankin tajnik Pier Luigi Ber-sani je prepričan, da Matteo Renzi pri nekaterih zadevah posnema Berlusco-nija. Bersaniju in njegovim kolegom leve struje DS ni všeč predlog, da bi gotovinska plačila zvišali na tri tisoč evrov. »Če v ZDA želiš u gotovino plačati prenočitev v hotelu, pokličejo policijo,« ugotavlja Bersani, ki se boji, da bi gotovinsko plačevanje tako visokih vsot tako ali drugače spodbujalo davčne utaje. Kritike na račun proračuna za prihodnje leto prihajajo tudi s strani sindikalne zveze CGIL, ki očita Renziju poskus ošibitve socialne države. Podobne kritike prihajajo tudi iz vrst Severne lige, medtem ko v Forza Italia ocenjujejo, da bo Renzijeva vlada s tako zastavljenim proračunom grobo kršila ev- Pier Luigi Bersani ansa ropske varčevalne dogovore. Predsednik vlade je nasprotno prepričan, da bodo vsi proračunski ukrepi prestali »rešeto« Evropske unije. Zaradi tega je marsikdo prepričan, da se je Renzi pred oblikovanjem proračuna predhodno dogovoril z Brusljem, saj noče tvegati blamaž oziroma zavrnitev proračunskega zakona. Da se je italijanska vlada predhodno pogajala z EU je posredno potrdil neimenovani visoki evropski funkcionar, ki je sicer dodal, da mora Evropska komisija še podrobno proučiti nekatere postavke. Posebno tiste, ki zadevajo davke in napovedane reze. Parlament bo, kot vedno, v prihodnjih tednih gotovo spremenil nekatere člene proračunskega zakona, ne pa njegovega temeljnega ogrodja. Do presenečenj zna priti le v senatu, kjer ima Renzi sicer večino, a ne tako trdno kot v poslanski zbornici. Bolj kot proračunski zakon bo za vlado politično gledano preizkusni kamen predlog o priznanju istospolnih zvez, pri katerem DS sicer računa na podporo Gibanja 5 zvezd. GAZA - V incidentih in spopadih na Zahodnem bregu in na območju Gaze so bili včeraj ubiti štirje Palestinci, več deset je bilo ranjenih. Do novih žrtev je prišlo na dan, ki so ga palestinska gibanja razglasila za «petek revolucije» s pozivom k protestom proti izraelski okupaciji. Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki ustrelili Palestinca, ki je preoblečen v fotoreporterja z nožem huje ranil izraelskega vojaka v naselbini Kirjat Arba. Drugi Palestinec je bil ubit med spopadi z izraelsko policijo blizu Nablusa. Na območju Gaze pa sta bila ubita dva Palestinca med protesti več sto Palestincev blizu izraelske varnostne ograje. O nasilnih spopadih med Palestinci in izraelsko vojsko so poročali tudi z Zahodnega brega, iz Betle-hema, Ramale in Hebrona. V valu izraelsko-palestinskega nasilja od 1. oktobra je bilo ubitih 37 Palestincev, več sto pa ranjenih. Ubitih je bilo tudi sedem Izraelcev in več deset ranjenih. Ponoči so pred tem Palestinci zažgali judovski sveti kraj na Zahodnem bregu, Jožefovem grobu v Na-blusu, kar je dodatno okrepilo napetosti. / AKTUALNO Sobota, 17. oktobra 2015 3 milan - Srečanje med Pahorjem in Mattarello Italija in Slovenija se morata še bolj potruditi za sodelovanje Na Expu tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in španska kraljica Letizia MILAN - Slovenski predsednik Borut Pahor, ki je včeraj ob svetovnem dnevu hrane obiskal svetovno razstavo Expo v Milanu, se je srečal z italijanskim kolegom Sergijem Mattarello. Neformalno sta izmenjala nekaj mnenj o vprašanjih, ki zadevajo Italijo in Slovenijo ter mednarodno skup-nost.»Zavzela sva se, da ne izpustiva nobene priložnosti, da spomniva oba naroda, obe državi, da smo sosedje, da se moramo truditi za razumevanje in sodelovanje,« je Pahor dejal novinarjem ob obisku slovenskega paviljona v Milanu. Dodal je, da velja opaziti prizadevnost Italije, da Slovenijo gleda kot sosedo, s katero je vredno sodelovati. Mattarella in Pahor sta spregovorila o Expu, v večji meri pa o problematiki beguncev in drugih aktualnih vprašanj. Ugotovila sta, da »verjetno živimo v svetu, ki sproža nekatere nove izzive, in da je v tem svetu dobro biti prijatelj«. Pahor se je v sklopu obiska Ex-pa z italijanskim kolegom, Ban Ki Moonom in špansko kraljico Letizio med drugim udeležil tudi dogodka Svetovne organizacije za hrano ob 35. obletnici praznovanja svetovnega dne hrane. »Zelo sem počaščen, da sem lahko prisoten na tem tako pomembnem dnevu skupaj z generalnim direktorjem Svetovne organizacije za hrano, generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom in predsednikom Pahorjem. Lahko sem se pogovarjal o pomembni temi do leta 2030, ko naj bi odpravili lakoto v svetu,« je poudaril italijanski predsednik Matta-rella. »Odprava lakote je prva naloga nase civilizacije in sobivanja, ki jo Italija deli z ZN. Še posebej sem vesel, da je z nami predsednik Pahor,« je še dodal. Pahor se je v sklopu obiska srečal tudi z generalnim direktorjem Svetovne organizacije za hrano Jose-jem Grazianom da Silvo ter na delovnem kosilu z Mattarello in Ban Ki Moonom. V popoldanskem času si je Pahor ogledal še slovenski in nekatere druge paviljone, med drugim paviljona Združenih arabskih emiratov in Nemčije. Organizacija ZN vsako leto 16. oktobra praznuje svetovni dan hrane, ki letos obeležuje 35. obletnico prav na Expu. Ta od 1. maja do 31. oktobra 2015 poteka v Milanu. Osrednja tema Expa je hrana, sporočilo svetovnega dne hrane pa zagotoviti enakovreden razstava Joan Miro od včeraj v Vili Manin PASSARIANO - 250 umetnin katalonskega slikarja Joana Miro-ja, njegovi osebni predmeti in fotografije, na katerih so ga upodobili nekateri priznani fotografi, so od včeraj na ogled v Vili Manin. Razstava, ki nosi naslov Soli di Notte, na pregleden način prikazuje zadnjih trideset let življenja velikega ustvarjalca. Na ogled bo do 3. aprila 2016. Včerajšnjega odprtja se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi deželna odbornika Gianni Torrenti in Cristiano Schaurli ter podpredsednik Sergio Bolzonello. Slovenski predsednik Borut Pahor in ob njegovi strani španska kraljica Letizia sta-predsedstvo republike dostop do naravnih virov, trajnostni razvoj, preprečevanje pomanjkanja hrane in ustrezno ravnanje z odpadki. Expo je včeraj obiskal tudi slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je za STA poudaril, da so na ministrstvu zadovoljni z odločitvijo, da na Ex- pu v Milanu prvič nastopimo z velikim paviljonom. »Način dela v teh pet in pol mesecih je pokazal, da je bila odločitev pravilna. Italija je konec koncev naš drugi največji trgovinski partner, tretji največji investitor in prvi partner po številu turistov,« je še dodal minister. Kot je še poudaril Počivalšek, so s slovenskim nastopom dosegli in celo presegli vse zastavljene cilje, kar je tudi osnova za to, da se bomo bolj pogumno odločili za morebitno udeležbo na manjšem Expu v Kazahstanu leta 2017 in zagotovo na naslednji svetovni razstavi leta 2020 v Dubaju. Ladja Triglav spet odplula v Sredozemlje KOPER - Slovenska večnamenska ladja Triglav je včeraj popoldne odplula proti južnemu Sredozemlju, kjer bo naslednje tri do štiri mesece sodelovala v mednarodni operaciji EU proti tihotapcem mi-grantov Sophia. Na ladji bo 42 ljudi, 37 članov posadke in pet podpornih članov. V kontingentu sta tudi dve ženski, medicinska sestra in vojaška policistka.Opera-cija Sophia je drugi del širše, mednarodne vojaške pomorske operacije Eunavfor Med, namenjene boju proti tihotapcem, ki čez Sredozemlje prevažajo migrante. Druga faza operacije je svoje ime dobila po somalijski deklici, ki se je rodila na eni od ladij v operaciji, z njo pa se je začel tudi dejanski boj proti tihotapcem. Druga in tretja faza gresta namreč v smeri iskanja, zasega in uničenja sredstev tihotapcev. Dobri poslovni uspehi Luke Koper KOPER - Luka Koper je od januarja do septembra letos po nerevidiranih in ne-dokončnih podatkih ustvarila 127,61 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupni ladijski preto-vor se je približal 15,5 milijona ton, kar je 12 odstotkov več kot v primerljivem obdobju v letu 2014.Največji delež od skupaj 15,494 milijona ton pre tovora predstavlja pretovor kontejnerjev, ki je dosegel 5,81 milijona ton in bil s tem za 14 odstotkov višji od pretovora v prvih devetih mesecih lanskega leta, kažejo podatki, ki jih je Luka Koper objavila na straneh Ljubljanske borze. S 5,63 milijona ton pretovora sledijo sipki in razsuti tovori, katerih pretovor se je povečal za 18 odstotkov glede na primerljivo obdobje, za njimi pa se z 2,38 milijona ton oz. petodstotno rastjo razvrščajo tekoči tovori. manjsine Naš prostor so obiskali Švedi s Finske TRST - S tem kakšna je manjšinska stvarnost v našem okolju, se je v četrtek in včeraj seznanila skupina pripadnikov švedske manjšine na Finskem iz Fundacije Magma, ki se ukvarja z raziskovanjem manjšinskih problematik in združenja Folktinget, ki je uradno priznano predstavništvo švedske skupnosti na Finskem. Spremljala sta jih dva novinarja. Potem ko so se v četrtek mudili pri koroških Slovencih in Italijanih v Istri, so včeraj obiskala sedež kar nekaj ustanov v Trstu. Na Deželi jih je sprejel podpredsednik deželnega sveta in svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec, ki jim je orisal ustroj dežele, njene pristojnosti in pobude v korist manjšine, hkrati pa tudi položaj in cilje njegove stranke. Na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta Slo-ri sta jih sprejela ravnatelj Devan Jagodic in raziskovalka Zaira Vidau, na sedežu SKGZ v Trstu pa sta jih sprejela tajnik SKGZ Marino Marsič in predsednik SSO Walter Bandelj. Obrazložila sta, zakaj imamo pri nas dve krovni organizaciji, pri tem pa pa tudi poudarila, da na različnih področjih med sabo tudi sodelujeta. Gostje s Finske so se pomudili tudi v Tržaškem knjižnem središču, nazadnje pa so obiskali tudi naše uredništvo, kjer jim je predsednik upravnega odbora naše založniške hiše Bojan Brezigar orisal zgodovinski okvir, v katerem sta se pri nas razvila najprej Edinost, na- to pa naš dnevnik, odgovorni urednik Aleksander Koren pa jih je seznanil z aktualnim položaje v uredništvu. Joan Miró, Tete, oiseau, 1976 joan punyet miró 4 Sobota, 17. oktobra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / čedad - Od zapleta do zapleta Statut nove beneške medobčinske zveze ni nikomur všeč ČEDAD - Predlog za statut nove medobčinske zveze Nadiže, o katerem v tem obdobju razpravljajo v občinskih svetih sedemnajstih občin, ki bodo sestavljale to novo upravo, v Nadiških dolinah, kot kaže, nikomur ni všeč. Predlog je predstavila komisarka Anna Moro (občinska tajnica v Artegni), ki jo je imenovala deželna vlada. Gre pa za isto besedilo, ki so ga pripravili župani in ki ga na skupščini nato niso sprejeli. V njem torej kljub pozivom deželni vladi še vedno ni popravkov, za katere sta se zavzeli Občini Srednje in Sovodnja (v dogovoru z Dreko) in ki zadevata slovensko in furlansko manjšino oziroma poudarjata goratost podobmočja Nadiških dolin. Občinski svet v Sovodnji, kjer večino vodi župan Germano Cendou, je na primer zato sprejel alternativno besedilo (in torej dejansko zavrnil predlog komisarke), ki vsebuje popravke o manjšinah in goratosti Na-diških dolin. V Grmeku, ki sodi med občinske uprave, ki so se zaradi neodobrava-nja reforme krajevnih uprav odločile za pri-ziv na deželno upravno sodišče, so predlog za statut skoraj soglasno zavrnili: devet svetnikov, vključno z večinskimi, je glasovalo proti predlogu, dva sta se vzdržala. V Srednjem, kjer so se med drugim najprej potegovali za to, da bi Dežela v isto zvezo vključila Nadiške in Terske doline, se je večina, ki jo vodi Luca Postregna, odločila, da se bo vzdržala, ker predlog komi-sarke Anne Moro ne vključuje že omenjenih popravkov o jezikovnih manjšinah in goratosti podobmočja Nadiških dolin. Živahna razprava se je vnela med občinskim svetom v Čedadu, kjer predloga statuta prav tako niso sprejeli, saj ob glasovanju niso dosegli dvotretjinske večine. Županu Stefanu Ballochu se je postavil po robu predvsem pripadnik večine Roberto Novelli, ki je med drugim tudi deželni svetnik. Ballochu je očital, da pri pripravi dnevnega reda ni upošteval njegovih obveznosti v deželnem svetu, predvsem pa je poudaril svoje nasprotovanje reformi krajevnih uprav. Župan je priznal, da reforme tudi sam ne odobrava, a je vsekakor želel sodelovati pri pripravi statuta uprave, ki bo naslednjih deset let odločala o prihodnosti čedajskih občanov. Na koncu je statut podprlo osem svetnikov (vključno s svetniki Demokratske stranke, ki so v Čedadu v opoziciji), šest jih je glasovalo proti, trije so se vzdržali. V Sv. Lenartu so predlog statuta prav tako zavrnili, saj je večina glasovala proti, trije svetniki opozicije so se vzdržali, eden pa je predlog podprl. Včeraj so o statutu razpravljali v Podbonescu, kjer predlog po vsej verjetnosti ni bil sprejet. Uprava, ki jo vodi Camillo Melissa, je namreč med pri-zivniki na deželno upravno sodišče. Podobno velja za Dreko in Špeter, kjer občinski sveti še niso odločali o statutu medobčinske zveze. (NM) Zapleti tudi v Reziji in Kanalski dolini Zveza ima za cilj zaščito in ovrednotenje specifičnih zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih identitet, navad in običajev prebivalcev, ob upoštevanju posebnosti tega ozemlja, ki jo predstavlja prisotnost šti-rijezične skupnosti, slovenske, nemške, rezijanske in furlanske, ki jo ščitijo državni in deželni zakoni. Tako piše v predlogu statuta Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline, ki ga je predstavil videmski občinski tajnik Carmine Cipriano, ki ga je deželna vlada imenovala za komisarja, potem ko avgusta skupščina županov ni odobrila temeljnega akta. Cipriano se je pred pripravo predloga želel sestati z župani osmih občin (Trbiž, Rezija, Naborjet-Ovč- ja vas, Kluže, Bila, Možnica, Tablja, Dunja), ki bodo sestavljale zvezo. Vabilu pa so se odzvali le župani Bile, Tablje in Naborje-ta-Ovčje vasi, tako da je komisar pri izdelavi svojega predloga upošteval predvsem besedilo, o katerem so glasovali na skupščini županov in mnenja županov, ki so se udeležili srečanja z njim. Na območju Kanalske in Železne doline ter Rezije vsekakor pri izvajanju reforme krajevnih uprav oziroma sprejemanju statuta še naprej prihaja do zapletov. Ci-prianov predlog so namreč sprejeli svetniki samo dveh občin. Med temi so tudi svetniki Občine Naborjet-Ovčja vas, kjer je večina župana Borisa Prescherna statut podprla (skupno 9 glasov), štirje opozicijski svetniki pa so se vzdržali. V Reziji, kjer tako večina kot opozicija nasprotujeta reformi krajevnih uprav, tako da je Občina tudi vložila priziv na deželno upravno sodišče, so predlog statuta na občinskem svetu soglasno zavrnili. Na Trbižu, kjer je župan Renato Car-lantoni med najbolj glasnimi nasprotniki deželne reforme, je proti predlogu statuta glasovalo 12 občinskih svetnikov, podprli so ga le trije. Na Bili so statut odobrili, saj so na glasovanju dosegli dvotretjinsko večino (proti predlogu sta glasovala samo dva predstavnika opozicije). V Možnici je bil statut zavrnjen (8 svetnikov je glasovalo proti predlogu, trije so se vzdržali, predlog pa je podprl en sam svetnik). Na Klužah so statut skoraj soglasno zavrnili, le en predstavnik opozicije se je vzdržal. V Tablji bodo morali glasovanje ponoviti, saj prvič niso dosegli dvotretjinske večine: osem svetnikov je statut podprlo, štirje pa so glasovali proti njemu. Občinski svet v Dunji pa o predlogu še ni odločal. (NM) celovec Proces proti dedinjam Jörga Haiderja CELOVEC - Na deželnem sodišču v Celovcu se je včeraj začel proces proti dedinjam pokojnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Družba Kärntner Landesholding (KLH) od Haiderjeve vdove in hčera na podlagi razsodbe v škandalu s prodajo banke Hypo Alpe Adria zahteva 600.000 evrov. Njihov odvetnik zahtevo zavrača. Davčni svetovalec Dietrich Birnbacher je leta 2012 priznal sodelovanje pri prikritem financiranju strank, tudi koroških svobodnjakov (FPK), ki jih je v času škandala vodil Haider. Birnbacher je za svojo vlogo pri prodaji deželnega deleža banke Hypo Alpe Adria bavarski banki BayernLB prejel najmanj 5,7 milijona evrov. Kot je povedal, je tretjina honorarja pripadla njemu, po tretjina pa FPK in ljudski stranki (ÖVP). Haider, ki je umrl leta 2008, naj bi pri škandalu odigral odločilno vlogo, zato KLH toži njegove dedinje - vdovo Claudio Haider, Cor-nelio Mathis-Haider in Ulrike Hai-der-Qercia. Njihov odvetnik Dieter Böhmdorfer trdi, da je tožba neprimerna, da Haider ni ravnal nezakonito in da so njegova dejanja že zastarala. Sodnik Wilhelm Waldner je ob začetku procesa obema stranema predlagal dve možnosti - mediacijo in poravnavo. Kot je pojasnil, bi se proces sicer utegnil zavleči in trajati več let. Od tožnika je tudi zahteval več pojasnil, ker da v tožbi manjkajo številne podrobnosti. (STA) sledi nam na feuuifeberju koroška - Dvojezično šolstvo V novem šolskem letu nad 45 odstotkov otrok na osnovnih šolah pri dvojezičnem pouku CELOVEC - Starši šoloobveznih otrok na Koroškem, predvsem na narodnostno mešanem ozemlju južne Koroške, se vse bolj zavedajo prednosti, ki jih ponuja dvojezičnost njihovim otrokom. To potrjujejo prijave k dvojezičnemu pouku - torej pouku nemščine in slovensčine - v novem šolskem letu 2015/16, ki jih je začetek tedna objavil Deželni šolski svet za Koroško. V absolutnih številkah to pomeni, da je v tekočem šolskem letu na območju, kjer velja manjšinsko šolstvo na Koroškem, prijavljenih k dvojezičnemu pouku 2.037 učenk in učencev. To je sicer 14 manj kot lani, po odstotkih pa je delež otrok, ki se učijo tudi slovenščine, narasel za 0,4 odstotka na 45,65 odstotka. Iz tega je razvidno, da je k dvojezičnemu pouku prijavljen skoraj vsak drugi otrok! Ob upoštevanju otrok, ki obiskujejo Javno dvojezično ljudsko šolo 24 v Celovcu ter Mohorjevo ljudsko šolo, pa se je število prijav zvišalo tudi v absolutnih številkah, je zadovoljna vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šol- skem svetu za Koroško Sabina Sandrieser. Naraslo je tudi število dijakinj in dijakov na vseh treh (manjšinskih) srednjih šolah na Koroškem. Tako v šolskem letu 2015/16 obiskuje Slovensko gimnazijo v Celovcu 575 (2014/15: 571) dijakinj in dijakov, Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu 216 (199) in Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu 147 (134). Na vseh treh šolah je slovenščina učni jezik. Edini padec pri prijavah k slovenskem pouku so zabeležili izven dvojezičnega ozemlja: število dijakinj in dijakov je tu padlo od 723 na 561. Skupno v šolskem letu 2015/2016 na Koroškem obiskuje slovenščino 4052 (4145) šolark in šolarjev! Predsednik Deželnega šolskega sveta Rudolf Al-tersberger pa je v sporočilu za javnost zapisal, da je učenje slovenščine „in«. „Korošci, tudi tisti, ki ne znajo slovensko, so spoznali prednosti in priložnosti, ki jih imajo njihovi otroci, če se znajo tudi slovensko!», je poudaril Al-tersberger. (Ivan Lukan) benečija - Zahteva SKGZ in SSO »Sporna brošura res ne sodi v šole« VIDEM - Rudi Pavšič in Luigia Negro za SKGZ ter Walter Bandelj in Riccardo Ruttar za SSO v pismu predsedniku videmske pokrajinske uprave Pietru Fontaniniju izražajo zadovoljstvo nad izdajo publikacije v predmetu, ki priznava in ovrednoti prisotnost različnih jezikovnih manjšin v videmski pokrajini. Zaradi nekaterih hudih pomanjkljivosti v zvezi s Slovenci pa zahtevajo umik brošure iz javnosti. Pismo so v vednost poslali tudi videmskemu prefektu Vittoriu Zappalortu in predsednici paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenji Dobrila. »Kot so Vas že na sami predstavitvi seznanili, da v zvezi s specifiko slovenske jezikovne manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v videmski pokrajini, v brošuri niso omenjene Občina Rezija in ostale večjezične obmejne občine. Dekret predsednika republike z dne 12. septembra 2007 določa področje izvajanja zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 "Norme za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini" (Uradni list št. 56 z dne 8. marca 2001), temu je priložen seznam občin in zaselkov, kjer se izvajajo določila. Na podlagi tega seznama se zaščitni zakon v videmski pokrajini izvaja v sledečih, osemnajstih občinah: Atti-mis-Ahten, Cividale del Friuli- Čedad, Drenchia-Dreka, Faedis-Fojda, Gri-macco-Grmek, Lusevera-Bardo, Mal-b orghetto-Valbruna/Nab orjet- Ovčja vas, Nimis-Neme, Prepotto-Prapotno, Pulfero- Podbonesec, Re-sia-Rezija, San Leonardo-Sveti Lenart, San Pietro al Natisone-Špeter, Savogna-Sovodnje, Stregna-Srednje, Taipana- Tipana, Tarvisio-Trbiž, Tor-reano-Tavorjana,« piše v pismu predsedniku Fontaniniju. »Upoštevati je treba tudi, da je videmska pokrajinska uprava določila območje, kjer je prisotna slovenska jezikovna manjšina, s sklepom pokrajinskega sveta št. 36689/2001. Zaradi tega ocenjujemo, da je v očitnem nasprotju z državnim zakonskim določilom dejstvo, da se zgoraj omenjenih občin ni vključilo v informativno brošuro. Potrebno je tudi upoštevati, da skoraj vse izključene občine že več kot petnajst let začenši z letom 2001 koristijo finančna sredstva, ki so predvidena na podlagi omenjenega zaščitnega zakona št. 38/2001. Upoštevajoč, kar je zgoraj navedeno, se nam zdi neprimerno in za-vajujoče, da se brošuro razdeljuje v šolah. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov prosimo, da se uradno preveri vsebino brošure in se vključi potrebne dopolnitve v zvezi z izključenimi občinami. V kolikor to ne bi bilo mogoče, pa naprošamo, da se ustavi razdeljevanje brošure in se vse izvode umakne iz javnosti,« menijo zastopniki slovenskih krovnih organizacij. Zaradi pomanjkljivosti v publikaciji so protestirali že takoj po njeni predstavitvi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu javne uprave - Slorijeva razprava o dvojezičnem poslovanju naših občin Potreba po prevajalcih in pravnih slovarjih »Uresničevanje določil zaščite slovenske narodne skupnosti v javnih upravah je odvisno od volje politika ali uradnika?« Odgovor na vprašanje je ponudila razprava med dogodkom, ki je nosil naslov Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi in ga je Slovenski raziskovalni inštitut priredil v Tržaškem knjižnem središču ob izidu istoimenske znanstvene publikacije Zaire Vidau. Razpravo je uvedel Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki je med drugim prisotnim ponudil v razmislek ugotovitev, da se je na področju zaščite manjšin v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v našem širšem prostoru marsikaj izboljšalo, ampak tudi, da so države ponekod pokrile pravice s »steklenim pokrovom«, ki mu lahko drugače rečemo birokracija. Omenil je tudi veliko vlogo, ki jo pri uresničevanju pravic manjšin imajo sami uradniki. Debato je povezoval Mitja Tretjak, oblikovali pa županja občine So-vodnje Alenka Florenin, predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila in vodja službe Občine Dolina Mitja Lo-vriha. Vsebina razprave je temeljila še zlasti na poslovanju slovenskih občin, kjer je praksa slovenskega jezika že ustaljena. Floreninova je v izhodišču poudarila, da lahko o popolnem dvojezičnem poslovanju govorimo le pri ustnem poslovanju, ne pa pri pisnem. Vsi sogovorniki so bili mnenja, da učinkovitost prevajalskih služb postavlja pod vprašaj ravno italijanska zakonodaja, ki omogoča le začasno zaposlovanje prevajalcev v javnih upravah. Občina Sovodnje je recimo zaradi izčrpanja razpoložljivih sredstev že od oktobra leta 2014 brez zaposlenega prevajalca, tako da za prevode skrbi marsikdaj tudi sama županja. Ksenija Dobrila je predlagala, da bi prav dežela organizirala prevajalsko službo, ki bi jo lahko uporabljale tudi druge javne uprave. Centralizirane prevajalske službe bi lahko bile tudi izziv novih medobčinskih zvez, pri čem pa ni zaradi že znanih težav na Goriškem sovodenjska županja nič kaj optimistična. O učinkovitosti dvojezičnega poslovanja javnih uprav je spregovoril tudi Mitja Lovriha, ki je med svojim študijem primerjal javne uprave v Italiji in Sloveniji, pri čemer je empirično ugotovil, da je učinkovitost prvih nekoliko slabša od drugih. Vsi sogovorniki so ugotvljali, da v našem okolju žal primanjkuje prevajalcev, ki bi obvladali tako slovenski kot italijanski pravni jezik. V veliko pomoč bi bili tudi ustrezni strokovni inštrumenti, v prvi vrsti dvojezični pravni slovar. Med uvodnim delom srečanja je potekala tudi podelitev nagrad natečaja SLORI za diplomska in podiplomska dela. Ravnatelj inštituta Devan Jagodic je tako izročil denarno nagrado za disertacijo z naslovom Konteksti med-kulturnosti doktorju filozofije Juriju Verču, nagrado za diplomsko delo pa diplomantki na filozofski fakulteti Univerze v Trstu Maruški Guštin za diplomsko nalogo, v kateri je primerjala italijanske prevode literarnih del Borisa Pahorja. (mlis) Razprava je potekala v četrtek v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n slori - Monografija Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi Odnos FJK do manjšin Dežela FJK združuje 216 občin. V več kot 90 odstotkov le teh živijo govorci vsaj enega od treh priznanih manjšinskih oz. regionalnih jezikov. V tem okolju je torej kot v večini italijanske države prisotna živa jezikovna različnost, ki jo mora država upravljati tako, da tem skupnostim omogoči polnopravno sodelovanje in vključevanje. Na tem izhodišču je nastala znanstvena monografija Zaire Vi-dau, ki je na podlagi njene doktorske disertacije izšla z naslovom Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi v soizdaji Slovenskega raziskovalnega inštituta in Univerzitetne založbe Annales, ki deluje pri ZRS Univerze na Primorskem. Raziskovalka je pri svojem delu uvodoma preverjala predpostavko, da Italija zgodovinsko ni podpirala jezikovne in narodne različnosti svojega prebivalstva. Razloge za to gre iskati še zlasti v potrebi po zaščiti narodne enotnosti, ki so jo ustvarjala zgodovinska obdobja, od zedinjenja države do fašizma, od kapitulacije leta 1943 do demokratizacije. Za preobrat v tem odnosu je bilo treba počakati na zgodovinske in politične spremembe v devetdesetih letih. To dokazuje recimo ugotovitev, da sta se načelna podpora manjšinam pojavili šele s povojno demokratizacijo in torej z ustavo, specifične norme, kot je recimo zakon 482, so pa nastale celih petdeset let pozneje, leta 1999. V drugi polovici publikacije Zaira Vidau uvaja raziskovalno domnevo, da ustroj italijanske javne uprave ne podpira jezikovne in etnične raznolikosti, saj je izpostavljanje decentraliziranega birokratskega aparata teklo daleč od obravnavanja manjšinskih stvarnosti kot političnih subjektov. Med intervjuji s 23 uslužbenci izbranih krajevnih uprav je prišla z ene strani do zaključka, da je zastavljena hipoteza pravilna. Z druge strani pa jo lahko tudi zavržemo, saj so koraki, ki so bili opravljeni v zadnjih petnajstih letih z zakonoma 482 in z zaščitnim zakonom precej zaznavni. Izčrpna in hkrati zelo pregledna publikacija, ki šteje približno 350 strani, je med drugim na voljo po prodajni ceni 20€ tudi v Tržaškem knjižnem središču. (mlis) Zaira Vidau fotodamj@n Sobota, 17. oktobra 2015 APrimorski ~ dnevnik 5 revas aljosa.gasperlin@primorski.eu Institucije in kruh Delavci in delavke družbe Revas so na nevarni in spolzki poti. Podjetje je v stečaju, njegova prihodnost, kot tudi usoda zaposlenih sta v rokah stečajnega upravitelja Piergiorgia Re-nierja, ki bo skušal prodati podjetje in hkrati zagotoviti nadaljevanje dejavnosti. S tem naj bi večina 132 uslužbencevše naprej delala, medtem ko naj bi za 40 zaposlenih zaprosili izredno dopolnilno blagajno. Čeprav je Renier že prejel nekaj konkretnih ponudb, bo postopek še dolg, delavci pa so že skoraj štiri mesece brez plač. Renier je pač zamrznil vse dolgove družbe Revas, kije dolžna vsakemu zaposlenemu 3 do 3.500 evrov. Tega denarja ne bo na razpolago vsaj do 20. januarja 2016, ko bo na sodišču prva obravnava. Tudi za denar iz dopolnilne blagajne bo treba počakati do novega leta. Delavci in sindikalni predstavniki so se zato obrnili na tržaške občinske svetnike in z njimi našli možno rešitev: najetje bančnega posojila 260.000 evrov, ki bi ga jamčila Občina Trst. Tako bi zagotovili vsakomur vsaj eno mesečno plačo. Obenem so se obrnili na Deželo FJK za predujem na račun dopolnilne blagajne iz ustreznega deželnega sklada. Delavci Revasa so namreč v hudih težavah, kaže, da nekateri že spijo v avtu. Kot pa smo poročali že v četrtek, jamstvenega sklada ne bo, saj je župan Roberto Cosolini zatrdil, da to ni izvedljivo. Sindikat Fiom je včeraj objavil zelo ostro noto, češ daje župan zanikal trditve vodij svetniških skupin. Cosolini je odgovoril, da tak instrument že obstaja na Velikem trgu, a v drugi palači, tj. na sedežu deželne vlade. Skratka, čeje po eni strani res, da bodo skušalejavne institucije pomagati, kot to zagotavljajo (Cosolini se bo sestal z Renierjem in tržaško Con-findustrio), je po drugi žalostno, da se morajo delavci vsak dan boriti za tako grenek kruh. To ni lepa izkaznica za mesto, ki postaja vse pomembnejše na mednarodni ravni, in je sramotno za tiste, ki so bili že več mesecev seznanjeni z razmerami v družbi Revas. občina repentabor - Tretjega glasovanja za odobritev statuta čezmejne zveze ne bo Komisar tudi na Colu Po devinsko-nabrežinski in dolinski občini bo tudi Občina Repentabor dobila komisarja. Čeprav je repentabrski župan Marko Pisani po četrtkovi seji občinskega sveta, na kateri že drugič niso odobrili statuta medobčinske unije, povedal, da bo morda skupščina še tretjič glasovala za statut, se to ne bo zgodilo. Župan Pisani je namreč včeraj pojasnil, da so ugotovili, da bi se izid glasovanja zelo verjetno tudi tretjič ponovil in torej ne bi bilo smotrno nadaljevati po tej poti. Občina Repentabor je torej v tržaški pokrajini tretja, ki bo gostila komisarja, ki ga bo morala imenovati deželna vlada. Kmalu se ji bodo najbrž pridružile še Milje, kjer je statut že padel na prvem izpitu in zagotavljajo, da se ne bo v prihodnosti nič spremenilo. Kot smo že poročali, je repentabrski občinski svet v četrtek zvečer ponovno glasoval za statut, ki so ga že zavrnili na prvem glasovanju konec septembra. Prvič je bil izid glasovanja pet proti pet. Drugič se je izid spremenil in je statut medobčinske zveze podprlo šest občinskih svetnikov, proti so se izrekli štirje občinski svetniki, eden se je vzdržal. Za statut so poleg župana Marka Pisanija (Skupaj) glasovali še podžupan Casimiro Cibi (Napredna lista), Tanja Rebula (Skupaj), Omar Marucelli (Napredna lista), Renato Pelessoni (Skupaj) in Angelo Barani (Skupaj), proti pa Mojca Skabar (Napredna lista), Tanja Kosmi-na (Napredna lista), Ervin Gustin (Skupaj) in Lorenzo Milic (Skupaj). Jože Bitežnik (Skupaj), ki je na prvem glasovanju oddal negativen glas, se je tokrat vzdržal. Dva svetnika sta bila upravičeno odsotna. Tudi tokrat je ostal torej statut brez potrebnih glasov, ker bi jih potreboval vsaj sedem. Župan Pisani je včeraj potrdil oceno, da so nekateri občinski svetniki spet glasovali v znak protesta proti deželni re- & i aîf. formi in ne proti statutu. To je namreč dober dokument, ki skuša popraviti številne pomanjkljivosti deželnega zakona o reformi lokalnih uprav, ki zadevajo zaščito slovenske narodne skupnosti in av- tonomijo okoliških občin, je dodal Pisani in glede na izid četrtkovega glasovanja poudaril, da ne bo političnih težav oziroma posledic. A.G. 6 Sobota, 17. oktobra 2015 TRST / bruselj - Direktor Andrej Šik predstavil projekt za usklajevanje zakonov za čezmejna podjetja Transarmon: z lokalne na evropsko raven Usklajevanje zakonodaje v korist čez-mejnih malih in srednjih podjetij je glavni namen čezmejnega evropskega projekta Transarmon, ki je nastal v uradih Slovenskega deželnega gospodarska združenja iz Trsta in so ga izvajali od novembra leta 2011 do maja letos. Smisel projekta, kjer so sodelovali kot partnerji številne zbornice in organizacije iz Italije in iz Slovenije ter neuradno nekatera ministrstva, je bilo pomagati slovenskim podjetjem, ki hočejo poslovati v Italiji in italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Sloveniji. V ta namen so med drugim analizirali slovensko in italijansko zakonodajo, izdelali priročnik in tudi odprli posebno spletno stran z novo službo za čezmejno poslovanje. To je bil po oceni Evropske komisije primer dobre prakse, zato so tudi povabili SDGZ, da predstavi ta projekt v okviru Evropskega tedna regij in mest - Open Days, ki je potekal v zadnjih dneh v Bruslju. Projekt je predstavil direktor SDGZ Andrej Šik, ki je včeraj v daljšem pogovoru povedal, da gre za eno izmed najpomembnejših srečanj, ki jih prireja EU. Šik je govoril v eni izmed približno sto delavnic, ki jih je Evropski teden posvetil posameznim regijam: njegovo predavanje je bilo v okviru delavnice, ki je bila namenjena vprašanju pomanjkanja specifičnih zakonskih orodij na obmejnih območjih. Šik je na posebnem omizju predstavil nastanek in izvajanje oziroma vsebino projekta Transarmon, ki predstavlja za EU dejansko primer dobre prakse za reševanje problemov pri čezmejnem poslovanju. Predstavitev v tako pomembni sredi je bila nedvomno pomemben dogodek za SDGZ. Spomnimo naj, da je bil projekt v vrednosti 792.100 evrov in je bil sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013, njegov vodilni partner pa je bilo združenje. To je bil tudi edini tovrstni projekt, ki so ga izvajali na čezmej-nem območju z evropskimi finančnimi sredstvi, je razložil Šik in izrazil zadoščenje, da je bilo združenje poklicano k predstavitvi projekta v tako pomembni izložbi. Sicer je Šik ugotovil, da so problemi, ki jih imajo podjetja na slovensko-italijan-skem čezmejnem območju, podobna v vseh evropskih predelih. Obstaja namreč splošno sprejet mit o skupnem evropskem trgu, ki pa je dejansko mit, je dejal. Dogaja se namreč, da obstaja območje brez carine, a z implementacijo evropskih uredb, ki je na nacionalni ravni zelo različna. To pomeni, da pogoji podjetij, ki gredo iz svoje države Šik (prvi z leve) je predstavil Transarmon projekt v Bruslju delat v drugo državo, večinoma ne ustrezajo zakonodaji te države. Vsaka država ima namreč svoje zakone in normative, podjetja pa imajo zaradi tega velike težave pri čez-mejnem poslovanju in so podvržena kaznim in globam. Projekt Transarmon je bistveno prispeval k odpravljanju teh preprek in so ga v Evropi zdaj sprejeli kot inovativen model, ki se ga je mogoče posluževati tudi v drugih evropskih državah. Skratka, projekt Transarmon je prešel z lokalne na evropsko raven, saj je iz Bruslja izšlo spoznanje, da je potrebno ta projekt še nadgraditi in sistemsko izvajati v Evropi. A.G. vinarstvo - Mnenje vinogradnika Dimitrija Žbogarja »Čezmejni teran? Trda bo ...« Za bivšega predsednika združenja Coldiretti je zelo poučna zgodba zaščite kraškega pršuta Nekdanji predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev-Coldiretti Dimitrij Zbogar kot vinar nima direktnih izkušenj s priznanjem terana, bil pa je pred osmimi leti soudeležen pri neuspelem poskusu zaščite kraškega pršuta. Sicer drugačna zgodba, ki pa ima nekatere podobnosti z današnjim dogajanjem okrog terana. V obeh primerih so bili v igri Kras, Italija in Slovenija. Pač pa je bil Zbogar direktno angažiran v boju za priznanje krajevnega Pro-sekarja (Prosecco DOC), ki se za naše vinogradnike tudi ni dobro končal. »Ko je šlo za Prosecco sem spoznal, da v Rimu lahko kaj dosežeš le, če imaš dovolj politične podpore iz Trsta in Furlanije-Julijske krajine. V Venetu so mojstri, ko gre za obrambo interesov domačih vinogradnikov. Glede vinogradništva in kmetijstva na sploh nimamo dovolj podpore s strani tržaških parlamentarcev, tudi naša gospodarska teža je žal zelo majhna, da bi lahko kaj konkretnega dosegli,« ugotavlja Zbogar. Kraški vinogradniki na italijanski strani meje so po njegovem doslej namenili veliko pozornost belim sortam, kolegi na slovenskem Krasu pa so dali veliko na teran in malo na bela vina. Zato imamo sedaj dve različni "filozofiji" pristopa do primera terana. »Odgovornost za to si moramo prevzeti tudi vinogradniki, ki resnici na ljubo nimamo prave strategije do dogajanj v zvezi z zaščito DOC Kras-Carso in DOC Collio. In sedaj tudi ne do terana,« pravi upravitelj kmečkega turizma v Samatorci. Dimitri Žbogar foto damj@n Zbogar sicer podpira idejo čez-mejnega terana, a boji se, da se bo končala tako kot zgodba s pršutom. »Če Slovenijo res zanima teran, bi morala odločno in na vseh ravneh vztrajati, da se to vino pije samo v tem okolišu, saj teran ni ravno znan daleč naokrog. Je vino, ki je močno povezano s Krasom in to je edina možnost za njegovo čezmejno priznanje,« dodaja Zbogar. V čezmejno zaščito terana verjame tudi Kmečka zveza, katerih predstavniki se bodo danes popoldne v Gorici ob robu kongresa SKGZ srečali z evropsko poslanko Isabello De Monte. Na sestanku, ki se ga bo udeležila tudi poslanka Tamara Blažina, bodo ocenili zadnja dogajanja v zvezi z »afero« terana in poiskali možne rešitve. De Montejeva in deželni odbornik Cristiano Shaurli sta se v Bruslju v zvezi s teranom pogovorila s Paolom De Ca-strom, predsednikom kmetijske komisije evropskega parlamenta. S.T. Solidarnost s Palestinci Tržaški odbor gibanja za svobodo, pravičnost in enakost BDS prireja danes na Trgu Stare mitnice ob 16. uri solidarnostno manifestacijo v podporo palestinskim ujetnikom, ki jih je izraelska država dala zapreti. Pobude Socialne koalicije V okviru mednarodnega dneva boja proti revščini bo danes v kavarni San Marco ob 10. uri potekala predstavitev pobud, ki jih prireja Socialna koalicija kovinarskega sindikata Fiom. V galeriji Cartesius grafike Zorana Mušiča V galeriji Cartesius v Ul. Carducci 10 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grafik Zorana Mušiča. Na ogled bodo dela, ki gredo od srede 50. do začetka 80. let prejšnjega stoletja, izbral pa jih je Valentino Ponte. Razstava bo na ogled do 31. oktobra z urnikom od torka do sobote med 16.30 in 19.30. Jutri v Saležu seminar vokalne tehnike v zboru Jutri bo od 9. do 19. ure na sedežu SKD Rdeča zvezda v Saležu (Salež 66) seminar vokalne tehnike v zboru s prof. Andražem Hauptmanom. Seminar organizira MePZ Rdeča zvezda s podporo ZSKD in deželnega zborovskega združenja USCI FVG. Družbeno koristno delo Na sedežu Centra za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za zaposlitev štirih oseb za opravljanje družbeno koristnega dela v okviru štirih projektov Občine Trst. Italijanščina za tujce V knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 6 pri Sv. Jakobu se bodo v torek ob 19.15 začeli tečaji italijanščine za tujce, ki jih vodi Center kultur s podporo združenja Arci ter v sodelovanju z Občino Trst in pod pokroviteljstvom Italijanskega združenja knjižnic. Tečaji, ki bodo trajali do 31. maja 2016, bodo potekali v prostorih knjižnice Quarantotti Gambini ob torkih in četrtkih med 19.15 in 20.30, dalje bodo brezplačni in namenjeni odraslim, obsegali pa bodo tri ravni (opismenjevalno, osnovno in srednjo). Udeleženci bodo na koncu prejeli potrdilo o obiskovanju tečaja, za informacije pa sta na voljo telefonska številka 3479822327 in naslov elektronske pošte corsi@freaksonline.it. dolina - Občinski svetnik Gombač o načrtu za sanacijo kamnoloma bazovica - Danes v sinhrotronu Elettra »Trojanski konj« Dan odprtih vrat Kot smo poročali, je dolinski občinski svet soglasno izdal negativno mnenje glede načrta, ki ga je pripravil lastnik podjetja Cave Scoria za sanacijo kamnoloma nad Borštom. Dolinski občinski svetnik Boris Gombač je v tiskovni noti povedal, da je to bila edina točka na dnevnem redu seje, ki jo je osvetlilo enotno stališče vseh svetniških komponent. Občinska uprava je s konstruktivnim pristopom opremila tozadevni sklep s predlogi opozicije, ki so bili že posredovani pokrajinski upravi kot pripombe, ki sta jih podpisala svetnik Drozina in Gombač. Bistvo vsega ni le v pomanjkljivostih, ki jih vsebuje načrt, in zanikanju, da delovanje obrata onesnažuje okolje in mlej kamnov povzroča zvočno onesnaženje ter da oddaljenost obrata ne spoštuje predvidenih razdalj od Boršta in Ricmanj, pravi Gombač. Srž vsega je v Boris Gombač arhiv tem, da brez odobritve podrobnega regulacijskega načrta, ki ga predvidevajo Izvajalne norme Občinskega splošnega regulacijskega načrta, ni mogoče sprejeti nikakršnega načrta za nove dejavnosti. Načrt za saniranju kamnoloma, ki ga je predložilo podjej Scoria, je le trojanski konj za novo dejavnost, ki bi še dodatno grobo posegla v okolje, meni Gombač. Sam dolinski župan je izjavil, da podjetje namerava predelovati inertne odpadke in jih nato preprodaja-ti. »Če bi se občinski svet drugače ravnal, bi podjetju Scoria prižgali zeleno luč za nedoločen čas. Posledice bi bile sledeče: podjetju bi priznali pravico, da letno predeluje 100.000 ton oziroma 66.670 kubičnih metrov inertnih odpadkov, kar bi pomenilo, da bi v kamnolom zapeljalo 4.500 tovornjakov letno, v devet ur trajajočem delavniku bi natovorili 18 tovornjakov, vsako uro bi odpeljala 2 tovornjaka, vsake pol ure po 1 tovornjak. Vsak tovornjak natovori 15 kubi-kov,« je zapisal Gombač in dodal, da sta bila v dolinski občini opremljena s podrobnim načrtom Boljunec in Dolina. Veljavnost je desetletna. Za Boljunec je zapadel julija letos, za Dolino prihodnje leto. Kako je možno, da vsemu navkljub iz Borštanskega kamnoloma vozijo tovornjaki, se sprašuje Gombač. Med 10. in 18. uro priložnost za obisk odraslih in otrok Tudi v sinhrotronu Elettra pri Bazovici bodo počastili mednarodno leto luči, in to z dnevom odprtih vrat, ko bodo danes med 10. in 18. uro tako odrasli kot otroci lahko obiskali ba-zovsko znanstveno ustanovo. V tistem času bo namreč vsake pol ure in do zapolnitve razpoložljivih mest možen voden obisk dvorane za eksperimentiranje (zadnji obisk bo ob 17.30), kjer se bodo obiskovalci lahko seznanili, kako nastane in čemu služi svetloba, ki jo ustvarja sinhrotron. Prav tako se bodo pobliže seznanili z delom znanstvenikov oz. raziskovalcev, ki bodo tudi na voljo za pogovor in pojasnila. Na voljo bodo tudi videoposnetki in igre, za otroke od 5. do 10. leta pa ustvarjalne delavnice. Ob 11. uri bo tudi steklo uradno odprtje ob prisotnosti predstavnikov oblasti ter me-nedžmenta sinhrotrona Elettra in znanstvenega parka Area s Padrič. Kot že rečeno, bo dan odprtih vrat potekal ob priložnosti mednarodnega dneva luči, ki ga je svetovna organizacija Unesco razglasila s ciljem krepiti znanje in ozaveščenost prebivalstva o načinu, kako tehnologije, ki temeljijo na luči, spodbujajo trajno-stni razvoj in nudijo rešitve za globalne izzive na področjih energetike, izobraževanja, komunikacij, zdravja in kmetijstva. / TRST Sobota, 17. oktobra 2015 7 pokrajina trst - Nagrade v spomin na Ondino Barduzzi Izrazito konkretna in uspešna na več področjih Nagradili tri študentke in predstavili knjigo o pokojni inženirki Nagrajene študentke in ostali udeleženci včerajšnje slovesnosti fotodamj@n Spomin na Ondino Barduzzi, inženirko, univerzitetno profesorico in nekdanjo pokrajinsko ter občinsko svetnico je še vedno živ. O tem priča tudi številna publika, ki je včeraj napolnila dvorano na sedežu Pokrajine, kjer je potekala podelitev nagrad za najboljše diplomske naloge, ki jih podeljuje po njej poimenovan sklad, in predstavitev knjige Ondina Barduzzi. La forza di innovare. Ondina Barduzzi je bila tržaška občinska svetnica in odbornica za urbani-stiko, ko je proti koncu devetdesetih let bil župan Riccardo Illy. »Takrat sva bili edini ženski v Illyjevi vladi,« je dejala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Barduzzijeva je v naslednjih letih stopila tudi v pokrajinsko upravo in bila odbornica za infrastrukture, teritorij in prevoze. Bila je med glavnimi pobudniki projekta Overnight, ki si je prizadeval za širjenje zavesti o zdravi zabavi, se pravi zabavi brez prekomernega pitja in uživanja mamil. Projekt je predvideval med drugim tudi brezplačni avtobusni prevoz do Sesljana. Med glavne osebne podvige pa je Barduzzijeva gotovo štela preureditev tržaškega sa- kru.t - Predavanja Naravna zelišča v našem vsakdanu Letošnji Kru.tov program Vseživljenjskih aktivnosti vključuje tudi ciklus predavanj o naravnih zeliščih v našem vsakdanu, uvodno srečanje pa bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Zeliščarka Nawal Taha bo podala splošen oris zdravilnih zelišč, obenem pa bo govorila tudi o naravnih pripravkih in njihovi uporabi. Nedvomno je to tematika, ki nam je v teh časih, ko se zavestno vračamo k naravi, vse bližja. Človek je že zdavnaj uporabljal želišča v zdravilne namene, pa tudi kot začimbe in dišavnice, dalje jih je uporabljal za odganjanje za-jedalcev in mrčesa, razkuževanje, čiščenje in celo za lepotičenje. Lahko trdimo, da so zelišča od nekdaj tesno povezana s človekom in njegovimi dejavnostmi. Udeleženci se lahko predhodno najavijo na sedežu krožka Kru.t v ulici Cicerone 8, 2. nadstropje (telefon 040-360072, naslov elektronske pošte krut.ts@tiscali.it), kjer jim bodo na voljo tudi vse dodatne informacije. natorija v sedež visoke šole Sissa. »Bila je izredna ženska, rekla bi izrazito konkretna in uspešna v vsem, s čimer se je ukvarjala. Delala je za ljudi in predvsem z jasnim pogledom v prihodnost,« je še dodala predsednica Bassa Poropat. Z oceno se je strinjal tudi novinar Giulio Garau, ki se je v krajšem nagovoru spomnil preminule odbornice in nato predstavil knjigo Ondina Barduzzi. La forza di innovare. V njej so zbrali celo serijo prispevkov tržaških politikov, kot so Riccardo Illy, Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Vittorio Zollia in drugi. Bar-duzzijeve se v knjigi spominja tudi univerzitetni svet in sicer rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia per profesor Edino Valcovich, zadnji del publikacije pa je namenjen nagradi Ondina Barduzzi in njenim nagrajencem. Letos so bogato denarno nagrado prejele tri študentke tržaške univerze, Noelia Alejandra Montoya Buteler, Patricia Lisetta Roa in Alice Artico; ena v kategoriji inženirjev in arhitektov, drugi dve pa v splošni kategoriji. V vseh treh nagrajenih diplomskih delih je bila vezna nit ženska in njena emancipacija. R. D. »KREATIVNO MESTO« Charles Landry danes v kavarni San Marco V kavarni San Marco bo danes ob 11. uri srečanje na temo Trst (bolj) kreativno mesto, ki ga prireja združenje TriesteIdea in na katerem bo nastopil Britanec Charles Landry, ki velja za največjega izvedenca o politikah in praksah za družbeni in gospodarski razvoj mest, ki temeljijo na kreativnosti oz. ustvarjalnosti, in je ob koncu 80. let prejšnjega stoletja izumil pojem o »kreativnem mestu«. Srečanja, ki ga bo vodil univerzitetni docent Vittorio Tor-bianelli, se bodo udeležili tudi tržaški občinski odborniki Andrea Dapretto (javna dela), Elena Marchigiani (urbanistika) in Paolo Tassinari (kultura). občina trst - »Zadeva Di Finizio« Odbornika Dapretto in Famulari: »Naredili smo vse, kar je v naši moči« Bivši upravitelj lokala La voce della Luna občinski upravi očita nedemokratičnost Lokal La voce della Luna je leta 2008 uničil požar arhiv Boj Marcella Di Finizia z mlini na veter se nadaljuje. Pred dnevi smo poročali o novem protestu tržaškega podjetnika, nekdanjega upravitelja priljubljenega barko-vljanskega lokala La voce della Luna, ki že nekaj tednov gladovno stavka. Na ta način izraža svoje nestrinjanje z evropsko direktivo Bolkestein, po kateri naj bi se vse državne koncesije za upravljanje lokalov podeljevale na podlagi mednarodnih razpisov. Ker je bil odziv občanov in lokalnih medijev na gladovno stavko različen, je naposled ukrepala tudi Občina Trst, ki je na včerajšnjem srečanju, ki je bilo namenjeno zgolj novinarjem, predstavila »zadevo Marcello Di Finizio«, ki se kot jara kača vleče od leta 2008. Na novinarski konferenci sta koncesijski postopek podrobno predstavila občinska odbornika za javna dela in socialo, Andrea Dapretto in Laura Famulari. Slednja je poudarila, da je občinska uprava storila vse, kar je v njihovi moči, da bi podjetniku pomagala obnoviti dejavnost. Dapretto je nanizal kronologijo dogodkov, ki so privedli do letošnjega javnega razpisa za novega koncesionarja. Naj spomnimo, da je Dežela FJK julija letos objavila razpis, ki se je zaključil 12. oktobra. Po neuradnih po- nabrežje - Pri Ponterošu in v marini pri Lanterni Barki sta se potopili Kot se po obilnih padavinah večkrat zgodi, sta se tudi včeraj v Trstu potopili dve manjši plovili. Na krovu ni bilo k sreči nikogar in torej ni bilo ranjenih ali drugih žrtev. Barki so vsekakor opazili mimoidoči, ki so o tem obvestili pristojne oblasti. Prva barka se je potopila na nabrežju tik ob kanalu, ki povezuje Pon-teroš in morje. Lastniki manjšega čolna so očitno zanemarili svoje plovilo in niso poskrbeli za ustrezno specifično pokrivalo ali za pravilno oskrbo odtočnih odprtin. Močan naliv je kajpak kmalu napolnil notranjost motornega čolna, ki očitno ni zdržal pod težo deževnice in se je počasi potopil. Nekaj ur je minilo in čolna že ni bilo več na spregled. Sonce je zasijalo, ljudje pa so se začeli sprehajati po nabrežju, potapljajoči čoln je pritegnil Potopljeni čoln na nabrežju so iz vode potegnili z žerjavom fotodamj@n pozornost mnogih. Na kraj so prišli gasilci in to s tovornjakom s posebnim žerjavom, s katerim so kmalu povlekli na suho čoln in obvestili lastnike. Nekaj podobnega se je zgodilo v bližnji marini pri Lanterni, kjer se je neko plovilo ravno tako potopilo po obilnem deževju. Tudi v tem primeru so očividci poklicali pristojne oblasti, ki so barko kmalu potegnili na suho. datkih je prispelo 15 vlog, od katerih naj bi dve prispevala tržaška podjetnika. Dapret-to je v nadaljevanju naštel vse dogodke, ki so bili posledica nabranih nekorektnosti upravitelja lokala. Vse Di Finiziove peripetije so se začele leta 2008, ko je bil v lokalu La voce del-la Luna podtaknjen požar, ki je povzročil veliko škodo, po kateri se podjetnik nikoli ni pobral. Od takrat naprej ni več plačeval najemnine, je spomnil Dapretto in nadaljeval, da so ga večkrat opomnili na neplačane obveznosti in dekadentno stanje lokala. Ker je koncesionar s svojim (ne)poslovanjem kršil predpise, so sklenili, da mu ne podaljšajo koncesije, ki je zapadla leta 2010. »Po prejeti pritožbi upravitelja lokala smo pokazali pripravljenost za podaljšanje najemno-koncesijske pogodbe do leta 2012, a pod pogojem, da upravitelj poskrbi za varnost območja. Ker do marca leta 2012 podjetnik ni uredil opuščenega območja, je na lastne stroške intervenirala Občina Trst,« je opozoril Dapretto in dodal, da so Di Finiziu tudi predlagali, naj se poveže z drugimi podjetniki in z njihovo pomočjo obnovi lokal. A tudi ta predlog je naletel na gluha ušesa. Medtem je začela veljati evropska direktiva Bolkestein, ki državne koncesije za upravljanje lokalov podeljuje na podlagi mednarodnih razpisov. To pomeni, da bodo leta 2020 za vsa tovrstna območja predvideli dražbo, ki se je bodo lahko udeležili različni subjekti. Opuščeno območje je začelo motiti luško kapitanijo, ki je Občino večkrat pozvala, naj poseže in enkrat za vselej reši zadevo. Sestanki so bili na dnevnem redu, a Di Finizo je vztrajal pri svojem in z raznimi protesti napovedal upor. Zadnji rok za predstavitev projekta za obnovo in revitalizacijo območja je potekel 31. decembra 2014. »Do takrat nismo prejeli ničesar, zato je vsa zadeva šla v roke Dežele FJK, ki je letos objavila razpis za podelitev koncesije. Poudarjam, da smo naredili vse, kar je v naši moči, da bi pomagali podjetniku. Celo več, kot se pričakuje od občinske uprave,« je dejal Dapretto in spomnil, da krajevna uprava mora pač spoštovati normativne okvire. Pred občinsko palačo je predstavnike sedme sile ogorčen čakal Marcello Di Fi-nizio, ki je občinsko upravo obtožil nedemokratičnosti. Novinarjem je razložil, zakaj je ignoriral podaljševanje rokov za vložitev projekta. Kot je pojasnil, so bili odgovorni pripravljeni skleniti najemniško pogodbo za dobo petih let (do leta 2020), kar se mu zdi absurdno, saj mu nobena banka ali zasebni investitor ne bi odobrila posojila na tako kratek rok. Vidno izmučen od gladovne stavke in predvsem zagrenjen je obtožil italijansko vlado, ki se ni znala zo-perstaviti direktivi, ki ogroža male podjetnike. Po njegovem direktiva Bolkestein ni zavezujoča, čeprav po naših podatkih tudi direktive zavezujejo državo, da sprejme predpis za uresničitev njenih ciljev. Napovedal je, da bo nadaljeval z gladovno stavko in se z njo zoperstavljal tudi šakalom, kot jih je poimenoval, ki so se prijavili na razpis za dodelitev nove koncesije. (sč) 8 Sobota, 17. oktobra 2015 TRST / kd tina modotti - Večer s pesniško dvojico Hirschman-Falk Ko svoboda ostaja na oni strani okenske šipe ... Agneta Falk Agneta in Jack sta prav poseben par. Družijo ju ljubezen, poezija, družbeni angažma ... in članstvo v revolucionarni pesniški brigati (Revolutionary Poets Brigade). Njuna pesniška branja so zato, kljub temu, da sta oba že krepko v letih, prave lekcije državljanske vzgoje, v katerih se vera v pravičnejši svet prepleta z vero v moč ljubezni. Agneta Falk in Jack Hirschman sta bila v sredo gosta tržaškega kulturnega društva Tina Modotti. V Ljudskem domu na Pončani so se zbrali njuni tržaški prijatelji in ljubitelji poezije. Agneta in Jack, ki sicer živita v San Franciscu, sta njuna stara znanca, saj zelo rada zahajata v Italijo (oba tudi govorita nekaj italijanščine) in sta že nekajkrat nastopila tudi v Trstu. Agneta je Švedinja, rojena v Stockholmu leta 1946. Pesnica in fotodamj@n Jack Hirschman slikarka je zelo angažirana v boju proti trgovanju z ljudmi, kar je bilo občutiti tudi med njenim tržaškim nastopom. Pesmi, ki jih je prebrala v angleščini (na ekranu pa je publika lahko sledila tudi italijanskim prevodom Raf-faelle Marzano), pripovedujejo o novodobnih sužnjah, prodanih dekletih, prostitutkah in njihovih sanjah o svobodi, ki ostaja na oni strani okenske šipe. A tudi o lakomnosti političnega sistema in norem svetu, ki je postal talec sovraštva. Sovraštvo je vedno samo sovraštvo, je posvarila Agneta, zato bi na primer morali ustaviti roke fantov, »ki lu-čajo kamne, ki so starejši od njih«. Jack se je rodil v New Yorku leta 1933. Po poklicu je profesor angleščine, ki jo je najprej poučeval na univerzi UCLA, od koder so ga leta 1966 odslovili zaradi »protidr- fotodamj@n žavnega ravnanja«; ker je prepričan mirovnik, je vsem študentom, ki bi bili lahko vpoklicani v vojsko, sistematično delil najvišje ocene in jih tako zaščitil pred odhodom v Vietnam ... Prijateljeval je s pesniki tako imenovane beat generacije, a bil na različnih stališčih: njihova revolucija se mu je zdela preveč bur-žujska, zato se je raje približal radikalnim črnskim gibanjem. Tržaškemu občinstvu je med drugim prebral nekaj svojih znamenitih Arcanes, ki so neke vrste zaščitni znak 82-letnega Hirschmana - daljše pesnitve na najrazličnejše teme: v njih nastopajo Charlie Chaplin, judovska babica, tankerji, ki onesnažujejo okolje in naša življenja. Eno pesem pa posvetil tudi prevajalki Raffaelli Marzano, po zaslugi katere postane mogoče tudi to, kar navidezno ni ... (pd) Treking v iskanju branjevk trst - Južno-ameriški film Društvo Joseph prireja danes z začetkom ob 9. uri »treking« v iskanju branjevk. To bo sprehod po starih tržaških tržnicah, med katerim bodo udeleženci spoznavali like znamenitih tržaških branjevk. Pohod, ki ga bo vodila novinarka Cristina Fa-vento, bo ob 10. uri krenil z Velikega trga (zbirališče pri vodometu), udeleženci pa bodo obiskali trge Barbacan, Ponteroš in Goldoni, svoj pohod pa bodo končali na pokriti tržnici v Ul. Carducci, kjer bodo ob 12.30 obiskali stojnice z biološko hrano. Maraton FAI o Trstu in morju Jutri bo tudi v Trstu potekala pobuda maratona FAI, ki jo prireja mladinska sekcija Italijanskega sklada za okolje FAI, ki bo na krajevni ravni posvečena temi Trst in morje. Mladi prostovoljci sklada FAI bodo vodili oglede električne podpostaje v starem pristanišču in pomorskega muzeja (v obeh primerih med 10. in 17. uro) in plavajočega žerjava Ursus (med 10. in 18. uro), obiskati pa bo mogoče še svetilnik zmage, svetilnik na Čoku (Lanterna), bivšo ribarnico in postajo za hidroplane, pomol San Carlo oz. Audace in kopališče Lanterna. Z Okusi Krasa na Medvedjak V okviru pobude Okusi Krasa 2015, ki jo prireja SDGZ, bo jutri prva od ekskurzij po Krasu v organizaciji združenja Curiosi di natura, in sicer ekskurzija na Medvedjak. Zbirališče ob 9.15 pri pokopališču na Colu, po ekskurzij pa bodo udeleženci imeli možnost pokušnje kraških speciali-tet v lokalih, ki so pristopili k pobudi Okusi Krasa, pri čemer bodo lahko koristili 10-odstotni popust. Rossellini in Allende bosta uvedla festival Včeraj danes Salvador Allende v Rossellinijevem dokumentarcu S podelitvijo nagrade Salvador Allende čilskemu politiku in parlamentarcu Gilbertu Bonalumiju ter s projekcijo dokumentarnega filma La Forza e la Ragione - Intervista a .Salvador Allende (Moč in Razum - Intervju s Salvadorjem Allendejem), ki ga je Roberto Rossellini posnel v Čilu leta 1971 in ga je restavrirala kinoteka iz Bologne, se bo danes ob 19.30 začel 30. festival južno-ameriškega filma. Dogodek - udeležba samo z vabili - bo v veliki dvorani Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Ogled filma bo uvedel režiserjev sin Renzo Rossellini, ki je bil soudeležen pri intervjuju s čilskim predsednikom. Letošnji festival bo potekal do 25. oktobra v avditoriju Muzeja Revoltella in v kinodvorani gledališča Fabbri. Renzo Rossellini bo predsedoval žiriji, ki bo ocenila petnajst filmov v uradnem tekmovalnem izboru. Ob tem bodo vrteli še podobe različnih filmskih žanrov v sekciji Contemporanea. Podelili bodo sedem nagrad. Po ustaljenem scenariju bodo sodelovali tudi dijaki tržaških šol - med njimi je licej Anton Martin Slomšek - in Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, ki bodo podelili nagradi Malvinas in Mundo Latino. [I] Lekarne V ROJANU PRODAM GOSTILNO veliko približno 130m2, primerno tudi za druge obrate. Tel. 349-4574925 a Čestitke Danes, SOBOTA, 17. oktobra 2015 MARJETA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 18.17 - Dolžina dneva 10.54 - Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 21.12. Jutri, NEDELJA, 18. oktobra 2015 LUKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje C, zračni tlak 1011,3 mb narašča, vlaga 77-odstotna, veter 7 km na uro severozahodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. DARIA, 50x na zdravje in čin-čin iz domačih in bližnjih dolin! Živijo Abrahamovka! Domača klapa. S Izleti Od ponedeljka, 12. do nedelje, 18. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 39/A, trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 - 040 639749. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Poslovni oglasi V CENTRU KRIŽA ODDAMO TRGOVINO JESTVIN. Za informacije klicati na 040220717 S Mali oglasi PRODAM kompresor 2hp komplet z vsemi dodatki in zračni rezervoar. Tel. št. 040-214218. STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 3355702863. V LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah). prej do novice KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo, 18. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«, da bo vozni red avtobusa sledeči: 7.00 Boljunec (F. Prešeren); 7.05 Boršt (avtobusna postaja); 7.15 Bazovica (cerkev); 7.20 Padriče (avtobusna postaja); 7.25 Trebče (spomenik); 7.30 Opčine (bivši bar centrale); 7.40 Prosek (Krža-da) 7.45 Križ (bivša Verena); 7.50 Na-brežina (trg); 7.55 Sesljan (hotel, Se-sljan 51); 8.00 Štivan (pri gostilni). Vpisovanja na tel. št. 338-4944504. SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseniku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040-299632 (Vera). SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 18. oktobra, nenavaden izlet po parku Škocjanskih jam v spremstvu vodičke. Zbirališče ob 8. uri na velikem parkirišču na mejnem prehodu Lipica. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 25. oktobra, organizira drugi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015«: Od Doline do razgledišča v Krogljah. Neobičajen izlet, ki se začne v Dolini, se nadaljuje po stezi gorske zveze CAI št. 1 do razgledišča v Krogljah in vrha Malega Krasa. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let, zaradi predvidene višinske razlike. Zbirališče ob 9.00 pri pokopališču v Dolini. Informacije in prijave: info@riservavalro-sandra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (pon. - pet. 9.00-13.00). ONAV (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKUŠEVALCEV VINA) prireja tridnevni izlet v Langhe (Piemont) od 6. do 8. decembra. Informacije in prijave na tel. št. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Informacije in vpisovanje na tel. št. 340-2741920 (Mirela). ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. oktobra. Tel. 040-229439 Id Osmice www.primorski.eu DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. / TRST Sobota, 17. oktobra 2015 9 KOfT VSEŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI vabi na uvodno srečanje iz ciklusa v v »NARAVNA ZELIŠČA V NAŠEM VSAKDANU« predava zeliščarka Navval Taha v ponedeljek, 19. oktobra ob 17. uri na sedežu Kru.ta, ul. Cicerone 8, ll.nad. REGIQNE AUTONQMA FRIULI VINEZIA CIUUA ut Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hotel Transylvania 2«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »The Lobster«. CINEMA DEI FABBRI - 17.45, 20.00 »Marguerite«; 16.00, 22.15 »J'ai Tue' ma Mere«. FELLINI - 16.00, 19.40 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 17.50, 21.30 »Ja-nis«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 20.00, 22.10 »Padri e figlie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Woman in Gold«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 19.50, 22.00 »Lo stagista inaspetta-to«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00 »Everest«; 20.40, 22.40 »Everest 3D«; 16.00 »Hotel Transilvanija 2 (sinh.) 3D«; 18.15, 21.00 »Legenda«; 20.50, 22.15 »Marsovec«; 20.00 »Marsovec 3D«; 14.05 »Minioni«; 14.20 »Mun: Varuh lune«; 16.00, 20.20 »Nerazumen človek«; 18.55 »Otello«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 13.40, 17.45 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 16.05 »Pot do slave«; 18.10 »Pot do slave 3D«; 15.00, 16.45 »Ribbit«; 14.10, 16.00, 19.00 »Utrip ljubezni«; 13.50 »Zmajček Kokos«. NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Suburra«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Inside Out«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Maze Runner - La fuga«; 16.30, 18.45, 21.15 »Sopravvissuto -The Martian«; 17.45, 22.10 »Black Mass«; 16.30, 20.00, 22.10 »Fuck you, prof!«; 18.20 »Poli opposti«. SUPER - 16.30, 20.20 »Io e lei«; 18.15, 22.00 »Everest«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.10, 19.25, 21.00, 21.50 »Suburra«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lo stagista inaspetta-to«; 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transylvania 2«; 17.00 [Pogteßfw podjetje a tKMHI H^U hI M httt ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH »Black Mass«; 14.50, 15.20, 17.30, 19.40 »Inside Out«; 19.00, 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«; 15.00, 17.00 »Poli opposti«; 22.00 »Padri e figlie«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 17.45, 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 3: 17.50, 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 4: 16.00 »Inside Out«; 17.45, 20.00, 22.15 »Lo stagista inaspettato«; Dvorana 5: 17.00, 19.45, 22.15 »Suburra«. H Šolske vesti SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in mana-gerko Mario Anselmi, fizikom Gio-vannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. Danes, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost. Ü3 Obvestila SKGZ sklicuje 26. deželni kongres danes, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 17. oktobra, odhod avtobusa za nastop v Villorbi s Padrič ob 8. uri; v torek, 20. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja; v soboto, 24. oktobra, odhod avtobusa s Padrič ob 5. uri za nastop v Gradcu. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 18. oktobra, ob 16.00 v Mladinski dom na srečanje z Jankom Kosmačem, mi-sionarjem iz Madagaskarja. OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva). SKD OPLA prireja Jesenski sejem v nedeljo, 18. oktobra, od 9.30 do 19.00 na dvorišču društvenega bara SKD F. Prešeren v Boljuncu. SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na uvodno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Nawal Taho v ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Zaželene predhodne prijave, dodatne info na tel. št. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 19. oktobra. SKD BARKOVLJE - UL. BONAFATA 6, vabi na brezplačna enourna skupinska tapkanja (EFT) vsak drugi ponedeljek ob 17.45. Datumi srečanj: 19. oktober, 2., 16., in 30. november ter 14. december. Vodi Barbara Žetko. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vstop prost. 1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana!!! Vabimo vas na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 7. novembra. Prijave in plačila samo še do 20. oktobra. Vse ostale info po FB ali na tel. št. 335-7780427 (David), 3406220109 (Claudio), 380-2582534 (Ta-tiana). Pohitite! KINERGETIX - gibalna terapija / dinamična meditacija. V torek, 20. oktobra, ob 19.30 bo v KD Igo Gruden v Nabrežini predstavitev tečaja. Vabljeni! Info na tel. št. 00386-40303578 (Mateja). VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK, v sodelovanju s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke po-magačke, vabi na srečanje s pravljičnim parom Gregor & Diva ter na odprtje razstave portretov terapevtskih psov v četrtek, 22. oktobra, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. Sledila bo predstavitev delovanja društva Tačke pomagačke in programa R.E.A.D. Ob zadostnem številu vpisanih bomo od konca novembra dalje brali s Tačkami v knjižničnih prostorih Narodnega doma. ONAV - (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen vinu Franciacorta. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 23. oktobra, ob 20.30 v restavraciji pri Sv. Jakobu. Informacije in vpisnina po tel. 333-9857776, trieste@onav.it. SKLAD MITJA ČUK - vabi na brezplačno predstavitev novih tečajev Branja obraza in Obrazne joge, ki bo v petek, 23. oktobra, ob 20.00 na Opčinah, Proseška ul. 131. Tečaja vodi Maša Pregarc. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra in da se zainteresirani lahko še vpišejo po tel. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih od 20.15 do 21.15. Info na tel. št. 040-200941 ali 333-9482640. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. »QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. V teku je vpis za dodaten urnik ob tor- kih 18.00-19.15. Vabljeni! Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kon-tovelske proizvajalce, da se udeležijo pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razsta-vljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije na tel. št. 338-3277407. SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanke imamo vsako soboto od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Kontakt: tel. št. 3319716473, kobe.karmen@gmail.com -Akela (Karmen), 00386-41223410 Ba-loo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo). 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.). 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). 13 Prireditve SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, ŠZ BOR IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Stadion 1. maj« avtorjev Bogomile Kravos, Branka Lakoviča in Igorja Kocijančiča. Predstavitev knjige bo popestril nastop Borovih ritmičnih gimnastičark ter glasbeni intermezzo, program pa bo povezoval Rado Šušteršič. Pričakujemo vas v nedeljo, 18. oktobra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. oktobra, na večer posvečen Pavletu Mer-kuju ob prvi obletnici smrti. O njegovem liku in njegovi kulturni dediščini bo govoril Miloš Pahor v Peter-linovi dvorani ob 20.30. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE, v sodelovanju z bralnim oddelkom tržaškega PEN kluba, vabi v torek, 20. oktobra, ob 18. uri na prvo srečanje pobude Na vzhodu Trsta/A est di Trieste. Na sporedu bo branje in komentiranje italijanskega prevoda romana Mihe Mazzinija Il giradischi di Tito (Kralj ropotajočih duhov). Srečanje bo vodila Patrizia Vascotto. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. GLASBENA MATICA vabi v stolnico Sv. Justa na koncert Tria Seraphim, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, v sredo, 21. oktobra, ob 20.30. Igrali bodo: Marta Močnik Pirc (sopran), Jure Gradišnik (trobenta), Klemen Karlin (orgle). Koncert je posvečen skladatelju Marcu Sofianopulu. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika v so- delovanju z Oddelkom za mlade bralce NŠK, vabijo na kavo s knjigo v sredo, 21. oktobra, ob 10. uri na Ober-dankovem trgu 7. Tokrat nam bodo družbo delali štirinožni kosmatinci, terapevtski psi ter njihovi vodniki Slovenskega društva za terapijo, s pomočjo psov Tačke pomagačke. Sledi predstavitev delovanja prostovoljnega društva in odprtje razstave portretov terapevtskih psov, ki bo na ogled tudi v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v četrtek, 22. oktobra, ob 18.30 na pokrajinski sedež, Ul. Tara-bocchia 3, na javno skupščino na temo »Za mir in proti vojni«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na ogled razstave Andreja Kosiča »Trpeča metamorfoza«, v Peterlinovi dvorani od ponedeljka do petka 9.00-17.00. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturini Domjo. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »Robe de mati!« (Com-pagnia dei giovani), ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. Prispevki V spomin na Marinota Regenta daruje Slava Skabar 50,00 evrov za K.D. Prosek Kontovel. V spomin na Mirando Kapun daruje Slava Skabar 20,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na botro Marijo Guštin daruje Nives Stršinova 30,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na drago Rado darujeta Sonja in Edi Sirk 50,00 evrov za Sklad ONLUS Matej Lachi - Lah. V spomin na dragega Marinota daruje žena Adriana 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Danilota Sardoča in Marinota Regenta darujeta Drago in Sonja Ukmar 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. V spomin na Marina Regenta daruje žena Adriana 50,00 evrov za Mladinski krožek Prosek Kontovel. 17.10.2013 17.10.2015 Drago Milič Vedno v naših srcih. Družina Ob izgubi dragega brata Danila Sturmana izrekamo Mariji občuteno sožalje pevci cerkvenega pevskega zbora iz Križa Ob boleči izgubi drage mame Fulvie Bisiani izrekamo iskreno sožalje Walterju Lo Nigro in svojcem MoKZ Stane Malič, MeCPZ Sv. Jernej in župnijska skupnost Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 10 Sobota, 17. oktobra 2015 TRST / stadion 1. maj - Nevšečnosti zaradi dežja v zadnjih dneh Voda zalila »balon« Deževje, ki se je v prejšnjih dneh zneslo nad Trstom, je dodobra zalilo tudi Dvorano Bojana Pavletiča oz. znameniti »balon« na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Skozi dotrajano kritino je v dvorano prišlo veliko vode, na igrišču je nastala luža, tako da je bilo treba sproti brisati tla s krpami, da bi vsaj delno preprečili ustvarjanje drugih luž pa so odgovorni za »življenje« stadiona Mitja Kalc in sodelavci postavili več vrčev, tako da se je človeku ponujal prizor, ki ga vidimo navadno v kakem filmu. Nevšečnosti so se pojavile tudi včeraj dopoldne, ko je med 8. in 11. uro ponovno deževalo in je bilo zato mogoče uporabljati za športne dejavnosti le polovico igrišča, na katerem so telovadili dijaki, na drugi polovici pa so bile položene krpe, poleg tega ni bilo mogoče izvesti vsaj zasilnega popravila strukture. Na stadionu upajo, da danes ne bo deževalo, tako da bi s popravilom začeli v ponedeljek ali torek, v primeru novega deževja pa tvegajo odpoved za danes napovedane tekme. Vendar, tudi če bodo naposled popravili kritino, bo popravilo samo začasno oz. bo šlo le za krpanje lukenj, pravi Mitja Kalc. Dejstvo je, da je »balon« dotrajan, struktura, ki je bila postavljena leta 1994, je imela predvideno 20-letno življenjsko dobo. Predvidevanja so se izkazala za resnična, saj je kmalu po 20. rojstnem dnevu »balon« začel puščati, voda pa vdira iz več razlogov: preko vijakov, s katerimi je plastična kritina pritrjena na kovinsko ogrodje, ali pa skozi morebitne razpoke v plastični kritini sami idr.. Z resničnim stanjem dotrajanosti kritine se bodo seznanili, ko jim bo vreme omogočilo njen ogled. Kot pravi Kalc, upajo, da jim bo uspelo nekoliko spustiti vijake ter s pomočjo silikona oz. kake posebne smole zamašiti morebitne razpoke oz. odprtine, kar bi vodi preprečilo, da pronica v dvorano. A vsa omenjena popravila bi bila samo začasna, saj struktura potrebuje korenito prenovo. K sreči razpolaga Stadion 1. maj tudi z malo telovadnico, ki je s tega vidika deževje zadnjih dni ni prizadelo in je suha ter uporabna, čeprav se morajo tu soočiti s padanjem ometa (slednji je pred meseci padel tudi v eni izmed slačilnic), kar je še en pokazatelj, da celoten stadion potrebuje prenovo. (iž) Tako je včeraj dopoldne izgledal »balon« na Stadionu 1. maj fotodamj@n športna šola trst - Začetek sezone za sedemdeseterico otrok Skrb za telo in jezik Ob sobotah se otroci spopadajo z različnimi gibalnimi vajami in predvsem igrami pod veščim vodstvom Biserke Cesar, Anje Ferfila, Vesne Kovačevič in Mateje Starc, najmlajši pa tudi v družbi staršev fotodamj@n Marsikateri otrok je med poletjem večkrat vprašal mamo, kdaj se bo spet začela vadba s Športno šolo Trst (ŠŠT) in »kdaj bo spet videl Bi-serko«. Prejšnjo soboto je na Stadion 1. maj v treh izmenah prihrumelo več kot šestdeset predšolskih otrok, vpisanih je skupaj 69. Vadba se je začela, z njo pa tudi že tradicionalna sobotna kavica in klepet za starše (čeprav bodo tudi mamice kmalu začele telovaditi). »Športna šola deluje v okviru ŠZ Bor neprekinjeno že od 70. let, to je bila zamisel Bojana Pavletiča,« razlaga odbornik ŠŠT in »factotum« Stadiona Mitja Kalc. Vadbo od leta 2010 vodi Biserka Cesar skupaj z Matejo Starc, Anjo Ferfila in Vesno Ko-vačevič. Vse so diplomirale na slovenskih univerzah, ene na pedagoški fakulteti v Kopru (športna smer), druge na fakulteti za šport v Ljubljani: vse pa so ubrale študij telovadbe za predšolske otroke. »Ob sobotah je polno, prirejamo pa tudi telovadbo za osnovnošolce (ob ponedeljkih in sredah za 1. in 2. razred, ob ponedeljkih in četrtkih za ostale). Iz osnovnih šol imamo trenutno 20-25 otrok, do 10. leta pa gojimo vse športe,« pravi Mitja Kalc, ki potrjuje, da je poleg same vadbe za prireditelje pomemben tudi slovenski jezik. »VŠportni šoli velja namreč pravilo, nad katerim marsikdo viha nos. Sprejemamo namreč samo slovensko govoreče otroke. Mislim, da smo edino društvo s to politiko.« Pogoj za vpis je torej obiskovanje slovenskega vrtca oz. šole. »To kar piše v raziskavi ZSŠDI, drži. Mnogo otrok je iz mešanih zakonov in iz italijanskih družin, vsi pa obiskujejo slovensko okolje in se lepo integrirajo,« meni Kalc. Da je družba ob sobotah dopoldne zelo pisana in raznolika, se lahko človek prepriča tako v spodnji veži ter baru kot v zgornjem »akvariju«, kakor nekateri pravijo veliki šipi, skozi katero starši opazujejo svoje malčke, ki pridno izvajajo prevale, lovijo žoge in plezajo po švedski lestvi. Vera Trašlieva Vascotto je Bol-garka, z otrokoma Sofio in Pietrom že šest let zahaja na Stadion: »To okolje mi je všeč, ostali starši so prijazni. Sofia je zdaj večja in je navdušena nad ritmiko ter atletiko, moj mož Stefano pa je itak dolgo let treniral pri Boru.« Povedala je, da doma prevladuje italijanski jezik, nekaj je bolgarščine, otroka pa obiskujeta slovensko šolo ter vrtec. Magdalena Pahor, po rodu Goričanka, z Marjetico in Judit prav tako že šesto leto obiskuje ŠŠT. »Najraje imam bar, da poklepetam ob ka-vici,« se pošali in opozori, da je Stadion potreben nujnih popravil, ker je izredno pomemben. Mož Stefano je Italijan slovenskih korenin in vse bolje govori slovensko. »Z Estebanom sva navdušena nad Športno šolo. Danes zjutraj se je zbudil in iz postelje takoj vzkliknil: Mama, danes je telovadba z Biserko!« pravi Nataša Grbec. Pri njih doma je slišati slovenščino, tržaško narečje in italijanščino. Iz barkovljanske šole in vrtca pa prihaja mala nizozemska »manjšina v manjšini«. Maayke Commandeur tu preživlja sobote že celih sedem let. Prvi je bil sin Axel, zdaj je na vrsti Timo, ki je že od junija čakal, kdaj se bo spet začela vadba. Z otrokoma govori nizozemsko, mož pa slo- vensko in tudi italijansko. Ob njej stoji Marjana Vuga, Tržaška Slovenka in prav tako veteranka Športne šole (z Martinom in Davidom), ki pa je poročila Nizozemca. Pri njih doma je slika še bolj zapletena: »Jaz se z otrokoma pogovarjam v slovenščini, moj mož Christian v nizozemščini, med sabo pa govoriva ... angleško.« Tu so še slovensko-grške, slo-vensko-ameriške in druge družine, ki tvorijo pisan mozaik, enak tistim, ki krasijo danes naše šole. Aljoša Fonda / ZALOŽNIŠTVO Sobota, 17. oktobra 2015 1 1 stadion 1. maj - Pred predstavitivjo knjige ob 60-letnici Kako se je vse začelo Športno Združenje Bor in Kulturno društvo Slavko Škamperle bosta jutri, s pričetkom ob 17. uri v dvorani KD Slavko Škamperle na Vrdelski cesti 7, predstavila zbornik ob 60-letnici delovanja Stadiona 1. maj, ki so ga sestavili Bogomila Kravos, Branko Lakovič in Igor Kocijančič ob sodelovanju Alda Rupla, izdalo pa Založništvo tržaškega tiska. Predstavitev, na kateri bo tudi nekaj glasbenih utrinkov, bo povezoval Peter Verč. Objavljamo odlomke iz poglavja, ki ga je pripravila Bogomila Kravos. II • • low Urejanje zemljišča Zgodovinsko ozadje Marsikaj, kar se je v obdobju Zavezniške vojaške uprave (ZVU, 1945-1954) dogajalo v Trstu, je bilo v zadnjih letih razkrito in opisano, zato je danes lažje govoriti o takratnih razmerah, ki tržaškim Slovencem niso bile naklonjene. Obnova ni mogla potekati po načrtih in tudi delno povračilo nekdanjega imetja ni bilo samoumevno. Previdnost je narekovala našim prednikom nakup parcel pri Sv. Ivanu na Vrdelski cesti 7 (Strada di Guardiella, 7). Znesek za kupnino je prispeval jugoslovanski Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO), ki je v štiridesetdnevnem upravljanju tržaškega ozemlja hitel z vzpostavljanjem prekinjenega delovanja. Iz prve vknjižbe v zemljiški knjigi (19. maja 1948) je razvidno, da so bili na širokem dostopnem pasu prednjega dela zemljišča prostorna lopa, skladišče, garaža in bivalni prostori za hišnika oziroma čuvaja. Uporabnik teh nepremičnin je bilo gradbeno podjetje ICET (Impresa Costruzione Edilizia Triestina) v lasti inženirja G. Sturma. Iz zemljiške knjige izhaja, da so uporabniško pogodbo obnovili 1. aprila 1949. Po priključitvi Trsta Italiji je bilo 29. oktobra 1954 lastništvo prepisano na družbo SIS (Societa Impianti Spor-tivi), ki je bila ustanovljena prav v ta namen. SKD Slavko Škamperle Takoj po prvem maju 1945 so tako kot v drugih mestnih predelih tudi pri Sv. Ivanu obnovili društveno delovanje. V prvih mesecih je povojno obnovo usklajevala Slovensko-italijanska antifašistična unija (SIAU), ki je vztrajala pri uveljavljanju načela o složnem sodelovanju vseh prebivalcev Trsta. Po njenih načrtih naj bi Tržačani vsak v svojem jeziku skupaj razvijali nove, mestu in povojnemu času primerne kulturne in »fizkulturne« pobude. Maja 1945 so Svetoivančani začeli s pevskimi vajami na različnih ravneh (mladinci in odrasli). Petje je bilo najučinkovitejša jezikovna vaja, športne tekme in fizkulturna telovadba pa so predstavljale nadaljevanje prekinjene sokolske tradicije in pritegnile k sodelovanju večje število "mladincev'. Poimenovanje društva po tragično preminulem antifašistu in prosvetitelju Slavku Škamperlu ni bilo za nikogar sporno. Ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Slavko Škamperle je bil 15. septembra 1945. Od takrat se to društvo razvija in deluje v skladu z možnostmi oziroma potrebami okolja. Italijanski del članstva je po nekaj mesecih odpadel, toda ta osip ni vplival na zagnanost članov. Julija 1948 je omenjeni razdor privedel do hude napetosti in 25. oktobra so si kominformisti prilastili društveno ime, imetje, domicil in sobo, ki jo je ZVU dopustila v uporabo za prosvetno dejavnost. (...) Vsak član društva Škamperle se je moral ideološko opredeliti. Dve tretjini od tristo in več članov se je izreklo za Titovo izbiro, torej proti informbirojevcem, vendar Zavezniška uprava tega ni upoštevala in je delovanje t. i. titovskega društva načrtno ovirala. Tako kot v obdobju diktature so seje in sestanki potekali v sobah, ki jih je društvenim odbornikom prijazno odstopil gostilničar, za vaje pevskega zbora ter vaje in nastope telovadne in dramske skupine pa so oblasti vsakič znova zahtevale pridobitev posebnega soglasja in s tem onemogočile vsakršen razvoj delovanja. Aprila 1952 so zavezniške oblasti dale dvorano in vse družabne prostore v Narodnem domu v uporabo državni ustanovi ENAL (Ente nazionale assistenza lavo-ratori), naslednici fašistične ustanove Dopolavoro. Dokazovanje o pravnem položaju Svetoivanskega kon-sumnega in gospodarskega društva Narodni dom, katerega člani so bili lastniki stavbe, zemljišča in služnostnih prostorov v bližnji stavbi, se je sodno razrešilo v drugi polovici šestdesetih let. Prostorska stiska ni pestila le Svetoivančanov, tudi mestna društva so bila ob svoje sedeže, zato se je porodila zamisel o ureditvi zemljišča nad barakami na Vrdelski cesti 7. Aprila 1949 so prostovoljci na zravnani površini, ki so ji v pobočje vdelali iz desk zbite sedežne vrste, pripravili svoje »titovsko« prvomajsko slavje. Od tod izhaja ime tega prostora: Stadion 1. maj oziroma Stadio 1° Maggio. V osrednji baraki, kjer je bila do tedaj garaža, so vadili telovadci in pevski zbor. Po potrebi so ta prostor uporabljali še drugi odseki in se dobesedno prerivali zaradi velikih načrtov in potreb po urjenju in vajah. 24. septembra 1950 je društvo proslavilo peto obletnico svojega obstoja na urejenem prostoru na prostem. 9. novembra 1951 je pogorela osrednja zgradba in z njo društveno imetje (knjige, klavir, notni arhiv). Spomladi 1953 se je vnel požar v stranski leseni baraki, v kateri so si člani društva poleg zasilnih slačilnic uredili še sejno sobico. Spet so odborniki in člani delovali po domovih in gostilnah. Množična manifestacija mario magajna Stadion pred stadionom Društveno vodstvo je vztrajalo na začrtanih tirnicah, vlivalo članom samozaupanje, spodbujalo umetniške težnje in narodnobuditeljska čustva. V času vpisovanja otrok v šolo so društveni člani obiskovali domove prvošolčkov, da bi oklevajoče slovenske starše prepričali, naj otroka vpišejo v slovensko šolo. Ob stoti obletnici šole pri Sv. Ivanu je društvo Škamperle pripravilo proslavo, ostali dve sve-toivanski organizaciji (katoliška in kominformistična) sta sodelovanje namreč odpovedali. 26. junija 1954 je bila na Stadionu 1. maj veličastna proslava v čast slovenski šoli in šolnikom, julija istega leta pa je na tem prostoru s štirimi opernimi deli gostovala tudi SNG Opera in balet Ljubljana. Gradnja večnamenske stavbe Oblasti so odobrile gradbeni načrt, začela so se dela in 9. oktobra 1955 je bilo na Stadionu svečano odprtje nove stavbe in dvorane v njej. Ta je bila začasno namenjena tudi gledališki ustanovi. Gledališče je namreč delovalo brez lastne dvorane v nevzdržnih razmerah in je bilo za vsako pre-miero povsem odvisno od mestnih oblasti. Zato so na Stadionu ustrezno opremili oder, sedeži v dvorani pa so bili premični, da je ta prostor lahko služil tudi športni in rekreacijski dejavnosti. V društvu Škamperle, ki je imelo svoj sedež in svoje prostore v zgornjem nadstropju Stadiona, so poleg petja redno vadili namizni tenis, za telovadbo in odbojko pa so uporabljali dvorano (današnjo malo telovadnico), kjer so potekale tekme med ekipami mestnih društev. V t.i. veliki dvorani z odrom so se vrstili najrazličnejši dogodki, od nastopov baletne in gledališke šole, Gledaliških ponedeljkov, ki so služili nekakšni promociji tržaške ustvarjalnosti (takrat so se v slovenskem prostoru med drugimi že uveljavili Boris Pahor, Alojz Rebula in Josip Tavčar), ali t.i. veli- mariomagajna V novo zgrajenem večnamenskem centru mario magajna kih plesov, ki so predstavljali privlačno družabnost. Najprej so bili organizirani gledališki plesi in otroška pustna rajanja, na katerih so gledališčniki, oblečeni v junake otroških iger, otroke popeljali v pravljični svet, potem pa še Lila plesi po zamisli neutrudnega fizkulturnika in slikarja Jožeta Cesarja. Novi prijemi Starejši člani so se ob koncu šestdesetih let postopno umaknili in vodstvo prepustili mlajšim. Ti so po svoji uvidevnosti in glede na zanimanje pripravili različne delavnice, od likovnih in glasbenih do etnografskih, vendar jim ni uspelo vzpostaviti kontinuitete in uskladiti dela. Močno zaznavna kriza je spodbudila povezavo s sosednjim lonjerskim društvom in ustvarila skupno akcijo, da bi s peticijo dosegli vrnitev svetoivanskega Narodnega doma. Kljub pravni razsodbi so se oblasti sprenevedale in stavbo prepustile propadanju, obsežen vrt pa dale na razpolago italijanskemu športnemu društvu, da si je tam uredilo pokrito vadbišče. Spominska plošča z imeni vojnih žrtev, ki jo je društvo junija 1946 postavilo na pročelje nekdanjega Narodnega doma, je bila dolga leta edina točka, kjer se je vsakega 25. aprila in 1. novembra ponavljal obredni poklon pokojnim, dokler ni skupina starejših članov junija 1992 sklicala izredni občni zbor in na njem izvolila v odbor mlajše člane. Ti so začeli tam, kjer so predhodniki dosegli enega od vrhuncev delovanja: s proslavo ob 90-letnici Marije Mijot. Dogodek je bil zelo odmeven, v društvo je privabil nove člane, med njimi tudi literarne zgodovinarje, kar je vodstvu dalo novega zagona. Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je veliko pripomogla k uspešni povezavi s šolo, animatorke iz skupine Lupusin-fabula, ki jim je ZSKD pokroviteljsko sledila, so namreč k delovanju pritegnile večje število otrok in jih z osmišljeno igro povezale z društvom. (...) Na Stadion so začeli prihajati tržaški ustvarjalci: maestro Stojan Kuret, pesniki in pisatelji Irena Žerjal, Evelina Umek, Marij Čuk, Marko Kravos in Aldo Rupel. Otroci so nastopali in ob pripravah na kresovanje se je utrdilo sodelovanje med borovci in škamperlovci. Od leta 1993 se vsako leto v juniju povežeta športno in kulturno društvo. Nekaj dni pred vigilijo svetoivanskega zavetnika fantje pripravijo grmado vejevja in lesa, triindvajsetega zvečer pa nastopijo šolski otroci s točkami, ki so jih pripravili v šoli in v društvu. Skrb za šolsko mladino Povezava s šolo ostaja osnovna skrb društva Škamperle: šolniki in šolska populacija dobivajo v društvu vsestransko pomoč. Otroci in mladina iz otroškega vrtca Oblak Niko, večstopenjske šole Vladimir Bartol in višjih srednjih šol (France Prešeren, Anton Martin Slomšek in Žiga Zois) zahajajo v društvo, kjer si po lastnih željah razvijajo vsak svoje zanimanje. Otroške urice za najmlajše, tečaji slovenščine za starše, tečaji tradicionalnih in modernih plesov, dramski tečaji govorne tehnike in telesnega izražanja, predavanja o zgodovini in kulturnih ustvarjalcih svetoivanske-ga okraja za višje srednje šole, ciklusi predavanj za večstopenjsko šolo, poučne razstave in razstave otroških izdelkov, pustovanje na pustno nedeljo in torek ter kresovanje privabljajo v društvo najrazličnejše obiskovalce. (...) V devetdesetih letih prejšnjega stoletja nam je uspelo preudarno urediti lastništvo Stadiona, nismo pa še dosegli smiselnega ovrednotenja tega, kar imamo. Zaradi dejanske vrednosti parcel in izjemne lokacije je Stadion neprecenljivo bogastvo. Vanj zahaja na stotine mladih in rekreativcev, dosegljiv je v največ desetih minutah hoje s katere koli slovenske višje srednje šole. Tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT ÎLQVENIA i ZDRAVILNA JESEN V SLOVENIJI Z vodo je prepredena cela Slovenija. Najbolj zdravilni so mineralni in termalni vrelci, ki dobro denejo kot kopel, inhalacija ali pijača - tako zaobjamejo vse čute. Blizu 100 naravnih termalnih izvirov s temperaturo vode od 32 do 73 stopinj in 14 naravnih zdravilišč ustvarjajo eno največjih zanimivosti države. Preplet naravnega okolja, stoletne tradicije in sodobnega medicinskega znanja so ključ do dobrega počutja. Slovenska naravna zdravilišča slovijo po bogati ponudbi, ki temelji na termalnih in mineralnih vodah ter souporabi drugih naravnih zdravilnih sredstev. Zdravilišča se nahajajo v objemu zelene narave, ki je prepletena s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. Usedite se na kolo in se podajte po njenih stezah ali na sprehod vzemite palice in občutite pozitivne učinke nordijske hoje. Po rekreaciji se osvežite s kozarcem vode, ki si jo lahko natočite kar iz pipe. Pitna voda je v Sloveniji namreč dostopna skoraj na vsakem koraku. Tako kot odlična kulinarika z vrhunskimi vini. Na stičišču Sredozemlja, Panonske nižine, Alpskega sveta in Balkana slovenska kuhinja zaobjema 24 kulinaričnih območij. Spoznajte jih z Okusi Slovenije. Kot ogrlica se od jugozahoda proti severovzhodu Slovenije niza tudi 14 vinorodnih okolišev. Vinske kleti in vinske ceste so le streljaj od ter-mo-mineralnih vrelcev in slovenskih naravnih zdravilišč. Zato ni lepšega kot nadgraditi jesensko razvajanje s kulinaričnim doživetjem in kozarcem vrhunske žlahtne kapljice. Iščete ideje, kako preživeti jesenski oddih? 14 slovenskih naravnih zdravilišč vabi na razvajanje na panonskih ravnicah, ob vznožju vino- Barve jeseni v Thermani Laško! Vsak letni čas ima svoj čar. Tudi jesen, ko se narava počasi umirja in barva v najrazličnejše odtenke. Čarobno je na primer v Thermani Laško, kjer lahko barve jeseni opazujete skozi edinstveno magično stekleno kupolo, pod katero ne manjka vodnih užitkov za celotno družino. Na 2200 m2 vodnih površin ljubitelje vodnih dogodivščin v vsakem vremenu in letnem času čakajo tobogani, drče, valovni bazen, whirpooli ... Blagodejna termalna voda Laško ni edini atribut mesta piva. Pristaši wellnessa naj izkusijo edinstvene pivovske in medene tretmaje, ki izhajajo iz dediščine Laškega in predstavljajo unikatno wellness izkušnjo. Slednjo lahko tudi kulinarično obogatite s pivovskim ali medenim kulinaričnim menijem. Kadar se želite razstrupiti in v svoje telo znova vnesti harmonijo, se predajte rokam izurjene ayurvedske ekipe, ki v Thermana&Veda Ayurveda Centru celostno poskrbijo za vaše dobro počutje. Več o njihovi barviti jesenski ponudbi preverite na www.thermana.si Hotel Thermana Park Laško****superior do 23. 10. 2015 in od 1. 11. do 18. 12. 2015 3 dni/2 noči za 2 osebi že od 282 € 2. odrasla oseba ima 50 % popusta Imetniki Zlate kartice Thermana cluba izkoristite dodatnih 15 % popusta! . _ _ . _ _ y7 Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško THERM AN A Lasfco www.thermana.si | 00386 3 423 21 00 rodnih gričev in mogočnih Alp, ob sotočjih rek in na obalo sončnega Jadranskega morja: Terme 3000 Moravske Toplice: zdravilna črna termo-mineralna voda je srce turistične ponudbe v Termah 3000. Izbirate lahko med bogato paleto nastanitev (hoteli, apartmaji, bungalovi, kamp), privlačen wellness center Thermalium, golf in kolesarski izleti po umirjenih panonskih ravnicah. Terme Ptuj: v najstarejšem slovenskem mestu Ptuj slovijo po programih za krepitev zdravja in dobrega počutja ter po pomlajevalnih terapijah. V bližini je najstarejša vinska klet v Sloveniji, kjer ne manjka gurmanskih razvajanj. Zdravilišče Radenci: v objemu mineralnih vrelcev se nahaja eno najbolj znanih slovenskih zdravilišč. Tukaj izvira mineralna voda Radenska. V neposredni bližini se nahajajo tudi Terme Banovci, kjer se hotel in hotelsko naselje Zeleni gaj nahajata sredi neokrnjene narave, daleč stran od industrijskih središč. Odlično izhodišče za popotovanja po Pomurju. Terme Lendava: terme so znane po edinstveni lendavski parafinski vodi, ki se loči od ostalih termalnih vod v tem delu Evrope. Manjše terme obljubljajo prijeten oddih. Šmarješke Toplice: zdravilišče sredi neokrnjene narave ima številna izhodišča za pohodništvo in slovi po vrhunskih medicinskih storitvah. Obiščite tudi tamkajšnji Vitarium Spa & Clinique center termalnih bazenov, savn, pilingov, oblog in masaž ter sprostilnih kopeli. Dolenjske Toplice: Wellness center Balnea je svet osvežilnih kopeli, poživljajočih masaž, krepilnih savn in vodnega razvajanja. Zunanji in notranji bazeni, sodoben hotel Balnea ter hotela s pridihom zgodovine, Vital in Kristal, nudijo nešteto možnosti za sprostitev in aktivni oddih. Talaso Strunjan: s svojo izjemno lego ob morju, v borovem gozdiču v osrčju krajinskega parka, naravno obmorsko klimatsko zdravilišče razvaja s programi talasoterapije. Programi dobrega počutja so v Talaso centru Salia tesno povezani z naravo. Zdravilišče Rogaška: Rogaška Slatina je starodavni zdraviliški kraj s 400-letno tradicijo. Živi in utripa v duhu zdravja in edinstvene mineralne vode Donat Mg. Terme Olimia Podčetrtek: celovita wellness ponudba navdušuje z naj-prestižnejšim wellness centrom Orhi-delia. Vrhunski zdravstveni programi, vodna doživetja, razvajanje v svetu savn, možnosti rekreacije, čist zrak in mir pripomorejo k izboljšanju počutja in zdravja. Terme Dobrna: najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče se ponaša z več kot šeststoletno tradicijo. Privlačno sodobno ponudbo, sredi zdraviliškega parka in z veliko možnostmi za aktivno odrivanje okolice, podkrepijo obiski okoliških turističnih kmetij. Terme Topolšica: zdravilišče vabi v osrčje neokrnjene narave. Nastanitev je možna v dveh hotelih in v novih apartmajskih hiškah. S hotelom je povezan sodoben Wellness center Zala, prava oaza miru in sprostitve. Thermana Laško: spodbujevalno energijo stoletnih laških vrelcev združujejo z lokalno tradicijo pivovarstva in čebelarstva. Ste že preizkusili pivo-vsko ali medeno kopel? Terme Zreče: pod mariborskim Pohorjem krepijo zdravje ter izboljšujejo počutje z akratotermalno vodo, blagodejnimi kopelmi in oblogami iz pohorske šote. Terme Čatež: zdravilišče ob vznožju gozdnatih in vinorodnih Gorjancev na Dolenjskem slovi kot »Termalni raj 365 dni v letu«. Z zimsko in poletno riviero zdravilišče privablja veliko družin. Bogastvo pitne vode in mineralnih vrelcev Naravno bogastvo vodnih virov Slovenijo uvršča v sam evropski vrh. Pitna voda je tukaj dostopna skoraj na vsakem koraku. V kozarec si jo lahko natočite iz najbližje pipe, ali pa se z njo osvežite v gorah in v gozdovih, kjer teče v živahnih potokih. Tudi v prestolnici je pitna voda na dosegu roke. V Ljubljani je na voljo kar več kot 20 javnih pitnikov. Večino pitne vode v Sloveniji pridobivamo iz podzemnih virov, kjer se nahajajo tudi bogata nahajališča in izviri mineralne vode. Na severovzhodu Slovenije, iz zemeljskih globin Radencev izvira 1A mineralna voda Radenska. Njene vrelce je leta 1833 odkril študent medicine Karl Henn in leta 1869 napolnil prvo glineno steklenico mineralne vode. Privoščite si požirek osvežilne vode z naravnimi mehurčki kar pri njenem izviru sredi zelenega travnika. Drugi izvir mineralne vode se nahaja ob prihodu v Terme Radenci, kjer blagodejne učinke vode uporabljajo v zdraviliške namene. Ste vedeli, da mineralne kopeli pospešujejo pre-krvavitev, razbremenjujejo srce in pospešujejo razstrupljanje telesa? Pridobite energijo in moč iz mineralnega vrelca, ki naj bi mu pot na površje ustvaril Pegaz. Legenda pravi, da je mitološki konj med letom s kopitom udaril po hribovju in ustvaril premik zemeljske plasti. Tako naj bi na površje prižuborela blagodejna mineralna voda Donat Mg. Z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda na svetu že več kot 400 let odpravlja tegobe sodobnega življenja. Poskrbite zase v Zdravilišču Rogaška. Tu zdraviliško tradicijo v kombinaciji z uživanjem mineralne vode Donat Mg ohranjajo že od začetka 19. stoletja. Danes je zdravilišče največja zasebna zdravstvena ustanova v Sloveniji. Njihova posebnost je balneologija, ki preučuje načine zdravljenja z naravnimi zdravilnimi sredstvi, ki jih uporabljajo za preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo, v zdravilišču CERKNO NI VEC TAKO DALEČ, KOT JE BILO Spoznajte Cerkljansko še nekoliko drugače. Obiščite zelene doline in širne gozdove, nad katerimi se dvigajo vrhovi. Doživite edinstvene razglede, ki jih nudijo s soncem obsijane planote razgibanega območja. Prepričajte se, kako bogate, raznolike, sapo jemajoče so zgodbe Cerkljanske. Edinstvenost laufarije, zgodovinska neandertalčeva piščal v Divjih Babah, neverjetna partizanska bolnica Franja, skrivnostni Miklavžev turn, prostranost gozdov in razgibanost slapov vas ne bodo pustili ravnodušnih. Najdite raziskovalca v sebi in občutite Cerkljansko! SMUČARSKI CENTER CERKNO - KJER ZIMA POSTANE UŽITEK Odlično urejene proge, najsodobnejše in najvarnejše naprave, kakovostna ponudba ostalih storitev, na čelu z Alpsko perlo na vrhu Smučarskega centra Cerkno, so glavni razlogi, da je SC Cerkno tri leta zapored prejel laskavo priznanje Naj slovensko smučišče, ki ga v vseslovenski radijski akciji podelijo obiskovalci in poslušalci iz vse Slovenije, smučišče pa je tudi vsakoletni prejemnik priznanja Družini prijazno smučišče. PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA SMUČARSKI CENTER CERKNO JESENSKO POTEPANJE NA CERKLJANSKEM ČAROBNO JESENSKO OBARVANA NARAVA, NEPOZABNI RAZGLEDI, I IZPOSOJA KOLES, TENIS IGRIŠČA, TERMALNI BAZEN, SAVNE, IZVRSTNA KULINARIKA, BOGATA KULTURNA INZGODOVINSKA DEDIŠČINA. POLPENZION V HOTELU CERKNO SAMO 31,80 €. DODATNI POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: +386 5 37 43 400 WWW.CERKNO-RESORT.SI INFO@CERKNO-RESORT.SI IZKORISTITE VISOK FIRST MINUTE POPUST V HOTELU CERKNO IN APARTMAJIH ALPSKA PERLA ZA PRIHAJAJOČO ZIMSKO SEZONO. Mcmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT SLDVEN \A i pa skrbijo tudi za zdravljenje bolezni sodobnega časa. Po slovenskih vinskih cestah Najlepše gorice v Sloveniji krasi vinska trta. Rastlina, ki potrebuje veliko ljubezni in sonca, kot v vitici raste vse od Goričkega na severovzhodu, preko goric Štajerske in Dolenjske proti jugu in do Primorske na jugozahodu. Prav v tem loku se v zeleni deželi razprostira tudi bogastvo termalnih in mineralnih voda. Združite obisk vinogradov in popotovanj po slovenskih vinskih cestah z razvajanjem v slovenskih naravnih zdraviliščih. 3 slovenske vinorodne dežele, Primorska, Posavska in Po-dravska, se delijo na 14 vinorodnih okolišev. V vsakem je urejena vsaj ena vinska cesta, ki povezuje vinograde, vinske kleti in vinogradniško tradicijo okoliša. Podravska vinorodna regija je prepletena s 7 vinskimi cestami. Iz bazenov, napolnjenih s termalno parafinsko vodo v Termah Lendava se podajte po najvzhodnejši Lendavski vinski turistični cesti. Domačini pravijo, da imajo Lendavske gorice najlepše in najskrbneje obdelane vinograde na Slovenskem. Bližnja Gorička vinska cesta pelje skozi krajinski park Goričko. Del njene 136 km dolge poti se približa vrelcem črne termo-mi-neralne v Termah 3000 Moravske toplice. S kolesom se zapeljite proti zahodu v Terme Radenci. Poleg mehurčkov v mineralni vodi Radenska, vam v kozarcu zapleše svoj ples penina iz Radgonsko-Kapelske vinske turistične ceste. Tu se gorice ponašajo z najstarejšo znano »šampanjsko« kletjo v Sloveniji. V njej že od leta 1852 po klasični metodi pridelujejo zlato radgonsko penino. V najstarejšo vinsko klet v Sloveniji in na barvito Jeruzalemsko vinsko turistično cesto vabijo Terme Ptuj. Cesta se vije med terasami vinogradov Ljutomersko-Ormoških goric, ki so že več stoletij znane po izvrstnih belih vinih, ki po kakovosti sodijo v svetovni vrh. Pot se v Ormožu nadaljuje v Ormoško vinsko cesto, kjer je ohranjenih še veliko starih, lesenih in s slamo kritih vinski kleti. V daljavi boste zagledali Ptujsko goro. Na njej stoji romarska Marijina cerkev, po njenem pobočju pa se vije Vinska turistična cesta Haloze. Na severni strani Maribora, drugega največjega mesta Slovenije, se razteza Pohorje. Sprostite se v Termah Zreče, ki obloge in kopeli obogatijo s pohorsko šoto. Terme so odlično izhodišče za raziskovanje Gornjeslovenjegoriške, Mariborske in Podpohorske vinske ceste. Izjemne lege vinogradov so znane po belih sortah vina. Posebnost je rdeča žametovka oziroma žametna črnina, ki ima v Mariboru svojo najstarejšo predstavnico na svetu. Na meji med Podravsko in Posavsko vinorodno deželo poteka Šmarsko-Virštanjska vinska cesta. Med pobočji, ki obrobljajo Podčetrtek, Zdravilišče Rogaška in del Koz- janskega rastejo plemenite trte in čudovite zgradbe. Tu stoji Samostan Olimje z najstarejšo lekarno na svetu in grad Podsreda, ki velja za najznačilnejši romanski grad na Slovenskem. Vinske trte in plemenita zgodovina objemajo Terme Olimia, ki imajo največji svet savn v Sloveniji. Podajte se proti jugu po Bizeljsko-Sremiški vinski cesti, ki vas pripelje do Term Čatež. Otroci bodo tu uživali v največjem bazenskem kompleksu v Sloveniji, starši pa se predajte sladkostim predikatnih vin, ki jih mojstrsko pripravljajo v okolišu. Od Gorjancev do Dolenjskih Toplic se po sončnih gričih vije Podgorjanska vinska turistična cesta. Po njej že stopate v deželo cvička, ki je posebnost Dolenjske. Vsaka vinska klet prideluje drugačen cviček, vendar vedno iz istih 4 sort vina. V skrajnem jugovzhodu vinska trta domuje že skoraj tisoč let. Njeno tradicijo ohranja Belokranjska vinska cesta, na kateri kraljuje rdeča sorta metliška črnina. Uživajte v darovih morja in sonca. Morsko blato, slanica oziroma matična voda in kozarček vrhunskega vina vas razvajajo v Termah Strunjan. V krajinskem parku blagodejni učinki sežejo vse v vinograde Istrske vinske ceste, ki se vije od morske obale do Črnega kala. Cela Primorska vinorodna dežela svojo energijo črpa iz toplega vetra in sredozemskega podnebja. Vplivi se čutijo vse v Brda, Vipavsko dolino in Kras. Na Briški vinski cesti kraljuje rebula, ki se v zlatih odtenkih sveti v sončnih žarkih. V kulinariki jo pogosto postrežejo kot aperitiv. Na Vipavski vinski cesti do-muje avtohtona bela sorta zelen. Ime je dobil po značilni svetlo zeleni barvi listja in mladic in ne po barvi vina saj je vino belo. Zelenkasta barva vina je namreč običajno posledica mladosti vina. Slovenci posebno čast izkazujejo rdečemu vinu teran. Avtohtono rdeče vino vinogradniki pridelujejo iz trte refošk. Sprehodite se po deželi terana na Kraški vinski cesti. STE ZA JESENSKI DRUŽINSKI TIM BILDING? Zakaj pa ne! Za družinsko vihtenje kuhalnice bo poskrbel chef Danilo Čurman na družinskih kuharskih delavnicah v Termah 3000-Moravskih Toplicah, v Termah Ptuj bodo z vami migali športni asi, počitnice v Termah Banovci pa vključujejo delavnice za krepitev partnerstva in vzgoje v družbi priljubljenih predavateljev dr. Alberta in Leonide Mrgole. Za radovednost in raziskovalni duh boste poskrbeli na zanimivih družinskih izletih v njihovi okolici. Za dober nasvet pocukajte za rokav njihove animatorje, ideje so zbrali tudi na www.nasvetzadobroseimet.si. Krompirjeve počitnice s športnimi asi v Termah Ptuj Pripravili so pester počitniški animacijski program v bazenih in ob njih. Pri tem sodelujejo športni asi, ki vas bodo dodobra razmigali. Pridružite se jim na predstavitvah različnih športov in družinam prilagojeni vadbi: - Brigita Bukovec: predstavitev teka in trening za družine, 24.10. ob 10.00 - Plavalni klub Kurent: predstavitev in trening plavanja ter predstavitev potapljanja, 27.10. ob 15.00 v Termalnem Parku - Plavalni klub Terme Ptuj: predstavitev in trening plavanja z animacijo, 28.10. ob 15.00 v Termalnem Parku - Footgolf z Nastjo Čeh: predstavitev novega športa in trening, 29.10. ob 15.00 na Golf igrišču Ptuj - Dejan Zavec Gym: predstavitev boksa in trening za družine, 30.10. ob 16.00 v Dejan Zavec Gym Grobišče 11,6258 Prestranek Obratovalni čas: sobote, nedelje In prazniki. Priporočeno je predhodno naročilo na e- mail: info@smrekarjeva-domacija.si ali telefon: Mellta: 00386 31 632 550 Boštjan: 00386 41 740 574 www.smrekarjeva-domacija.si [j Smrekarjeva Domačija Med Postojno in Prestrankom leži vasica Grobišče, ki velja za eno mlajših naselij na Pivškem. Vas krasijo vodnjaki, hiše so grajene v pivškem stilu in so večinoma nastale v 19. stoletju. Znana je zgodba, da je vas dobila ime po grobovih -grobiščih, ki so tu nastali v času kuge. Grobišče je bilo omenjeno že leta 1400 v urbarju za Postojno. Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo. Grobišča so potonila v pozabo, ime pa je ostalo. Ljudje so se selili, težka ilovnata zemlja je omogočala skromno preživetje, vas se je gospodarsko navezovala na bližnji Štivan. Vsak se je moral znajti po svoje vendar vas ni zamrla, pač pa je zamagala vztrajnost in danes v Grobiščah živi okoli 80 ljudi. Marsikaj se je spremenilo, a nekaj ni potonilo v pozabo - Smrekarjeva domačija. Hiši, na naslovu Grobišče 7 (danes 11), se je od nekaj reklo Pri Smrekarjevih, čeprav že več kot stoletje pripada družini Maver. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je leta 1935 v hiši delovala gostilna, ki je bila med prebivalci zelo priljubljena saj so se v njej zbirali, se veselili, prepirali, modrovali - skratka bila je središče vaškega življenja. Ohranila se je še po drugi svetovni vojni, ko so se tovrstne vaške gostilne počasi začele zapirat. Leta 2009 je domačijo podedovala Melita Stegel in se z možem Boštjanom odločila, da bosta nadaljevala s tradicijo Smrekarjeve domačije. Kmetijo sta oživila, jo preusmerila v ekološko kmetovanje, obdelovalne površine pa povečala iz 7ha na 22ha. Na njej sedaj redita Cikasto govedo slovenske avtohtone pasme, osle in krškopoljske prašiče. V preteklem letu sta na njivah prvič posejala pšenico in piro, katero bosta mlela v svojem mlinu na domačiji. Kot mlada prevzemnica kmetije se je Melita prijavila na različne ukrepe agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in bila uspešna na štirih ukrepih. Smrekarjeva domačija je ob upoštevanju in spoštovanju tradicije dobila novo podobo in vsebino, saj je po novem namenjena turistični dejavnosti. Osnovna ideja domačije pa ostaja ista - povezovanje ljudi. V osrčju Zelenega krasa sredi pogledov na Hrušico, Nanos, Sovič, Javornike in Snežnik vas vabi Smrekarjeva domačija v Grobiščah da jo obiščete. Na domačiji, ki je zaščitena kot nepremična kulturna dediščina ponujajo različne vrste kruha iz krušne peči, pri hrani pa izpostavljajo predvsem jedi iz oslovskega, prašičjega in telečjega mesa avtohtone slovenske pasme - Cikasto govedo. Pripravijo tudi različne vrste juh, prilog in sladic. Domačija sodeluje z okoliškimi pridelovalci hrane, ki jo tudi ponudijo svojim obiskovalcem. Organizirajo razna srečanja, kulturne dogodke, kosila, večerje... Vzemite si nekaj dr i . C^-tt m Sava Hoteli Bled Terme 3000 - Moravske Toplice Zdravilišče Radenci Terme Banovci Terme Ptuj Terme Lendava 1 4 Sobota, 17. oktobra 2015 KULTURA / ljubljana - Mladika predstavila novo zbirko Zapisi iz zdomstva Od Save do Srebrne reke -spomini Alojzija Geržiniča Med ustanovitelji slovenskih šol v Trstu in sooblikovalci»čudeža v Argentini« Ob stoletnici rojstva prof. Alojzija Geržiniča (1915-2008) je v četrtek v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani potekala predstavitev njegove knjige spominov z naslovom Od Save do Srebrne reke. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika Svetovnega slovenskega kongresa Stanislava Raščana in odgovornega urednika Mladike Marija Mavra, so na dogodku spregovorili še urednik knjige Ivo Jevnikar, akademik, pisatelj in Geržiničev sodelavec pri Slovenski kulturni akciji v Argentini Zorko Simčič ter priznani pevec -basbaritonist in avtorjev nečak Marko Fink. Med številnimi obiskovali predstavitve se je srečanja udeležila tudi hčerka Teodora Geržinič, ki se je rodila v Argentini in je ob tej priložnosti sploh prvič obiskala Slovenijo. Jevnikar je uvodoma izpostavil, da z delom Od Save do Srebrne reke založba Mladika pričenja serijo nove knjižne zbirke pod naslovom Zapisi iz zdomstva, posvečeno knjigam, ki so jih napisali Slovenci po svetu. Poudaril je, da smo z delom Alojzija Geržiniča deležni bogatih spominov šolnika, glasbenika, publicista in urednika, ki je s svojim delovanjem na vseh omenjenih področjih zapustil neizbrisen pečat. Predstavil je avtorjevo delovanje v rodni Ljubljani, v Mariboru in Kočevju, posebej pa izpostavil njegovo obdobje v Trstu pod nemško zasedbo in takoj po njej, v begunskih taboriščih v Italiji in med Slovenci v Buenos Airesu, kjer je na kulturnem področju sooblikoval »slovenski čudež v Argentini«. Jevnikar je kot osrednji doprinos Alojzija Geržiniča na Tržaškem izpostavil njegovo medvojno obdobje v Trstu, kjer je kot šolnik, pod nemško zasedbo in kot častnik Slovenskega Z leve sedijo pevec in avtorjev nečak Marko Fink, akademik, pisatelj in Geržiničev sodelavec Zorko Simčič ter urednik Ivo Jevnikar; stoji podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa Stanislav Raščan roša narodnega varnostnega zbora (»primorski domobranci«), obnavljal oziroma ustanavljal slovenske šole, ki jih je fašizem povsem zatrl. Ob tem je izpostavil tudi Geržiničevo sodelovanje pri prvih slovenskih radijskih oddajah v Trstu. V nadaljevanju je Marko Fink obujal osebne- družinske spomine na svojega strica, izpostavil pa je tudi prispevek Alojzija Geržiniča na področju klasične in ljudske glasbe. Zor-ko Simčič je predstavitev knjige sklenil s podrobno predstavitvijo prvih srečanj z avtorjem v Ljubljani in Trstu, kakor tudi prvih skupnih sodelovanj na strokovno-poklicni poti. Ljubljanski predstavitvi knjige Od Save do Srebrne reke naj bi sledila skorajšnja predstavitev na Tržaškem, kot tudi nekoliko kasnejša predstavitev v Buenos Airesu. RoŠa kulturni dom - Koncert Mie Žnidarič V Gorico prihaja »prva dama« slovenskega jazza Mia Žnidarič bo v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma nastopila v ponedeljek organizatorji V sklopu 18. jazz festivala Jazz & Wine of Peace 2015 bo Gorica gostila izreden dogodek. V ponedeljek ob 20.30 uri se bo na odru Kulturnega doma predstavila »prva dama« slovenskega jazza Mia Žnidarič - tokrat ob spremljavi pianista Steva IKinka (ZDA) in basista Roberta Jukiča (Slovenija). Mia bo med drugim predstavila kar nekaj novih kulinarično obarvanih pesmi, ki jih je lani spomladi posnela za novo zgoščenko, ki je izšla ob lansiranju televizijske oddaje Zabeljeno po ameriško. Miina pesem »Rada imam tvoj kolač, gibanico, koromač« (v izvirniku I like pie, I like cake) je bila tudi naslovna pesem te televizijske oddaje. Poleg novih pesmi pa bo mogoče prisluhniti tudi pristnemu ameriškemu swingu, ki ga z možem, ameriškim pianistom in skladateljem Stevom IKinkom, negujeta že vrsto let. Vstopnina znaša 12 oziroma 10 €. Kate Winslet bo fotografinja Lee Miller Britanska oskarjevka Kate Winslet bo na velikem platnu upodobila legendarno ameriško fotoreporterko, por-tretistko in modno fotografinjo Lee Miller. Film bo temeljil na biografiji, ki jo podpisuje sin Millerjeve Antony Penrose. Millerjeva, rojena leta 1907 v zvezni državi New York, je kot lepotica kariero začela pred fotoobjektivi. Že kot 20-letnica je zasedala naslovnice Voguea, Vanity Faira in Harper's Bazaarja. Lasten fotoatelje je odprla po selitvi v Pariz leta 1929, čemur je kmalu sledilo sodelovanje z Manom Rayem, s katerim sta izumila fotografsko tehniko solarizacije. Ob tem, da je bila njegova muza, je nadrealistične fotografije ustvarjala tudi sama. Leta 1932 je kariero nadaljevala v New Yorku, a je tam vzpostavljeni atelje kmalu zaprla zaradi poroke z egipčanskim bogatašem Azijem Elouijem Beyaijem. Sledilo je mondeno življenje v Kairu, že leta 1937 pa je spoznala svojega poznejšega drugega moža, britanskega plemiča Rolanda Penrosea. Med drugo svetovno vojno je kljub napotkom iz ameriške ambasade, naj se vrne v domovino, ostala in posnela podobe Londona med bombardiranjem. Leta 1944 je postala fotografinja, akreditirana pri ameriški vojski. Dokumentirala je osvoboditev Pariza, srečanje ameriških in sovjetskih čet ob Labi in osvoboditev taborišč Buchenwald ter Dachau. Po vojni je nekaj časa delala za Vogue. Proti koncu življenja se je posvetila kmetovanju in ga-stronomiji na družinskem posestvu na vzhodu Sussexa. Umrla je leta 1977. (STA) TOMIZZEV DUH BALKANIZACIJA EU ovvero, evronostalgija kot jugonostalgija Piše Milan Rakovac Pojmi so kot ljudje. Beseda renegat je še do včeraj bila zavržen izraz za odpadnika, danes pa pomeni le prelet iz stranke v stranko, iz države v državo, iz nacije v nacijo, iz ene vere in prepričanja v drugo: renegatstvo ima približno tolikšno težo kot prehod nogometaša iz enega v drugi klub. Ali pa nostalgija, denimo, nežen pojem, ki skozi celotno pisano zgodovino pomeni željo po vrnitvi lepših časov, boljšega življenja in hrepenenje po vrnitvi na Itako, domov. Od Osapske reke do Vardarja danes nostalgija postaja najhujša žalitev; jugonostalgija, seveda. Še več: medtem ko ta grozna jugonostalgija pomeni rdečo krpo za posttranzicijske balkanske in ostale vzhodne politične elite, je v poli-tično-korektni družbi ob kozarcu vina neprimerno izustiti že osnovni pojem -nostalgija: ja, ja, saj vemo, kaj pravzaprav s tem misliš ... Kdo drugi kot Ervin Hlad-nik Milharčič je izzumil nov pojem -evronostalgija. Takole naš Novogoričan o tem piše v Dnevniku te dni: »Od kdaj je delo nekaj tako slabega, da je treba odganjati ljudi, ki ga iščejo? Odgovor na to je bila evronostalgija. Se spomnite Ev- rope iz leta 1991, ki je obljubljala blagostanje in varnost? Najprej Nato, ki je bila obljuba varnosti, potem EU, ki je bila obljuba blagostanja. Tukaj se ni bilo mogoče zmotiti. Ni bilo teorije, da bi bila odločitev za to pot napačna. Kar zares peče pri beguncih, je, da se v njihovih očeh zdaj svetijo iste sanje, ki so v slovanskih jezikih in madžarščini nekoliko zbledele. Zdaj oni v Evropi vidijo iste stvari, ki jih je vzhod Evrope sanjal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Evropa zdaj je njihov slogan ... Ampak v resnici jih mejne države EU sploh ne zanimajo. Popolnoma se strinjajo s prebivalstvom, da Evropa ni niti v Zagrebu, Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi, Pragi ali Varšavi. Groza jih je, da bi se morali ustaviti tukaj. Oni sledijo svojim sanjam in hočejo v Evropo. Ta pa je nekje tam naprej.« Demokratična Evropa naši stoletnih hrepenenj ... Kaj delajo njeni vladarji? »Sklenili so, da bodo svoje zahodne meje branili v Turčiji. Zid pred zunanjim svetom bodo postavili na obalah Turčije in turški vojski predali nalogo, da pri Izmirju in Bursi brani schengensko mejo. Periferija imperija pa bo lahko mirno spala naprej in se predajala nostalgiji za svojo Evropo.« Ok, Ervin, drži. Z dodatkom, da nas čakajo nadaljnji begunski cunamiji preden bo šerijatu naklonjeni Erdogan, za zelo dobro kompenzacijo pristal, da bo muslimanska Turčija postala ante-murale chritianitatis. Če bo pristal. Kajti sam bi na njegovem mestu nemudoma zahteval sprejem v EU, na katerega Turčija tako ali tako čaka že trideset let. No, potem naj del EU postane tudi Izrael? Izvrstno! Zakaj pa ne še Sirija in Libanon? Da končno rešimo večno vprašanje Svetega groba in Bližnjega vzhoda, kjer prav tako vlada jugo ... pardon, evronostalgija? Saj veste, da ljubim stare popevke, tu je ena: »Od ljubezni do sovraštva le korak nas deli, en sam samcati korak, in izgubljeno je vse,« je nekoč pel Dorde Marjanovic... Madžarska je proti Hrvaški dokončala Železno zaveso, proti Sloveniji bo zgolj »okrepila nasipe«, Erjavec bo zaprl slovensko mejo, če jo bo tudi Avstrija. Bo potem Hrvaška zaprla mejo s Srbijo? In potem Srbija z Grči- jo, Grčija pa s Turčijo? Evronostalgija? Bojim se, da je to le naša pobožna želja, medtem ko se nam pred očmi dogaja balkanizacija Evropske unije. No, če že Habsburgom ni uspelo evropei-zirati Balkana, pa sedaj Balkan uspešno balkanizira Evropo. Naša plavolasa predsednica te dni celo na daljnem Kitajskem zbira podporo za svojo mini-EU na liniji Baltik-Jadran-Črno morje! Ta nostalgična (?) tvorba naj bi prometno, energetsko, trgovsko in varnostno (poudarek na varnostno!) zedini-la Američanom tako ljubo Novo Evropo v sestavi: Hrvaška, Slovenija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Poljska, baltske države .pa potem še Bolgarija in Romunija, a ne? Kaj pa Grčija? Hm, ta ni ne na Jadranu, pa tudi na Balkanu ne, kot piše v nezmotljivi Britanski Enciklopediji (!) . Evronostalgija, seveda. De Gaulle je sanjal o Evropi od Atlantika do Urala in se odhajal pogajat z Brežnjevom. V Trst smo hodili po kavbojke in kavo in Celentanove 45 giri - chi non lavo-ra, non fa l'amore ... In potem nam je sredi sanj o Evropi država v krvi raz- padla. Ustvarili smo nove države. In odtlej vzdihujemo za 13. plačo, brezplačnim študijem, delavskimi počitniškimi domovi, državnimi stanovanji, smučanju na Krvavcu, jadranju po modrem Jadranu in koncertih Pankrtov. Potem so nas sprejeli v želeno EU. Potem je ekonomska kriza v spregi z lokalnim rokovnjaštvom razbila naše evro-sanje, biblijski eksodusi iz Afrike in Azije pa nam evropsko kristalno vazo sesuvajo v prah. Sedaj otožni arheologi zgodovine pobiramo fragmente naših upov, spominov in zablod in jih kot nostalgični restavratorji lastnih arte-faktov poskušamo na kakršen koli način pokrpati in zlepiti skupaj. In vendar, Evropa, za vraga, je le nekaj, pravzaprav je najboljše od vsega, kar smo izkusili v preteklih dveh stoletjih. Kaj če bi se zbudili in se obrnili vase: ta Evropa smo vendar mi! »L'uomo qualunque« je vselej znal preživeti, kljuboval je zlu, hujšem od današnjega. Obup nikoli ni alternativa, zdravilen je le jasen uvid v lastno zablodo in pogumen pogled naprej. Četudi začinjen s ščepcem nostalgije. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Družba ENI spet spravila v nejevoljo odjemalce plina Zahtevajo kavcijo, a ne povedo zakaj Družba ENI spet spravlja v nejevoljo številne Goričane in prebivalce ostalih občin iz goriške pokrajine, potem ko jih je med poletjem vznemirila z nepotrebno zahtevo katastrskih podatkov. V zadnjih dneh so številni odjemalci družbe ENI prejeli na dom račune za plin, ki so bili od 30 do 150 in več evrov bolj slani kot običajno. Iz pisem izhaja, da je razlika odvisna od kavcije, ki jo družba ENI zahteva za dobavo plina, vendar ni nikjer zapisano, za kaj pravzaprav gre. Številni goriški odjemalci tako niso razumeli, zakaj morajo plačati višji znesek od tistega, ki so ga v preteklosti plačevali podjetju EstPiu-Isogas. Družba ENI je kot znano s 1. julijem prevzela oskrbo s plinom v goriški pokrajini, potem ko je leta 2011 v navezi z družbo Acegas-Aps-Amga odkupila podjetje EstPiu-Isogas v okviru energetskega sektorja goriškega podjetja za javne storitve IRIS. Da bi razčistil svoje dvome, se je marsikateri odjemalec odpravil v Ulico IX Agosto, kjer je bil nekoč sedež podjetja EstPiu-Isogas. Zdaj seveda ni več tako, saj se je v poslopje nekdanjih »aziend« vselila družba Acegas-Aps-Amga, ki po novem skrbi zgolj za distribucijo plina in za vzdrževanje plinskega omrežja; uslužbenci podjetja Acegas-Aps-Amga so zato odjemalcem družbe ENI, ki skrbi za prodajo plina, lahko svetovali edino, naj kličejo na zeleno številko 800-900-700. Kdor je to storil, je končno razčistil svoje dvome; uslužbenci družbe ENI so mu pojasnili, da je kavcija vezana na zamenjavo dobavitelja; vsak odjemalec jo mora plačati, saj tako določajo novi zakoni, ki veljajo v energetskem sektorju. V primeru vnovične zamenjave dobavitelja ali prekinitve pogodbe bo družba ENI vrnila kavcijo svojemu odjemalcu. Kavcijo sicer vrnejo še v enem primeru; če se odjemalec odloči, da bo zahtevane zneske plačeval preko bančnega računa, mu bodo kavcijo vrnili tako, da bodo predvideno vsoto odbili s prihodnjih plačil. Zadeva je veliko bolj enostavna za odjemalce, ki so plačevali zahtevane zneske preko svojih bančnih računov že, ko jim je plin dobavljalo podjetje EstPiu-Isogas. Zanje je bil prehod na novega dobavitelja avtomatičen tudi iz vidika bančnih plačil, zato kavcije jim ni treba plačevati. Veliko ljudi je iskalo pomoč tudi pri raznih združenjih potrošnikov. »V pismih z zahtevo po plačilu kavcije ni zadostnih informacij; nikjer ni pojasnjeno, da je kavcija vezana na prehod s podjetja EstPiu-Isogas na družbo ENI, višina kavcije pa je odvisna od porabe plina. Kdor porabi do 500 kubičnih metrov plina, plača nekaj več kot trideset evrov kavcije, odjemalci z večjo porabo pa plačajo višje zneske - tudi preko 150 evrov,« pojasnjuje Adriano Brumat iz zveze Federconsumatori, ki je svojčas pozvala družbo ENI, naj vsaj v začetnem obdobju odpre urad v Gorici. »Večina odjemalcev ima preko 65 let; prav bi bilo, da bi imeli v Gorici urad, kamor bi se lahko ljudje odpravili po informacije,« poudarja Brumat in ugotavlja, da družba ENI pač ni uslišala prošnje po odprtju urada in vse informacije deli edino preko zelene telefonske številke. Nad pomanjkljivim informiranjem odjemalcev se zgražata tudi goriška občinska svetnika Fabrizio Oreti in Celestino Turco. Na prihodnjem zasedanju občinskega sveta bosta predlagala, naj goriška občina vloži skupinsko pritožbo (»class action«) zoper družbo ENI, ki je doslej s svojimi nejasnimi dopisi in zahtevami povzročila cel kup težav in zvrhano mero nejevolje. Dan običajne sramote Režiser Andrea Segre med goriškimi prebežniki »V enem izmed glavnih mest omikane Furlanije, Gorici, smo bili v sredo priče dnevu "običajne" sramote. Običajna je, ker je v mestu normalno, da 150 živih bitij prebiva kakor živali na bregovih reke Soče in tvega življenje zaradi 48-urnega neprekinjenega deževja, ki je nevarno dvignilo vodostaj reke.« Tako se začenja dolg, boleč zapis v spletnem dnevniku Andree Segreja (http://andreasegre.blogspot.it/2015/10/gorizia-friuli-italia-la-vergogna.html), uveljavljenega avtorja italijanskega dokumentarnega filma, ki je sredo preživel na bregu Soče v Gorici, v reševanju beguncev iz Afganistana in Pakistana. V Ulici XI agosto so zaman iskali informacije bumbaca Sobota, 17. oktobra 2015 1 5 APrimorski ~ dnevnik tržič - Občina Okoljski nadzor bodo izvajali pomožni redarji Tržiški mestni redarji bodo dobili pomočnike za okoljski nadzor. V Tržiču imajo velike težave z nepravilnim odlaganjem odpadkov, saj še vedno kar nekaj krajanov ne upošteva določil o sortiranju, da ne govorimo o tistih, ki svoje smeti puščajo kar ob robu cest in mestnih zelenic. Zaradi tega so se na tržiški občini odločili, da bodo okrepili okolj-ski nadzor s pomočjo osebja družbe Isontina ambiente. Izbrani uslužbenci bodo opravili ustrezno usposabljanje, ob koncu katerega bodo usvojeno znanje dokazali na izpitu. Zatem se bodo v dvojicah v kritičnih dneh in tudi sami v ostalih odpravljali po mestu, da bi izsledili objestneže, ki svoje odpadke odlagajo, kjer bi ne smeli. V Tržiču so ločeno zbiranje odpadkov uvedli leta 2007, vendar imajo z njim še vedno kar nekaj težav. Marsikateri občan ne upošteva dni odvzema posameznih vrst odpadkov, eni zmečejo v zabojnike najrazličnejše smeti, drugi poskrbijo, da je ob robu mesta cel kup divjih odlagališč. Poostren okoljski nadzor bodo skupaj z osebjem podjetja Ison-tina ambiente izvajali ob torkih, sredah, četrtkih in petkih, medtem ko bodo ob ponedeljkih in sobotah mestne ulice nadzirali samo mestni redarji. Poostreni nadzori se bodo začenjali ob 6. uri in se zaključevali ob 21. uri; posebno pozornost bodo namenjali krajem, kjer imajo največ težav z divjim odlaganjem odpadkov. Upoštevali bodo tudi opozorila ljudi, ki kličejo na občino, ko opazijo nekoga med nepravilnim odlaganjem odpadkov. gorica - V zavodu San Luigi bo za mlade prebežnike skrbelo združenje La Viarte Na pomoč prišli salezijanci Nepremičnine v Ulici Don Bosco so še vedno naprodaj zaradi previsokih stroškov vzdrževanja - Zanikali prihod tržaškega podjetnika Salezijanci bodo od ponedeljka, 19. oktobra, skrbeli tudi za mladoletne begunce, ki so trenutno nastanjeni v zavodu San Luigi v Gorici. Tako napoveduje uprava salezijanske inšpektorije iz Me-ster, ki je pristojna za celoten red v severovzhodni Italiji. Za mladoletnike, ki jih že nekaj tednov gostijo v prostorih v Ulici Don Bosco - njihovo število se suka med 30 in 40 -, bo sicer skrbelo sale-zijansko neprofitno združenje La Viarte Onlus iz kraja Santa Maria La Longa, ki se v videmski občini že ukvarja s tovrstnimi storitvami. S to odločitvijo je katoliška redovna družba dokončno zanikala namige, da bi zavod lahko upravljal tržaški podjetnik Michele Genna, čigar ime se je v zadnjem obdobju večkrat pojavilo v javnosti. Uprava salezijanske inšpektorije sicer sporoča, da je rešitev le začasna, saj so nepremičnine v Ulici Don Bosco še vedno naprodaj zaradi previsokih stroškov vzdrževanja in upravniških storitev, zaenkrat pa ostajajo v rokah salezijancev. Ti ne izključujejo možnosti, da bi lahko svoje 120-letno delovanje v Gorici zaščitili pred lažnimi govoricami - ki so se v nekaterih časopisih pojavile v zadnjih tednih - tudi z najemom odvetnika. Ostale dejavnosti v Gorici pa ostajajo neprekinjene, saj nudi katoliški red v župnišču v Stražcah popoldanski pouk učencem osnovne in nižje srednje šole, v zavodu v Ulici Don Bosco pa omogoča nastanitev univerzitetnim študentom in mladim delavcem. Ti bodo sedaj prostore delili z mladoletniki, za katere bo skrbelo osebje združenja La Viarte Onlus, ki se bo najverjetneje naslonilo tudi na nekatere tukajšnje skrbnike. »Če bi se sv. Janez Bosco danes še enkrat rodil, bi se tudi sam odločil za take storitve, saj je red salezijancev še enkrat dokazal, da nadaljuje s svojim poslanstvom, seveda s posebnim poudarkom na mladini. Na eni strani vzgajamo mlade in jim nudimo določeno izobrazbo, na drugi pa namenjamo posebno pozornost mladoletnikom, ki potrebujejo pomoč. V tem trenutku gre za mlade begunce, ki potrebujejo zavetišče in izobraževanje, saj jim bomo med drugim nudili tečaj italijanskega jezika,« pravi dolgoletni prostovoljec pri goriškem redu salezijancev. (av) gorica - Reševanje begunske krize Niso vsi za postavitev V m «V V ^P •■ šotorišča na Travniku »Večine prostovoljcev, ki sodelujejo pri reševanju težav zaradi begunske krize, ni nihče vprašal za mnenje o zamisli, da bi na Travniku zbrali begunce; nikakor niso vključeni niti v organiziranje shodov in postavljanje šotorov pred prefekturo. Kdor pripravlja tovrstne pobude, ne predstavlja prostovoljcev, ki pri nudenju pomoči sodelujejo z nadškofijsko Karitas.« Tako pravi Martina Lucia-ni v imenu številnih prostovoljcev, ki se prepoznavajo v vrednotah Karitas in ki svoje delo opravljajo povsem brezplačno. »Nihče ne prejema denarja, kot so nekateri zlonamerno trdili. To velja tudi za Karitas, ki ji pristojne ustanove ne namenijo niti evra, čeprav namesto njih nudi pomoč stotinam zapuščenih ljudi,« poudarja Lucianijeva in pojasnjuje, da so se nekateri drugi prostovoljci organizirali drugače - tudi v sozvočju s svojimi političnimi prepričanji. »Imamo enake cilje, pogosto opravljamo enako delo, delimo si prostore, vendar naše vizije in operativne izbire včasih ne sovpadajo. Zaradi tega ni prav, da pripisujejo vsem prostovoljcem v celoti podporo nekaterim pobudam s točno določenim predznakom,« zaključuje Martina Luciani. Mladoletni prebežniki v zavodu San Luigi bumbaca 16 Sobota, 17. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - Muzejski večer V Doberdobu doživeli pekel Filmski poklon umrlim avstro-ogrskim vojakom Pred polno grajsko dvorano v Krom-berku se je v četrtek zvečer odvila pred-premiera oddaje Pekel v Doberdobu, sedme iz niza oddaj V Fokusu, s katero TV Slovenija obeležuje stoletnico prve svetovne vojne. Dogodek je pritegnil širok krog občinstva, med drugimi tudi prvega slovenskega predsednika Milana Kučana in doberdobskega župana Fabia Vizintina. »Soške bitke na doberdobski planoti so izjemno zarezale v slovenski narodni spomin. V Doberdobu pa nismo krvaveli samo mi, Slovenci, ampak tudi drugi narodi, ki so se borili v avstro-ogrski vojski, in tudi oni imajo žalostinke in razna prozna dela na to temo, denimo Madžari in Čehi,« je za Primorski dnevnik pojasnil urednik, režiser in scenarist oddaje Valentin Pečenko. Rdeča nit oddaje je urednikov pogovor z Vasjo Klavoro, piscem znanih in odmevnih knjig o soški fronti, ki v Peklu v Doberdobu razkriva manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberdobske tragedije. Klavora sicer poudarja, da ni zgodovinar, temveč publicist, je pa verjetno ravno on najbolj temeljito preučil prvo svetovno vojno in dogodke, povezne z njo. Pogovor, ki je bil v celoti posnet na Doberdobski planoti, po kateri je danes speljana zgodovinska pot z oznakami krajev in kot srditih bitk na do-berdobskem Krasu, je prepleten z izseki črno belih video posnetkov in fotografij s fronte. Ta material so poleg zavoda Cineteca del Friuli za oddajo prispevali številni zasebni zbiratelji. S Pečenkovo oddajo Pekel v Doberdobu in s knjigami, ki jih je na temo prve svetovne vojne napisal Klavora, slovenski fantje, ki so na tedaj domači zemlji umirali v tujih uniformah, dobivajo vsaj simbolni pomnik. »Na vsem območju med Rombonom in Jadranskim morjem jim namreč ni bil postavljen niti en pomnik. Nimamo niti skromnega obeležja, kjer bi jim lahko slovenski predsednik, denimo, vsaj enkrat letno položil venec v spomin,« je v četrtek zvečer opozoril Klavora in spomnil na pobudo, ki jo je pred časom želel uresničiti z novogoriškim Društvom soška fronta. Pomnik, niti ne velik, so želeli postaviti na razgledni točki na Kostanjevici nad Novo Gorico. »A se je nato vse ustavilo, predstojnik samostana ni dovolil postavitve, čeprav bi stal na ozemlju, ki ni v lasti cerkve,« je povedal Klavora. »Tako se je končala ta slovenska zgodba, ki pa jo bodo popravili Slovenci iz Doberdoba. Kulturni dom iz Gorice in doberdobska občina bosta takšen spomenik postavila v Doberdobu. Bil sem vesel, pa tudi razočaran, da ne premoremo toliko moči, da bi nekaj takega naredili tudi tukaj,« je dodal Klavora, ki je o tem spregovoril tudi na eni izmed sej nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnice prve vojne. Televizija Slovenija se je spomladi leta 2014 po premieri izredno odmevne in po odzivih gledalcev in stroke sodeč vrhunske dokumentarne serije Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 -1918, odločila nadaljevati tovrstno tematiko z novo serijo oddaj V Fokusu, in sicer v sodelovanju z Nacionalnim odborom za obeleževanje 100. obletnice 1. svetovne vojne. »Namen serije je v letih 2014 - 2018 podrobneje prikazati nekatere prelomne dogodke, pomembne vidike, a tudi prezrte teme velike vojne,« pojasnjuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, sam tudi navdušen bralec Klavorovih del, ki so, mimogrede, vsa prevedena v nemščino, njegova prva knjiga pa tudi v italijanščino. Z oddajo Pekel na Doberdobu bo TV Slovenija obeležila 100. obletnico enega najbolj tragičnih poglavij slovenske zgodovine. »Doberdob, slovenskih fantov grob, ne bo nikoli pozabljen! Klavora v od- daji razkriva manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberdobske tragedije, ko Italijanom v silovitih prvih štirih soških bitkah od junija do decembra 1915 kljub grozovitim izgubam junaških avstro-ogrskih branilcev ni uspelo zasesti vrha Debele griže,« opisuje Pečenko vsebinsko zasnovo oddaje, ki bo premierno predvajana na prvem programu TV Slovenija 1. novembra ob 20.30. Katja Munih Klavora (z leve), Kučan, Fakin in župan Vizintin foto k.m. Pečenko in Klavora (zgoraj), publika (desno) tržič - Občina V Bruslju • v v • I iscejo denar tudi za Kras Tržiška občina si bo v prihodnjem programskem obdobju prizadevala, da bi pridobila sredstva za ovrednotenje kraškega območja in sprejemnega centra pri Prelosnem jezeru, za promocijo pristanišča Portorosega in za razvoj projektov za življenje v skupnosti. Tržiški občinski upravitelji so že navezali stike z nemško vlado in s pristaniščem v Hamburgu za promocijo prevoza blaga po morju tudi na srednjih razdaljah, z deželo Lombar-dijo so že pripravili osnutek projekta za spodbujanje življenja v skupnosti. V zadnjih letih je tržiška občina sodelovala pri številnih evropskih projektih; trenutno je vključena v šest mednarodnih projektov, sploh pa hoče nabrane izkušnje in vzpostavljene stike izkoristiti tudi za nadgradnjo že opravljenega dela. Tržiška županja Silvia Altran se je v četrtek udeležila bruseljskega srečanja Open days, na katerem je predstavila dosežke svoje občine na področju mednarodnega sodelovanja. Sogovornikom je predstavila potek projekta Julius, ki ga z evropskimi prispevki nameravajo nadgraditi za nadaljnjo promocijo Krasa. Tržiška občina s posebnim zanimanjem gleda na evropske programe Italija-Av-strija (vreden je 54 milijonov evrov), Ita-lija-Slovenija (66 milijonov evrov) in Ita-lija-Hrvaška (172 milijonov evrov). Na področju evropskega projektiranja je tržiška občina izredno aktivna, Gorica zanjo izrazito zaostaja. vrh - Dobrodelni večer Težka izguba naj lajša tegobe Soča in premagljivi rak Tudi v FJKstrokovno usposobljen center za zdravljenje raka dojke - Ključne so prevencija in življenjske navade Simon Spazzapan (levo), Štefan Tomsič (spodaj) in občinstvo na Vrhu Čotova družina z Vrha je tudi letos - že šestnajstič zapored - priredila dobrodelni večer v spomin na svojce, ki jih je iz njene srede iztrgala »zahrbtna bolezen«. Prireditev, ki je vsakič dobro obiskana, je v torek v Lokandi Devetak uvedla slovenska popevka, ki sta jo navzočim - med njimi sta bili tudi županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in podpredsednica goriške pokrajine Mara Čer-nic - poklonila Martina Feri in kitarist Aljoša Saksida. V imenu organizatorjev je Tatjana Devetak obudila spomin na drago ženo, mamo in babico Helko, ki je umrla pred sedemnajstimi leti. Večer z naslovom Težka izguba naj lajša tegobe prirejajo iz ljubezni do nje, pa tudi zato, da bi iz bolečine vzklilo nekaj pozitivnega. Letošnje srečanje so na poseben način posvetili nedavno umrli Marinki Batič, »dolgoletnemu stebru« sovodenjskih krvodajalcev, ki od vsega začetka sodelujejo pri organizaciji vrhovskega večera. Med letošnjimi gosti je bil družbeni delavec in publicist Andrea Bellavite. Z velikim navdušenjem je spregovoril o svoji knjigi Isonzo, v kateri opeva lepote reke, naravnih kotičkov in slovenske duše, zgodovino in umetnost. V monografiji igrajo pomembno vlogo umetniške fotografije Massima Crivellarija. So- čo je spoznal kot otrok, je dejal Bellavi-te. Z družino so namreč vsako poletje zahajali v kamp v Bovec. Soča je zanj simbol življenja: ob izviru je poskočna kot otrok, ko se na italijanski strani počasi izliva v bližini Tržiča, pa je umirjena in stara. Soča je reka najrazličnejših mostov: od brvi v dolini Trente prek umetniškega v Mostu na Soči in solkanskega, največjega kamnitega mosta na sve- tu, pa še do 800 let starega pevmskega. Soča je tudi reka porušenih mostov in vojnih razdejanj. Dolgo je bila pod av-stro-ogrskim cesarstvom, nato pod kraljevino Italijo, po drugi vojni pod Jugoslavijo in Italijo, nato pod Slovenijo. Leta 2007 so padle meje, zato Soča danes pripada »Slovencem, Italijanom, Furla-nom, Bezjakom, Gradežanom ter, dovolim si reči, Pakistancem in Afgani-stancem,« saj tile ob njej živijo in iščejo gostoljubnost, je še povedal Bellavite. Predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj Štefan Tomsič se je prirediteljem zahvalil za vztrajnost. Dolgoletni prijatelj družine Devetak, zdravnik goriškega rodu v onkološkem centru v Avianu Simon Spaz-zapan pa je poudaril, kako pomembna je za to bolnišnico pomoč ljudi. S sabo je tokrat pripeljal Samueleja Massaruta, pri-marija kirurškega oddelka za raka dojke, in Gustava Baldassarreja, odgovornega za eno izmed dveh eksperimentalnih enot onkološkega inštituta v Avianu. Prvi je povedal, da je rak dojke najbolj razširjen ženski tumor in da se število prizadetih žensk po vsem zahodnem svetu žal viša. V Italiji je vsako leto 45 tisoč novih primerov, v Furlaniji Julijski krajini 1500, povprečno več kot v drugih deželah. Evropska unija je stopila na pot posebnih strokovno usposobljenih centrov (»breast unit«), je obrazložil. Italija, ki je sprejela evropske smernice, bo morala v kratkem določiti, katere že obstoječe strukture na našem ozemlju odgovarjajo evropskim kriterijem in bodo zato priznane kot posebne operativne enote. V naši deželi naj bi bile samo tri. »Kdor se zdravi v taki enoti, ima gotovo tudi več možnosti, da bolje ozdravi,« je opozoril Massarut. Baldassarre je z zanosom spregovoril o onkoloških raziskavah, ki so bistvene za napredek v zdravljenju tumorjev. Še enkrat je bilo poudarjeno, da so dedni tumorji razmeroma redki in da je posebno pomembna učinkovita preven-cija. Glede raka dojke so nedavne študije potrdile, da nekaterih življenjske navade lahko zmanjšajo do 30 odstotkov možnost, da ženska zboli za to vrsto tumorja. Pomembna je zlasti redna športna dejavnost, pa tudi primerna prehrana. V primeru bolezni je seveda izjemno pomembna zgodnja diagnoza. Dobrodelni večer, na katerem so nabrali 1200 evrov za onkološki center v Avianu, sta z odlično glasbo sklenila Martina Feri in Aljoša Saksida, nato so prireditelji - kakor je že tradicija - prijazno pogostili vse navzoče. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. oktobra 2015 17 gorica - Dežela znižuje stroške in uvaja reorganizacijo služb Uslužbence čaka selitev Deželni odbor je med včerajšnjim zasedanjem odobril načrt za reorganizacijo deželnih uradov in izpostav v Gorici. Deželni odbornik Francesco Peroni pojasnjuje, da so se tudi pri reorganizaciji goriških uradov držali principov, ki jih bodo udejanjali v vseh štirih glavnih mestih pokrajin v deželi. Prizadevajo si namreč, da so s ciljem nižanja stroškov uradi sorodnih služb združeni pod isto streho, da so delovni pogoji čim boljši in da so storitve, ki jih ponujajo ljudem, čim kakovostnejše. Na podlagi novega načrta se bo postaja gozdne straže izselila iz dotrajanega poslopja ob pevmskem mostu. Nov sedež bo dobila v Svetogorski ulici 17, kjer bo zasedla pritlične prostore splošne deželne direkcije. Z dežele opozarjajo, da bo imela po selitvi gozdna straža na razpolago veliko udobnejše prostore, kar bo omogočalo tudi izboljšanje ponujenih storitev. S selitvijo se bodo za 90 odstotkov znižali stroški, ki so predvideni za obnovo poslopja ob pevmskem mostu; z dežele pojasnjujejo, da bo tako končno res mogoče razmišljati o obnovi poslopja, ki že dalj časa razpada. Reorganizacija predvideva tudi novo razporeditev uradov na sedežu dežele v Ulici Roma. Trije uslužbenci direkcije za produktivne dejavnosti, trgovino, mednarodno sodelovanje, kmetijske in gozdne vire se bodo preselili s pritličja na drugo nadstropje, kjer bodo njihovi uradi združeni. Urade štirih deželnih svetniških skupin, ki so trenutno v prvem nadstropju poslopja v Ulici Roma, pa bodo preselili v pritličje. Uslužbenci, ki trenutno delajo v uradih v pritličju poslopja v deželni lasti v Svetogorski ulici, pa bodo svoje delo po reorganizaciji opravljali v prvem nadstropju poslopja v Ulici Roma; selitev bo v tem primeru zadevala šestnajst uslužbencev. Komaj se bo selitev uslužbencev in opreme zaključila, bo dežela lahko začela razmišljati o ovrednotenju nepremičnine ob pevmskem mostu in poslopja v Ulici Alfieri, iz katerega se bodo uradi za delo izselili v pokrajinsko palačo. Nekaj sprememb je predvidenih tudi v Tržiču. Urad za zemljiško knjigo na Trgu Salvo d'Aquisto bo pridobil še nekaj pritličnih prostorov, ki jih je tržiška občina že dala na razpolago uradu agencije za teritorij. Palača Attems Petzeinstein na Kornu (desno), z garaže ob njej bodo odstranili azbest (spodaj) foto m.č. gorica - Pokrajina Obnova muzejskih sedežev »V zadnjih letih smo imeli ob nalivih velike težave, saj je voda pronicala v Pokrajinske muzeje v palači Attems Petzenstein. Poleg tega je bilo potrebnih vzdrževanja še nekaj nepremičnin v pokrajinski lasti, vendar se doslej nismo uspeli dokopati do potrebnih sredstev. Po dveh letih prizadevanj smo končno pridobili deželne prispevke, s katerimi bomo našim naslednikom izročili v uporabo dobro vzdrževana poslopja.« Tako je včeraj povedal pokrajinski odbornik za kulturo Federico Por-telli, ki je skupaj s pokrajinsko odbornico za javna dela Donatello Gironcoli predstavil niz vzdrževalnih in prenovitvenih del, ki jih bodo deležni sedež Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju ter palači Attems Petzenstein in Alvarez. Skupno so vzdrževalna in obnovitvena dela vredna nekaj več kot 110.000 evrov. Ob Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bodo postavili novo ograjo, ki bo vredna pet tisoč evrov. Za njeno postavitev so se odločili, potem ko je med poletjem ravno ob grajskem obzidju prišlo do nesreče; petletna deklica je v začetku septembra padla z obzidja, vendar se k sreči ni poškodovala. »21.000 evrov bo šlo za vzdrževalni poseg na protipožarnem sistemu v pokrajinskem arhivu v palači Alvarez v Ulici Garibaldi, medtem ko bomo 4000 evrov namenili vzdrževanju sistema za vlaženje prostorov,« pojasnjuje Giron-colijeva in poudarja, da bodo v palačah Alvarez in Attems Petzenstein namestili nekaj novih videokamer; skupni strošek za nakup in njihovo namestitev znaša 18.000 evrov. »Palača Attems Petzenstein potrebuje nove žlebove in cevi za odtok meteornih vod, saj so današnje premajhne v primeru močnejših neurij, ki so v današnjih časih vse pogostejša. Za namestitev večjih cevi bo šlo približno 10.000 evrov,« pravi odbornica in pojasnjuje, da bo na- mestitve novih cevi deležna tudi palača Attems, ki bo dobila tudi nov klimatizacijski sistem, vreden 4.000 evrov. »Opravili bomo tudi več rednih vzdrževalnih del, in sicer na sistemih za vlaženje prostorov in na žlebovih na poslopjih v grajskem naselju, kjer bomo zamenjali tudi okna in vrata - to bo stalo okrog 13.000 evrov,« pravi Gironcolijeva in razlaga, da bodo 21.000 evrov namenili odstranitvi azbestne strehe z garaže ob palači Attems Petzenstein. »Zaenkrat imamo na razpolago denar za odstranitev azbestne kritine, garažo bomo zatem začasno pokrili s folijo,« pojasnjuje odbornica in napoveduje, da nameravajo streho prekriti z aluminijasto kritino, za kar se še morajo dogovoriti z občinskimi tehničnimi uradi. »V občinskem regulacijskem načrtu je za strehe poslopij v mestnem središču predvidena le uporaba strešnikov, kar bi bilo v našem primeru predraga varianta. Ker gre pač za garažo, se dogovarjamo z občinskimi tehniki, da bi jo lahko prekrili kar z aluminijasto kritino,« dodaja Gironcolijeva. Poseg bo predvidoma vreden 25.000 evrov; izpeljali naj bi ga prihodnje leto, sicer je že vključen v novi triletni načrt javnih del. (dr) gorica - Muzeji Ne dajo umetniškega in kulturnega premoženja Goriška pokrajinska uprava bo v vzdrževanje svojih nepremičnin vložila preko 110.000 evrov, vendar kdo jih bo upravljal, ko bodo pokrajine ukinili? »V teku so pogovori z deželno vlado. Mi si prizadevamo, da bi dežela prevzela tako nepremičnine kot tudi osebje, medtem ko smo prepričani, da bi moralo umetniško in kulturno premoženje Pokrajinskih muzejev ostati v lasti krajevnega okolja; njegov lastnik naj zato postane nova goriška medobčinska zveza,« poudarja pokrajinski odbornik Federico Por-telli, ki pa v isti sapi razlaga, da pripravljajo na deželi precej drugačen predlog. Kot smo poročali pred nedavnim, vlada Furlani-je Julijske krajine namerava ustanoviti novo deželno agencijo - po zgledu deželne agencije za podeželski razvoj ERSA -, ki bi po ukinitvi goriške pokrajine postala lastnica in upravi-teljica nepremičnin ter kulturnega in umetniškega premoženja Pokrajinskih muzejev. Nova ustanova, ki bi upravljala tudi z Vilo Manin in šolo mozaika v Spilim-bergu, bi po načrtih dežele imela sedež ravno v Gorici. Deželni odbornik Gianni Torrenti je s tem predlogom skušal pridobiti na svojo stran goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je pred tem vztrajno zagovarjal, da mora zapuščino Pokrajinskih muzejev prevzeti občina ali kvečjemu nastajajoča medobčinska unija. Romoli je pred dnevi dejal, da je Torrentijev predlog integriranega vodenja kulturnih in umetniških dobrin, s katerimi razpolaga dežela, lahko podlaga za nadaljnje pogovore. Po županovih beseda je sicer treba Torrentijev predlog še izboljšati, tako da bo za Gorico sprejemljiv. Federico Portelli Ettore Romoli goriška brda - V oljčnikih lani dež in muha, letos osip cvetov Že druga slaba letina Pričakujejo med 120 in 130 ton oljk, če pa bi bila idealna letina, bi jih oljčniki navrgli okrog 500 ton Oljkarje v Goriških Brdih je doletela že druga slaba letina zapored. »Letošnja letina je pod pričakovanji. Pričakujemo samo polovico količin iz leta 2013, z lanskim letom, ki je bilo katastrofalno, pa tako ali tako ne moremo primerjati, tisto leto bi bilo najbolje kar pozabiti,« pravi Božidar Slivnjak, ki predseduje 200-član-skemu Društvu oljkarjev Brda. Lani sta zdeset-kanemu pridelku botrovala pretirana moča in napad oljčne muhe, ponekod tudi plesen. Letos pa sta svoje dodala suša in visoke temperature v času cvetenja, kar je botrovalo k skorajda polovičnemu osipu cvetov. »V nižinskih predelih se na račun lanskoletnih pretiranih padavin letos spopadajo še z oljčno boleznijo pavjim očesom,« dodaja Slivnjak. Letos torej v Goriških Brdih, kjer je zasajenih med 25.000 in 30.000 oljčnih dreves, pričakujejo med 120 in 130 ton oljk. »Če bi bila idealna letina, bi briški oljčniki lahko navrgli že okrog 500 ton,« z obžalovanjem dodaja Slivnjak, ki v zvezi s slabo letino in posledično pomanjkanjem oljčnega olja na trgu, opozarja pred t.i. slabimi praksami: sivo ekonomijo in raznimi zlorabami. Da bi svoje olje v tem smislu zavarovali, so v omenjenem oljkarskem društvu vpeljali tehnološke liste. Posamezen oljkar prejme pri oljarju potrdilo o količini olja, ki ga je pridelal, na podlagi tega potrdila mu društvo izda ustrezno količino oštevilčenih etiket s svojimi oznakami. »Padec količin zaznavajo v celotni Evropski uniji, zato pričakujemo celo dvig cene,« dodaja Slivnjak. Za oljkarje so trenutno najbolj uporabne informacije o odprtju oljarn. Oljarna na Do-brovem bo torkljo zagnala predvidoma 24. oktobra, naročanje poteka na telefonski številki 00386 31 200 197 med 8. in 20. uro. »Če pa bo vreme kazalo drugače in bodo iz oljkarskega društva sporočili, da bi radi začeli stiskati prej, lahko oljarno kadarkoli odpremo,« pojasnjuje Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda. Najmanjša količina oljk za samostojno predelavo je pri njih 150 kilogramov, sicer pa ima oljarna zmogljivost 1.200 ton in omogoča trifazni postopek. V oljarni se je moč dogovoriti tudi za filtriranje olja in polnjenje steklenic. »Letos smo oljarno dopolnili z več senzorji za merjenje temperatur, tako da proces stiskanja zagotavljamo najbolj natančno kar se da. Za delo v oljarni smo usposobili dve ekipi. Organske ostanke od predelave smo začeli ponovno vračati v naravo, da se obogati Božidar Slivnjak, predsednik briških oljkarjev humus v oljčnikih. Vsake druge rešitve so manj naravne. To že počnemo v vinogradih in menim, da je to daleč najboljša praksa,« našteva Peršo-lja letošnje novosti. Oljarna v šempetrski Biotehniški šoli pa vrata odpira predvidoma 23. oktobra, dogovarjanje poteka na telefonski številki 00386 41 378 041. Najmanjša količina za samostojno predelavo je 100 kilogramov. (km) štmaver - Neuslišani krajani V gostem robidovju komaj opazna tabla res ne služi nikomur Vojska je v Štmavru, na začetku vojaške poti proti vrhu Sabotina, namestila dobro vidno dvojezično tablo. Naj bo zgled! Prebivalci Štmavra in vasi v briškem delu goriške občine namreč stalno opozarjajo na nevzdržno stanje lokalnih cest, na vzdrževanje in čiščenje, vendar naletijo na premalo posluha. Bujna vegetacija nemoteno zarašča in prekriva tudi prometne in druge oznake. Takale, v robidovju komaj opazna tabla v zgornjem delu Štmavra res ne služi nikomur. 1 8 Sobota, 17. oktobra 2015_GORIŠKI PROSTOR martinščina Umrl 95-letni duhovnik David Ožbot Umrl je duhovnik David Ožbot, najstarejši pripadnik goriške duhovščine. Po rodu je bil iz Mirna, toda prva svetovna vojna je pregnala tudi njegovo družino. Zato se je g. Ožbot 4. decembra 1919 rodil v Mozirju. Ko se je odločil za duhovni poklic, je izbral služenje v kapucinskem redu, kar ga je odvedlo v italijansko okolje. V duhovnika je bil posvečen maja 1944 v Benetkah. Služil je na ozemlju italijanske kapucinske province, sredi šestdesetih let pa je zapustil kapucinski red in, z željo, da se vrne v rodne kraje, vprašal, naj mu bo dodeljena župnija v goriški nadškofiji. Z letom 1966 je postal župnik v Martin-ščini, kjer je ostal do upokojitve in tudi po njej. Zadnje mesece se je preselil na dom domačinke, ki mu je bila veliko let pomočnica in kuharica; tam je bila obema zagotovljena primerna oskrba. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil dejaven v življenju nadškofi-je. »Zanj sta bili značilni preprostost in dobrota, ki ju je izkazoval v medo-sebnih odnosih in pastoralnem delovanju. Izvorna redovniška izbira ga je zaznamovala tudi z zadržanostjo. Verski skupnosti v Martinščini je služil odgovorno in prizadevno, zato so ga krajani cenili in bili nanj navezani,« se g. Ožbota spominjajo na nadškofiji. Čeprav je bil po rodu Slovenec in je obvladoval slovenščino, sicer narečno, je bil v slovenskih krogih manj poznan. Udeleževal se je vsekakor slovenskih prireditev, v Mirnu pa je obhajal svoj zlati in biserni jubilej mašništva. G. David Ožbot je umrl v četrtek. Zapušča mlajšo sestro Ano, ki živi v goriški četrti Sv. Ane. Pogreb bo danes ob 11. uri v cerkvi v Martinščini, daroval ga bo nadškof Carlo Re-daelli. V vasi na goriškem Krasu, ki ji je posvetil večji del svojega življenja, bo tudi pokopan. / Poklon Filibertu Benedetiču ob desetletnici smrti Ob Benedetičevem grobu v Pevmi Pred desetimi leti - 13. oktobra 2005 - je umrl Filibert Benedetič, slovenski pesnik, dramatik, esejist in prevajalec. Njegovemu spominu so se v četrtek na pokopališču v Pevmi poklonili predstavniki Kulturnega doma iz Gorice in Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Pokojnikje bil dolgoletni ravnatelj in nato predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter direktor slovenskega programskega oddelka na Radiu Trst A. Udejstvoval se je tudi na političnem področju kot član socialistične stranke, aktiven je bil v SKGZ. Veliko je pisal in tudi prevajal iz italijanskega jezika. Njegovo zadnje večje odrsko delo je bila trojezi-čna pesniška uprizoritev Jubilejno srečanje z Gorico, in sicer ob 1000-letnici mesta in 20-letnici Kulturnega doma. Shod krvodajalcev V Koprivnem bo jutri pokrajinski kongres združenja krvodajalcev. Krvodajalci iz goriške pokrajine se bodo zbrali ob 9. uri v parku Russiz, ob 9.45 pa se bodo udeležili sprevoda po Ulici Roma do cerkve, kjer bo maša. Sledila bodo nagrajevanja 105 krvodajalk in krvodajalcev, ki so vsaj 40-krat darovali kri. (av) S starodobniki do Brd Več kot 50 starodobnikov se bo jutri udeležilo shoda, ki ga prireja društvo Club friulano veicoli d'epoca. Zbrali se bodo ob 9.40 v kraju Orzano di Re-manzacco in se napotili proti Brdom. Ob 11. uri se bo postanek pri gradu Formentini v Števerjanu, pot bodo nato nadaljevali skozi Dobrovo in Medano. (av) Pohod po Krasu V Tržiču prirejajo jutri štiriurni pohod po Krasu in po sledeh prve svetovne vojne. Organizatorji svetujejo udobno obutev, pohod je primeren za vse. Zbirališče bo na dnu Drev. San Marco, kjer se pot začenja vzpenjati (pred levjo fon-tano) ob 13. uri; informacije na tel. 3460292753. (av) V Gorici poročni sejem Na goriškem sejmišču bo danes med 10. in 20. uro ter jutri med 10. in 19. uro poročni sejem Sposaexpo. Bratje Slovani v Ligu V Kulturnem domu v Ligu nad Kanalom bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Bratje Slovani avtorjev Franca in Zorana Jerončiča. Božanska komedija V nekdanjih konjušnicah palače Co-ronini Cronberg v Gorici bodo danes od 17. ure dalje prebirali Pekel iz Božanske komedije; tako bodo obeležili 750-letnico Dantejevega rojstva. Ob 18.30 bo voden ogled palače Coroni-ni, vstopnica bo stala 5 evrov. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 18. oktobra v PRIREJATA V NEDELJO, 18.10.2015 OB 9.00 VPISOVANJE P0H0DNIK0V V VEČNAMENSKEM KULTURNEM CENTRU VJAMLJAH OB 10.00 ŠTART OB 11.00 MAUCA NA VRHU KREMENJAKA OB 13.00 KOSILO V JAMLJAH OB 14.30 DRUŽABNE IGRE ZA PREHODNI POKAL SLEDI PROSTA ZABAVA S PLESOM NA OGLED BO TUDI RAZSTAVA GOB od 09.00 do 17.00 URE Organizator obvešča, da /e za udeležbo obvezen veljaven osebni dokument ter priporoča primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade. župnijskem gledališču Pija 10. v Šta-rancanu, Ul. De Amicis 10, »L'eredita della contessa«, nastopa gledališka skupina Piccolo teatro citta di Sacile. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 17. oktobra, v abonmaju »Krvava gora«; informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. m* Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.40 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 15.30 »Inside out«; 17.45 - 20.00 - 22.10 Woman in gold«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Su-burra. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.45 -20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Maze runner - La fuga«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 4: 16.00 »Inside out«; 17.45 -20.00 - 22.15 »Lo stagista inaspettato«. Dvorana 5: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Su-burra«. ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu pri Trstu tradicionalna pevska revija »Starosta Mali princ« z nastopi štirih zborov primorskih mest. Članice društvenega ZePZ in spremljevalce bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 13.30. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-532092. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 17. oktobra, ob 21. uri koncert skupine I Jolly del folk (Elisabeth An-tonaglia, violina, glas, cajon in Irene Marceta, kitara, glas, harmonika); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Zni-darič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Jukič, bas. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 17. oktobra ob 20. uri koncert ob 35. obletnici zbora MePZ Slavec Solkan; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. oktobra ob 20.45 koncert kvinteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). Razstave V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici, bodo jutri, 18. oktobra, ob 17.30 svečano odprli razstavo »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Za javnost bo jutri odprta že od 10.30 dalje; na ogled bo do konca januarja, vstop bo prost. 9 Šolske vesti SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine: jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. Danes, 17. oktobra, ob 11. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost. M Izleti »POHOD SEDMIH VRHOVSKIH ČUDES« bo v nedeljo, 25. oktobra. Med pohodom, ki je primeren za vse, bodo udeleženci odkrivali kraško pokrajino in skrite vrhovske kotičke. Zbirališče in vpisovanje med 8.30 in 9.30 v prostorih KD Danica na Vrhu, vpisnina vključuje topel obrok ob vrnitvi. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, ko-cert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in Gorici (tel. 0481-82570). KD SABOTIN prireja »26. pohod na Sa-botin« v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče na sabotinski cesti ob 8.30 z odhodom ob 9. uri, ob 10.30 bo maša v cerkvi Sv. Valentina. Sledilo bo kosilo v društvenih prostorih v Štmavru. □ Obvestila SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja). SKGZ sklicuje 26. deželni kongres danes, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo zaradi vzdrževalnega posega občinska cesta, ki pelje iz Rubij na Vrh, zaprta med 8. in 17. uro od 19. do 24. oktobra. Prehod bo možen samo za vozila avtobusnega podjetja oz. s posebnim dovoljenjem. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. IS Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Spazzapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici. ZDRUŽENJE AN DOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: danes, 17. oktobra, od 16. ure dalje bodo na Verdijevem korzu zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material. 18. oktobra bo v Krminu ženski košarkarski turnir. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja danes, 17. oktobra, ob 20. uri v prostorih društva na Zno-rišču 4 v Štmavru kulturni večer. Predvajali bodo film »Trenutek reke« Anje Medved in Nadje Velušček, sledilo bo srečanje z avtoricama. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 19. oktobra izredni dogodek ob predstavitvi knjige »Le ultime diciotto ore di Gesu«, srečanje z avtorjem Corradom Augia-som; več na www.illibrodelle1803.it. V GRADU KROMBERK bo v torek, 20. oktobra, ob 20. uri muzejski večer z naslovom »Velika Ledena Jama v Pa-radani - Naravoslovne značilnosti«. Predaval bo Daniel Rojšek, Zavoda RS za varstvo narave OE NG. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo »Srečanje pod lipami« ob 60. obletnici podpisa Videmskega sporazuma in 40. obletnici podpisa Osimskega sporazuma. Na to temo bo spregovoril diplomat, publicist in družbeni delavec Jože Šušmelj. Večer, ki ga bo vodil zgodovinar Renato Podbersič, bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Luigia Gruso-vin vd. Luciani iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 11.00, Remo Rizzo iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Dominik Grilj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako množičnem številu počastili in spremljali k večnemu počitku. Obveščamo, da bo maša v spomin jutri, v nedeljo, 18.10.2015, ob 11.30 v cerkvi na Vrhu sv. Mihaela. Svoj'ci MNENJA, RUBRIKE Sobota, 17. oktobra 2015 1 9 čedad - Revija Corovivo Tudi pet slovenskih zborov iz naše dežele /- SLOVENIJA TA TEDEN Sava smrdi po korupcij Darja Kocbek_ Nekdanji proizvajalec pnevmatik Sava, po prodaji proizvodnje pred približno dvema desetletjema finančni holding in eden pomembnih lastnikov hotelov v Sloveniji, je bil v tem tednu v središču prerekanj med predstavniki levo-sredinske vlade Mira Cerarja in Švedom Larsom Nybergom, nedavno razrešenim predsednikom upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke. Potem ko ga je vlada prejšnji teden razrešila s položaja, je Nyberg v ponedeljek Cerarju poslal pismo, v katerem je napisal, da v primeru Save, glede na videno in prebrano, voha »smrad korupcije v vsakem kotu«. Cerar je to trditev odločno zanikal. V četrtek pa so se na DUTB oglasili kriminalisti. Predmet njihove preiskave ni bila Sava, ampak sporne svetovalne pogodbe in druga sporna izplačila vodilnih na DUTB, so pojasnili na nacionalnem preiskovalnem uradu. V Savi se kriminalisti za zdaj niso oglasili, da bi preverili, ali Nybergove trditve vendarle držijo, čeprav gre enako za davkoplačevalski denar kot v primeru izplačil vodilnih na DUTB. Lars Nyberg je v pismu opozoril, da je holding Sava prezadolžen, čeprav je bilo investicij v hotele premalo. Zato sprašuje, kam je šel denar. Kapital Save je negativen, njene delnice so ničvredne. »Kljub temu je uprava Save v načrtu prestrukturiranja predlagala, da bi sedanji lastniki obdržali 23 odstotkov podjetja. To je davkoplačevalska subvencija lastnikom; tega v mnogih državah ne bi predlagali. Zakaj je to mogoče v Sloveniji? Zakaj lahko lastniki (in vodstvo) pridobijo na račun davkoplačevalcev,« sprašuje Nyberg predsednika slovenske vlade. Opozoril je še, da je Gorenjska banka kreditirala Savo, zaradi česar bi skoraj izgubila bančno licenco. Zdaj pa ta banka vodi prestrukturiranje Save, čeprav Sava banko obvladuje. Zadolženost Save je tolikšna, da nikoli ne bo mogla poplačati dolga bankam, razliko bodo krili davkoplačevalci. DUTB je predlagala transparentno možnost izboljšanja premoženja Save turizma po evropskih standardih, je še napisal Lars Nyberg. »Povezave z domnevnimi čudnimi praksami so povsem neutemeljene in zavračam vsaka namigovanja na korupcij-sko prakso,« se je na Nybergove trditve odzval premier Cerar. Dodal je še, da je vlada Nyberga razrešila izključno zato, ker je pri plačni politiki kršil predpise in zakon. Na vprašanje, ali želi vlada res izvzeti Savo iz DUTB, kar trdi Nyberg, pa je Cerar odgovoril, da ima Sava in znotraj nje Sava Turizem v strategiji upravljanja državnih naložb posebno mesto. To mora DUTB upoštevati. Tako je predsednik vlade posredno vendarle priznal, da niso bile samo previsoke plače razlog za razrešitev vodilnih na DUTB. Spor med vlado in DUTB zaradi Save se vleče od konca maja, ko je DUTB unovčila svoje zapadle terjatve do družbe Sava in postala skoraj 100-odstotna lastnica družbe Sava Turizem in tako prevzela upravljanje 41 hotelov v Sloveniji. Ker DUTB ne bi ostala dolgoročna lastnica Save, ampak bi jo prodala, so se hitro pojavili pomisleki, da bo 41 hotelov pristalo v tuji lasti. V DUTB so pojasnili, da so se odločili za konverzijo terjatev v kapital Save zato, ker niso bili zadovoljni z načrtom prestrukturiranja, ki ga je predložilo vodstvo Save. DUTB je morala kasneje na podlagi odločbe ljubljanskega okrožnega sodišča zaplenjene delni- ce Save vrniti. Na podlagi sklepa istega sodišča sredi septembra je finančni holding Sava zdaj v postopku prisilne poravnave. Od srede pa obstaja možnost, da bosta 108 milijonov evrov terjatev družbe Sava odkupila Slovenski državni holding (SDH), ki je bil ustanovljen za upravljanje državnega premoženja, in državna Kapitalska družba in tako z javnim denarjem zagotovila, da bodo tisti, ki so Savo izčrpali in jo spravili na kolena, ostali nedotaknjeni. Vlada se je soočila s sumom, da so pri odločanju o finančnem holdingu Save osebni interesi pred javnim, že maja letos, ko je sprejela strategijo upravljanja državnih naložb s kvalifikacijo teh naložb. Savo je v tej kvalifikaciji uvrstila med pomembne naložbe. To so naložbe, v katerih želi država ohraniti 25-od-stotni delež in eno delnico. V vladi so takrat državljanom pojasnjevali, da je finančni holding Sava pomembna naložba zato, ker ima v lasti družbo Sava Turizem, ta pa ima v lasti pomembne hotele v Sloveniji. Lars Nyberg se strinja, da je Sava Turizem gotovo v javnem interesu, hkrati pa tudi sprašuje, zakaj je v klasifikaciji državnih naložb kot takšen naveden holding Sava. Finančni holding Sava je do hotelov prišel s spornimi postopki odkupovanja njihovih delnic, ki jih je financiral z bančnimi krediti na lepe oči, za odplačilo pa je zastavljal delnice podjetij, ki jih je prevzemal. Ze pred sporom med DUTB in vlado glede Save so davkoplačevalci ugotovili, da politika, ne glede na to, kdo je na oblasti, na njihovih ramenih sanira banke in podjetja, katerih me-nedžerjem so te banke velikodušno dodeljevale kredite. Premoženje teh me-nedžerjev in njihovih pomagačev pa ostaja nedotaknjeno. Jutri bo cerkev svetega Frančiška v Čedadu prizorišče petnajste izvedbe revije Corovivo, enega največjih in najpomembnejših zborovskih dogodkov deželnega združenja Usci Furlanije Julijske krajine. Umetniški odbor je izbral sedemnajst zborov, ki se bodo lahko udeležili koncertnega maratona s svojimi glasbenimi projekti: značilnost bie-nalnega dogodka je namreč obvezna predstavitev koherentnega in originalnega programa, ki mora biti nujno opremljen z muzikološko analizo vsebin. Corovivo je zato trenutek za poglabljanje in raziskovanje, ki spodbuja profesionalnost pristopa in omogoča odkrivanje manj znanih repertoarjev, nastopajočim ponuja ocene in nasvete strokovne žirije, publiki pa kakovostno revijo, ki se v določenem smislu nadaljuje z otipljivim in trajnim dokumentom kot je knjiga, ki vsebuje vse spremne eseje, s katerimi je vsaka skupina utemeljila in analizirala svoje glasbene izbire. Sodelujoči zbori prihajajo iz cele dežele, brez starostnih omejitev. Projekti upoštevajo področja ljudske, vocal-pop in afroameriške glasbe, polifonski, avtorski repertoar, nenazadnje skladbe za otroke in šolske zbore. Tudi letos bo med najboljšimi izbran dobitnik Velike nagrade Corovivo. Zborovski dan se bo pričel ob 10.30 s pesmimi furlanske in slovenske tradicije iz naše dežele, a tudi s spominom na prvo svetovno vojno in s potovanjem med uspešnicami petdesetih in šestdesetih let. Od 14. ure bo sledilo dvojno srečanje z avtorsko polifonijo, v široki paleti izrazov: od španske renesanse do ženske glasbene ustvarjalnosti, od opusa latvijskega skladatelja Ric-hardsa Dubre, do skladb na temo noči ali uglasbitev poezij ameriške pesnice Emily Dickinson. Slovenci iz dežele FJK bodo močo prisotni s svojimi zbori in repertoarji: ženska skupina Jezero bo predstavila izbor priredb slovenskih ljudskih pesmi med 20. in 21. stoletjem, moški zbor Kraški dom svoj projekt vojaških pesmi, ki je nastal ob obletnici prve svetovne vojne, mešani zbor Hrast se bo soočil z razkošno zvočnostjo nemške romantike in slovansko-pravoslavnega repertoarja, zbor Slovenec-Slavec bo izvedel program na temo poslovilnih pisem Pinka Tomažiča, mešani zbor Ne-diške doline se bo sprehajal med uglas-bitvami narečnih pesmi v Benečiji. Zastopane bodo tako vse pokrajine dežele, v katerih je slovenska skupnost prisotna in dejavna. Ob 19.00 bodo zapeli najmlajši na temo živali in uglasbitev tekstov Gian-nija Rodarija. Zaključni koncert bo na sporedu ob 21,uri. Letošnjo žirijo bodo sestavljali: Roberta Paraninfo, Maja Cilenšek, Paolo Da Col, Luca Scaccabarozzi in Paola Versetti. Dogodek je nastal s podporo Dežele FJK in s pokroviteljstvom mesta Čedad. (ROP) Nesporazum Razvojno združenje Repentabor prireja v nedeljo, 18. novembra, ob 19.uri v vaškem domu v Dolu pri Vo-gljah. ogled gledališke predstave z naslovom Nesporazum. Igro, ki jo je napisal Drago Zupanc, bodo uprizorili člani Turistično kulturnega in športnega društva Urbanščica. Vstopnine ni, dobrodošli so prostovoljni prispevki. (O.K.) www.primorski.eu 1 pivka - Park vojaške zgodovine Z novimi sredstvi do še boljše ponudbe Pivka - Za drugo fazo celovite ureditve Parka vojaške zgodovine Pivka bo Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru izvajanja kohezijske politike 2007-2013 prispeval približno 956.000 evrov od skupne vrednosti 1,4 milijona evrov, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, Park vojaške zgodovine Pivka na nacionalni ravni pomembno prispeva k ohranjanju vojaško-zgodovinske in vojaško-tehnične dediščine ter h krepitvi domovinske zavesti. Poleg tega predstavlja pomembno dopolnitev turistične ponudbe v nacionalnem merilu in v Notranjsko-kraški regiji. V Pivki tako nastaja sodobno zasnovan turistično-muzejski center, ki prinaša pomembne gospodarske koristi. Cilj izvedbe 2. faze projekta je med drugim po zgledu sodobnih tehničnih in vojaških muzejev v svetu urediti vozni del muzejske zbirke. Za ponazoritve voženj s starod-obniki in drugimi voznimi eksponati je v projektu predvidena ureditev primerne ploščadi za ponazoritvene vožnje in druge tovrstne muzejske dogodke, potrebna oprema in garaža za tanke oz. vozne eksponate. Dodatna ponudba pa bo zaključena z ureditvijo pohodniške pešpoti na Primož, ki vodi mimo Kote 110, kjer si obiskovalci lahko ogledajo prenovljeno kaverno iz prve svetovne vojne, do mogočnih utrdb iz sklopa Alpskega zidu, ki so ga med obema svetov- nima vojnama gradili Italijani. Celovita ureditev Parka vojaške zgodovine Pivka naj bi sicer predvidoma stala 13,3 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. In še vabilo na orientacijski pohod Park vojaške zgodovine Pivka in strokovni tim FIT-BOR vabita vse, ki si upajo preizkusiti svojo spretnost, iznajdljivost in fizično moč, na orientacijski pohod »Maršbataljon 2015«, ki bo potekal v nedeljo, 25.1oktobra s pri-četkom ob 9. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Podali se bodo na 5 kilometrov dolgo pot proti bližnjemu hribu Primož, ki bo polna zanimivih preizkušenj in izzivov. ta teden [ q | || q st pred 100 leti »Vojna uničuje in ustvarja,« piše Edinost. »Vojna je veliko zlo, neizmerna nesreča za človeštvo. Ne le, da uničuje duševne, kulturne in gospodarske vrednote, ki jih je ustvarilo človeštvo tekom dolgih časov z velikimi napori duha in telesa, marveč tudi zahteva zastonj v vsem snovanju za napredek človeštva in njegovo vsestransko blaginjo. Da niti ne govorimo o najdragoce-nejem, kar imenuje človek svojo last: o potokih prelite krvi, o izgubah na človeškem življenju. To bi bila ena, neizrecno žalostna stran vojne. Ali vojna prinaša tudi dobro, ker ustvarja!! Četudi ne direktno, ampak s tem, da po svojem učinkovanju odpravlja marsikatero zlo, ki je razjedalo in zastrupljalo organizem človeške družbe in s tem silno oteževaio dosezanje tistih visokih ciljev, po katerih morajo stremiti vsi ljudje, pa naj govore ta ali oni jezik. Vojna je huda, trda, ali v mnogih pogledih vendar koristna šola, ki preporaja človeka in ga s svojimi grozotami dovaja do izpoznanja, koliko je škodil sebi in sočloveku, udajajoč se slabim instinktom in nagnenjem. Tudi sedaj, med najstrašnejšo vseh vojen, se mno-že pojavi, ki vzbujajo nade, da se, če že ne odpravi, pa vsaj izdatno ublaži enega najgrjih in za človeško skupnost najpogubnejih instinktov: sovraštvo človeka proti človeku, skupnosti proti skupnosti, le zato, ker sta ju rodili materi, ki ne govorita istega jezika in pripadata vsaka drugemu narodu! To je tisto zlo, ki ga označamo z besedo: narodno sovraštvo. To zlo občutimo posebno v naši državi, tu imamo klasičen, uprav šolski izgled, koliko škoduje skupnosti sovraštvo med narodi. Mesto, da bi ljudje vsak po svoji plemenski individualnosti, vsak po svojih potih in se svojimi sredstvi, svojim jezikom in svojimi duševnimi darovi, sodelovali za korist sveh, si nasprotujejo in ovirajo drug drugega v svojem napredku, na ustvarjanju novih vrednot, ki bi se združevale v dragoceno last vseh. Med sedanjo vojno, pravimo, se množe pojavi, ki pričajo, kako prosvetljeni duhovi v vseh narodih zamenjajo izpoznavati, koliko zlo je sovraštvo, ter začenjajo priporočati vztrpljivost, ki je pogoj za medsebojno spoštovanje, neizogibni predpogoj za blagoslovljeno vzajemno delo, podlaga za doseganje velikih ciljev človeštva. Mi smo zabeležili že mnogokateri tak tolažljiv pojav.« TA teden £ p h I ti d bs k i _d h ev hi k pred 50 leti Slovenski klub je v teh dneh vstopil v svojo četrto sezono delovanja. »Večer je bil namenjen družabnemu snidenju starih in novih prijateljev kluba, vendar pa mu je prisotnost Komornega zbora pod vodstvom Ubalda Vrabca dala pečat prijetne kulturno - družabne prireditve, tako da lahko rečemo, da je Slovenski klub vstopil s svojo četrto sezono dejansko že z aktivnim programom na visoki kvalitetni ravni, kakršno lahko nudi le tak zbor, kot je Komorni zbor. Seveda pa brez otvoritvene formalnosti tudi ni šlo. Dr. Robert Hlavaty je v svojem otvoritvenem nagovoru pozdravil vse prisotne in izrazil ne samo svojo željo, temveč tudi prepričanje, da bo tudi nova sezona Slovenskega kluba pomenila bogat prispevek h kulturnemu življenju naše slovenske skupnosti v Trstu. Omenil je, da bo Slovenski klub tudi letos prirejal svoje tradicionalne torkove večere, ki bodo obsegali ne samo predavanja, ki bodo ostala srž njegove dejavnosti, temveč tudi koncertne večere, slikarske razstave in družabne prireditve vključno z izleti družabno - kulturnega značaja. Zahvalil se je Komornemu zboru, da se je odzval vabilu za sodelovanje na tem otvoritvenem večeru in pozval vse stare prijatelje kluba, naj si nekako prevzamejo za svojo dolžnost, da v letošnji sezoni pripeljejo na torkove večere vsak, vsaj še po enega novega obiskovalca, da se bodo vrste klubovih prijateljev še povečale in da se bo s tem povečala tudi kulturna vloga Slovenskega kluba v samem središču mesta. Po besedah dr. Hlavatyja je Komorni zbor pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zapel z njemu lastno ubranostjo vrsto pesmi: Lajovičevo Pomladni spev, Vrabčevo Rdeča tulpa, Cainovo Deep River, dalmatinsko narodno Hvalite se Kaštelanke, Ukmarjevo Zoga in tržaško narodno Kej me bš teku zamero. Sledila je prijetna domača družabnost ob omizju, med katero je Komorni zbor zapel še marsikatero veselo.« 2 o sobota' 17- °ktobra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E naš pogovor - Števerjanski odbojkar Loris Mania (Copra Piacenza) o polfinalu EP Igral je za Italijo, navijal bo za Slovenijo Odbojkar italijanskega prvoligaša Copre iz Piacenze, Števerjanec Loris Mania, bo pozoren spremljevalec današnjega nekoliko neobičajnega polfinalnega dvoboja evropskega moškega odbojkarskega prvenstva med Slovenijo in Italijo (začetek ob 16.45). Loris, povejte po pravici, ali vas morebiti kar moti, da ne bi tudi vi igrali na tej tekmi, kajne? (Mania je bil od leta 2007 do 2010 član italijanske državne reprezentance, s katero je zbral 56 nastopov). Gotovo. Jutri (danes op. av.) bi rad bil na igrišču. Ampak ne v dresu Italije, temveč Slovenije (smeh). Tokrat bom brez vsakršnih zadržkov navijal za Slovence. Ali ste pričakovali, da se bo Slovenija uvrstila v boj za kolajne? Nisem, čeprav vsi dobro vemo, da so slovenski odbojkarji odlični. Tehnično ne zaostajajo za drugimi, saj igrajo v najboljših evropskih ligah. Veliko jih igra v Italiji. Selektor Andrea Giani je seveda dodana vrednost. Vcepil jim je zmagovalno miselnost. Velja. Giani, z njim nisem sicer nikoli igral, je bil vedno pozitiven človek in dober motivator. Nikoli ne popusti. Vedno verjame, da se da tudi že izgubljeno tekmo osvojiti. Vcepil jim je tudi nov način dela. Več je discipline. Vsi so okrepili taktično znanje. Prinesel je red in disciplino. Z njegovo pomočjo si je Slovenija izborila nastop v Svetovni ligi ter z uvrstitvijo v pol- Selektorja Giani in Blengini glavna kovača uspehov Slovenije in Italije finale evropskega prvenstva si je matematično zagotovila igranje na Euro 2017. Kar vem (iz pogovorov s Tinetom Urnautom, ki je lani igral z mano v Latini), imajo slovenski odbojkarji odličen odnos z Gianijem. Vsi so zelo zadovoljni. Že pred vsemi uspehi so bili Slovenci prepričani, da bodo z Gianijem uspešni. Kako bo tekma proti Italiji? Italijani so prepričani, da so že v finalu. To je za Slovence velika prednost. Gia-nijevi varovanci bodo dali vse od sebe. Povrh tega Andrea (Giani op. av.) odlično pozna vse Italijane in italijanski način igranja. Slovenija bo za Italijo prav gotovo trši oreh od Rusije, ki je igrala katastrofalno. Ne bi izključil, da bi lahko prišlo do presenečenja. Obeta se nam lepa tekma. Italijanski selektor Gianlorenzo Blengini je bil v lanski sezoni vaš trener v Latini. Kako bi ga ocenili? Tudi Blengini je odličen trener. Je človek, ki združuje. Tehnično je dobro podkovan. Hkrati je tudi odličen psiholog. Na treningih je zelo strog in nikogar ne gleda v obraz. Po treningu pa je iskren prijatelj. Večkrat smo zvečer šli vsi skupaj na pijačo. V mojem stanovanju ali pri kakem drugem soigralcu smo večkrat organizirali večerje. S prejšnjim selektorjem Maurom Berrutom očitno ni bilo pravega »feelin-ga« ... Nekaj ni šlo. Fantje niso bili zadovoljni. Poznalo se je na rezultatih. Ko je prišlo do zamenjave, se je odnos spremenil in Italijani niso zgrešili glavnega letošnjega cilja, uvrstitve na olimpijske igre v Riu prihodnje leto. Katera reprezentanca pa je favorit v drugem polfinalu med Francijo in Bolgarijo? Absolutno Francija, ki je izjemno ui- Števerjanski odbojkar Loris Mania, ko je še oblekel dres državne reprezentance Italije ansa i) if H 4 grana ekipa,čeprav igra Bolgarija pred domačimi navijači. »3:2 za Slovenijo« Tak rezultat je napovedal Loris za današnjo polfinalno tekmo proti Italiji. »V sredo, pred tekmo Slovenije proti Poljski, sem bil na kosilu s soigralcem Samuelom Papi- jem. Malo za hec, malo zares mi je predlagal, da bi skoraj tvegal in stavil par evrov za zmago Slovenije proti Poljski s 3:1. '3:1 že ne, ampak 3:2 bi lahko', sem mu odgovoril. Naposled nisva nič stavila. Po treningu smo v slačilnici gledali tekmo in sva se spomnila: 'Če bi stavila..'. To le mimogrede,« je še dodal Mania. SuperLega: Macerata favorit Drugi konec tedna se bo začela italijanska A-liga (SuperLega). Vaša Piacen-za bo v uvodnem krogu (v nedeljo, 25. oktobra ob 18.00, neposredni prenos po Lega Volley Channel) igrala proti Milanu. Milano se je letos okrepil in cilja visoko. Glavni favorit za »scudetto« je Ma-cerata, pri kateri igrata italijanski repre-zentant Osmany Juantorena in Slovenec Klemen Čebulj. Pa tudi Srba Dragan Stan-kovič in Marko Podraščanin ter francoski libero Jenia Grebennikov (sicer Rus po narodnosti. sin nekdanjega odbojkarja Borisa Grebennikova). Močno ekipo bosta imela tudi Trentino Volley in Perugia. V Tren-tu igra Tine Urnaut. Kateri so vaši cilji? Mi ciljamo na play-off. Kako pa je živeti v Piacenzi? Super. Mesto je prijazno. Sicer sem Piacenzo že poznal, ker sem tu igral že pred devetimi leti. V klubu je vzdušje izjemno. Kar nekaj nas je starejših. Ali že razmišljaš o koncu kariere (Loris je star 36 let)? Sploh ne. Igral bom, dokler bo mogoče. Dokler bodo zdržala kolena (smeh). Letos sem s Piacenzo podpisal dveletno pogodbo. Ali se domov, v naše kraje (rodni Šte-verjan in Trst, kjer stanuje z ženo) vračate redno? Vsak konec tedna, če se le da. Do Trsta imam tri ure vožnje z avtomobilom. To ni veliko. Najbližje (za nas) bo Maniajeva Piacenza igrala v Padovi (24. januarja) in Ve-roni (15. novembra). Jan Grgič košarka Pall. Trieste prepričljivo ugnal Imolo Pallacanestro Trieste - Andrea Costa Imola 87:54 (29:9; 51:31; 69:37) Pallacanestro Trieste: Coronica 4, Parks 16, Zahariev 21, Pipitone 4, Landi 5, Prandin 7, Baldasso 7, De Marchi 2, Pe-cile 9, Canavesi 6, Bossi 6, Ferraro. Pallacanestro Trieste je v antici-pirani tekmi tretjega kola vzhodne skupine A2 lige dosegel svojo prvo zmago. Prepričljivo je premagal doslej nepremagano Imolo. Tržačani so vodili že od začetka tekme in si takoj priigrali prednost dvajsetih točk. Tokrat je šlo vsem od roke, še predvsem pa Zaha-rievu, ki je bil glavni akter začetnega vodstva. Gostjom pa, nasprotno, ni šlo in ni šlo. Dalmassonova ekipa je tokrat igrala zelo odločno in uspešno v obrambi in uspešno izvedla tudi več protinapadov. Na koncu se je kar enajst igralcev vpisalo med strelce. Marko Oblak Škandal v Nemčiji BERLIN - Izvršni odbor mednarodne nogometne zveze FIFA je leta 2000 podelil SP 2006 Nemčiji, ki je le za en glas (12:11) premagala protikan-didatko Južno Afriko. Po petnajstih letih pa nemški tednik Der Spiegel obsoja nemško nogometno zvezo DFB, da je s sredstvi iz črnega fonda plačala podkupnino v višini 6,7 milijona ameriških dolarjev, s katerimi naj bi kupila glasove pri podeljevanju organizacije prvenstva. Nemci trdijo, da znesek nima nič s tem in so ga namenili kulturnemu programu Fife. Končali na 13. mestu HAIFA - Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 470 v Haifi končali na 13. mestu. nogomet - Jutri v Milanu »derbi Italije« Inter - Juventus Ali bo leto Fiorentine? Letošnja sezona A-lige je nedvomno med najbolj negotovimi v zadnjih letih, če ne celo desetletjih Po dvotedenski prekinitvi zaradi nastopov reprezentanc bo znova v ospredju državno prvenstvo. Osmi krog v nogometni A-ligi bi lahko bil za nekatere ekipe že odločilen. Tako meni tudi Juventusov in reprezentančni branilec Andrea Barzagli. Slednji je jasno povedal, da v primeru poraza na nedeljski tekmi proti Interju, lahko Turinčani pozabijo na peti zaporedni naslov. Kar bi bila, glede na to, da smo šele oktobra meseca, prava senzacija. Letošnja sezona A-lige je nedvomno med najbolj negotovimi v zadnjih letih, če ne celo desetletjih. Morda gre celo za eno izmed sezon, ko se z lovoriko italijanskega prvaka okitila ekipa, ki ni bila med glavnimi kandidati za naslov. Podobno kot se je dogodilo leta 1991 s Sampdorio in še prej leta 1985 z Verono. Ali vsaj, kar bi bilo prvič po letu 2001, da naslova ne bo osvojila ena izmed treh najbolj trofejnih ekip na apeninskem polotoku, to se pravi Juventus, Milan in Inter. Kandidatov za naslov ostaja še veliko (Fiorentina, Inter, Lazio, Roma, Napoli in, zakaj ne, Juventus, manj možno Milan); trenutno rastejo kotacije Fiorentine, Rome, Napolija in Juventusa, obratno padajo Interje-ve, Milanove in Laziove. Ravno jutrišnja večerna tekma (na San Siru ob 20.45) med Interjem in Juventusom, tako imenovani derbi Italije, je osrednji dvoboj tega kroga v A-ligi, a glede na sedanje stanje na lestvici bi si najbrž zaslužil naziv najpomembnejše tekme obračun med Napolijem in Fiorentino, saj sta ti dve ekipi doslej zbrali skupno 30 točk (Fiorentina je na vrhu razpredelnice z 18 točkami, Napoli jih ima 12), medtem ko Inter (16) in Juventus (8) »tehtata« le 24 točk. Celo dvoboj Sassuolo (12) - Lazio (15) je v tem Napadalec Interja Stevan Jovetič ansa trenutku več vreden. Kot rečeno je za Juventus lahko nedeljska tekma že odločilna. Precejšnji zaostanek od vodilne Fioren-tine (10 točk) in drugouvrščenega Interja (8 točk) bi se za črnobele vidno zmanjšal v primeru pozitivnih rezultatov, postal pa bi precejšen (ali celo pretiran) v primeru poraza stare dame na San Siru. Trener Interja Mancini nima težav s postavo, saj so na razpolago vsi najboljši. Po vsej verjetnosti se bo Interjev strateg opredelil za sistem igranja z eno polšpico (Perišicem) za napadalno dvojico Jovetic-Icardi. Prava zmes fizičnosti in tehnike, a težave Interja so zlasti obrambnega značaja, tako da bo najbrž odločitev o zmagovalcu tega po nekaj letih znova pomembnega dvoboja ravno v (ne)uspešnosti obrambne četverice (Telles-Miranda-Murilo-Santon) pri kljubovanju napadov Morate, Dy-bale in ostalih. Trener Juventusa Allegri je še brez Lich-steinerja, najbrž ne bo tvegal niti Mandžukica, prvič pa bo na sredini igrala dvojica Khedira-Marchisio. Jutri ob 15. uri bo prišlo do dvoboja dveh ekip, ki sta v tem trenutku v najboljši formi. Fiorentina je po šestnajstih letih znova sama na vrhu lestvice in s štirimi prejetimi goli najmanj ranljiva obramba v A-ligi, vendar ekipa portugalskega stratega Paula Souse, bo tokrat pod hudim pritiskom udarne napadalne trojice Sarrijevega moštva, ki jo sestavljajo Insigne, Higuain in Callejon. Napoli je namreč pred prekinitvijo šokiral navijače Milana z zmago v gosteh s 4:0. Še najbolj bi se lahko v tem krogu okoristila Roma, ki naj ne bi imela pretiranih težav osvojiti celotnega izkupička proti Empoliju, in se ob pravem razpletu povzpela iz četrtega na drugo mesto. Že danes bi lahko prišlo do nove zamenjave na klopi. Večerna tekma (ob 20.45) med Torinom in Milanom bi lahko bila usodna za trenerja črnordečih Sinišo Mihajlovica, ki si nikakor ne more privoščiti novega poraza. Ob 18.00 bo Roma igrala proti Em-poliju. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 17. oktobra 2015 2 1 košarka - V državni C-ligi Jadran v Oderzu Četverica košarkarjev prispeva kar 82 % točk Košarkarji Jadrana se s polno paro pripravljajo na četrto prvenstveno tekmo v letošnji C-ligi gold, ki bo na sporedu jutri ob 18. uri v Oderzu. Varovance trenerja Mure čaka tokrat zelo težka naloga, saj bodo pred seboj imeli zelo solidnega nasprotnika, ki na papirju zagotovo spada med favorite v letošnji sezoni. Oderzo ima v lestvici prav toliko točk kot Jadran, saj je prvi dve tekmi zmagal (67:69 proti Spi-limbergu in 81:62 proti Arzignanu), v prejšnjem krogu pa je klonil s 76:72 proti močnemu Tarcentu. Trener Giovanni Teso razpolaga z ekipo, ki ima nasprotne značilnosti, če jih primerjamo z Jadra-novimi. Ogrodje moštva sestavlja četverica odličnih igralcev, ki imajo za seboj A-ligaške izkušnje. Ti so vsi prekoračili 30. leto starosti, na igrišču pa prebijejo veliko minut, medtem ko mladi igralci v bistvu »grejejo klop«. In ravno na Baseia (povprečje 19 točk na tekmo), Palombito (14,5 točke na tekmo), Raminellija (14,5 točke na tekmo) in Causina (19 točk na tekmo) bo morala obramba Jadrana močno paziti, saj so omenjeni igralci prispevali 182 od skupno 222 točk (82%), ki jih je Oderzo dosegel v prvih treh krogih. »Oderzo razpolaga z zelo izkušeno in nadarjeno peterko, naša prednost pa je v tem, da lahko računamo na 10 igralcev, ki lahko stopijo na igrišče, medtem ko imajo nasprotniki nekoliko krajšo klop. Vsekakor so oni zelo solidna ekipa, prevladalo pa bo moštvo, ki bo uveljavilo svojo igro. Onipred-vajajo nekoliko počasnejšo in organizirano košarko, mi pa jih bomo morali presenetiti z agresivnostjo in z obrambo, kakršno smo že pokazali proti Padovi,« napoveduje Jadranov trener Andrea Mura. (av) D-LIGA - Sinoči: Sokol - Perteole 75:71 Jadranovec Matija Batich fotodamj@n Domači šport Danes Sobota, 10. oktobra 2015 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina DEŽELNI MLADINCI - 19.30 na Rouni na Proseku: Vesna - Lumignacco; 17.30 v Trstu, Ul. Sanzio: San Giovanni - Kras Repen POKRAJINSKI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco - Sovodnje ODBOJKA ŽENSKA D-LIGA - 18.00 na Rouni, Prosek: Kontovel Zalet - Oma KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 na Stadionu 1. maja v Trstu: Bor Radenska - Sistema Basket; 20.30 v Trstu, Ul. Dell'Istria: Don Bosco - Breg D-LIGA - 20.30 na Rouni, Prosek: Kontovel -Santos NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 17.00 v Zgoniku: Kras -Redentore 1971 MOŠKA D2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras A - Trieste Sistiana A Jutri nogomet - Vesna in Kras v 6. krogu elitne lige Potrebujeta zmago Nedelja, 11. oktobra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Chions; 15.00 v Gradišču: Gradisca - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Sant'Andrea San Vito; 15.00 v Trebčah: Primorec - Trieste Calcio 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Isonzo; 15.00 v Gradežu: Gradese - Mladost; 15.00 v Gorici: Pro Gorizia - Zarja 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Domju: Roianese - Gaja; 15.00 v Skocjanu ob Soči: San Canzian Begliano - Primorje DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Cordenonsu: Cordenons - Kras NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras - S. Andrea POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - 10.30 v Žavljah: Zaule - Zarja; 10.30 v Gradežu: Gradese - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans Medea KOŠARKA C-LIGA GOLD - 18.00 v Oderzu: Oderzo - Jadran ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Porcii: Domovip Porcia - Sloga Zalet UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica - Villesse NAMIZNI TENIS MOŠKA D3-LIGA OPEN - 11.30 v Zgoniku: Kras Open - San Giorgio A Pojutrišnjem Ponedeljek, 12. oktobra 2015 KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 20.45 na Rouni, Prosek: Jadran - Azzurra 2. AMATERSKA LIGA Gaja in Primorje tokrat v gosteh Po visokem porazu z 2:5 na Padričah proti Villesseju bo Gaja jutri igrala v Domju proti Roiane-seju, ki je doslej zbral le točko manj od Gaje, ima pa boljše razmerje med prejetimi in doseženimi goli Primorje bo prav tako jutri gostovalo v Škocijanu ob Soči. Tamkajšnja ekipa letos ni še zbrala zmage, zaseda pa spodnji del lestvice. Ravalicovi nogometaši bodo naskakovali zmago, saj so po več nesrečnih predstavah v prejšnjem krogu končno zmagali. □ Obvestila ŠZ BOR in KD Slavko Škamperle obveščata, da bo jutri s pričetkom ob 17.00 v dvorani KD Slavko Škamperle na Vrdelski cesti 7, predstavitev zbornika ob 60 letnici delovanja Stadiona 1. maj. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih od 20.15 do 21.15. Informacije na tel. št. 040200941 ali 3339482640. SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) V Repen se kot nasprotnik vrača Alessio Corvaglia (na levi), ki je v dveh sezonah v Krasovem dresu zadel 12 golov fotodamj@n V šestem krogu elitne lige naj bi kriška Vesna imela najlažjo nalogo na papirju, saj se bo pomerila z zadnjeu-vrščeno Italo San Marco iz Gradišča, medtem ko se bo repenski Kras na domačem igrišču v Repnu srečal z višje postavljenim Chionsom, ki je bil že pred začetkom sezone uvrščen v ožji krog boljših tekmecev. Jutrišnja nasprotnika tržaških enajsteric sta se pomerila v prejšnjem krogu. Po razburljivi tekmi je prevladal Chions s 3:2, trojček pa je dosegel Alessio Corvaglia (na sliki), ki je do lani branil barve Krasa v D ligi, medtem ko je za Gradiščane za dva gola poskrbel Nicol D'Aliesio, nekdanji igralec Zaul. Vesna je Chions že odpravila v tretjem krogu, Ism iz Gradišča pa je kljub zadnjemu mestu še vedno soliden nasprotnik, ki ga ne smejo podcenjevati. Kljub temu, da ni še osvojil vseh treh točk, se je resno upiral vsem nasprotnikom, kar dokazuje tudi razplet srečanja proti Chionsu. Trener Sandrin bo lahko spet računal na Božičiča in Coljo, odstoten bo Stefano Stanich. V Repnu bodo Žlogarjevi varovanci, z začetkom ob 15. uri, gostili ru-meno-modri Chions. Po izenačenem izidu proti Flaibanu, bi bile nove tri točke dokaj dobrodošle, saj jih v Rep-nu pogrešajo že od 2. kroga. Zaradi izključitve na prejšnjem srečanju v Flai-banu bo na tribuni sedel Maio, Daniele Tomizza je še pod vprašajem, Federico Pojani pa se še ubada s poškodbo. (mar) promocijska Juventina in Primorec za nove točke Po dveh koristnih zmagah v prejšnjem krogu se bosta Juventina in Primorec skušala povzpeti še višje na lestvici. S težjim nasprotnikom se bo srečal Primorec, ki bo v Trebčah gostil Trieste Calcio. Tržaška enajsteri-ca je doslej zbrala tri zmage in dva poraza, med tem je Primorec prvo zmago osvojil šelev prejšnjem krogu proti še više postavljeni Costalungi. V Štandrež pa prihaja tržaški Sant'Andrea, ki prvenstva ni začel najbolje. V petih krogih so Tržača-ni dosegli le eno zmago, neodločen rezultat ter tri poraze. Neodločeno je SantAndrea igral v prejšnjem krogu, ko je srečanje s fojdskim Ol3 zaključil pri 2:2. Po treh zaporednih zmagah pa Juventina preživlja dokaj pozitiven trenutek. Jutrišnji dvoboj bi moral biti zato v dometu Sepulcrijevih varovancev. Med temi bo zaradi disciplinskega ukrepa odsoten branilec Scrazzolo. 1. AMATERSKA LIGA Breg in Mladost z zahtevno nalogo Že danes se bosta v derbiju reke Soče v Sovodnjah ob 15. uri pomerila domače Sovodnje in Isontina. Popolnoma goriško srečanje bosta uprizorila doberdobska Mladost in Gradese. Po domači zmagi s Cor-monesejem z 1:0 Gonovi nogometaši odhajajo v Gradež s pozitivnimi občutki, saj so po zmagi proti Marianu v prvem krogu naleteli na nesrečen mesec. Pot Gradeseja v prvih krogih je bila zelo nihajoče: tri zmage v prvih krogih, ki sta jim sledila dva poraza, zadnji proti Isontini z 2:0. Breg bo v Dolini ob 15. uri gostil Isonzo. Končni neodločen izid prejšnjega srečanja v Romansu je Bre-žane pošteno razjezil, saj so bili v vodstvu vse do zadnje minute. Revanšo pa bodo morali iskati proti tretjeu-vrščenemu Isonzu, ki letos še ni beležil poraza, med tem pa je Breg slavil le na gostovanju v Krminu v drugem krogu. martin tul Geometer je v prostem času predvsem golfist Neposreden stik z naravo, dobra družba, fizična in predvsem umska sprostitev. Tako je 32-letni Mačkovljan Martin Tul upravičil svojo strast do igranja golfa, športa z izredno dolgo zgodovino, ki je zopet postal olimpijski, saj je bil pred kratkim uvrščen v spored bližajoče olimpiade v Riu. Tul se je golfu približal pri 25. letih in po teoričnem ter praktičnem izpitu postal član Golf Kluba Lipica: »Brez dveh izpitov ne moreš igrati, če pa želiš stopiti na igrišče, moraš postati član golf kluba,« nam je razlagal geometer, ki se ob koncih tedna 3-4 ure redno mudi na golf igrišču. »Golfu se res posvečam rekreacijsko in to, kolikor mi dopušča prosti čas. Najbolj uživam na blejskem golf igrišču, kije bilo zgrajeno za kralja Karadordeviča, drugače zahajam še na igrišče na Otočcu, na Mokrine, in seveda na Padriče,« je dejal ljubitelj športne discipline. Golf pa je poznan tudi po posebnem športnem bontonu ali etiketi, saj na golf igrišče igralci lahko stopijo le, če spoštujejo določena pravila oblačenja, ki jih Tul dobro pozna: »Poletna majica mora imeti ovratnik, spodnji rob hlač pa mora segati pod koleno. Še bolj kot na oblačila pa je igralec pozoren na golf palice. Teh je za vse žepe in okuse. Amaterji si pomagamo med sabo, tako da lahko pri izkušenemu golfistu odkupiš set dobrih rabljenih palic že za 1.000 evrov.« Raven kakovosti igralca golfa izkazuje njegov handicap. Najvišja stopnja je 54. Tul je svojega že znižal na 35,5, v prihodnjem letu ga želi znižati na 30, dolgoročno pa bi bi želel osvojiti handicap 10. »Nižanje handicapa lahko dosežem le z igranjem turnirjev od pomladi do jeseni. Golf lahko igraš tudi pozimi, takrat pa je turnirjev manj. Igrišče pa zaprejo le, ko sneži, sicer golfisti najbolj pazimo na strele, zato preden odidemo na igrišče, preverimo vremenske razmere,« pravi rekrea-tivec, ki v prostem času tudi poje pri MePZ iz Mačkovelj, pri katerem je bil nekaj časa tudi predsednik. Obenem je Martin Tul tudi skavt in voditelj pri SZSO, v Mačkovljah pa skrbi za skupino pritrkovalcev. V prostem času pa se Tul posveča tudi gorskemu kolesarstvu: »Kolesarstvo sem vzljubil že kot otrok, rad imam predvsem klance. Posebnih podvigov nisem opravil, si pa štejem v čast, da včasih preko-lesarim tudi do 50 kilometrov.« (mar) 22 4 Sobota, 10. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad srednjo Evropo je plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad Alpami jedro hladnega in vlažnega zraka. Od jugozahoda priteka nad naše kraje vlažen zrak. Povsod po deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme; možne bodo krajevne plohe in kakšna nevihta, ki bo verjetnejša ob morju in v spodnji nižini. Ponoči se bodo v spodnji nižini lahko pojavljale meglice. Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bodo rahle krajevne padavine. Popoldne bo povečini suho z obdobji sončnega vremena. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 17 stopinj C. Prevladovala bo spremenljiva oblačnost. Možne bodo krajevne plohe ali kakšna nevihta, ki bo verjetnejša v spodnji nižini in ob morju. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. V ponedeljek bo oblačno, občasno bo deževalo. I £ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ¿g ob 18.17 □ Dolžina dneva 10.54 Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 21.12 Leta 1987 - Predvsem zjutraj je bilo za sredino oktobra nenavadno toplo. Ob 7. uri zjutraj so na postaji Portorož Beli Križ izmerili 18,4 °C, v Novem mestu je bilo 18,2 °C, na Vrhniki 18,0 °C, v Stari Fužini 16,5 °C in v Ratečah 14,4 °C Danes: ob 5.32 najnižje -20 cm, ob 11.28 najvišje 39 cm, ob 18.20 najnižje -37 cm. Jutri: ob 0.30 najvišje 17 cm, ob 6.02 najnižje -12 cm, ob 11.58 najvišje 32 cm, ob 18.59 najnižje -32 cm. 3 -3 -5 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3 in v gorah 3,5. Bombaž lepili nazaj na grme LONDON - Lokalni funkcionarji v Uzbekistanu so od kmetov v vasi Šahartepa zahtevali, da že pobrani bombaž nalepijo nazaj na grme, na katerih je zrasel. S snežno belimi bombažnimi polji so namreč želeli narediti vtis na premierja Šavkata Mirijajeva, ko so zvedeli, da naj bi se popeljal skozi njihovo vas. Najbolje bi bilo, če bombaža kmetje še ne bi pobrali, ker pa so to že storili, so jim funkcionarji pač ukazali, naj bombažne kroglice prilepijo nazaj na grme, da bo premier videl, kako bogata žetev tega najpomembnejšega pridelka v Uzbekistanu se obeta, piše britanski Guardian. Kubanski glasbeniki v Beli hiši ŠVICA - Na jutrišnjih volitvah Po napovedih se obeta krepkejši obrat v desno BERN - V Švici bodo v nedeljo parlamentarne volitve, po napovedih anket pa se po očitno učinkoviti predvolilni kampanji strašenja pred tujci, ki so jo izvajali nacionalisti in konservativci, državi obeta še krepkejši obrat v desno. Ta sicer zaradi edinstvenega političnega sistema alpske države ne bo imel dramatičnih posledic za prihodnjo vlado.Naj-glasnejša med nacionalisti in desničarji je Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je med kampanjo med drugim svarila, da bi lahko v Švici čez 15 let namesto trenutnih osmih milijonov živelo deset milijonov ljudi, a le še polovica med njimi naj bi bila Švicarjev po rodu. »Pokažite, da ste proti zlorabi azila in brezmejnemu priseljevanju,« se glasi eden izmed sloganov SVP, navaja nemška tiskovna agencija dpa. SVP bo v nedeljo glede na javnomnenjske raziskave postala še močnejša, saj se ji obeta skoraj 28 odstotkov glasov. Leta 2011 jih je dobila 26,6 odstotka. Na prirast glasov lahko računa tudi desno usmerjena državljanska Liberalno-demokratska stranka (FDP), ki bi se lahko prerinila na tretje mesto. Ankete ji napovedujejo 16,7 odstotka glasov, medtem ko jih je leta 2011 dobila 15,1 odstotka. SVP in FDP napovedujejo pridobitev dodatnih deset poslanskih mandatov v nationalratu, medtem ko naj bi na drugi strani izgube utrpeli socialni in krščanski demokrati ter zeleni in zeleni liberalci. Drugo mesto bodo glede na napovedi raziskav zasedli socialdemokrati (SP), ki pa naj ne bi dosegli 20-odstotne podpore. Napovedi volilnih izidov je sicer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA treba obravnavati z nekaj previdnosti, saj na primer inštitut gfs.bern v svojih napovedih navaja 2,2-odstotno možnost napake. A hkrati Švicarji glede na ankete dejansko med največje težave svoje države štejejo vprašanja, ki zadevajo migracije, tujce, integracijo, azil in begunce. Tem temam s kar veliko razdaljo sledijo EU, Evropa in dvostranski sporazumi. Tudi okolje se ni uvrstilo med prvo peterico perečih vprašanj, prav tako zaostaja brezposelnost, ki pa je zahvaljujoč mednarodno izredno konku- renčnemu švicarskemu gospodarstvu zgolj 3,1-od-stotna. Kot so komentirali v gfs.bern, se še nikoli v zadnjih 20 letih pričakovanja v predvolilni kampanji niso tako zelo vrtela okoli ene same teme kot tokrat. Kljub napovedanemu obratu v desno pa ni pričakovati dramatičnih posledic pri sestavi prihodnje švicarske vlade, kar bo decembra ena izmed prvih nalog novega parlamenta. Razlog za to je edinstven politični sistem Švice, zaradi katerega niti veliki volilni premiki ne vodijo k povsem drugačni vladi. Švica je demokracije konkordance, kar pomeni, da v vladi po možnosti sodeluje čim več političnih sil, odločitve pa se sprejemajo skupaj, po možnosti soglasno. In tako lahko iz vlade izpadejo tudi kandidati najmočnejše stranke, pojasnjuje dpa. Kot dodaja, SVP zaradi t. i. čarobne formule tako ali tako ne more dobiti več kot dveh ministrskih stolčkov, ne glede na to, kako uspešna bo s svojo kampanjo. V sedemčlanski vladi oz. bundesratu je trenutno zastopanih pet strank širokega političnega spektra. Poleg SVP, SP in FDP še krščanski demokrati (CVP) in stranka BDP, ki se je odcepila od SVP. Slednji se drugi ministrski stolček obeta na račun BDP. Švicarska vlada tudi ne pozna premierja, ki bi določal njene usmeritve. Delo bundesrata usklajuje minister ali ministrica, ki se zamenja enkrat letno in je zgolj prvi oz. prva med enakimi. Švicarsko konkordanco dopolnjuje neposredna demokracija, spričo katere ima zadnjo besedo pri novih zakonih ljudstvo, ki se o njih izreka na referendumih. To, kar SVP ne uspe doseči v vladi in parlamentu, lahko spravi skozi na referendumu. Švicarji so že glasovali o kar nekaj pobudah SVP, ki ji je tako med drugim uspelo doseči prepoved gradnje minaretov in izgon tujcev, ki zagrešijo kaznivo dejanje. Med referendumske uspehe lahko SVP šteje tudi zakonsko omejitev dotoka tujcev s kvotami, ki morajo biti uvedene do leta 2017 in veljati tudi za državljane EU, spominja dpa. Andrej Juvan Kmetec WASHINGTON - Slavna kubanska glasbena skupina Buena Vista Social Club je v četrtek nastopila v Beli hiši v okviru proslave meseca španske kulture. To je bil prvi nastop kubanske glasbene skupine v Beli hiši po več kot pol stoletja in pomeni nov dokaz normalizacije odnosov, ki sta jo začela predsednika Obama in Raul Castro po lanskoletni izmenjavi zapornikov. Skupino Buena Vista Social Club sta leta 1996 ustanovila kubanski skladatelj Juan de Marcos in ameriški kitarist Ry Cooder. fotoutrip "15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskama@primorskl.eu (Fotogra fijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. oktobra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Setteregioni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buon-giorno benessere 11.05 Line Verde Oriz-zonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Nad.: Legami 15.45 Sabato In 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ti lascio una canzone RAI2 6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The Millers 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Once Upon a Time 8.25 Serija: Heartland 9.10 Sulla Via di Damasco 9.45 Parlamente Punto Europa 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzo-giorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Countdown 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 RAI4 14.00 Pechino Express 16.40 Delitti in Paradiso 17.45 Novice 17.50 Warehouse 19.25 Rai Player 19.35 Secrets and Lies 21.10 Nad.: Non uccidere 22.55 Sorci Verdi RAIS 13.50 Capolavori della natura 14.45 Wild Africa 15.50 Cinque buoni motivi 15.55 Gledališče: Ministro a riposo 18.35 Novice 18.40 L'altra meta dell'arte 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.40 Una biblioteca, un libro 21.15 Fuerza bruta 22.15 Petruška - Impara l'arte 22.50 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.25 23.40 Roma Daily 13.45 Film: Vive-re e morire a Los Angeles (akc.) 15.45 Film: La Pantera Rosa 2 (kom., '09, i. S. Martin) 17.20 Novice 17.25 Rai Player 17.30 Film: Gli inesorabili (vestern, '60, i. B. Lancaster) 19.40 Film: Alibi (kom.) 21.15 Film: La battaglia di Midway (voj., '76, i. H. Fonda) RAI PREMIUM 12.30 Serija: L'ispettore Gently 14.05 Cult-Fiction 14.30 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.35 Nad.: E arrivata la felicita 16.35 18.55 Stasera tutto e possibi-le 18.50 Novice 19.10 Rai Player 19.20 Nad.: Questo nostro amore 21.20 Film: Non avere paura - Un'amicizia con Papa Woj-tyla (dram.) 23.15 Nad.: Amanti e segreti _RETE4_ 6.45 Media Shopping 7.35 Nad.: Due per tre 8.05 Film: Il tenente dei carabinieri (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.35 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Fire Down Below -L'inferno sepolto (akc., '97, i. S. Seagal) 7.30 Serija: Zorro 8.15 Film: Maddalena... zero in condotta (kom.) 9.35 Film: Cerasella (kom.) 11.15 Nad.: Doc Matrin 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 12.30 14.45 Rubrike 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.00 The Cooking Show -Il mondo in un piatto 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piace-re della scoperta 0.10 Stelle nere LAEFFE 23.40 Film: Coraggio... fatti ammazzare (det., '83, r. in i. C. Eastwood) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Serija: Aftermath 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - Le ragioni del cuore (rom.) 15.40 Nad.: Il segreto 16.10 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Tu si que vales _ITALIA1_ 6.50 Risanke in otroške oddaje 8.15 Film: Scooby-Doo - L'isola degli zombi (anim.) 9.55 Film: Camp Rock 2 - The Final Jam (muzikal) 11.50 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 2015 13.25 Šport 14.00 Film: Nitro Circus - The Movie (akc.) 15.50 Film: Speed Racer (akc.) 19.00 Studio Life 19.20 Film: I Flintstones (kom.) 21.10 Film: Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini (fant.) 23.40 Motociklizem: SP Superbike 2015 _IRIS_ 14.20 Film: Kundun 16.45 Note di cinema 16.50 Adesso cinema 17.15 Film: Burn After Reading - A prova di spia (kom., '08, i. G. Clooney) 19.10 Film: Spaghetti a mezza-notte (kom., It., '81) 21.00 Film: La moglie in bianco... l'amante al pepe (kom., It., '81, i. L. Banfi) 22.55 Film: L'insegnante (kom.) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 11.50 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.40 Chi guida meglio? 15.20 Serija: Ironside 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.05 Cuochi e fiamme 8.20 17.45 I menù di Benedetta 13.1019.00 Chef per un giorno 15.20 Film: The Fan - Il mito (dram., '96, i. R. De Niro) 18.55 Dnevnik 21.10 Film: ... e giustizia per tutti (dram., '79, i. A. Pacino) 23.25 Film: Serpico (dram., '73, i. A. Pacino) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Speciale volontariato 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 0.30 Trieste in diretta 10.55 Chef Sara sulle Alpi 11.50 Jamie: Menu in 30 minuti 12.55 17.55 Il re dello street-food 14.05 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Pollo alle prugne (dram.) 19.10 Storia segreta 21.05 Il terzo segreto di satira - Democrazia portami via 22.00 Bru-nori & Marcore - Una societa a responsa-bilita limitata 23.00 Nad.: Xanadu - Una fa-miglia a luci rosse CIELO 12.30 Fratelli in affari 14.00 15.15 Cucine da incubo 15.00 Novice 16.15 MasterChef Italia 18.15 Alessandro Borghese - 4 ri-storanti 19.15 Affari al buio 20.15 Affar di famiglia 21.10 Film: L'iniziazione (kom.) DMAX 12.30 I maghi delle auto 13.20 Incidenti di percorso 14.15 Nudi e crudi 15.05 Wild Frank: Asia 15.55 17.15 A mani nude nel-la palude 16.25 Porsche Carrera Cup Italia 17.45 Affare fatto! 19.30 Unti e bisunti 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ingegneria im-possibile 22.00 Come e fatto il cibo 23.45 La citta senza legge SLOVENIJA1 6.20 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Prekini! 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase 11.00 Dok. portret: 400 let iskanja 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.35 Potopisna serija: Vodni krog 15.00 Dok. odd.: Jejmo, postimo se, živimo dlje 16.00 Dok. portret: Tiha zmaga 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Pogrešani sin Sobota, 17. oktobra La7d, ob 23.25 VREDNO OGLEDA Serpico ZDA 1973 Režija: Sidney Lumet Igrajo: Al Pacino, John Randolph, Jack Kemoe in Barbara Eda-Young Al Pacino je tokrat Frank Serpico, zagnan, pošten, predan, iznajdljiv in svojevrsten policaj, ki obvlada tajne misije. Vsakič se našemi v nekaj drugega in stalno obrača kriminalce. In ker je uspešen, gre na živce vsem kolegom, ki ga imajo za čudaka. To je svet, kjer policaj ne more biti policaj, če ni hkrati lopov. Kruta realnost, ki jo je režiser Sidney Lumet slikal že pred več kot štiridesetimi leti, je navdušila gledalce prav z neverjetno spontanostjo in prepričljivim prikazom dogajanja. Serpico se tako znajde med policaji, ki niso policaji, marveč kriminalci, ki se delajo, da so policaji. Serpicova zgodba se je zgodila tudi v resnici, Lumet pa jo je na velika platna prenesel zares mojstrsko in se izognil številnim klišejem policijskih filmov. Izredni Al Pacino je v tem filmu ustvaril enega najbolj nepozabnih likov v svoji pestri karieri. PLANET TV 10.05 Ameriški Top Model 11.00 Nan.: Sedma nebesa 11.55 Nan.: Vojaške žene 12.50 Serija: Hiša vaših sanj 13.50 Ramsay rešuje hotele 15.00 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.50 Danes 19.30 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 23.25 Film: Zaklonišče (dram.) SLOVENIJA2 6.55 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 9.45 Na lepše 10.15 10 domačih 10.45 Polnočni klub 12.40 Potopis: Skrivnostni svet Majev 13.40 Gala Avsenikov večer 16.35 Odbojka: EP, Slovenija - Italija, polfinale, prenos 19.00 Razred zase 19.25 Kratki film: Izza kulise - Indiana Jones 19.40 Odbojka: EP, polfinale (m), prenos 21.45 Zvez-dana 22.25 Michael Flatley - Nepozabni večer 23.10 Odd.: Bleščica 23.45 Aritmi-čni koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.35 Potopisi 16.05 Folkest 2015 v Spi-limbergu 16.35 Arhivski posnetki 17.25 23.40 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Dimela cantando 22.15 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 22.55 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.45 12.40 Tv prodaja 11.00 Film: Maček v klobuku (kom.) 12.55 Slovenija ima talent 14.45 Film: Šanghaj (dram.) 17.05 Film: Trčeni profesor (kom., '96, i. E. Murphy) 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Film: Jezero smrti (krim.) _KANAL A_ 5.25 Motociklizem: MotoGP, VN Avstralije, kvalifikacije 8.00 17.00 Serija: Dva moža in pol 8.25 Serija: Odbita rodbina 9.25 ŠKL - Šport mladih 9.55 Tv prodaja 10.10 Serija: Nepraktični šaljivci 10.40 Top Gear 12.00 Film: Življenje s Picassom (dram., '96, i. A. Hopkins) 14.30 Serija: Goldbergovi 15.00 Film: Sanjač in junak (akc.) 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Celje -Maribor 20.00 Film: Izbruh (dram., '95, i. D. Hoffman) 22.30 Film: Zverine (kom.) 22.00 Film: Šepetati konjem (dram., '98, i. R. Redford) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50, 14.40 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ - radijska nadaljevanka, režija Marko Sosič - 3. del, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 ,03 ll \ GORICA Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE I I i ZA NOVE KOLEKCIJE POMLAD-POLETJE 2015 SESLJAN (TS) Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE Ponudba velja do 31. oktobra 2015 TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 11 Tel. +39 0432 660524 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED! i Ji / \6 POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it