OBVEZN. IZVOD JUNIJ 2009 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 30. junij 2009, letnik XIII Rive d.o.o. povzroča izgubo zdravstvenemu domu Društvo za razvoj podeželja 50 let dolenjevaške šole Izobraževanje Romov edina rešitev Z davkom na nepozidana zemljišča na voljo nove gradbene parcele lOO let hrovaške cerkve Franc Jaklič, rokodelec Matija Bartol, tolkalist Nemška vas skozi čas Ribniški kemiki na poti uspeha Gorski kolesarji pripravili slovenski pokal Programi: Grajski večeri (str. 3) Lumpijada (str. 23) Razpis: Festival klavirskih harmonik (str. 27) Grajska pristava Marof že spreminja podobo, saj je kočevska Obnova pričela s prenovo. Prva sta odšla ostrešje in zidovje, do 31. julija 2010 pa naj bi bila zgradba povsem končana in pripravljena na rokodelski center, ki naj bi na 1400 kv. m. mesec kasneje tudi razporedil vsebino. Ta naj bi skrbela za ohranjanje rokodelskih spretnosti, saj je samo na področju Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka registriranih 60 rokodelcev, 30 pa jih ima rokodelsko obrt registrirano kot dopolnilno delo. Fotografija Marofa je le še arhivska. Zdaj tudi nadstropja, ki je tu viden, ni več. Ribniška občina vendarle v bliskovitem preobratu ni dvignila roke in na razpolago ponudila objekt Marof. Po Jakličevih spoznanjih ribniški rokodelci podpirajo ustanovitev centra in ne pravijo, da gre za neumnost, čeprav zdaj še niso del zgodbe. Trenutno vodita postopek Območna obrtna zbornica in Občina. Ko bo jasna vsebina, se bodo morali rokodelci odločiti, kdo in koliko bo pripravljen sodelovati. »Če se bo roba promovirala in prodajala - le kako bi sploh kdo od nas lahko bil proti?« Prodaja bi lažje stekla, če bi bili izdelki opremljeni z obljubljeno geografsko označbo, a pri VSESLOVENSKI ROKODELSKI CENTER LAHKO NAREDIMO SAMI, LE PRAVI LJUDJE NAJ POPRIMEJO Polemika o centru seje začela potem, ko je projekt že nekaj časa tekel, vnela seje pa, ko so prispela evropska sredstva in so občinski svetniki morali le še potrditi, da bodo pri 1,4 - milijonski investiciji dali okrog 600.000 EUR. Ostalo da Evropska unija. V suhi robi in lončarstvu naj bi se skrival produkt, ki bo potegnil naprej ribniški turizem, je prepričana Območna obrtna zbornica kot krovna organizatorica projekta. Najostrejši kritiki pravijo, da si posamezniki le postavljajo brezploden spomenik, večinsko pa ribniško okolje center sicer podpira, a ga moti, da investicija finančno ni razdelana in da bo projekt v najboljšem primeru moral zaživeti v rokah kake dobre menedžerske ekipe, ki bo denar prinesla še od kje drugje, ne le od vstopnine. Franc Jaklič Za rokodelski center naj bi bili že načelno sklenjeni dogovori z dvema rokodelcema, ki bi tam imela svoji delavnici. Franc Jaklič, zaščitna blagovna znamka ribniškega suhorobarstva, pravi, da sam še ni v igri, bi bil pa pripravljen del svojega dela preseliti na Marof. Njemu se projekt centra ne zdi sporen, ga v celoti podpira in trdi, da bo slej ko prej postal vseslovenski, kar je bila tudi prvotna ideja. »To zgodbo se da krasno narediti, le pravi ljudje naj poprimejo. Vsak, ki je sposoben, naj zdaj pristopi, drugače naj bo pa tiho. Politične stranke se bojijo, da bo center postal le obesek proračuna, a je projekt pač treba drugače zastaviti. Ce bomo zdaj presegli nesoglasja, smo zmagali! Navsezadnje smo vsi ZA, le določene nejasnosti moramo razčistiti.« Jaklič je pri vsej zgodbi že od začetka, ker je tudi član upravnega odbora sekcije za domačo in umetnostno obrt v Ljubljani in se spominja, kako sta v celotni sekciji samo on in še ena članica dala podporo Ribnici, vsi ostali pa so se zaradi drugačnih interesov obrnili proti. »Projekt in Ribničani smo bili že pred dvema letoma pohvaljeni, toda občutek smo imeli, da smo preveč napredni. In želela ga je Ljubljana. Mi pa smo ga želeli zato, da dobimo državno institucijo - denar - in magnet za naš turizem, saj je muzej suhe robe in lončarstva premalo. Potrebujemo živi muzej, z delavnico.« Zadnja informacija, ki je prišla iz ljubljanskih krogov je bila, da se prestolnica, ki se je prej tako potegovala, da bi vseslovenski rokodelski center napravila v Tobačni, od tega odstopila, ker za projekt nima denarja. Pa tudi mestna oblast nima toliko posluha za tradicijo obrti, pri potegovanju za center je šlo le za prestiž, meni suhorobar Jaklič in trdi, da se s tem Ribnici ponovno odpira priložnost, da naredi to, kar so dejali tudi že na Obrtni zbornici Slovenije - kadarkoli lahko preseže občinske in regionalne meje. »Lobirajmo in naredimo državni center, naj se vključijo še ostala ministrstva, kot je to bilo zamišljeno v začetku,- Zamisel je pravzaprav dal priznani etnolog dr. Janez Bogataj, potem pa nenadoma svojo podporo Ribnici umaknil brez uradne razlage in tudi prizadevanja takratnih poslancev Tanka in Drobniča niso zalegla. Rokodelstvo je marsikje izumrlo IN ČE BI S TEM, KO BI NAVDUŠILI ZANJ VSAJ ENEGA IZ POSAMEZNE GENERACIJE ŠOLARJEV, BI BILOPRAVLJEN POMEMBEN DEL POSLANSTVA CENTRA. ZDOMARJI ZDAJ RES KUPUJEJO ROBO V BOSNI, KER JE TU KMALU NE BO VEČ. PLETARJE NAŠTEJEŠ NA ROKE. SVOJ PLETENI KOŠ SEM SICER KUPIL OD RIBNIČANA, A GA JE IZDELAL NEKDO NA ŠTAJERSKEM. ZA STRUGARSTVO SE NAM NI BATI, MEDTEM KO KLASIČNI ROKODELSKI IZDELKI RES ugašajo. Marsikdo mi pravi, da za TAK DENAR KOT JAZ NITI NE BI DELAL. Jaz pa in mi prav nič ne manjka. Vsaj NIMAM KONKURENCE. (FRANC JAKLIČ) njej niso predvideli, da se mora vpisati tudi šifra izdelka, povrh vsega pa nekateri prispeli izdelki ocenjevalni komisiji niso ustrezali. Tako še vedno noben ribniški rokodelski izdelek ni opremljen z označbo, ki na trgu nekaj velja, čeprav sta minila že dva sejma, na katerih je bila obljubljena njihova prva predstavitev. Sicer je pa že 20 let prepozno za tak podvig, je prepričan Jaklič, ki je sam razdelil že preko 1000 brošur o tej označbi, za katero so kupci zelo zainteresirani. »Malo več sodelovanja med Območno obrtno zbornico, Miklovo hišo in Občino, ki to označbo pripravljajo, bi vse rešilo, saj je strokovnjakov dosti, a vsi na svojo stran vlečejo.« Danes svet veliko bolj ceni izvirnost in pri rokodelcih se ta kaže tako, da se turisti z avtobusi odpeljejo na dvorišča rokodelcev in v prostorih, ki dišijo po lesu in so preplavljeni z žaganjem, več zvedo in vidijo, si ogledujejo in kupujejo izdelke. Franca Jakliča je v recesiji rešil prav turizem in samo maja se je k njemu pripeljalo ljudi za 20 avtobusov. S to dejavnostjo se torej da živeti, nisi pa bogataš, pravi. On je vendarle poglavje zase, saj taka romanja avtobusov niso ravno tipična za rokodelce. Mnogi iz njegovega ‘foha’ mu zato pravijo, da je njemu lažje, pa Jaklič, ki je svoj izdelek prvič prodajal na ribniškem sejmu leta 1978, odvrne: »Tudi ti bi jih lahko imel. Moraš vztrajati. Ko nisem nič prodal, me ni nihče videl. Treba je znat riskirat, saj se ve, da je delo s turisti sezonsko in je poletje sušno.« Kot sta tu še dve resnici: eni imajo dovolj naročil, pa nimajo niti prostora, da sprejmejo avtobus; druga: da so nekateri izvrstni mojstri svoje obrti, pa se ne želijo pojavljati v javnosti. Človek mora biti rojen za to in imeti žilico, da ga ne sprovocira 60 ljudi, ki se usujejo v delavnico in radi zastavljajo kaka provokativna vprašanja. Jaklič trdi, da ga še niso uspeli sprovocirati toliko, da bi klonil in mu na koncu priznajo, da je pravi Ribničan. Turisti, sploh slovenski, iščejo to, kar Ribničani pišemo v knjigah in brošurah. Češ da je šegavost pa podjetnost tu doma - naj se torej izkažemo! Tekst in foto ALENKA PAHUUE h im PloTo/ 81Š Novice iz doline JUNIJA PIŠEMO: 100.000 eurov izgube zdravstvenega doma 4 Dogodki meseca Dolenjevaška šola in njenih 50 let 5 V središču Nove zazidljive parcele 6 Spet Romi pred Občino 7 Razvoj podeželja Civilna iniciativa za razvoj podeželja 8 Kulturne drobtinice Srečanje zborov zahodne Dolenjske 10 Varstvo sakralne dediščine 100 let hrovaške cerkve 25 Po dolini Drobci iz preteklosti Nemške vasi 30 Kopa 2009______________________________31_ Po dolini Drobci iz preteklosti Nemške vasi 30 Kopa 2009__________________________________31_ GRAJSKI VEČERI 2009 Ribniški Grad, ob 20. uri 3. 7. DPD SVORODA Loška dolina - gledališka predstava PRIDI GOLA NA VEČERJO - komedija 10. 7 VRTEC RIBNICA - gledališka predstava 17 7 IMAGO SLOVENLAE - Koncert ruskih balad in romanc: Svetlana Kuznetsova - sopran in Karine Gishyan - klavir 84. 7 VEČER NARODNO ZABAVNE GLASBE - koncert ansambla Ribniški pušeljc 31. 7 VEČER NARODNOZABAVNE GLASBE - koncert ansambla Roka Žlindre 7 8. EVANGELIJ PO ČUŠINU - monokomedija Gregorja Čušina 14. 8. VETD HROVAČA - gledališka predstava 81. 8. RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB - gledališka predstava oz. letni kino 88. 8. Tamburaška skupina DUPLJAK koncert etnoglasbe Organizator: Turistično društvo Ribnica PORUŠILI VIKEND V KOTU! Gradbeni inšpektorat se je 22. junija spravil na vikend v lasti Dušana Goršiča, ki je stal v bližini gozda v Kotu. Podjetje iz Maribora ga je porušilo do tal. Deset let je inšpektorat zahteval nejgovo odstranitev, lastnik pa se je boril za dovoljenja, ki jih nikoli ni dobil. Tudi prošnje pri županih niso zalegle. Kdo bo naslednji, se sprašujejo ljudje, in zakaj je morala prva pasti ravno črna gradnja v velikosti 10 kv.m., ki ni fizično nikogar motila? Zakaj se nekdo ne loti tistih graditeljev, ki so svoje objekte postavljali vsem zakonom navkljub, izven vseh razumnih gabaritov in v središču naselij? Zadnja leta smo večkrat slišali, da gradbena inšpekcija napoveduje rušenje v našem koncu - je to začetek? Čigav vikend torej pade naslednji? In po kakšni logiki? AR, foto Milan Glavonjič V Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 30. julij 2009 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. julija 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Vrtec na grajskem vrtu Z DOM ZA OSTARELE NEPLAČNIK STORITEV - ZDRAVSTVENEMU DOMU 2 GROZI NELIKVIDNOST Uslugo ZD drago plačuje in je pridelal 100.000 EUR izgube, medtem ko mu RIVE želi zaračunavati ambulanto Ö 0 r * 2 B 20 točk dnevnega reda, obširna seja pred dopusti, povrh vsega pa še zaplet z Romi pred samo občinsko stavbo so zaznamovali junijsko zasedanje občinskih svetnikov. Romi so prišli v ospredje kar na začetku, a je bila njihova točka zaprta za javnost, zato so novinarje poslali ven -razlog naj bi bilo varovanje osebnih podatkov, saj so operirali z nizom imen. Burne razprave ni bilo, svetniki so se le seznanili z zadevami, ki so bile glede Romov narejene v preteklosti, nato pa je komisija sestavila pet sklepov: 1. OS se je seznanil s preteklimi aktivnostmi pri reševanju romske problematike: izobraževanje, romski oddelek v vrtcu, zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (agregat za el. energijo, cisterne za vodo, iskanje primerne lokacije za bivanje). 2. OS zahtevo posameznika po brezplačnem stanovanju, kljub temu, da ima le-ta zagotovljene finančne vire in možnost pridobitve subvencioniranega najema, razume kot izsiljevanje, ki ga zavrača. 3. OS nalaga občinski upravi, da se posluži vseh legalnih ukrepov za zaščito občinskega premoženja in glede zasedbe občinskega zemljišča. 4. OS nalaga občinski upravi, da v reševanje romske problematike vključi pristojne državne organe in da se pristojnosti reševanja prenesejo na državo. 5. OS ocenjuje, da parcialno reševanje posameznika v homogeni romski skupnosti ne prispeva k reševanju problematike, temveč le k eskalaciji problemov. Del občinske uprave - z leve: Danilo Hočevar, Janez Mate in župan Jože LEVSTEK 11. junija se je razpravljalo tudi o odprodaji občinskega deleža v družbi RIVE d.o.o., ki ga je Občina skupaj s podjetjem Vegrad ustanovila za izgradnjo doma za ostarele. Že ob odprtju doma lani je direktorica Vegrada jasno povedala, da bo šel dom čim prej v prodajo dobremu kupcu in tega so menda zdaj našli. Ribnica bi s prodajo svojega 12-odstot-nega deleža lahko iztržila dobrih 392.000 EUR in jih namenila za druge investicije; župan Jože Levstek je poudaril predvsem izgradnjo novega vrtca, glede katerega naj bi bil na finančnem ministrstvu kmalu sestanek o možnosti državnega sofinanciranja zadolžene občine. Svetniki so se soglasno strinjali, da delež odprodajo, pomisleke pa jim je vzbudil Benjamin Henigman, ki je slišal, da je 100.000 EUR visoka izguba v našem zdravstvenem domu povezana prav s podjetjem RIVE. To je potrdil tudi direktor dr. Peter Rus, ki opominja, da v primeru, da se tako neplačevanje nadaljuje, ZD grozi nelikvidnost. ZD že od aprila 2008 izvaja zdravstveno varstvo za vse stanovalce Doma in mu je v imenu okolja, ki naj bi ta Dom rabilo, naredil uslugo, drugače Dom sploh ne bi dobil obratoval- nega dovoljenja, ker ni umeščen v sistem zdravstvene mreže. In tako ZD za opravljeno delo zdravnikov ne dobi povrnjenega nobenega denarja. 27. novembra lani je z RIVE d.o.o. podpisal pogodbo, da bi bile opravljene storitve vsaj zavedene, ker računi niso bili izstavljeni. V pomoč je vključil poslanca, da bi Dom prišel v zdravstveno mrežo domov po Sloveniji in v program državnega financiranja programov - neuspešno. Zadeva je sicer na nivoju države rešena od letošnjega aprila, ko morajo vsi novi domovi s koncesijo takoj vstopiti v sistem socialne in zdravstvene mreže. Luknje, ki nastaja v ribniškem ZD že več kot leto, ne bo najverjetneje pokril nihče, čeprav je minister za zdravje zahteval, da se ‘nezaslišana’ situacija reši. Njegove strokovne službe so naknadno ugotovile, da je to vseeno preveč kislo jabolko in vanj ne bodo ugriznile. Tudi če bi vlada sprejela sklep, da se RIVE umesti v zdravstveno mrežo, denarja za nazaj verjetno ne bo. Dr. Rus je zdravstveno službo brezplačno izvajal iz več ali manj moralnih razlogov: zavoljo dobrega starta Doma ga je k uvedbi zdravstvene službe ‘kot najbližjega soseda' poprosil župan, direktor Franc Vetrih ga je takoj prosil tudi za odlog plačila za dva meseca (plačilo nikoli ni prišlo), hkrati pa je ZD zagotavljal zdravstvene usluge ljudem, ki za to plačujejo zavarovanje že celo življenje, čeprav si je s tem pridelal še dodatno izgubo. Dr. Željko Valčič, ki dela v zdravstveni zavarovalnici, je pripomnil, da je ZD postopal korektno, saj gre za zdravstveno varstvo posebnega pomena in odrekanje pravic starejšim občanom ni možno. Nasprotno pa se RIVE želi obnašati profitno in hoče zaračunavati ambulanto v Domu za 1800 EUR na mesec. »To pa se mi zdi skrajno nemoralno, ker zdravniki za delo v Domu sploh niso plačani, saj nimamo zakonske podlage, ker Dom ni uvrščen v sistem zdravstvene mreže!« je povedal dr. Rus. Pritrjuje mu dr. Valčič, ki pravi, da RIVE dobi zajeten kup denarja na račun teh storitev iz pogodbe, ki jo ima sklenjeno z zavarovalnico. ZD bi Domu lahko tudi odrekel gostoljubje in bi si RIVE moral poiskati drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kar pa bo težko, saj nobeden ne leži tako prikladno blizu. V Domu je 150 varovancev in ker so to stari ljudje, jih spremlja tudi bolezen. Benjamin Henigman (levo) je prvi opozoril na izgubo, ki jo ZDRAVSTVENEMU DOMU POVZROČA RIVE D.O.O. Reševalni prevozi so porasli za tretjino. Tudi Lekarna z Domom nima dobrih izkušenj, je povedala direktorica Darinka Merhar, saj je vse, kar je RIVE nabavljal mimo receptov, plačeval z velikim zamikom, nazadnje pa si je sedaj našel še novega dobavitelja. Nekateri svetniki so tako ugotavljali, da od ribniškega doma za ostarele nimamo nič, le stavbo. Tako si partnerstva ne predstavljamo, so dodali, na naslednjo sejo pa naj bi odgovore prinesel kar sam direktor RIVE. Takrat lahko občinski svet tudi sprejme sklep, da Domu odreče zdravstvene storitve, saj je Občina ustanoviteljica ZD. Izkazalo se je, da javno-zaseb-no partnerstvo teče le v prid RIVE, občina pa prideluje izgubo. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Med svetniki SDS je Željko Valčič opomnil na nemoralno OBNAŠANJE RIVE D.O.O. ftešero Dolenjevaška šola že 50 let kot velika družina Po prenovi stavbe je na vrsti dvorana DC-16, če bo le denar 50 i Dolenjevaška šola je v znak dobrega sodelovanja z lovsko družino Dolenja vas dobila v dar presenečenje: medveda! Pred leti ga je smrt doletela na bližnjem polju, lovci pa njegove kože niso odvrgli, ampak medveda nagačili in naj bi služil v izobraževalne X) fi » IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Spoštovane, spoštovani! Kar nekaj mejnikov je v življenju vsakega posameznika, ki v prihodnosti trajno zaznamujejo njegovo poklicno pot. Eden od njih je tudi zaključek šolanja na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Leto za letom odhajajo generacije naše mladine iz domačega kraja v širni svet in, kot je rekel naš ravnatelj g. Ivanec, odide z njimi tudi delček našega srca. V današnjem globalnem svetu vse poteka zelo hitro, zato ni več časa za sproščen in poglobljen razgovor. Nihče ne želi poslušati o tujih problemih, kaj šele, da bi jih pomagal reševati. Čedalje bolj se zapiramo v svoj svet, navzven pa kažemo svoj drugi jaz. Iz takega nihilističnega razmišljanja se rodi potreba, da našim hčeram in sinovom namenimo nekaj vzpodbudnih besed, podkrepljenih z modrostjo starejših, tako rekoč s hišnega praga: Drage devetošolke in devetošolci, spoštovani g. ravnatelj, profesorski zbor, cenjeni starši in prijatelji. Za vami je devet let, skozi katere ste medsebojno rastli in se spreminjali, se učili, raziskovali, ustvarjali in bili postavljeni pred različne izzive in naloge. Devetošolke in devetošolci ste vse zahteve, ki so stale pred vami, tudi dobro in uspešno opravili. Mladi ste odraščali med sovrstniki, učitelji so vas vodili na poti do znanja in uspehov ter vam pomagali dosegati različne cilje. Starši so vam stali ob strani, vas spodbujali, bodrili, usmerjali. Odrasli so bili do vas kdaj tudi kritični, in čeprav ste včasih to težko sprejeli, verjemite, da so to počeli v želji pokazati vam pravo pot, vam prihranili zmote in stranpoti. Zdaj, ko se vrata devetletke za vami zapirajo, se pred vami odpirajo širša vrata. Vstopili boste v srednje in poklicne šole, nekateri kasneje tudi na fakultete, se usposobili za različne poklice. Za popotnico bi vam rad izrekel nekaj besed. Želim vam, da bi v življenju naleteli na okolja in ljudi, ob katerih se bi veliko naučili in pokazali tisto najboljše, kar vsak od vas nosi v sebi. Želim, da življenje pred vas postavi take ovire, ki bodo ravno prav visoke, da jih boste znali preseči in ob njih zrasti v odgovorne, poštene in ustvarjalne odrasle. Prepričan sem, da ste taki že zdaj in da se boste vtem samo še izpopolnjevali in utrjevali. Ne pozabite pa, da izhajate iz naše sredine, iz Ribniške doline - in naj se zgodi karkoli, tu je vaš dom, tukaj smo ljudje, ki bomo vedno pripravljeni, da se obrnete na nas. Hodite po svetu ponosno in odgovorno sprejmite izzive, ki jih pred vas postavlja življenje. Naj si sposodim besede dr. Jane Godallove: Vsak posameznik je pomemben, vsak posameznik ima svoje poslanstvo, in vsak posameznik spreminja svet." Ko boste zakorakali v svet in ga spreminjali, naj vam stojijo ob strani sreča, zdravje in ‘prava’ pamet. Naj vam uspe izpeljati vse svoje velike načrte! Na ribniško šolo in domači kraj naj vas vežejo lepi spomini. Srečno in veselo torej na pot - v novo poglavje vašega življenja! Župan Jože Levstek Njeni začetki segajo v dobo razsvetljenstva, ko se je pouk začel v tamkajšnjem župnišču in zasebni hiši. Pravo šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1846 na Hribu. Bil je čas, ko se je lahko v naslednji razred prehajalo z dvema negativnima ocenama in ko sta bila v enem razredu pogosto le po dva odličnjaka. Do 23. avgusta 1959, ko je bilo odprto poslopje za učence od 1. do 5. razreda in je bila postavljena dolenjevaška šola kot jo vidimo danes, po pol stoletja. Pevski zbor. folklorna skupina Lončki, UČITELJSKI PEVSKI ZBOR, PLESNA SKUPINA TER IGRANI VLOŽKI, KI SO SE Z ZGODBO IN IGRO SPREHODILI SKOZI PET DESETLETIJ - KULTURNI PROGRAM Z VELIKO NOSTALGIJE NA ŠOLSKE KLOPI, ŠE POSEBEJ SMO SE SPOMNILI, KAKO SMO 29. NOVEMBRA PREJEMALI PIONIRSKE KAPE. ORGANIZIRALI KURIRČKOVO pošto in Titovo štafeto. Dolenjevaški pionirski ODRED JE NOSIL IM JELENOV ŽLEB. Šolarji višjih razredov so hodili v Ribnico, kasneje (1962) pa je Dolenja vas postala tudi podružnična šola. Ravnatelj naše velike ribniške šole France Ivanec ve, da ima ime prizvok majhnosti in odmaknjenosti, toda v bližini je dom, zato preveva šolski okoliš domačnost. Šola diha z okoljem, pripravlja kulturne prireditve in iz 74 otrok, njihovih staršev in sorodnikov ustvarja veliko družino. Šola je center Dolenje vasi. Sonja Pogorelc, ki letos zaključuje mandat, je bila devet let vodja in v tem času je šola doživela turbulentno spremembo, saj ji je leta 2007 vihar odnesel streho, vmes se je soočala z grožnjo radona, vse prenesla in lani bila v Sloveniji izbrana za drugo najlepšo v kategoriji starejših šol. Obnovitvena dela zdaj najprej čakajo leta 1976 zgrajeno dvorano DC-16, kjer je svoja najstniška leta preživljalo toliko generacij. Skupaj z ureditvijo zunanjih športnih površin predstavlja največjo željo krajanov in župan Jože Levstek je dejal, da je projekt za celovito prenovo že v pripravi. Potrebna bodo znatna finančna sredstva, »a z dobro voljo in zagnanostjo se bo lahko še vse uredilo«. Veliko težje pa bo prepričati starše, ki svoje otroke raje vpisujejo v centralno šolo, naj jih do 5. razreda zadržijo v Dolenji vasi, saj prehod ni tako dramatičen, da ga otroci ne bi zmogli. Starši pravijo, da njihovi otroci zaradi velikega reda v šoli niso imeli nikakršnih težav, ko so šolanje nadaljevali v Ribnici. »Pri že tako majhni generaciji otrok nam je žal vsakega učenca iz našega okoliša, ki ga starši vpišejo v Ribnico, saj je ogrožen obstoj samostojnih oddelkov,« je povedala Pogorelčeva. Da je nekdaj bilo bolj svetlo obdobje, priča priložnostna brošura, ki jo je izdala OŠ dr. Franceta Prešerna, v njej pa so povzetki šolskih kronik, fotografije, izpovedi nekdanjih učiteljev in učencev ter zadnji dosežki. Verodostojen zapis časa, ki ga je 19. junija, ko je šola obeleževala jubilejnih 50 let, spremljala tudi priložnostna razstava. Spremljala in fotografirala ALENKA PAHULJE *>HCZOr>OCl J5 fl ö m v* Bržkone se spomnite pisma, ki smo ga objavili v prejšnji številki, v kateri anonimni mladi par prosi za reševanje pereče problematike: STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH DRUŽIN. Stanovanja so predraga, čas za kredite ni ugoden. Za najem stanovanja je treba čakati tudi do pol leta, ker jih je malo ali pa so že vnaprej oddana. Dolgoročna bi si rad par, ki je problem naslovil tudi na razna ministrstva, zgradil hišo, a je naletel na veliko ovir. Trdi, da je v občini Ribnica malo zazidljivih parcel, večina se jih sploh ne prodaja, ostala pa so draga (cena kvadratnega metra je od 30 do 50 EUR, komunalni prispevek v višini 12 EUR (kv. m.). Moti ju, da so naselja urbanistično nedokončana, velik monopol pri odkupu zemlje in slabo upravljanje z nepremičninami občine Ribnica. Pravita, da vsepovsod naletita na gluha ušesa, zato smo se po odgovore zanju in za ostale mlade družine odpravili mi, ker se je o podobnem pritožilo več mladih parov, ki si v Ribnici želijo ustvariti družino. fi< DAVEK NA NEZAZIDANA ZEMLJIŠČA PRINAŠA NOVE ZAZIDLJIVE PARCELE V veliki meri naj bi se stanovanjski problem mladih družin rešil z občinskim odlokom, ki je te dni v obliki položnic prišel na vaše domove. Če ste lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča (teh je v občini 65 hektarjev), ki je opremljeno s potrebnimi dokumenti za potencialno zidavo, vam bo občina zaračunala visoke davke, davčni urad pa poskrbel, da bodo ti tudi izterjani. Tako je nekemu Ribničanu že grozilo, da bo moral plačati 8.000 EUR, zato se je odločil za prodajo, z njo pa ogromno zaslužil. Prav tako bi do zemlje lahko končno prišli tisti, ki bi radi zidali, pa tu še vedno ni novega prostorskega plana - Inotherm tako prihaja v obrtno cono Breg, kjer bo v dveh fazah gradil tamkaj trenutno največji proizvodni objekt. Sedež ostaja v Prigorici, na Bregu, med bencinskim servisom in Vesmetalom, pa bo zrasel objekt za proizvodnjo polizdelkov za ALU - pohištvo, s poslovnimi in z razstavni prostori. Župan Jože Levstek pravi, da je to prvi vidni rezultat na novo uvedenega davka, ki bo sicer na njegova vrata pripeljal veliko jeznih občanov, investitorjem pa omogočil gradnjo in spodbudil promet z nepremičninami. Očitek, da pri prodaji zemlje vladajo monopoli, župan zavrača, saj občina skorajda nima svoje zemlje, ampak je v rokah zasebnih lastnikov. »Občina dobiva parcele le od tistih, ki so v domovih za ostarele in nam jih dodeli sodišče.« Problem je kvečjemu v nesprejetju novega prostorskega akta, a tu zavirajo proces ravno pristojna ministrstva. V celi Sloveniji sta potrjena le dva OPN-ja, ribniška občina pa na sestanek z ministrstvom za okolje čaka že mesec dni, da bi se lahko dogovorila o možni prekategorizaciji kmetijskih zemljišč prvega reda. Danilo Hočevar z oddelka za okolje in prostor pravi, da je Ribnica s cenami zemljišč še vedno v nižjem rangu, saj celo najdražja v Hrastju lani niso presegla 24 EUR/kv. m . parcele + 23 EUR komunalnega prispevka na kv. m. Res je tudi, da si dandanes vsakdo ne more privoščiti gradnje hiše, ki hitro doseže 300.000 EUR, in zato živijo mladi pari pri starših ali pa stisnjeni v majhnih stanovanjih. Čas jemanja kreditov ni ugoden in tudi v Ribnici prodaja starih stanovanj stoji. Presenetljivo veliko zanimanje za ta recesijski čas pa je za naselje Zlata ribica, je povedal Rok Oberč z Gramiza, ki najavlja, da bodo čez mesec dni že objavljeni prodajni pogoji nakupa za 81 stanovanj. Na Gramizu so se uspeli z Novo ljubljansko banko dogovoriti za ta hip ugodne kredite v višini 1,9-procentne obrestne mere + EURIBOR. Videti je, da bo Knafljev trg v novem sosedu in naselju Zlata ribica v bodoče našel Ribničane, Kočevce, Ljubljančane in zamejce, ki se na starost želijo vrniti v rodni kraj, je povedal Oberč, ki trenutno zbira rezervacije za stanovanja. V ribniški občini se bo gradilo še v Grčaricah. Tam naj bi na severnem delu vasi (kjer je bila načrtovana in preprečena naselitev Romov) komunalno opremili občinsko zemljišče za 12 novih hiš, od katerih dve že stojita. Ko bo občina pripravila program opremljanja, predvidoma drugo leto, bodo šle parcele na licitacijo, je povedal Danilo Hočevar. Če štejemo Mali Humec, Hrastje, Hrovačo in zdaj še Grčarice, je v Ribnici ogromno zazidljivih parcel, je dodal, le da nekatere niso komunalno opremljene ali pa so v zasebni lasti. Toda, kjer je interes, bo tudi občina naredila svoje, je dejal župan. V Malem Humcu je po njegovem nastal problem zato, ker so investitorji pričakovali, da bo zemljišče uredila občina, a komasacijo zemljišč bi morali narediti lastniki, prav tako razdeliti površine, del le-teh pa nameniti za izgradnjo komunalne infrastrukture. Šele nato v igro po novem zakonu stopi občina, ki naredi predpogodbe. Tako so strnili vrste v Hrovači, sami komasirali zemljo, občina bo do septembra dokončala infrastrukturo, lastniki pa so se zavezali, da komunalni prispevek do takrat tudi plačajo. Tekst in foto Alenka Pahuue Po petih letih radio Urban ugasnil NA URBANOVI FREKVENCI ZDAJ RADIO 1 S 15. junijem je prišlo do velikega zasuka na domači radijski sceni - ugasnil je radio Urban, ki je zaživel komaj pred petimi leti. Bil je del večje radijske mreže, imenovane Infonet, ki je združevala preko 25 postaj po celi državi. In kolikor take mreže prinašajo koristi, skrivajo tudi slabosti. Tako se je večinski lastnik odločil, da program radia Urban, ki je bil izrazito lokalno obarvan, nadomesti s komercialnim Radiem 1, ki že pokriva večji del Slovenije. Na to odločitev urbanovci niso imeli vpliva, prejeli so le pisni sklep, sledilo pa je nekaj pogajanj o tem, ali jim bo uspelo zadržati vsaj delček programa. Za zdaj je jasno le, da ob torkih ostaja Rešeto domačih, morda pa bo lahko njihov tudi večerni termin ob sredah, med 18. in 22. uro. To še ni potrjeno. Urednik Marko Modrej nenadni razplet seveda jemlje osebno in ga poslovna odločitev večinskega lastnika žalosti, saj s tem okolje izgublja enega izmed medijskih načinov prezen-tacije. Lokalna skupnost na poslovno odločitev zasebnika ravno tako nima vpliva, tako da je bil radio Urban postavljen pred dejstvo. Vprašanje je tudi, ali bo ekipi uspelo speljati Urbanovo noč, saj bo vse odvisno od števila sponzorjev, ki ji jih bo uspelo pridobiti. Vročični dnevi za radio, ki se po novem imenuje Radio 1, so se po malem že nehali, ker je bila odločitev večinskega lastnika zelo hitro izvedena. Nekaj kadra si bo zdaj iskalo druge priložnosti v bližini ali znotraj obstoječe mreže Infonet, določeni pa ostanejo, npr. sodelavci v marketingu, ostaja pa tudi Modrej. A. Pahuue ZAHVALE Iskrena hvala vsem sosedom, VAŠČANOM, PRIJATELJEM IN SORODNIKOM, PREDVSEM PA PGD SuŠJE in PGD Ribnica. Samo Vaša hitra, POŽRTVOVALNA IN UČINKOVITA POMOČ JE PREPREČILA NAJHUJŠE, KO JE V NOČI 18. 5- 2009 OGENJ ZAJEL GOSPODARSKO POSLOPJE. Grebenčevi Varstveno delovni center Ribnica se zahvaljuje Društvu Sožitje Ribnica (društvu za pomoč duševno prizadetim) za podarjene kovčke in stole, ki jih bodo varovanci uporabljali na letovaryu. Nsglepša hvala tudi videoteki Odiseja za podarjene videokasete (ca. 120). Našim varovancem ste napravili veliko veselje! VDC Ribnica Leto 2008/09 - sezona romskega šotorjenja KLJUČNO: Z ROMI SE NIHČE SISTEMSKO NE UKVARJA Dolgoročna rešitev le v vsesplošnem izobraževanju, kratkoročno potrebna praktična strategija Ribniški svetniki, ki so se 11. junija podali na redno sejo občinskega sveta, so se morali sprehoditi mimo romskega tabora, ki je nastal pred vrhovno stavbo občine dan poprej. Zgodba ostaja enaka, kot je bila lani, ko smo se Ribničani kar dvakrat morali soočiti s šotori, ki so jih postavili Romi iz Goriče vasi. Tokrat je vse skupaj trajalo le dobre tri dni, ker so se svetniki naglo in soglasno kar na seji odločili za njihov izgon z občinskega zemljišča. Romi so odšli, še preden se je eden izmed petih sklepov zaradi čakanja na sodni sklep lahko uresničil: menda naj bi se pogovorili in ugotovili, da si lahko s tem protestom naredijo več škode. »BREZPLAČNO STANOVANJE? TUDI MENI, PROSIM.« Šotorjenje pred občinsko zgradbo je nerodna zadeva za Rome, Ribničane, občino in državo, zato je 15. junija na pogovor z županom prišla posebna odposlanka predsednika države Magdalena Tovornik. Po njenih besedah ne zaradi tega protesta, marveč je bil to že vnaprej napovedan sestanek zaradi pisma, ki ga je Rom iz Goriče vasi pisal glede nemogočih bivanjskih razmer. Zadevo je bila dolžna preveriti, prišla pa je ravno med novim zapletom, tako da so ji župan in občinski uradniki podrobneje razjasnili, zakaj legalizacija tabora v Goriči vasi ni možna in čemu Hudorovič ne bo dobil zahtevanega brezplačnega ali neprofitnega stanovanja. Lahko najame ali odkupi kako profitno stanovanje ali prazno hišo, je dejal župan. »Ne morejo samoumevno pričakovati, da bodo kot posebna etnična skupina imeli samo pravice, dolžnosti pa nič. Ne moreš reči, da imaš tri otroke in kaj vse rabiš, sam pa ne storiš nič,« se je strinjala Tovornikova, ki je v uradu predsednika zadolžena za romsko problematiko. Tudi med Romi so mnenja deljena, še posebej se do tega primera distancirajo socializirani. Eden izmed njih je dejal, da bi si vsak lahko zaželel brezplačno stanovanje, a tako pač ne gre: »Seveda bi ga dotični rad dobil, toda tudi vi bi ga verjetno raje vzeli, kot pa ga kupovali, kajneda?« Magdalena Tovornik Takega izsiljevanja ne bo dovolila niti država, prav tako posledično ne razraščanja nestrpnosti med prebivalci. A potrebna bo neka praktična strategija, saj ima Ljubljana podatkov in analiz o Romih že dovolj, pa tudi 40 ljudi je posebej plačanih ravno za delo z Romi, je dodala Tovornikova. Rezultatov pa od nikoder. Romske občine so prepuščene same sebi, ker tega problema ne pozna nihče, razen tistih, ki z njim živijo, zato je odposlanka predlagala, da se omenjene občine povežejo in problematiko predstavijo pristojnim državnim organom. Kolikor se spomnimo, so to župani v preteklosti že počeli, a razen analiz ni nastalo nič. Potrebne so sistemske in zakonske spremembe, ki bi Romom zagotovile znosnejše bivanjske razmere in jih podučile o sobivanju z večinskim prebivalstvom, ki pričakuje, da bodo, glede na to, da so pred Bogom in zakonom vsi enaki, Romi sprejeli dejstvo, da je nemogoče pričakovati brezplačno stanovanje, četudi je to prazno, če zanj ne plačaš najemnine - še posebej, če dobiš na mesec 700 EUR socialne pomoči, kot jo po besedah Danila Hudoroviča dobi on sam. Ribniška občina je, za razliko od države, precej naredila v zvezi s socializacijo Romov. Dve leti smo imeli v vrtcu celo romski oddelek- prvo leto se je vpisalo 10 otrok, drugo le še pet, na koncu ni bilo več nikakršnega zanimanja. Šola se trudi po svojih močeh, a romski šolarji se zavestno ločujejo od ostalih otrok. Tudi okolje je do Romov strpno - bilo je tudi v času njihovih protestov in jih komentiralo le s stavkom: »Če bi šli mi taborit pred občino, bi nas naslednjo minuto strpali v zapor.« Tovornikova se je odpravila v Ljubljano z novimi podatki, toda predsednik ni izvršna oblast, tako da bo njegov urad lahko ustanove, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, le opozoril na ribniški problem, ki je bil skupaj s trebanjskim odmaknjen od oči Slovenije. Po zbranih podatkih v Ribnici sedaj živi že blizu 130 Romov, v Kočevju nad 500. Oboji niso niti malo primerljivi s tistimi v Prekmurju in Novem mestu, so manj socializirani, zato se država mora zavedati, da tamkajšnji moduli ne morejo veljati za področje, kjer Romi živijo v barakah, brez vode in s podganami. Zadnji dogovori tečejo v to smer, da bi se Romom spet priskrbela cisterna z vodo. Tisto od prej, ki je bila stara 10 let, so namreč sami prodali, kljub temu, da je bila občinska lastnina. Tekst in foto ALENKA PAHUUE 28-letni Danilo Hudorovič, sin nekdanjega predsednika ribniškega društva Romov, še vedno obljublja, da bo pri svojih zahtevah vztrajal oziroma je celo napovedal, da bo vdrl v eno izmed praznih občinskih stanovanj, saj mora skrbeti za bolnega triletnega otroka, ki zdaj živi v 16 kv. metrov veliki baraki in si prostor deli s podganami. Želi brezplačno stanovanje. Romi še vedno zahtevajo tudi pipo, ki bi jim omogočila prost dostop do vode, a ker že skoraj 40 let živijo na nelegalni lokaciji, vodovoda ne dobijo. V novih prostorskih aktih je barakarsko naselje v Goriči vasi začrtano kot črno in naj bi bilo ukinjeno, o novi lokaciji pa se javno ne govori, da ne bi bilo revolta prebivalcev. Toda Romi želijo vedeti tako za nov kraj kot za čas, ko bodo legalno naselje dobili. Govori se, da bi bila lahko ena izmed opcij še vedno Lepovče, kjer že zakonito živi polovica ribniških Romov, toda nova naj bi bila pomaknjena višje v gozd in dlje od ostalih prebivalcev. Sicer pa so bile Lepovče goričevskim Romom že ponujene pred leti, da bi se tako umaknili izpod ogrožujočih daljnovodov, a se tja niso hoteli preseliti, »ker tam živijo cigani«. Mnenje so spremenili potem, ko je enega izmed Romov v goričevskem taboru usekala elektrika, a selitev je bila že odpovedana. Za šrimer, da bi jih naselili skupaj, so Romi sami predlagali, da bo najbolje oba tabora ločiti vsaj za 500 metrov, da bo med njima mir. n^is;zaai>e!55 vi*Tiar^:aic¥0*di Vzpostavljena civilna iniciativa za razvoj podeželja POSPEŠILI BI RADI TURIZEM, KMETIJSTVO IN SE POSVETILI OKOLJU ŠIVILJSKE DELAVNICE Kaj bomo počeli? Spoznali bomo šivalni stroj in se naučili šivati. Delavnica je primerna za popolne začetnike. KJE : Obrtna zbornica Ribnica KDAJ: V MESECU JULIJU (sobota dopoldne CENA: SO EUR + DDV (študentje in nezaposleni) 30 EUR + DDV (zaposleni) KONTAKT IN INFO : alibegic08@gmail.com, Gsm: 031-531-369 Društvo upokojencev Ribnica OBVEŠČA Obveščamo vas, da bo tudi letos organizirano kopanje v Selcah, in sicer ob četrtkih: 9., 16., 23. in 30. julija ter 6., 13. in 20. avgusta. Cena prevoza je 13 EUR. Odhodi so ob 7. uri izpred centra Ideal. Prijave na tel. št.: 8361 377 ali 031/ 793 694. Vabljeni! Odbor DU DRUŠTVO INVALIDOV OBVEŠČA Društvo invalidov Ribnica obvešča svoje člane, da dne 4.7. in 8.8.8009 organizira celodnevno kopanje v Strunjanu. Prijave sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah in sicer: V ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836 11 69. V ribniškem okolju je premalo dobrih idej, predvsem vodilnih in ostalih pristojnih organov, ki bi morali skrbeti za razvoj podeželja, je prepričan 20-letni Luka Ilc, ki je zato pred nedavnim ustanovil Društvo za razvoj podeželja. V osnovi je ta hip jasno le, da bodo podpirali ekološko kmetijstvo ter promovirali turizem, ki je trenutno po njegovem mnenju zelo slabo razvit. Pospešili bi radi urejanje komunalnih odpadkov, ker naj bi Ribnica dokaj hitro izgubila obstoječo deponijo. Ta hip se govori kot o najprimernejši nadomestni varianti o odlagališču v Grosupljem, kar pomeni višje stroške za odvoz smeti. Del društvene dejavnosti naj bi bil tako namenjen okoljski problematiki in v zvezi z njo je v Škrabčevem skednju 4. junija potekala okrogla miza. Gostja je bila dr. Marta Ciraj, direktorica Urada Republike Slovenije za kemikalije, hkrati tudi kandidatka SLS na evropskih volitvah. Tudi Luka Hoje novi predsednik stranke SLS v Ribnici, in da se ne bi društva povezovalo z njegovim političnim delovanjem, je pripravljen kar se da hitro vodstvene vajeti predati novemu človeku. Za zdaj se gruča interesentov še zbira, naj pa ne bi šli toliko v pridobivanje članov, kot v oblikovanje Redno ugašajo luči in po nepotrebnem ne trošijo vode. V službi je bila načelna, še preden je to kdo zahteval od nje in dala uslužbencem napotek, naj ne tiskajo, če ni nujno, drugače pa naj bo želeno natisnjeno obojestransko, da se ne porabi preveč papirja. Vožnja z avtom še vedno ostaja problem, a se hkrati vozita v njem vsaj dva človeka. »Bi pa preklopila na javni promet, če bi imela to možnost.« RIBNIŠKO-KOČEVSKA REGIJA ŠE NI KRITIČNO ONESNAŽENA Tako pravijo statistični podatki. Voda je primerna za pitje, ker na zahodnem delu, kjer imamo največ pitnih virov, tudi ni industrije. Gre pa za kraški svet, ki je sam po sebi veliko bolj občutljiv in so vodon-osniki na njem ranljivejši, ker morebitni strup lažje pronica skozi zemljo. Cirajeva je opozorila na divja odlagališča, za katera mora v prvi vrsti skrbeti občina, dobrodošle pa so tudi civilne pobude in prijave, ki jih lahko oddaste kar na spletni strani ministrstva za javno upravo pod rubriko Halo, inšpekcija! Ko prijavljate, bodite vztrajni, saj se je tudi sami direktorici Urada za kemikalije zgodilo, da pristojna inšpekcija njene prijave prvič ni jemala resno in odgovorno. Ribniško društvo za razvoj podeželja se boji, da pri nas še največjo S FIŽOLOM RIB’NČANOM V GENETSKO BANKO! S hrovaško sorto starega fižola je najbolje pohiteti kar v genetsko banko, drugače bo slej ko prej izginil, je svetovala Cirajeva, ki je imela na poti v Ribnico srečo. Videla je mavrico. In kadarkoli jo zagleda, si reče, glej, še je upanje za naravo in za ljudi, ki tam živijo. skupine strokovnjakov, ki bi se lahko lotila nadzora pristojnih organov ter jim bržkone tudi sugerirala kako pametno idejo, le da celovitega program še ni. Vsakega, ki je pripravljen sodelovati, bodo z veseljem sprejeli, pravi, da le ima ideje za čistejše okolje in druge izboljšave. Kot jih ima dr. Cirajeva, ki naj bi z društvom sodelovala tudi v prihodnje, saj kot doktorica kmetijstva deluje na področju ekologije in kmetijstva. Vedno je potrebno zagovornika ekoidej povprašati o tem, koliko on sam postori za čistejše okolje in Cirajeva je svoje štiri otroke kar lepo navadila DOKTOR CIRAJEVA ZAGOVARJA VEČJO OSVEŠČENOST na lep odnos in red. glede UPORABE KEMIKALIJ nevarnost predstavljajo manjša podjetja, ki v okolje spuščajo nevarne snovi. Direktorica Urada je opozorila, da so največji problem njihovi izpusti v kanalizacijo in niti ne vedo, da lahko celo uradno nenevarne kemikalije povzročijo negativne posledice za ljudi, živali in okolje. »Lakirnice, avtoličarske in avtomehanične delavnice in kurjenje gum so glavni problem.« Za ljudi pa so to najprej gensko spremenjeni organizmi, za katere Cirajeva meni, da bi bilo bolje, da jih Slovenija ne bi spustila v naše okolje. Žal je parlament glede tega zadržan oz. razdeljen in se poslanci ne zavedajo resnosti zmanipuliranih sort, ki so narejene tako, da so odporne proti škodljivcem. Stari rek pravi, da škodljivec vedno je le zdrav sadež, na strupenega pa ne gre. Človek naj bi jih torej pa jedel? Gensko pridelane koruze, ki je najbolj v ospredju polemike, nič ne prizadene, toda kaj to pomeni za biotsko raznovrstnost, se je spraševala gostja večera. K sreči je Zveza za varstvo potrošnikov šla preiskovat trgovske police, kjer mora biti na deklaracijah zapisan izvor izdelka - in v Sloveniji menda gensko pridelane hrane praktično še ni. HRANO ZANIČUJEMO, VODO PIJEMO IZ PLASTENK, KI ONESNAŽUJEJO OKOUE Gensko spremenjene hrane razviti svet dejansko sploh ne potrebuje. Utaplja se v prevelikih količinah hrane nasploh, jo meče stan, medtem ko morajo mnogi preživeti s pestjo kuhanega riža na dan. »Tu so še velike rezerve - v prehranski politiki držav,« je povedala dr. Marta Ciraj. Praviloma se nerazviti učijo od razvitejših, toda pri Luka Ilc, predsednik društva za razvoj PODEŽELJA hrani bo šla zgodba v drugo smer. Na Tajskem so kmete dolgo časa zlorabljali za pridelavo gensko deformirane in s pesticidi okužene hrane, so se kmetje uprli in šli ponovno na klasičen način kmetovanja. Zdaj riž žlahtnijo in za seme odberejo le organsko zdravega. Potrošniki bi morali biti bolj osveščeni glede tega, katere kemikalije so v hrani, ki jo pojemo. In tudi zahtevni. Žal še vedno večina ni pripravljena plačati več za ekološko pridelano hrano, a vse gre v smeri tovrstne pridelave, trdi direktorica. In glede na to, da imamo za pitje na voljo čisto vodo iz pip, ne razume, zakaj imajo nekateri še vedno tako radi vodo iz plastenk, ki so ji dodane kemikalije. Povrh vsega pa s plastično embalažo dušimo naravo. Pametno bi bilo, če bi svoje prebivalce vzgajali in osveščali kar sami župani, ki so bili povabljeni na posvet ob dnevu kemijske varnosti 29. maja. Udeležba je bila slaba, a se na kmetijskem varstvu ne bodo pustili odgnati in že pripravljajo ustanovitev skupin za osveščanje na kemijskem področju. Tekst in foto Alenka Pahuue RIBNIŠKI VOLILNI OKRAJ MED NAJBOLJ ZVESTIMI VOLIVCI Četrti po volilni udeležbi, glasovi šli največ med SDS in NSI Ribnica se tradicionalno kaže tudi kot okraj, kjer imajo volivci izrazit čut za to, da vendarle opravijo svojo državljansko dolžnost, ne glede na to, koliko politične baze uspejo motivirati politične stranke. Medtem ko je Slovenija govorila o slabi volilni udeležbi in z nezadovoljstvom slovenskega naroda nad Evropsko zavezo, še bolj pa nad slovensko politično sceno, je ribniški volilni okraj, ki zajema tudi občini Sodražica in Loški Potok, na volišča odšel nad državnim poprečjem: s 34,37 odstotka smo bili celo četrti v državi (slo poprečje je bilo 27,83 %, pred štirimi leti pa 28,35 %). Nismo pa ponovili izjemnega rezultata izpred štirih let, ko smo na volišča odšli kar v dobrih 41 odstotkih in v državi absolutno prednjačili. Na letošnjih evropskih volitvah je ribniški volilni okraj s 1398 glasovi in s 36,39 % največ točk dodelil Slovenski demokratski stranki, medtem ko jo je pred 5 leti postavil na tretje mesto (17,48 %). Tako kot v Sloveniji je tudi v Ribnici presenetila po novem slovenska neparlamentarna stranka Nova Slovenija - NSI, ki se je postavila SDS tesno ob bok z 1081 glasovi oz. z 28,14 %. Na prejšnjih evropskih parlamentarnih volitvah je osvojila podoben rezultat s 27,72 %. Slovenska ljudska stranka, ki je pred 5 leti v Ribnici slavila z 29,68 % pa je tokrat pristala na dnu - med 12 konkurentkami jih je prehitela komaj 5 in dosegla 140 glasov oz. 3, 64 %. Tako so jo prehiteli Socialni demokrati s 425 glasovi (11,06 %), LDS z 241 glasovi (6,71 %), Zares s 195 glasovi (5,08 %) in Desus s 172 glasovi (4,48 %). Če ponovno potegnemo vzporednico z letom 2004, so vse slednje stranke izgubile kar nekaj odstotnih točk, razen Zaresa, ki se v tej vlogi pojavlja prvič. Je pa Zares v primerjavi z LDS v Ribnici potegnil krajši konec, v nasprotju z zadnjimi slovenskimi poslanskimi volitvami, ko ga je krepko pustil za seboj. Pri evropskih volitvah veliko bolj štejejo politične silnice, ki se odvijajo na državnem nivoju in Zares je bil zaradi Gregorja Golobiča in njegove Litre tokrat glavna medijska tarča. Sicer se pa na ribniškem političnem prostoru že začenjajo priprave na lokalne volitve drugo leto, ko bomo spet izbirali župana. Rešetajo se imena potencialnih kandidatov, stranke pa so se že začele dogovarjati za morebitno skupno podporo. Politične stranke so budne kot že dolgo ne in končno k nam prihajajo tudi njihova vodstva. V zadnjem letu dni je tako Zares imel ustanovitveni kongres ravno v našem kraju, SDS je pripeljal svojega podpredsednika in sedaj izvoljenega evropskega parlamentarca Milana Zvera ter ostalo ekipo kandidatov. Pred tem je semkaj prišel tudi predsednik stranke Janez Janša in se s člani SDS srečal v gostišču pri Puglju. Nova Slovenija je pripeljala predsednico stranke Ljudmilo Novak in Evropejca leta Lojzeta Peterleta, ponovno izvoljenega evropskega poslanca. Vodstvo NSI se je s svojimi člani v tem mandatu srečalo celo prvič, čeprav gre za NSI najbolj privrženo okolje. Stranke so se udeležile velike ribniške akcije in čistile Ribnico nesnage, ki smo jo pridelali. Zares je 'štartal' na organizacijo okroglih miz, s katerimi bi se loteval aktualnih problemov domačega okolja - pripravil je okroglo mizo na temo rokodelskega centra. Omenjena stranka ter SLS pa sta v Škrabčevem skednju vsak zase, a v istem tednu, pripravila okroglo mizo na temo evropskih volitev. Zares je pripeljal kandidatko Bernardo Jeklin, ki je govorila o vstopu v politiko, SLS pa dr-Marto Cirajevo, ki se je dotaknila okoljske problematike. Termin za predstavitev je imela tudi Zofija Mazej Kukovič (SDS), ki je sicer govorila o svoji knjigi Voz na strmini. Nekatere stranke se odločajo tudi za finančno pomoč oz. donacije vrtcu, klubom, društvom in odmevnejšim prireditvam, čemur se pa organizatorji izogibajo, da ne bi akcija ali prireditev dobila političnega prizvoka. Toda politika je del našega vsakdana, le da je v Sloveniji v borih 17 letih zaradi ubadanja same s seboj in lastnimi koristmi prišla na tako slab glas, da morajo politiki še pred polnoletnostjo države na popravne izpite. Alenka Pahuue V0 2 Št. oddanih alasovnic RIBNICA 3.961 Št. neveljavnih glasovnic 119 3.00 % NSI 1.081 28.14 % SMS 32 0.83 % SLS 140 3.64 % KSS 16 0.42 % SD 425 11.06% 72. 20 0.52 % DESUS 172 4.48 % SDS 1.398 36.39 % ZARES 195 5.08 % NLPB 24 0.62 % LDS 241 6.27 % SNS 98 2.55 % afyVJLMTlOyV >■ *>«:■ C»*/V>1 :>■. > ■ !xj ■ ji .•sp c »■ < i mu >■ r i. *: i Po dveh letih premora so se spet srečali zbori zahodne Dolenjske C BRAVO!!! Bravo! je občinstvo neštetokrat zaklicalo v dolenjevaški dvorani DC - 16, kjer je potekalo 32. srečanje pevskih zborov naše regije. Občinstvo je bilo presenečeno in hvaležno za veliki preskok - kot da bi se pevski sestavi v dveh letih, odkar jih na srečanju nismo videli, ker je bilo zanj premalo zanimanja in prijav, prerodili. Še kako se pozna, da se zborovodje udeležujejo izobraževanj in seminarjev in da se vse več pevcev uči solo petja. Tudi novi prijemi, ki so prijazni do občinstva, ki ni nujno zborovsko izobraženo in ni vsakič pripravljeno na kompozicijsko zahtevne pesmi, so zadetek v polno. Vseh 10 sestavov je pripravilo poslušljivo, spevno in melodično prireditev, s pretežno slovenskimi pesmimi, kar je zelo pohvalno. Prav zato program, po katerem so skoraj vsi zapeli po tri pesmi, ni bil razvlečen in je minil, kot da bi tlesknil s prsti. Koga postaviti v ospredje? Težko kogarkoli, a z nekom je treba začeti. Dekliška vokalna skupina Anamanka je spet prišla z eno pevko manj, s Čarnim kusom pa bila nagrajena z vzkliki navdušenja. Vodja Simon Korošec se je postavil na stran in spremljal pevke, ki so suvereno odigrale, ne samo odpele, pesem do konca. Fantje od fare iz Sodražice, ki so zmes 12 moških iz treh far (Sodražice, Ribnice, Sv. Gregorja in Dolenje vasi) so bili pravo presenečenje, njihov zborovodja Aljaž Vesel pa je z mogočnim opernim glasom v koroški narodni pesmi prevzel celo dvorano. Delujejo komaj leto dni! Brezhibni ribniški župnijski zbor, ki ga vseskozi spremljamo na dolenjevaških srečanjih, je v svoje vrste pripeljal nov mlad bas, ki se je izkazal s svojo barvo glasu prav tako pri koroški narodni. Nonet Vitra bo letos praznoval že 35 let, pevke, ki jih vseskozi vodi Bernarda Kogovšek, pa so si v nonetu nabrale staža za od 9 do vseh 35 let. Že smo pisali o tem, kako je njihov program postal tudi zabavnejši in občinstvu so tokrat podarile Avsenikove Cvetoče tulpe. Ljudem je všeč, da pesmi poznajo in da jih namesto njih zapojejo tisti, ki to obvladajo. Za prireditev je bila 14. junija 18. ura malo zgodnja, saj je bil zrak ogret na več kot 30 stopinj in je bilo vsem pošteno vroče. Toda KUD France Zbašnik, ki je letos prevzel organizacijo srečanja, že vnaprej razmišlja, kako bi ga lahko še oplemenitil, je povedala vodja prireditve Lili Rus. V treh tednih, kolikor so jih imeli na voljo, so se odločili, da srečanja tokrat ne bodo izpustili, pozvali k sodelovanju Občino in JSKD, ki ga je nazadnje pripravljal, in uspeli. Ne gre za to, da bolje, da je nekaj je, kot da srečanja ni, marveč je bilo srečanje zelo kvalitetno in smo lahko našli nove ideje, koga povabiti na prireditve, ki se v Ribnici množično nizajo. Leta dolgo so srečanje pravzaprav pripravljali ravno Dolenjevaščani s pevskim zborom Lončar in videti je, da se vajeti spet vračajo domačinom, ki so srečanje, kot se spodobi, odprli z legendarnim, 55 - letnim moškim pevskim zborom Lončar, končali pa z mlajšo zasedbo cerkvenega mešanega pevskega zbora Sv. Rok, starega 19 let. S skladbo Brez besed je bil večer zaključen - za nas. Za zbore je bilo, kot je to vedno bilo v navadi pri dobrih gostiteljih, tudi kasneje lepo poskrbljeno. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Kolikokrat sploh pomislite, kdo neki vodi vso to MNOŽICO PEVCEV, KI JE PRIPRAVLJENA SVOJ PROSTI ČAS NAMENJATI VAJAM, NASTOPOM, KONCERTOM, GOSTOVANJEM? DA KOČEVSKI CANTATE DOMINO VODI KIRURG TRAVMATOLOG? DA MATEVŽ NOVAK HKRATI USKLAJUJE ZBOROVODSKO DELO PRI DVEH KOČEVSKIH zborih? Au Franc Trdan, ki je poprijel krmilo pri Lončarju, da bi zbor obstal, saj so ga po VSEH TEH DESETLETJIH NAČELA LETA PEVCEV? |N vsi drugi ... Alojz Osvald, Bernarda Kogovšek, svež obraz v Ribnici, a zelo aktiven Simon Korošec, spet novo ime iz Sodražice Aljaž vesel ... Ali organist Tone Kersnič, kije ponudil svoje ZNANJE MEŠANEMU PEVSKEMU ZBORU IZ SLEMEN, DA BI SE ZBOROVSKO PETJE TUDI TAMKAJ OBDRŽALO. In da, Feliks Podgorelec, sinonim za petje v Dolenji vasi. IZIDOR CANKAR - DIPLOMAT DVEH JUGOSLAVIJ »JAZ NE POTREBUJEM MINISTRE, KI DELAJO KRIZE, AMPAK KI DELAJO.« V skednju Škrabčeve domačije so 11. junija predstavili knjigo Izidor Cankar - diplomat dveh Jugoslavij, ki je pred kratkim izslavzbirki StudiaDiplomatica Slovenica pri Centru za evropsko prihodnost. Zdi se sicer, da o Izidorju Cankarju vemo že vse, čeprav to poznavanje še daleč ne dosega našega vedenja o njegovem bratrancu pisatelju Ivanu Cankarju. Imenitno branje v slovenskem in angleškem jeziku s slikovno obogatenimi stranmi je ne samo pričevanje in zapis o do sedaj neraziskani dejavnosti Izidorja Cankarja, temveč tudi velik doprinos k zgodovini Slovenije in slovenske diplomacije. Dr. Andrej Rahten, višji znanstveni sodelavec Inštituta za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, docent na Univerzi v Mariboru in glavni urednik Slovenskega biografskega leksikona, je na diplomatsko pot Izidorja Cankarja postal pozoren po naključju. Ko je leta 2001 nastopil službo na zunanjem ministrstvu RS, mu je v roke namreč prišel intervju s Frankom Starmanom o njegovih (Starmanovih) spominih na svojega predstojnika Izidorja Cankarja, ki je soustvarjal zgodovino slovenske diplomacije. »Saj ni važno, če smo takrat delali za drugo državo, vladavine se pač spreminjajo, bili pa smo Slovenci,« je takrat v intervjuju dejal Starman. «In zgodovino slovenske diplomacije, ki se ni začela šele leta 1991 in tudi ne 1945, ampak že davno nazaj, so soustvarjali mnogi Slovenci in slovensko govoreči ljudje v različnih državnih ureditvah na naši zemlji. Pomembno vlogo so tako imeli med drugimi Hugo Devinski, Žiga Herberstein, dr. Leonid Pitamic, Kobencelj, dr. Ivan Švegel, in to je le nekaj izmed pomembnih imen zgodovine slovenskega naroda,« je opozoril dr. Igor Grdina, ki je niti zgodovine in večer na Škrabčevi domačiji več kot odlično povezoval. Glavni urednik zbirke Studia Diplomatica Slovenica je dr. Ernest Petrič, nekdaj diplomat dveh držav in tudi dveh sistemov, danes pa ustavni sodnik. V zbirki izdajajo knjige, do sedaj so izšle tri, ki skozi osebe, delujoče v diplomaciji, predstavljajo bogato slovensko diplomacijo, ki »nas s tem uvršča med zgodovinske narode in predstavlja slovensko državo kot urejeno evropsko državo,« je pomen te zbirke poudaril dr. Petrič. Izidor Cankarje bil vsestranski um, imeniten prevajalec (prevedel Guliverjeva potovanja), imeniten avtor, velik zagovornik svobode umetnosti. Izidor je opravljal veliko poklicev. Bil je duhovnik, dober duhovnik, pravi dr. Grdina, v katerem je vrh slovenskega katoliškega gibanja videl naslednika Janeza Evangelista Kreka. Pomembno vlogo sta v Izidorjevem življenju imela dva njegova varuha in mentorja, Andrej Kalan in Anton Korošec. Ta je Izidorju Cankarju ostal zvest varuh tudi potem, ko je le-ta 1926 izstopil iz duhovniškega poklica. Umaknil se je v znanost in na novo ustanovljeno ljubljansko univerzo. Ko je vstopil v diplomacijo, se mu je obetalo diplomatsko mesto v Oslu ali Buenos Airesu. Anton Korošec, ki ga je Izidor Cankar globoko spoštoval in s katerim ga je povezoval tudi močen patriotizem, se je tudi tu zavzel zanj in, glede na to, da »je potrebno med naše ljudi poslati najboljše ljudi«, je padla odločitev, da gre Izidor v Buenos Aires, kar je le-ta tudi sprejel. Doktorji znanosti: Ernest Petrič, Igor Grdina, Andrej Rahten V Buenos Airesu je naredil pravi prelom v tamkajšnji diplomaciji za tam živeče Jugoslovane in Slovence. Tamkajšnje Jugoslovane je obravnaval kot enakopravne jugoslovanske državljane, uredil je delovanje same ambasade in ogromno naredil za slovensko šolstvo v Buenos Airesu. Ko je bila Jugoslavija leta 1941 prisiljena vstopiti v vojno, je šel Cankar iz Argentine v Kanado, kjer je v Ottavvi prav tako veliko naredil in žel veliko spoštovanje. Tako veliko, da mu je takratni predsednik kanadske vlade King celo ponudil kanadsko državljanstvo in mesto veleposlanika v Britanskem imperiju, v Londonu, takratnem središču Evrope. V Cankarju se je bila dilema, ali ostati znotraj vlade, ki je podpirala Dražo Mihailoviča in četnike, ali pa zaznati nove znake časa in podpreti politiko Josipa Broza Tita. Odločil se je za Tita. Njegovo glavno vodilo je bilo namreč, kako priključiti Primorsko matični domovini. Temu je vse podredil. Tudi diplomatski frak je oblačil le še za to, da bi uspel pridobiti Primorsko. Žal pa je bilo vse drugače, kot je bilo sprva zastavljeno in obljubljeno v novi vladi. Protestno je leta 1944 odstopil z mesta poslanika v Kanadi, potem pa je po krajši upokojitvi vstopil v koalicijsko vlado hrvaškega bana Ivana Subašiča. Že po treh mesecih je iz Šubašičeve vlade izstopil. Znamenit je njegov stavek: »Jaz ne potrebujem ministre, ki delajo krize, ampak ki delajo.« Čeprav ga je po koncu druge svetovne vojne Tito imenoval za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Atene, je bil politično praktično že izoliran. Leta 1947 se je naposled upokojil in bil osamljen tudi naprej. Posvetil pa se je svoji stari ljubezni, umetnostni zgodovini. Zdenka Mihelič, foto ALENKA MOHAR MlHAJLOVlČ Isšero LIKOVNA KOLONIJA - ZDAJ IN VSAKO LETO ZNOVA Likovna umetnost z likovnimi delavnicami in s tečaji v Ribnici dobiva novo razsežnost L i ■ *, Za razvoj naše likovne žilice je povsem poskrbljeno - od septembra letos do junija 2010 bo potekal že 2. likovni tečaj, ki ga organizira Galerija Miklova hiša in je lani s skoraj 50 udeleženci krepko presegal vsa pričakovanja. Do 15. julija imate še čas, da se prijavite. Pred tem ste lahko spremljali tudi niz dejavnosti Društva likovnega ustvarjanja Ribnica. Oglarski kopi dajo slikarji pečat večnosti, saj slike, ki jih ustvarjajo ob njej, ostanejo za vedno - veliko dlje kot 14 dni, ko kopa dogori in mine živopisno dogajanje. Tokrat so šli člani komaj leto dni ustanovljenega društva, ki prihajajo iz cele Slovenije, še dlje in so po desetletja dolgi praznini pripravili likovno kolonijo. Kar dva dni so si vzeli za Ribnico, grad in njeno okolico, da bi jo narisali po svoji podobi. Prvi dan, 20. junija, jih je hudo pral dež in prihod na mesto dogajanja je bil za člane pravi izziv. A prišli so, ker vreme ni ovira za delo in druženje. Ogledali so si muzej, nato pa v zavetju strehe in kamna začeli delo, ki so ga nadaljevali na nedeljski sončni dan. Grad je oživel na poseben in sofisticiran način, s slikarji in čopiči, ki so hiteli po belem platnu nizati barve. Ker je Komunala grajsko prizorišče le nekaj dni poprej olepšala s cvetjem, je bil barvni kolaž vabljiv motiv za slikanje. Kako se nas vidi skozi slikarske oči, bomo najverjetneje videli že na letošnjem ribniškem sejmu, ko naj bi Društvo sveža dela tudi prodalo. Predsednik Brane Žunič si želi, da bi društvo poskušalo čim dlje časa samo zbirati sredstva za svoje delo in take likovne delavnice so priložnost tudi za to. Zadnji dan kolonije bila v domu za ostarele tudi razstava, vendar del, ki so nastala ob lanski in letošnji oglarski kopi. 6. junija je namreč v Rakitnico prišlo okoli 15 ljubiteljskih umetnikov, se postavilo ob kopo ali pa odšlo po gozdnih poteh iskat bogate motive. »Umetnike je nemogoče usmerjati le na kopo, zato smo dali velik poudarek tudi naravi,« je dejal Žunič. Sam je bil malo kasneje, prav tako v času vseslovenskega oglarjenja, tudi slavnostni govornik na fotografski in slikarski razstavi, ki je potekala v Radečah, zibelki oglarske obrti. Ravno zato je bil toliko bolj vesel obiska para iz Dola pri Litiji, ki ga je takrat tudi gostil, da se je udeležil likovne kolonije v Gradu. Vrata so seveda na stežaj odprta vsem likovnim navdušencem - zdaj se dogaja, poprimite za priložnosti, ki se vam v okolju ponujajo. Likovna kolonija vas bo v Ribnici čakala tudi drugo leto, saj bo prava zgodba nastala le, če se bo dogajala redno in privabila nove ljubitelje. Do takrat pa sledite Društvu na njegovih poteh. 4. in 5. julija odhajajo člani na 6. likovno kolonijo v Loški Potok ustvarjat na temo premične kulturne dediščine. Tekst in foto Alenka Pahuue •••* K DRUŠTVU LIKOVNEGA USTVARJANJA RIBNICA SE JE PRIKLJUČILO VELIKO ČLANOV, KI NISO RIBNIČANI, PA SI ŽELIJO IZMENJAVE POGLEDOV, MNENJ, IZKUŠENJ. Takšno druženje in gostovanja društva po celi SLOVENIJI, DAJEJO POTREBNO ŠIRINO ZA SLIKOVNO USTVARJANJE. LJUBLJANČANKA N EVA VRANEŠIČ Virant, po poklicu učiteuica, je sicer članica LIKOVNEGA DRUŠTVA ČRNOMELJ, A JE PRIŠLA K LIKOVNI DEUVNICI H KOPI IN V GRAD. K PRVI ZATO, KER SI JE ZELO ŽELELA VIDETI, KAKO DELUJE KOPA, v Grad pa zato, ker jo je dogajanje v društvu TOLIKO PREVZELO - ČEPRAV IMA ZA SEBOJ ŽE OKOLI 70 SAMOSTOJNIH RAZSTAV. 11 ■ .>■ fxi>■ [xu>■ ri.i;iti>i ■ 11/VI I ■>! v/ Ml^I VJLS <>«■ Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ... Prispevek k zgodovini trga Ribnica (6.del) Obrtni zakon leta 1859 Ključnega pomena za razvoj obrti je bilo leto 1859, ko je z zakonom nastopila obrtna svoboda. Cehovska ureditev, ki je bila sicer ukinjena že v začetku 19. stoletja, je do tega leta imela še vedno močan vpliv na oblikovanje in razvoj obrti. Pristaši stare ureditve se zavirali sprejetje zakona, dokler se je dalo, bili so namreč prepričani, da omejevanje obrtne svobode ščiti obrti in obrtnike. Obrtna svoboda je namreč prinašala večjo konkurenco. V bitki s konkurenčnostjo svobodnega trga so obrtniki starega reda izgubili. Obrtni zakon, ki je stopil v veljavo 1860. leta, je uvedel obrtno svobodo in s tem so bile v tem obdobju storjene prve konkretne spremembe na področju obrti, ki so dokončno odpravile vse ostanke stare cehovske ureditve. Država je s tem zakonom želela doseči, da bi bila obrtniška dejavnost odprta za čim širši krog ljudi. Patent o zemljiški odvezi leta 1848 in izvedba le-tega v 50-ih letih ter Obrtni zakon, sprejet leta 1859, so pomenili prelom v gospodarstvu. Ti ukrepi so pripomogli k transformaciji gospodarstva iz agrarnega v neagrarno, v industrijo, obrt, promet z intenzivnejšo industrializacijo, pa tudi živahnejše ustanavljanje novih industrijskih obratov oziroma širjenje in posodabljanje obrtnih delavnic1. Kljub strahu pred obrtno svobodo in pospešeno industrializacijo pa je na Slovenskem obrtništvo v tem obdobju napredovalo. Obrtniki v Ribnici Obrtniki so zadovoljevali potrebe okoliškega in trškega prebivalstva, njihova ponudba se je prilagajala povpraševanju. Zato lahko opazimo, kako nekatere obrti z leti preprosto izginejo, ker kraju niso več potrebne. Industrializacija - tekstilna industrija in tovarne usnja- so ljudem omogočile nakup cenejših in raznolikih izdelkov. V ribniškem trgu so se skoraj v vsaki hiši ukvarjali z neko obrtjo, pa naj je šlo za gostilniško, mesarsko, trgovsko, čevljarsko, krojaško, pekarsko idr. Nekatere obrti so se prenašale iz roda v rod. Druge so samo zamenjale lastnika, ampak se je obrt pogosto nadaljevala v isti hiši. To si lahko razlagamo povsem iz praktičnega razloga, ker je bil prostor že opremljen in primeren za nadaljevanje obrti. Zagotovo v trgu po številu vodita gostilniška obrt in trgovina. Usnjarska in irharska obrt, sta dve obrti, za kateri je bil prelomen začetek dvajsetega, stoletja. V dvajsetem stoletju ju skorajda več ne zasledimo v trgu. Krznarska obrt pa že v obravnavanem obdobju sploh ni več prisotna, a je v prvi polovici 19. stoletja še predstavljala pomemben delež med ribniškimi obrtmi. Po do zdaj znanih podatkih se z usnjarsko obrtjo v Ribnici najdlje ukvarjajo Burgarji (hišna številka 121) na Mlaki. Z obubožanjem in propadom določenih obrti pa zasledimo porast novih obrti s področja mehanike in tehnike. Opazen je porast mehanikarske obrti. Poleg mehanikov je novi čas v Ribnico prinesel tudi električarje in fotografa. V 20. stoletju opazimo porast zanimanja za trgovino z lesom, saj se v trgu beleži veliko število ljudi, ki so zavedeni kot lesni manipulantje ali trgovci z lesom. Prvi zametki industrije se v Ribnici pojavijo leta 1901. To leto sovpada z ustanovitvijo prvega delniškega podjetja Opekarna in Parna žaga A. Peterlin in tovariši. Prav tako pa ravno okoli tega leta postavi tudi Anton Rudež v Jelenovem Žlebu prvo parno žago. Zagotovo sta to prva parna stroja na Ribniškem. (Se nadaljuje prihodnjič) Tekst pripravila MARINA GRADIŠNIK, kustosinja ribniškega muzeja Za morebitne dodatne informacije ali popravke se vam že vnaprej zahvaljujem. Hkrati naprošam morebitne lastnike fotografij obrtniških delavnic, trgovin, gostiln v ribniškem trgu, da se oglasijo. Muzej Miklova hiša T: 01 835 0376 e-mail: muzej.mh@amis.net 1 Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848 - 1992. Ljubljana 2005, str. 78. Pogled na trg z grajskega mostu. Ob mostu je kapelica. Levo Bregarjeva hiša, kjer sta BILI MESNICA IN GOSTILNA. NASPROTI JE VIDEN DEL BUKOVČANOVE HIŠE, POLEG NJE TSCHINKLOVA HIŠA. V NJEJ JE IMEL V NAJEMU ODLETA 1921 MESNICO FRANC LOVŠIN, TU JE BILA OD LETA 1933 TUDI PRODAJALNA ČEVUEV BATA. LUDVIK TSCHINKEL SE JE SAM UKVARJAL S PRODAJO PIVA, POLEG TEGA JE IMEL NA TEM NASLOVU REGISTRIRANO TUDI OBRT FIJAKARSTVA. SKRAJNO DESNO JE VIDEN DEL DEBEUAKOVE HIŠE, KJER JE BILA V TRIDESETIH LETIH UREJENA BRIVNICA, KI JO JE IMEL OD LETA 1937 v najemu Marjan Gril. (Fotografija je bila posneta v tridesetih letih 20. stoletja in JE DEL MUZEJSKE ZBIRKE MUZEJA MIKLOVA HIŠA. ) Pogled v preteklost Zgodovinski vidik nastajanja Ribnice (l.del) Zahodna polovica Dolenjske, kjer se od prve tretjine 14. stoletja kot prvi omenja trg Šentvid pri Stični, je dobila skoraj gotovo že v tem času še en trg, Ribnico, izrecno omenjeno leta 1350 ( ze Reyfnicz im marcht; op. B.Otorepec, Doneski k zgodovini Ribnice, Kronika 30 ( 1982 ). Ribniško gospostvo, leta 1220 v rokah Aurspergov, je prišlo še pred letom 1263 v posest Ortenburžanov in nato delilo usodo ortenburško-celjskih posesti. Sredi 14. stoletja je bila ortenburška Ribnica že pomembno gospodarsko in upravno središče . (B.Otorepec, Kronika) Kot župnija nastopi Ribnica zelo pozno, vsekakor po letu 1296, izločila pa se je iz župnije Šentvid pri Stični. Ni naključje, da se v virih skoraj hkrati s trgom in kočevsko kolonizacijo pojavijo ribniški vikar ( 1340 ), cerkev sv.Štefana ( 1353 ) in končno župnija ( 1363 ) (B.Otorepec, Kronika ). Naselbinski izvor Podoben način zemljiške razdelitve, kakršen je na splošno značilen za mesta, trge in predmestja zgodnjega nastanka, srečamo namreč tudi pri starih farnih vaseh.Poleg nekaj prvotnih velikih kmetij je njihova prevladujoča posestna enota, enako kot v urbanih naseljih, oštat ( Hofstatt) ali domec. Medtem ko so dolenjska mesta vseskozi polnila in praznila stavbne parcele znotraj obzidja , so pri trgih pogosto razvidne širitvene stopnje, zaznamovane z drugačno parcelacijo in pravno naravo stavbišč kot v prvotnem naselju. Ribnica je tipičen nastanek trga neposredno iz vasi. Ta tip je prepoznan po značilni posestni strukturi s temeljno enoto - kmečko hubo. Ribnica je vas s prvotno kar 21 hubami. Ribnica je bila sprva obcestna vas.Njena posebnost je ta, da jo je na južni strani omejeval potok Bistrica, onstran katerega je zrasel grajski kompleks.Posestne enote je po urbarjih moč zasledovati od srede 16. stoletja dalje, s pritegnitvijo franciscejskega katastra in cenilnih opeartov pa je mogoče precej natančno ugotoviti tudi kontinuiteto in identiteto posameznih hub ter podružništev in kajž. Za prve domove podružnikov in za župnijsko cerkev sv.Štefana se je našel omejen prostor onstran ceste do Bistriškega potoka. Ribnica je dobila bolj urbano podobo sklenjenega naselja na obeh straneh ceste. Povzetek zbral Marjan Peteh, "huba” Lepovče ! PVC okna in vrata —- PVC/ALUMINIJ okna ALUMINIJ okna in vrata senčila, polkna, komarniki. inles dk|n a ■------■ VRATA Inles proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl -1310 RIBNICA Tel.: 01 8377 100; fax: 01 8377 333 http://inles.si; e-mail: info@inles.si ^END IN ELEGANCA ■ RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJI * VAREN DOM JE MOJ DOM ■ TREND IN ELEGANCA AttOM TRADICIJE ■ USKLADITEV BREZ OMEJITEV ■ TmiOVai INOHIOIDJ S © RIKO Riko Hiše USTVARJAMO NOVO BIVANJE V DRUŽBI NAJBOLJŠIH arhitektura Janez Koželj, arhitektura Tonček Žižek, Marjan Poboljšaj; Superform arhitektura Philippe Starck, YOO Architects arhitektura Vojteh Ravnikar, Robert Potokar Zlata ribica" Udobna prilagodljivost www.zlata-ribica.com LOKACIJA • sredi Ribnice • 81 stanovanj • 6.300 m2 stanovanjskih površin • nadstandardna oprema ** i. Gramiz, d.d. Ob Mahovniški cesti 11,1330 Kočevje www.gramiz.si Rezervacije: M: 051 653 142 rok.oberc@gramiz.si Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. F'M 6J j Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! Tgf MOTOMAN Motoman Slovenija: T: + 386(0)l 83 72 410 E: infoiamotoman.si, www.motoman.eu desk fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Fax: 01 836 99 34, Gsm: 031 64 7188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si toplotno izolacijske fasade računalniška izdelava barvne študije slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad polaganje vseh vrst podov parket, laminat, PVC podi,... vse vrste čiščenja generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog, avtomobilov SERVIS GSM / UMTS v tn DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h microeraJože Sile s.p. NOKIA 5800 Splošna akcija 199,00€ 33/55 69,00€ 44/77 1,00€ in mnogi drugi... Preverite! Akcija MOBITEL! Hrovača 14A (V trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica Tei: 01/8373 ne Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/ 358 760 E-mail: info@microera.si MOBITEL zastopstvo Www. m i c roe ra. s i < Bluetooth prostoročne avto-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR Ü < Itak. Džabest pakettfoZ^ZX"• msmm,, vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki [gostinstvo - TURIZEM //"* X"! 1 Tel.: 01/8381 189 ali 01/8361-668 1 v/VzL-LtJ GSM: 031/760-697 Sprejemamo msmcuE za družinska srečanja mmm i ... m RPUsmmNEvi OBLETNICE POGREBSCINE OPTIK dlÄlMlEZ F0ZIN1DČ @„p, VrvarsKa 3 1310 kjbnica TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK dan °d 91) do 191) sobota zaprto Sele praznike ir) čist poßled v leto 2009! rnmMEM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE ■ Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA ■ strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca 200 m2, CK na olje, delno opremljena takoj vseljm, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena cenaje 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obrementev, cenaje 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul, starejša večstanovanjska hiša zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva lepa, mirna sončna lega vaška idila cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centra, 500 m od motja, lep pogled na Ankaranski zalnr, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana garaža posebej cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca 600 m2, CK na olje oz trda goriva vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46.20 m2 v prvem nadstropje, CK na plin, takoj vseljivo, dve paridmi mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49.20 m2, v dnigem nadstropju CK na plin, takoj vseljivo, dve paridmi mest, cena 85.000 EUR RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropje, CK, takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. Ribnica - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje v izmeri 92,03 m2, zgrajeno leta 1952, v prvem nadstropju, dva balkona, dodatni prostor v kletnem delu objekta, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 76.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 325.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infra struktura, v kleti dve parkirni mesti, modema osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. KRANJSKA GORA - center, dvo in pol sobno stanovanje, v izmeri 77,41 m2, v pritličju stavbe, zgrajeno leta 2003, s teraso, kompletno opremljeno, stanovanju pripadata še zunanje in notranje parkirno mesto ter klet, zemljiškoknjižno urejeno, vseljivo takoj, cenaje 200.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI SODRAŽICA- Cesta Majde Šilc, prodamo poslovne prostore za proizvodno dejavnost, s pisarnami, jedilnim prostorom v izmeri ca 1.849 m2, s funkcionalnim asfaltiranim in neasfaltiranim zemljiščem ob zgradbi, v skupni izmeri 5007,38 m2, zgrajeni leta 2005, vsa infrastruktura Cena je 2.200.000,00 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenem gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana zanimh/i kmečka idila in lokacija cenaje 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla lepa sončna lokacija cena je 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura dokumentacija urejeni, takoj vseljiva cenaje 82.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- center, Vrvarska ulica oddamo poslovni prostor v pritličju za mimo dejavnost, v izmeri 37 m2 , zgrajeno leta 1969, vseljivo takoj, vsa infrastruktura CK na olje, cena mesečnega najema je 270 EUR, garancija, predplačilo. RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura cena najema 6,5 EUR za m2. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. ■ ivrv-MJLs: :►* ki/vv/si w: KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO I Rešitev:. Pošta: OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo MALI OGLASI PRODAM Prodam Tomos avtomatic in klavirsko harmoniko Paolo Soprani (120 basov), rdečo. Tel.: 041/ 562 997. Prodam zelo malo rabljen solarij. Cena po dogovoru. Tel.: 041/ 827 290. Prodam rabljen štedilnik (60 x 70 cm) na trda goriva - INOX, izvedba desni izhod. Tel.: 031/ 287 201. RAZNO Zbiram in odkupujem stare razglednice Ribnice, Sodražice, Nove Štifte, Sv. Gregorja. Tel.: 041 / 338 126. Odkupujem starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografije, denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike ...). Tel.: 041 / 649 267. Potovanje mladoletnih otrok v tujino Občane obveščamo, daje z dnem 16. 6. 2009 (z uveljavitvijo spremembe Zakona o potnih listinah; Ur. list RS, št. 41/2009) ukinjena obvezna pridobitev dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika. V primeru, da mladoletni otrok (do 18. leta starosti) brez zakonitega zastopnika potuje v Bosno in Hercegovino, pa je po predpisih BIH (Zakon o bivanju tujcev in azilu, Ur. list BIH, št. 36/08), potrebno soglasje zakonitega zastopnika. Obrazec lahko pridobite v glavni pisarni Upravne enote Ribnica. Podpis zakonitega zastopnika prav tako lahko overite na Upravni enoti ali pri notarju. TURISTIČNI KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam pontyamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... vse ob svojem času. 1. Turizem smo ljudje, pravijo. Če turizem šepa oz. je slabo razvit, potem smo slabi tudi mi. Povsem logično. Z drugimi besedami, če si turizma ne moremo privoščiti, so spet krivi ljudje, tisti, ki se jih polašča lakomnost. Za vse, takšne in drugačne, pa je idej za aktivno preživljanje prostih trenutkov več kot dovolj na spletni strani www.... N na-lepse.si D dj-slovenija.si D ribnica.info 2. Izbrani spletni portal na nacionalnem nivoju skrbi tudi za tehnično in zvočno podobo ... J radijskih oddaj I video smešnic Vmjufo.&bimji B TV-oddaje Na zdravje 3. Skozi oddaje in ostala javljanja na številne radie po Sloveniji vodi akcijo raznih izborov. Več o tem nekoliko kasneje. Vsako leto se v teh terminih predstavi tudi naša odmevna prireditev ... S Ribniški semenj V Tek po Lončariji P Tekmovanje v metu krompirja 4. Vsaka od navedenih prireditev ima svoj čar. Tek po Lončariji, ki bo v soboto, bo letos že ... D sedmič N osmič G devetič 5. Vrnimo se k oddaji Dobro jutro, Slovenija. Z junijem je na našem koncu ob četrtkih in sobotah predvajana na radiu ... N Krka H Radiu 1 - Urban A Univox «Z" iumn 6. Na uvodoma odkriti spletni strani se lahko prepričate, da gre pri sloganu Družba dobrega počutja, dejansko za ... E sodelavce Rešeta A norce PČO iz Lepovč R Thermano Laško 7. Zdaj pa eno vprašanje povsem izven konteksta. Katero Prostovoljno gasilsko društvo v naši občini letos ne praznuje 82. rojstnega dne? A Goriča vas I Sušje N Nemška vas 8. Kateri rojstni dan pa potem praznuje tisto društvo, ki ni letos staro 82 let? I 90 U 100 C nimam pojma JANEZ HENIGMAN, univ.dipl.org. načelnik UE Ribnica H 9. Zdaj pa nazaj k ... točno, tretjemu vprašanju. Dobro jutro, Slovenija vodi različne turistične akcije, med drugimi tudi izbore slovenskega naj smučišča, golf igrišča, wellness centra, ... B balinišča V kopališča Š otroškega igrišča 10. Ko smo že skoraj pri koncu in je tema turizem, se ustavimo še pri znova obujenih Grajskih večerih. Letos je stvar vzelo v svoje roke Turistično društvo Ribnica. Da ne bodo rekli, da društvo samo ‘kasira’ in nič ne da. Poleg novoletne okrasitve je financiralo tudi rože na mostovih čez Bistrico in še bi lahko naštevali. Kateri dnevi pa so namenjeni našim Grajskim večerom v ribniškem Gradu? F ponedeljki K četrtki 0 petki 11. Pa še končajmo z Grajskimi večeri. Jih boste obiskovali ? X Bom, seveda. X Kaj pa vem, odvisno od biovremenske napovedi. X Zame je kavč pa pilot, ne mislim hodit ven. Program bo potekal v ribniškem gradu 6.7.2009 7.7.2009 8.7.2009 9.7. 2009 10.7.2009 Lumpi se spozna Lumpi gre na bowling Lumpi ne jezi se Lumpi gasilec Lumpi dela torto 13.7.2009 14.7.2009 15.7. 2009 16.7.2009 17.7.2009 Lumpi športnik Lumpi frizer Lumpi plezalec Lumpi pravljičar Lumpi igre brez 5.8.2009 6.8.2009 7.8. 2009 Lumpi kipar Lumpi skavt Lumpi kvizko Lumpi dobi prvo pomoč Lumpi dela sadno 10.8.2009 11.8.2009 12.8.2009 13.8.2009 14.8. 2009 Lumpi se igra družabne igre Lumpi izdela Lumpi olimpijec Lumpi cvetličar Lumpi gre na piknik in se poslovi i 1 1 1 X Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. julija 2009. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (HLADILNE NAHRBTNIKE s priloženim termometrom), ki jih poklanja turistično informativni portal DOBRO JUTRO, SLOVENIJA. Pravilna rešitev 5. številke Rešeta je: TRETJI ANIN POHOD Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki jim nagrade poklanja RADIO 1 - URBAN: Majico Anin pohod in obesek za ključe prejmejo: MAJDA LEVSTEK, Breg 53, 1310 RIBNICA MITJA NOSAN, Lepovče 39, 1310 RIBNICA KATARINA KOS, Zapotok 28 b, 1310 RIBNICA TAJDA KUUN, Dolenji Lazi 24, 1310 RIBNICA ANA KNAVS, Podklanec 6, 1317 SODRAŽICA NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. Program bo potekal v Dolenji vasi na igrišču 6.7.2009 7.7.2009 8.7.2009 9.7. 2009 10.7.2009 Lumpi se spozna Lumpi športnik Lumpi ne jezi se Lumpi dela sadno Lumpi bowling 13.7.2009 14.7.2009 15.7.2009 16.7.2009 17.7.2009 Lumpi pravljičar Lumpi kvizko Lumpi frizer presenečenje Lumpi igre brez 3.8.2009 4.8. 2009 5.8.2009 6.8. 2009 7.8.2009 Lumpi Indijanec Lumpi skavt Lumpi dobi prvo pomoč Lumpi zvezdnik Lumpi gre na piknik in se poslovi O, i $ lil tu iti ■ rxure>■ v/*-» o/v.wx. ■ i b r><»* >1 EiEPia^iJLEniO«di POSLANČEVA ZAPISNICA: Al j TGS Dl fTlOŽnO plSČStj obveznosti z enim nakazilom? Poslanci SDS smo z enim izmed zakonov (ZJF - zakonom o javnih financah), ki smo jih predložili s Paketom ukrepov za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer, predlagali, da bi podjetniki in gospodarstvo nasploh vse svoje obveznosti do države poravnali z enim nakazilom. Sedaj morajo, odvisno od oblike gospodarskega delovanja (s.p., d.o.o., d.d.), izpolniti od 3 do 10 položnic, kar predstavlja ne samo veliko zamudo, ampak tudi stroške, saj je od vsake transakcije potrebno plačati banki še provizijo. Prav ta ukrep je bil ena pomembnih zahtev slovenske obrti za leto 2008. Posebej je potrebno poudariti, da ta sprememba državo ne stane nič, ni ji potrebno ničesar investirati ali dokupovati. Ravno tako kot do sedaj bi na določen datum od gospodarstva dobila plačane vse terjatve. Zato je nerazumljivo, da na tej stopnji razvitosti informacijskega sistema niti vlada niti minister niti koalicija te spremembe ZJF niso podprli. Za zavrnitev zakona niso imeli nobenih tehtnih argumentov. Edini razlog za nasprotovanje naj bi bil slabši nadzor nad morebitnimi davčnimi utajev- alci. Blokada tega zakona jasno sporoča, da je Pahorjeva koalicija bistveno spremenila odnos do odpravljanja administrativnih ovir, do poenostavljanja in pocenitve birokratskih postopkov, kar je tako uspešno zastavil dr.Virant, minister Janševe vlade. Zaradi zelo kvalitetnih izboljšav in poenostavitev na administrativnem področju bo Slovenija dobila tudi priznanje OZN, ki ga podelijo državi z najboljšim dosežkom na tem področju. Nepopustljivo vztrajanje Pahorjeve koalicije pri nemogočih rešitvah in popolna zavrnitev vseh 68-ih predlogov SDS veliko pove o Pahorjevi in koalicijski sposobnosti dojemanja zahtevnosti tega časa in njihovega odnosa do povezovanja z vsemi, ki prinašajo dobre ideje za reševanje krize. Kljub temu se ne bomo pustili kar tako odgnati. Tudi zato smo pred nekaj dnevi vložili spremembo zakona o davčnem postopku, s katerim ponovno poskušamo poenostaviti poravnavanje obveznosti vsega gospodarstva do države. Spet predlagamo, da bi gospodarstvo poravnalo svoje davčne obveznosti in prispevke za “socialno in pokojnine” z eno položnico. Piše: poslanec SDS Jože Tanko Morda bo tokrat koalicija le spregledala in videla, da je nesmiselno trmasto vztrajati na rešitvah, ki so jih tehnologija ter potrebe časa in razmere preživele. Pa tudi spoznala, da tudi drugi lahko predlagamo dobre in poceni rešitve. Ta poenostavitev državo nič ne stane, gospodarstvu pa prinese veliko olajšanja in nekaj prihranka pri bančnih storitvah. Dobre in enostavne rešitve potrebujemo čimprej. Veliko dragocenega časa smo zaradi zavračanja opozicijskih predlogov, predvsem predlogov SDS, že zamudili, zaradi tega po nepotrebnem tudi pregloboko zabredli in začeli zaostajati za sosedami. Upam, da bo tokrat odziv koalicije drugačen. Vsem volivkam in voliv-cem se zahvaljujemo za podporo, ki ste jo dali našim kandidatom ob volitvah v Evropski parlament. Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali. Za SDS Jože Tanko OBČINSKI ODBOR SLS RIBNICA Naša prizadevanja niso bila zaman! Vsakdo, ki so ozre po Ribniški dolini, hitro ugotovi, da je prisotno veliko pomanjkanje primernih prostorov za otroke in mladino. S tem pa so mladi prikrajšani za zdravo življenje. V Občinskem odboru SLS Ribnica se zavedamo, da je šport tisti, ki največkrat premaga slabe skušnjave in pomaga ostati posamezniku na pravi poti. In kako naj se otroci brezskrbno igrajo in ukvarjajo s športom, če v bližini nimajo igrišča? V naši stranki smo si zato prizadevali za ureditev igrišč in pomagali ribniškemu vrtcu. Na obeh področjih smo dosegli zadovoljive rezultate, saj smo pomagali narediti korak naprej. Na Knafljevem trgu so se tako starši kot otroci razveselili igral. A kljub temu se v SLS Ribnica zavedamo, da je to mnogo premalo, zato se bomo za tovrstne spremembe trudili tudi v prihodnje. Zelo pa nas veseli, da so se naši akciji - finančna podpora vrtcu Ribnica-pridružile tudi druge stranke. S skupnimi močmi smo tako zbrali 750 evrov. S tem smo dokazali, da naša stranka ni brezobzirna stranka in da nam ne gre za oblast. Borimo se zato, da bi imeli prebivalci Občine Ribnica dobre bivanjske pogoje. Ker je to dosegljivo le s skupnimi prizadevanji, smo odprti tudi za vaše ideje. Pripravljeni smo prisluhniti in pomagati vsakomur. Na koncu naj se še zahvalim vsem volivcem, ki ste nam na evropskih volitvah zaupali svoj glas. Predsednik OO SLS Ribnica LUKA ILC Iz jeseni mojega življenja Polje, kdo bo tebe ljubil? K razmišljanju me je pripeljalo dejstvo, kako sedaj, ko smo v Evropski uniji, živijo kmetje. Tisti mali kmetje, ki se večinoma težko preživljajo s skromnimi kmečkimi pokojninami in pretežno le še životarijo. Na večjih kmetijah, kjer je več delovne sile in so otroci ostali doma, da pomagajo svojim staršem, pa je slika drugačna, saj se tako ukvarjajo z več dejavnostmi, od pridelave mleka in mlečnih izdelkov, s kmečkim turizmom ali pa obdelujejo zemljo, to naše črno zlato, ki nam daje hrano za preživetje. Ljudje na kmetijah so že od otroške dobe navajeni trdo delati, povezani so z naravo in to jim daje neko moč, da vztrajajo, čeprav je večkrat težko, posebno če te spremlja bolezen. Tudi sama sem že kar precej let povezana s prelepo zeleno Dolino, ki mi daje velik užitek, delo na zemlji, od sajenja povrtnin in zelišč do vzgoje cvetlic na balkonih in oknih, saj neizmerno uživam pri tem delu. Kar pa me resnično žalosti je to, da je kmetijsko zemljišče tako malo cenjeno. Upam in si srčno želim, da se to spremeni, saj nam zemlja daje osnovno hrano za preživetje. Vse obljube naših veljakov na volitvah se kar prehitro razblinijo, ker mislijo samo na lastne zasidrane stolčke, s polnimi denarnicami, vse premalo pa je za ubogega malega človeka, tako kmeta, ki gara od zore do mraka, ali pa delavca v proizvodnji - zanj je še huje, če ostane brez dela. Marija Golob Regionalni odbor Mlade Slovenije na 9. volilnem kongresu RO MSI ZD se je udeležil 9. volilnega kongresa MSi, ki je potekal 16. in 17. maja v Žalcu. Delegatke in delegati so na kongresu izvolili novo vodstvo podmladka in člane organov. Za predsednika Mlade Slovenije je bil izvoljen dosedanji generalni sekretar MSi Jernej Vrtovec, podpredsednika sta postala Aleksander Reberšek in Nadja Prosen, generalni sekretar pa Andrej Cimperšek. Iz našega regijskega odbora je bila izvoljena v nadzorni odbor predsednica RO MSI ZD Jolanda Černivec. Kongres je potekal pod geslom »PRILOŽNOST MLADIM!« Kongresa NSi so se udeležili tudi predsednica Ljudmila Novak, nosilec liste NSi na volitvah v EP Lojze Peterle, podpredsednika NSi Jožef Horvat in Anton Kokalj, predsednica sveta Mojca Kucler Dolinar in kandidatke na volitvah v EP dr. Alenka Šverc in Ksenija Kraševec. Predsednica NSi Ljudmila Novak v pozdravnem nagovoru povedala, da so mladi naša prihodnost, energija in adut, zato na njih tudi računa. Meni, da se je stranka dobro odločila, ko je mladim dala priložnost za ustanovitev podmladka stranke, saj so zaupanja vredni. Kongres Mlade Slovenije se je zaključil s sklepom dobrodelne akcije »MLADI ZA MLADE«. Zbrane otroške igrače je Mlada Slovenija predala Karitasu. Simona Lovšin 85 Rešeto Pisana motoristična druščina romala v Assisi Letos prvič so se člani društva MzM na čelu s patrom Nikom odločili, da ob 800-letnici obiščejo kraje, kjer se je rodil sv. Frančišek Asiski. Tridnevno druženje se je začelo 15. junija z zbiranjem na črpalki v Gonarsu, kjer smo se udeleženci razvrstili v štiri potovalne skupine. Začeli smo s prvimi spoznavanji romarjev, ki so prihajali z vseh koncev Slovenije - od Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Gorenjske, Notranjske, Primorske in Istre. Zelo pisana druščina motoristk in motoristov. Vodje skupin so si že prej ogledali kraje, ki smo jih nameravali obiskati, in zadnje v koloni smo zaradi boljše prepoznavnosti opremili z rumenimi odsevnimi brezrokavniki,. Vsak udeleženec je prejel tudi motoristično rutko s simbolom tega dogodka. Prva je na pot krenila skupina s patrom Nikom na čelu, štirikolesnikom in trajkom (naj povem, da sta voznika invalida paraplegika), motoristom, ki je ščitil štirikolesnik in trajk, press-avtom in spremljevalnim kombijem začela tridnevno pot. Skupine so si sledile na tri minute, saj bi bila strnjena kolona dolga preko 800 metrov.. Kljub gostemu prometu od Gonarsa do prvega postanka pred Raveno je bila taka razporeditev skupin po dvajset motorjev res najboljša možna. Že skoraj praznim bencinskim rezervoarjem smo dolili gorivo in pot nadaljevali proti Ceseni, Perugii s postankom na čudoviti La Verni, do katere je vodila čudovita ‘poslastica’, cesta z zelo lepimi ovinki. Že prvi vtis je bil dober, saj smo uživali na gori, kjer je Frančišek dve leti pred smrtjo prejel Kristusove rane. Čudovito okolje neokrnjene narave. Pravi naravni park, po katerem bi se lahko zgledovali naši krajinski parki. Zvečer ob 20. uri smo prispeli v hotel Villa Verde, kjer smo imeli rezervirano tridnevno bivanje. Po obilni večerji smo, kljub skoraj 600 km dolgi poti, še dolgo mleli prve vtise. V torek je bil predviden zgodnji odhod iz hotela, ker je bil urnik kar obširen. Po zajtrku sta nas prišla pospremit mestna policista na motorjih in skoraj kilometer dolga kolona se je začela pomikati proti Assisiju do bazilike sv. Frančiška. Tam so nam prijazni patri minoriti ponudili svoje parkirišče, saj take množice motorjev in spremljevalnih vozil ni lahko »parkirati«. Ob 8. uri smo se zbrali v spod- iešero nji cerkvi bazilike in Frančiškovega groba pri maši. Ogledali smo si baziliko s čudovitimi freskami Cimabue in Giotta, nato pa na ogled mesta, ki je navdušilo vse. Ohranjeno je v vsej svoji prvobitnosti. Sprehodili smo se do rojstne hiše Frančiška, mimo sv. Klare, stolnice sv. Rutina, škofovskega sedeža, ogledali smo si vse, kar je povezano z življenjem tega neverjetnega človeka, ki je za 800 let zaznamoval odnos do cerkve, narave in medsebojnih človeških odnosov. Vožnjo smo nadaljevali do 1200 m visoke gore nad Assisijem - Monte Subassio. Pod nami se je razprla Umbrija v vsej svoji lepoti. Na vrhu sicer kar močno piha, vendar pri temperaturi v dolini ( 35 stopinj), se je veter kar prilegel. Piknik smo imeli ob majhnem slikovitem mestecu na skali, kjer je župan uredil brezplačen kamp, namenjen popotnikom. Sreda se je začela z mašo v Porciunkoli oz. Mariji Angelski, kjer nas je nagovoril novoizvoljeni vrhovni predstojnik frančiškanov, in nas počastil s svojim obiskom tudi v hotelu. Zelo prijazen in preprost mož, ki je z neposrednostjo navdušil vse. Po ogledu pa na pot v Rietsko dolino mimo Spoleta, skozi Terni do Grecia in Fontecolomba. Lepe ceste, še lepša doživetja, nato pa vračanje v Assisi in ‘zadnja večerja'. Strnili smo vtise, izrazili hvaležnost vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu romanju, kajti vsak udeleženec je dodal svoj kamenček k mozaiku odličnega tridnevnega druženja. V četrtek zjutraj smo se skupine že prej dogovorile, kam bo kakšna odpotovala. Nekateri proti Grčiji, nekateri v Dolomite, ostali pa proti domu. Kaj naj rečem za konec? Za vse udeležence tega dogodka je bilo naporno, vendar nepozabno in neponovljivo. MzM je znova dokazal, da je spoštovanje sočloveka lahko tudi vrednota, ne samo videnje. Čudovita izkušnja, napolnjena z novimi spoznanji, ki jih lahko doživiš le na takih druženjih. Tekst in foto JOŽE LEVKA Turistično društvo GRMADA Velike Poljane-Ortnek razpisuje 3. festival klavirskih harmonik, ki bo v nedeljo 2. avgusta. Vsak nastopajoči bo zaigral po tri skladbe, ena mora biti slovenska narodna pesem, dve pa po lastni izbiri. Vsi nastopajoči igrajo v eni kategoriji, starostne omejitve ni. Nastopajoče bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Podeljene bodo nagrade: 1. za najboljšo izvedbo, 2. najobetavnejšemu izvajalcu, 3. najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, 4. občinstvo pa bo izbralo najsimpatičnejšega izvajalca. Vsi udeleženci pa prejmejo spominske plakete. Podelitev priznanj in nagrad bo takoj po končanem programu, sledilo bo družabno srečanje. Prijave pričakujemo na el. naslov: grafa@siol.net, ali na GSM 041 663 972. PRIJAVNICA za 3. festival klavirskih harmonik Ime in priimek .............. Datum rojstva ............... Naslov in občina ............ Telefon ....................................... Kratka predstavitev, ki jo bomo uporabili za najavo nastopa Glasbena izobrazba ............... Klavirsko harmoniko igram.......... Naslov skladbe: slovenska narodna Avtor skladbe oz. priredbe Naslov prve skladbe po izbiri Avtor skladbe oz. priredbe Naslov druge skladbe po izbiri Avtor skladbe oz. priredbe Datum: Podpis: El mjLaivVis; <>«■ <>«/viv/>i<■ psjv//v arzois 70 let Prešernovega muzeja v Vrbi na Gorenjskem V Vrbi zastopane vse Prešernove šole % H 8 Prešernova rojstna hiša v Vrbi je letos obeležila 70 let, odkar je bila preurejena v muzej, a še vedno ni razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Žirovniški župan Leopold Pogačar pa upa, da bo ministrica za kulturo, ki je imela tudi slavnostni govor, izpolnila obljubo in se bo to zgodilo konec poletja. Ekipa, ki je zastopala našo šolo Z idejo o nastanku muzeja je začel vzpodbujati Fran Šaleški Finžgar. Leta 1935 je umrl tedanji gospodar Ribičije Janez Vovk in njegova žena Marija je bila hišo pripravljena odstopiti banovini, pod pogojem, da ji sezidajo novo. Vse skupaj bi stalo okrog 250.000 dinarjev, kar je predstavljalo za banovino ogromen strošek. Zato so izpeljali šolski prispevek. Šolarji so zbrali 150.000 dinarjev, ostalo je prispevala banovina in po preureditvi so hišo izročili slovenskemu narodu. Ribniši raperji zažigajo Ob 70-letnici muzeja je občina Žirovnica povabila učence osnovnih šol, ki nosijo ime po pesniku Francetu Prešernu. Nastopile so osnovna šola Crenšovci, učenci domače osnovne šole Žirovnica in naša šola. Zastopali so jo: Jan Češarek, Jošt Kromar, Domen Štupica in Matej Vesel in odrepali Prešernovo Vrbo. Nagrajeni so bili z bučnim aplavzom. ŠPELA Strnad, 8. C, OŠ dr. Franceta Prešerna, Šolsko novinarstvo Z8 Program Kolesarčki - preventivna vzgoja v prometu za naj mlajše - v vrtcu Ribnica V vrtcu Ribnica se trudimo prometno vzgojo čim bolj približati otrokom, zato jo vključujemo v program z raznovrstnimi dejavnostmi. K prometni osveščenosti še posebej pripomorejo tudi programi zunanjih izvajalcev. Tak je tudi program Kolesarčki, ki smo ga letos izvedli drugič, 22. maja na igrišču pri OŠ dr. F. Prešerna v Ribnici. V program so se vključile 4 skupine, kar je več kot 90 otrok od 4. do 6. leta starosti. Kolesarčki je izobraževalni program preventivne vzgoje za najmlajše v cestnem prometu. Otroci vrtca Ribnica so se v programu z igrami prehodom za pešce ter pločnikom prevozili z malimi avtomobilčki. Dogodke so doživljali, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Nato so vloge obrnili, ter se vživeli v vlogo pešca in kolesarja. Poseben poudarek programa je bil na spoznavanju pomena varnostne čelade, osnovnih prometnih znakov, semaforja ter kako se pravilno prečka cestišče. Brezplačno udeležbo v programu Kolesarčki sta nam omogočila pokrovitelja Posestvo Ugar d.o.o. in trgovina s kolesi kolesarsko opremo Orbea iz Ljubljane, za kar se jima otroci in vzgojitelji iz vrtca Obiskali smo gasilce Že nekaj časa smo si želeli obiskati ribniške gasilce in si ogledati opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Težko pričakovani dan je prišel 7. maja zjutraj, ko se je 30 varovancev peš odpravilo do gasilnega doma. Pričakala sta nas Cveto Marinšek, predsednik Gasilske zveze Ribnica, in Janez Pelc, gasilski častnik prve stopnje. Varovance je marsikaj zanimalo. Zvedeli so, daje v Ribnici veliko gasilcev in da so med njimi tudi ženske. Ogledali so si gasilsko obleko in razne pripomočke, ki jih le-ti potrebujejo za uspešno gašenje. Na željo varovancev so za hip prižgali sireno gasilskega vozila, kar je bilo nadvse zanimivo. V prijetnem vzdušju smo končali ogled in se poslovili od prijaznih gostiteljev. Za VDC Ribnica napisala in fotografirala NANČA Mohar ‘Žogarija’ - KO IGRA SE MULARIJA Na prireditvi ‘Žogarija’ se otroci, deklice in dečki, v starosti od sedem do dvanajst let lahko preizkusijo v nogometni igri, spretnostnih štafetnih igrah, zadevanju odprtine v golu (različne velikosti odprtin na različni višini), metanju na koš, ustvarjalnih likovnih delavnicah in pripravi hitrega zdravega energijsko polnega in bogatega obroka in počnejo še mnogo drugih zabavnih reči... Na prireditvi, ki je potekala na nam najbližji lokaciji - v Velikih Laščah, so nastopili tudi učenci OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Ostale nastopajoče šole so bile še OŠ dr. Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Odpeljali smo se tudi na sladoled, tam so bila tudi igrala, kjer smo se lahko igrali. Potem smo se odpeljali domov. PlJA POLOVIČ Zmagovalci »Žogarije« v nogometu (igra 3 na 3) so postali igralci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, ki so nastopali pod imenom Extrem. Zmagovalno ekipo so sestavljali Marko Šolaja, Gaj Gorenc, Jan Mihelič in Erik Tanko, njihov trener je bil Boštjan Slavec, predstavnik šole pa Tadej Levstek. Turnir so spremljale tudi druge dejavnosti: zabavne delavnice, v katerih so otroci pripravljali obroke zdrave prehrane, barvali in ustvarjali; tekma mentorjev in druženje s čarovnikom. Na koncu so vsi udeleženci dobili tudi manjša darila, vsi finalisti pa še diplomo in medaljo. Iskrene čestitke učencem naše šole, ki so se pošteno borili in dostojno zastopali naš kraj, šolo in klub, prav tako pa si čestitke zaslužijo tudi ostale ekipe, ki so borbeno in v veliki meri ferplaja (Fair play) borili v Velikih Laščah. V Avstriji sem nastopal. Bil sem zajec. Imajo zelo lepo šolo in lepo igrišče. Najraje bi ostal tam. Bekštanj je zelo lepo mesto, tam imajo veliko igral. Tudi mi smo bili na enem izmed njih. Žan Oberstar S PRVOŠOLČKI ŠIROM PO SVETU Učenci in učiteljice prvih razredov so 3. junija v avlo glavne šole privabili množico staršev, ki so želeli opazovati svoje otroke pri predstavitvi projekta Otroci sveta. Ribniška šola je postala mednarodna-vospred- JU MALI KITAJEC, KI ŽE ZNA SLOVENSKO Otroci so zaplesali vrsto tujih plesov Ne glede na geografske razdalje so si otroci povsod po svetu tako zelo podobni: v plesu, petju in še najbolj pri igri. Vse te elemente je pisana gruča otrok tudi prikazala preko indijanskih, kavbojskih plesov, navihane seštevanke in priložnostne razstave, na kateri smo lahko opazovali otroke vseh ras. Še lepši pogled pa se nam je nudil tik pred nosom, saj je ribniška osnovna šola postala mednarodna - z Ribničani je plesal simpatični Kitajec, v ozadju je mamica nosila bodočega šolarja, temnopoltega. Otroci si preko takih projektov širijo obzorje, lažje padajo predsodki in hitreje postanejo del te danes tako zelo globalne družbe, kjer so meje povsem padle. Pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sta na ribniški trg zajadrala dva črnca, sta bila deveto čudo - zaradi njiju se je ustavljal promet in zastajal korak. Zdaj se čudimo malemu Kitajcu, ki na ves glas poje slovenske pesmi. Oh da, širok je ta naš svet... Tekst in foto A. Pahulje Na Rujuje 6. junija potekal finalni del »Žogarije«, kjer pa Ribničanom ni uspel preboj do samega vrha, so pa z lepimi potezami dokazali, da se tudi v deželi suhe robe že zelo zgodaj igra zavidljivo dober nogomet. Reportažo o tekmovanju v »Žogariji« ste si lahko ogledali ob nedeljah na TV Slovenija 1. Kdorje oddaje zamudil, sijih lahko ogleda v avdio/ video arhivu na spletni strani RTV Slovenija ali pa na uradni strani ‘Žogarije’, na spletnem naslovu www.zogarija.si. Tadej Levstek, profesor športne vzgoje NA OBISKU V BEKŠTAJNU Na povabilo ljudske šole Bekštanj smo 8. junija odšli v Avstrijo. Obiska so se udeležili učenci 3. b razreda OŠ dr. F. Prešerna. Z nami je odšlo tudi pet mamic ter ravnatelj France Ivanec. VTISI UČENCEV 8. 6. smo šli v Avstrijo. Učiteljica Dana nas je lepo sprejela. Ogledali smo si nastop njihovih otrok, potem smo prišli na vrsto mi. Po nastopu smo imeli telovadbo, nato malico. Ko smo pojedli, smo delali odtise rok. Ko smo končali, smo šli pisat sporočila po računalniku. arzos; <><■ v/.>.■.>■/v ■ ou ■■<><■ 1 Drobci iz preteklosti Nemške vasi '.„EL Nemška vas je strnjena ravninska vas med Goričo vasjo in Prigorico. Glavni del vasi je ob cesti in obeh poteh, ki gresta od vaškega vodnjaka (b' ča) in starega gasilskega doma na Brezje. Naši predniki so si postavili hiše na tem nekoliko dvignjenem svetu, ker je bil varen pred poplavami in manj primeren za obdelovanje. V srednjem veku se je vas imenovala po bavarskih priseljencih Payersdorf (Bavarska vas). Najstarejša listina s tem imenom je iz leta 1417. Kasneje so ime vasi različno zapisovali: Teitschdorf (Tajčdorf), Teutschdorf (Tojčdorf). Uradno nemško ime je bilo Deutschdorf (Dojčdorf). Nemški priseljenci, ki so jih naselili Turjačani, so postavili na polju cerkev sv. Lenarta. Bila je manjša od sedanje. Od nje je ohranjen le prezbiterij (sedaj zakristija) in kelih z letnico 1526. V ribniškem urbarju iz leta 1573 je zapisano, da ima Nemška vas 9,5 grunta. Kmetje so bili podložni ribniški, turjaški in boštanjski graščini. Ivan Stopar omenja v knjigi Gradovi na Slovenskem, da je bil v N. vasi v srednjem veku dvor, ki ga je leta 1444 imel neki Hans. Ker je vas ravninska, ni nobenih sledi o kakšnem dvoru, le domače hišno ime na št. 1 je bilo najprej (H)Anžičevi. Verjetno je bil tam. Najstarejši priimki so v nemškem zapisu Knaus, Schobar (Sobar), Sobez (Zobec), Greinar, Woiz (Bojc), Kershnitz (Kersnič). Priimek Klun, ki je kasneje najpogostejši, se prvič pojavi v zapisih I. 1674, Češarek pa šele po letu 1840, ko se je v N. vas k Matevževim (št. 16) priženil Jožef Češarek, Lukežev iz Ribnice. H katerim hišam spadajo ti priimki, zvemo šele, ko dobimo hišne številke. To je bilo v času cesarice Marije Terezije (1740-1780) in njenih naslednikov. Marija Terezija je ukazala tudi popis prebivalstva. Po župnijah so uvedli rojstne, poročne in mrliške knjige. Največ podatkov pa dobimo iz knjige STATUS ANIMARUM (Stanje duš). Tu so zapisane družine: starši in otroci. Med najstarejše družine v Nemški vasi spada družina »čarovnice« Lucije Kerzničevke. (Glej Skubic: Zgodovina Ribnice) Iz zapisnika sodbe zvemo, daje bila Lucija Kerznič stara 60 let, ko so ji sodili. Njena starša sta bila Martin in Marina Kerznič. Možje bil Gašper, tudi Kerznič, hči Marina, rojena 26.1.1672, poročena 1689. Hčerin mož je bil Martin Šobar, priči pri poroki Leonard Klun in Joanes Šobar. F. Jaklič v knjigi Zadnja na grmadi piše, da je bila iz N. vasi Marina Šušarkovka. V resnici je bila ta Marina iz Ribnice. Obe sta bili sežgani na grmadi leta 1701. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da so si Nemčani poiskali ženo večinoma kar med sovaščankami. Poroke med sorodniki so bile pogoste. Moja praprababica je bila Matičeva (r. 1801), prababica Matevževa (št. 16), babica Matevževa (št. 1), mama pa spet Matičeva (r. 1910). Otrok je bilo v družinah veliko, a jih je tudi veliko pomrlo, npr. leta 1826 seje rodilo 11 otrok, smrti je bilo v vasi to leto 10, od tega 6 otrok. Če je umrla mati, se je oče navadno še isto leto znova poročil. Leta 1782 je bilo v N. vasi 29 hišnih številk in 156 duš (prebivalcev). Leta 1805 so hišne številke spremenili in take so ostale do leta 1955. Leta 1823 je imela vas 37 hiš, od teh je bilo 14 s priimkom Klun. Ta priimek se pri isti družini piše včasih z »j«, včasih brez. Izvleček iz gradiva, ki ga je zbrala Ana KUUN iz Nemške vasi, zapisala Roza Kljun (Vencetovi). PGD Sv. Gregor Že davnega leta 1900 so se slemenski možje odločili, da ustanovijo gasilsko društvo, ki je bilo dolga leta tudi glavno gibalo kulturnega in družabnega življenja pri Sv. Gregorju in na celotnem področju Slemen. V naslednjem letu tako praznujemo visoki jubilej, 110 - letnico delovanja društva. V ta namen smo si v letošnjem letu zadali nalogo, da celovito prenovimo gasilski dom. Na poslopju smo zamenjali vsa okna, vhodna in garažna vrata. S prostovoljnim delom smo prekrili streho, zamenjali žlebove in povsem obnovili fasado. Vse stroške materiala in dela je financiralo društvo. Za dela smo izbirali domače ponudnike (Inles d.d., Kemont, Fragmat, Benčina s.p.) saj bomo v naslednjem letu pri nabiranju za srečelov potrkali tudi na njihova vrata. Za dokončanje obnove notranjih prostorov, pa, upamo, da bomo del finančnih sredstev zbrali letos z organizacijo veselice. PGD Sv. Gregor Peter Adamič Vabljeni na igrišče Sv. Gregor, v soboto, 18. julija, na ogled turnirja v malem nogometu in ob 80. uri na gasilsko veselico z ansamblom Petra Finka. NA POMOČ ! PGD JURJEVIČA prireja v počastitev 100-letnice društva svečano proslavo, ki bo v soboto , 11. julija, pri gasilnem domu. Pričetek ob 18. uri. Po proslavi bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel» ZDOMARJI« LEPO VABLJENI! iešero Naj starejše domačije v Nemški vasi po starih hišnih številkah stara GOSPODARJI DOMAČE PRIIMKI nova hišna številka 1782 1823 HIŠNO IME GOSPODARJEV hišna številka 1 Marcus Thomas ANŽIČEVI, ŠOBAR, DEJAK, 36 SHOBAR (Šobar) SHOBAR (vnuk) TAM LADI MATEVŽEVI ČEŠAREK 2 Thomas Martin ŠPANEVI KLUN 33 KLUN KLUN (vnuk) Špan = stari župan) 3 Mathias(Matic) Anton MATIČEVI KLUN 30 KLUN KLUN (sin) 4 Anton Johan MATIČKOVI KLUN 12 KLUN KLUN (sin) 5 Michael Martin SUKOVI BOJC 14 WOIZ (Bojc) WOIZ (brat) TOMŠIČ 6 Simon (Šimen) Michael ŠI(ME)NČEVI SLANE, TANKO, 17 SLANE SLANE ŠINČEVI RUS, ČEŠAREK 7 Bartholomej (Jernej) Thomas JERNEJCEVI KLUN 20 KLUN KLUN (sin) PETEK 8 Lorenz Lorenz MATJAČEVI KLUN, PETEK, 22 KLUN KLUN (sin) PRELESNIK 9 Wenzel (Vencel) Wenzel VENCETOVI KLUN, 39 KLUN KLUN (isti) KUUN 10 Thomas Anton VRTAČARJEVI BOJC 38 WOIZ (Bojc) WOIZ (sin) 30 VSESLOVENSKI PRIŽIG KOPE TUDI V RAKITNICI Ob isti uri kope prižgalo 19 krajev po državi Rakitničani in Grčavljani, ki so letos že petič kuhali oglje ob kopi, so, tako kot še 19 krajev po Sloveniji, 29. maja ob šestih zvečer prižgali kopo. Projekt je Slovenija izvedla prvič. Program je bil obširen kot običajno, saj je to največji turistični dogodek omenjenih vasi in tako so povabili moški pevski zbor Lončar (ki se je domislil novega besedila za znamenito pesem Od Rib'nce do Rakifnce), otroško folklorno skupino Lončki, dramsko skupino podružnične šole, prižig pa je pripadel predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice Cirilu Smerkolju, nekdanjemu kmetijskemu ministru. Oglarjenje poteka v tednu gozdov, zato akcijo, ki spodbuja ohranjanje naše dediščine, domači oglarji vodijo skupaj z Gozdarskim društvom Medved, saj je potrebno v 14 - dnevnem kuhanju oglja pripraviti vrsto spremljajočih dejavnosti. Letos nas je presenetilo tudi urejeno veliko parkirišče na pokošenih travnikih in jasne označbe, ki so usmerjale h kopi že z glavne ceste. Moto tokratnega tedna gozdov je bil Gozd za trajnost bivanja, ker so zelena drevesa obnovljiv vir energije, pridelovanje oglja pa eden izmed načinov pridobivanja. Marca so oglarji iz Rakitnice in Grčaric soustanovili tudi Klub oglarjev Slovenije, kjer člani spodbujajo idejo o oglarjenju kot gospodarski in kulturni dejavnosti, ki ima prihodnost v turizmu oz. kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Janez Levstek, duša naše kope, kot ga je poimenoval povezovalec Medard, je opomnil na pomembnost ohranjanja te dediščine, ki se je na Kočevskem in Ribniškem razmahnila še posebej po letu 1850, ko so oglje uporabljali vsepovsod: gospodinje v likalnikah, zdravniki v medicini in veterini. Po letu 1950 pa je oglarjenje tu zamrlo. Zdaj se izgoreva le še na drugih področjih, je dejal Jože Levstek: »Vsi za koga izgorevamo, jaz npr. za občane.« Naslednji dan je že potekalo sekaško tekmovanje za lastnike gozdov. Udeležilo se ga je rekordnih 28 lastnikov gozdov. Najuspešnejši med njimi je bil Urban Stupica iz Nemške vasi. Urban je bil eden najmlajših, a hkrati tudi najizkušenejših udeležencev, saj se je spretnosti z motorno žago NEPOGREŠUIVA PLES IN IGRA LONČKOV učil na Srednji gozdarski šoli v Postojni, za katero je nastopal tudi na evropskih prvenstvih. Drugi in tretji rezultat dneva sta dosegla gosta iz novomeške območne enote, Marko Novak in Robert Boben, ki sta tekmovala izven konkurence. Tako je drugo mesto pripadlo Romanu Ruparju iz Sel pri Robu, tretje mesto Branetu Ilcu iz Dolenje vasi in četrto mesto Davorinu Babiču iz Zdenske vasi v Dobrepolju. Novost je bilo kolesarsko potepanje Od kope po pobočjih Velike gore, manjkala ni likovna kolonija Društva likovnega ustvarjanja Ribnica, prvič je bila tu še otroška ustvarjalna delavnica Bojana Kaplana. Lovci so imeli svoj dan 7. junija in predstavili svoje šege, rogiste in pevski zbor. Med zadnjimi dejanji pa sta bila predstavitev kovaštva in furmanstva ter tekmovanje v vlečenju vrvi. Zakaj toliko dogodkov? Ko so nekdaj oglarji ždeli v tistih ozkih malih lesenih hiškah in čakali na oglje, so imeli ogromno časa, ki so si ga morali s čim zapolniti. Ves čas je tako potekalo družabno življenje - izdelovalo se je cokle, skladalo pesmi... To so bile zgodbe. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Ciril Smerkolj je že prižigal kopo na Trojanah, KJER JE DOMA, IN NAS RAVNO TAKO OPOMNIL NA POMEMBNOST OGLJA, UPORABNEGA ZA ŽELODCE IN kozmetiko. Vodji kope je podaril steklenico VINA, DA BI POŽIVILA OGLARJE, KI SO SE ZA KOPO TAKO ZELO TRUDILI. OGLARJI IN GOSTJE V VESELEM PRIČAKOVANJU PRIŽIGA KOPE ČISTILNA AKCIJA TUDI V SLATNIKU Vaško ministrstvo za okolje in prostor iz Slatnika je tudi začutilo klic Zemlje in prav tako, kot je potekala osrednja akcija v Ribnici z okolico, organiziralo in povabilo v soboto, 25. aprila, vaščane na čistilno akcijo. Namen je bil opozoriti, kako ravnati z odpadki, ter počistiti zelenice, pomesti ceste in ves pesek iz muld. Dva skavta iz Slatnika pa sta pri ekološkem otoku osveščala ljudi in pomagala pri ločevanju odpadkov. Posebej so očistili okolico kapelice, kjer se v maju zbirajo k šmarnicam, prav tako pa v vasi počedili in pokosili okolico dveh praznih hiš. Seveda je na koncu akcije sledil likof, kot se spodobi. Za vaško mizo se je okoli 40 Slatničanov - od najmlajših do starejših- po opravljenem delu pogostilo in okrepčalo. Slatnik se zares trudi biti čista in lepa vas. Tako med drugim vsaka družina 14 dni skrbi za čistočo ekološkega otoka, vaško ministrstvo pa z vzpodbujanjem in akcijami ne pozabi opozoriti na pereč problem varovanja našega okolja. Zdenka Mihelič, foto Tone Čampa HEŠETO 31 I OU ■ ■*><■ ■ r%ji arsj.i,>g<>«■>» v dirkanju s kolesi BMX in 4krosu z gorskimi kolesi. V BMX-u so bili najuspešnejši Ribničani, v4krosu paje zmagovito dirkal Luka Novak. Do 12 let so si mesta priborili: Matic Knavs prvo mesto pred Urošem Riglerjem in Ožbejem Pojetom, četrti pa je bil Jaka Ilc, ki je dirko po borbi za višje mesto končal z zlomljeno ključnico. Do 15 let je zmagal Luka Kljun 1, drugi je bil Luka Kljun 2, tretji pa Gaj Pogorelec. Do 19 let Lovro Dejak ni imel konkurence, na 2. mesto se je uvrstil Janez Štupica, na tretje Jure Gorše. V kategoriji Elite v BMX je nastopil le Gašper Hren. Drugače pa je bilo v dirki 4kros, kjer je nastopila mešanica klubov, borba pa je bila zagrizena vsaj tako kot na BMX. V kategoriji Elite je zmagal Luka Novak, drugi je bil Matej Stapič (oba Enduro Mulisha), na tretje mesto se je zavihtel Jože Veber, KK Tropovci, najboljši Ribničan je bil Gašper Hren na 8. mestu. Še nekaj uspehov v 4X tekmovalcev domačega kluba: do 19 let je bil Lovro Dejak 2., Vito Tomažin 7., Alen Kralj 8. in Nik Prijatelj 9. Do 15 let sta bila Tilen Knavs in Nejc Klenovšek 3. in 4. Med amaterji je bil v 4X Primož Tanko 3., Andrej Ilc pa 5. Sicer pa sta nedavno tega, 7. junija, Nik Prijatelj in Lovro Dejak dosegla na Slovaškem lepa uspeha, Nik je bil odličen 2., Lovro pa je po padcu zasedel 7. mesto. V Ajdovščini bo 26. in 27. 6. Evropsko prvenstvo v 4krosu z gorskimi kolesi, kjer bo med slovensko ekipo tudi Ribničan Gašper Hren. Že 18. julija pa se zopet vidimo v Dolenjih Lazih, kjer bodo tekmovali za pokal Slovenije v BMX in 4X ter za državno prvenstvo v BMX. MTB Ribn'čan je mlad klub, star približno 4 leta, ta projekt pa je bil zanj do sedaj največji zadani cilj, ki so ga zelo dobro izpeljali. Sami pravijo, da so prejeli številne pohvale za organizacijo in izvedbo dirke, pa tudi nekaj graj, vendar je splošni vtis več kot pozitiven. Zavedajo se, da bodo naslednje tekme lahko le še boljše. Zahteven poligon so konec vasi Dolenji Lazi pripravljali kar nekaj časa. Ko pa je bila proga stara približno leto in teren dobro utrjen, je nastopil čas, da lahko Slovenski pokal 4x, kategorija do 19 let. OD LEVE PROTI DESNI! 2.MESTO LOVRO DEJAK, MTB KLUB Ribn’čan, 1. mesto Boštjan Pisanec, Ganesha team, 3. MESTO ŽAN ROGAN, KK TROPOVCI gostijo najboljše slovenske gorske kolesarje in BMX-ovce. Zbralo se jih je 50 iz vse Slovenije, in sicer iz 13 klubov, Enduro Mulisha, KK Tropovci, Team Everyday, KK Calcit Kamnik, KK Črn trn, ŠD Supersnurf, KD Rajd, KD Den Devils, Ganesha team, KK Djak, 4X Plave, Erkoff crevv in domači MTB Ribn’öan. Verjetno bi bila udeležba še večja, če ne bi istočasno potekala tekma tudi v Avstriji, ki je zvabila skoraj vse najboljše kolesarje. A med nastopajočimi in med gledalci smo vendarle opazili tudi nekaj zvenečih imen. Naša najboljša Slovenka v BMX in 4X Neža Knez je pridno vzpodbujala tekmovalce, Tilen Frank, ki ima do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev s svetovnih prvenstev, pa se je kot pravi James Bond s številko 001 pognal na progo v konkurenci 4X Elite. Tu je bil tudi Marko Draguljič, ki je med prvimi v Sloveniji začel skakati in izvajati trike v skokih prostega sloga DirTrik. Tudi Luka Verstovšek, ki je prvi v Sloveniji naredil salto v skokih prostega sloga (na džampah), je bil v Dolenjih Lazih. Kot Frank je startal v 4X Elite, pa je padel in se malo poškodoval, tako da so skoki zanj tokrat odpadli. Sta pa skakala Draguljič in Ribničan, mojster Primož Tanko, ki mu gotovo v skokih, saltah in obratih trenutno v Sloveniji ni para. Njegovi vratolomni in atraktivni skoki med premori kvalifikacijskih tekem BMX in 4X ter ob koncu dneva so med množico gledalcev in navijačev poželi vsesplošne vzklike in aplavze. Dirki BMX in 4X sta sodili sodnici iz Društva kolesarskih sodnikov Slovenije. Mira Gašparič Petrovič je bila glavna sodnica, pomagala ji je Andreja Rekar. Kolesarsko zvezo Slovenije je na tekmi zastopal tokrat delegat Miha Benčina, komentator je bil Andrej Dekleva, vse niti tekmovanja pa je držal v roki vodja tekmovanja Ribničan Domen Peček, sicer tudi predsednik kluba MTB Ribn'čan. Organizatorji se lahko pohvalijo, da so nastopila tudi 4 dekleta, dve v BMX, dve pa v 4kros tekmi. Domačinka Nastja Tanko je v BMX dirki do 7 let premagala Tajo Kodelja, v 4X kategoriji ženske pa je Polona Lavrenčič klubsko kolegico Emo Bratino (obe KK Črn trn iz Ajdovščine). V zabavnem delu tekme so organizatorji poskrbeli še za smeh in potezo, ki je bila tu izvedena prvič. Uvedli so odprto kategorijo, kjer so se starejši tekmovalci, večinoma so bili to očetje ribniških tekmovalcev, potegovali za nagrade v tekočih metrih: 3. mesto meter piva, 2. mesto 2 metra piva in 1. mesto 3 metre piva. V tekmi BMX v konkurenci so se pomerili le tekmovalci domačega kluba, žal je dirka v Avstriji res odnesla drugo konkurenco. V mlajših kategorijah do 12 in 15 let se je bil pravi bolj ‘komolec na komolec'. Fotkala in navijala: ZDENKA MIHELIČ RD Ribnica Riko hiše na koncu osmi v državi Za ribniške rokometaše se je končala letošnja sezona. Osvojeno končno 8. mesto ustreza zastavljenim ciljem pred sezono in je hkrati ponovitev najboljše uvrstitve članske ekipe v samostojni Sloveniji. Čeprav sta bili med sezono pri igralcih in vodstvu dve tihi želji, namreč uvrstitev na šesto mesto in v končnico za prvaka, kasneje pa osvojitev sedmega mesta, kar bi predstavljalo najboljši rezultat do sedaj, se na koncu ne ena ne druga nista uresničili. V zadnji tekmi, kjer bi bilo proti neposrednem tekmecu za sedmo mesto, ekipi Jeruzalem Ormož, potrebno na domačem igrišču osvojiti vsaj točko, je oslabljena domača ekipa (zaradi poškodb in bolezni je manjkalo kar nekaj igralcev) doživela poraz z enim samim golom razlike, ki je bil dosežen celo v zadnjih trenutkih tekme. Trenutno razočaranje je po opravljenih analizah zamenjalo prepričanje, da je bila ekipa v tej sezoni kljub vsemu novinec v ligi, in da se je storil velik korak naprej v kvaliteti dela, ki je odlična podlaga za nadaljevanje začrtane poti. Jedro ekipe bo tako ostalo nespremenjeno, končni spisek imen, ki bodo za prvo moštvo nastopala v prihodnji sezoni, pa še ni znan. Prestopni rok se bo začel 30. junija in bo trajal vse do 31. marca naslednjega leta, vsi prestopi in podpisi pogodb pa bodo predvidoma znani že pred pričetkom priprav na novo sezono, ki se začnejo 27. julija. V društvu bodo v skladu z razvojno strategijo ekipi priključili kar nekaj obetavnih mladincev, od katerih pričakujejo trdo delo in postopno uveljavitev na prvoligaški sceni. Ekipa v naslednji sezoni bo tako sestavljena iz izkušenih domačih igralcev, obetavnih mladih domačih igralcev, kot tudi nekaj kvalitetnih tujih igralcev, ki so nujno potrebni, da se lahko tekmuje na tem nivoju tekmovanja. Za RD Ribnica Riko hiše: NATAN HOJČ HEšero EKIPA EXTREM SODRAŽICA 3. V DRŽAVI Državno tekmovanje mladih U21; polfinale in finale Nedavno se je zaključilo tekmovanje državnega prvenstva v futsalu do 21 let. Domača ekipa Extrem Sodražica se je uvrstila z 2. mestom v skupini zahod v polfinale. V prvem srečanju državnega polfinala so bili v Ribnici extrem-ovci boljši od ekipe Dobovca (Rogaška Slatina). Povratno srečanje so extremovci nesrečno izgubili, ko so Dobovčani dve minuti pred koncem zadeli za 3:1, ter tako povedli z dvema zadetkoma prednosti, ki sta jih popeljala v finale. Extremovci so nato poskusili rezultat obrniti tudi s tvegano igro z vratarjem v polju, vendar je bila minuta prekratka, da bi rezultat obrnili. Na koncu so prejeli še četrti zadetek in dvomov o finalistu ni bilo več. Končni rezultat srečanja je bil 4:1. Drugi finalist je postala ekipa Svea Litija. V finalu je bil po dveh tekmah boljši Dobovec, ki je tako postal v sezoni 2008/2009 državni prvak U21. Na koncu je ekipa Extrem Sodražica zasedla končno 3. mesto (med 19 ekipami), kar pa je tudi zelo lep uspeh in lepa spodbuda za nadaljnje delo, saj je ekipa še zelo mlada in ostaja v tej starostni kategoriji skupaj še tri leta. Tako se v prihodnosti lahko nadeja še boljših tekem in nastopov. JOŽE ZIDAR, sekretar ŠD Extrem TŠD SLEMENA VABI NA: 3. TURNIR V MALEM NOGOMETU KDAJ: 18. 7. 8009 ob lO.uri KJE: ŠPORTNO IGRIŠČE SVETI GREGOR PRIJAVE: Prijavnina za posamezno ekipo znaša 30,00 EUR in se poravna pred začetkom žrebanja, ki bo 16. 7. 2009 ob 20. uri na športnem igrišču pri Svetem Gregorju. KONTAKTNE OSEBE: Andraž Zabukovec 051-370-812 Peter Adamič 041-335-761 NAGRADE: Prve tri ekipe, najboljši vratar in najboljši igralec prejmejo pokale. SISTEM TEKMOVANJA IN PRAVILA: Igralo se bo v skupinah, nadalje se tekmuje na izpadanje. Igralo se bo po pravilih Fife 4+1. TURNIRJU SLEDI VESELICA V ORGANIZACIJI PGD SV. GREGOR »Saj rolam, samo ustaviti se ne znam!« »Imam čisto nove rolerje, pa se ne znam mlatil« To poletje temu naredite konec. Individualno, družinsko ali skupinsko se bomo naučili pravilno odrivati, zaustavljati, vijugati in še vsega, kar spada zraven, da bo roler postal udoben kot hišni copat in rolanje čisti užitek. Z vami bom Lucija Geize, učiteljica rolanja I. Za več informacij mi pišite na e-naslov: rolatjezakon@gmail.com. MLMN občine Ribnica 2009 Grafit pomladanski prvak Tekmovanje v malem nogometu v Medobčinski ligi občine Ribnica je v polnem teku, saj so tekme na sporedu poleg vikendov tudi ob sredah. Igra se že drugi del tekmovanja, bliža pa se tudi poletni premor. Pred vami so lestvica in rezultati 12. kroga. Ti kažejo, da je prvenstvo v vsej svoji dolgoletni zgodovini najbolj izenačeno. To je bilo pričakovati že pred sezono, saj so rezultati na vseh tekmah nepredvidljivi in morajo tudi boljša moštva za zmago na vsaki tekmi izkazati vse svoje znanje in trud. Kljubtemu je prvi del tekmovanja 1. mesto zasedel lanski prvak Grafit, ki ima tudi najboljšega strelca Boštjana Slavca z 29 zadetki, najbolj športno moštvo pa je trenutno A'D'B1? bar Šodražica, še brez kazenske točke. Podrobnosti o prvenstvu pa najdete na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si. Peter Kočevar, vodja tekmovanja mesto moštvo T z N p Zadetki točke razlika 1. GRAFIT 12 8 2 2 59 : 33 26 + 26 2. AVTOPRALNICA PETEK 12 6 5 1 52:29 23 + 23 3. KMN MINA CAFE -V. LAŠČE 12 6 3 3 64 : 33 21 + 31 4. GOLE BAR 12 6 3 3 46 : 34 21 + 12 5. A'D’B' ? BAR SODRAŽICA 12 5 3 4 43 : 42 18 + 1 6. ŠMD TURJAK 12 5 3 4 50 : 55 18 -5 7. KMN LONČAR 12 4 5 3 46 : 33 17 + 13 8. ŠD PONIKVE 12 5 2 5 43 : 34 17 + 9 9. KMN KOT 12 5 2 5 53 :48 17 + 5 10. LOŠKI POTOK 12 4 1 7 35 : 63 13 -28 11. PRISTAVA GEMAX 12 2 3 7 36 : 55 9 - 19 12. TŠD SLEMENA 12 0 0 12 23 : 91 (-1) -68 Leeenda: T - št. tekem, Z - št. zmag, N - št. remijev, P - št. porazov Rešem 33 ■ >■ rsj i i ■«>■■ C'ICK. N ö ! S Ljubitelji narave in dobre volje smo se odpravili v soboto, 6. junija, na tradicionalni pohod k Sv. Ani, dogodek rekreativnega, zabavnega in družabnega značaja. Čeprav nas je sonce spremljalo ves čas, pa je tisti dan pihalo kot za stavo, podiralo drevesa in na pot pometalo tudi kar nekaj vejic. 36 pohodnikov iz Ribnice z okolico, pa tudi iz Ljubljane, se je zbralo na Cenetovem vrtu, nato pa vzelo pot pod noge skozi Ribnico in po Ribniški naravoslovni poti mimo Francetove jame in Seljana do Sv. Ane in planinske koče PD Ribnica. Skupino je vodil vodnik PZS Stane Babič, kot vodniki pa so sodelovali še Marjan Intihar, Roman Petelin in Zdenka Mihelič kot pomočnik vodje. Vsi udeleženci so ob plačilu kotizacije prejeli kupon za petodstotni popust v Trim športu v Ribnici in Kočevju, osvežilno vodo Costella, majico Aninega pohoda in na koncu topel obrok. Organizatorji, radio Urban, Trimsport-Tomas šport in PD Ribnica so se potrudili in pohod ter celotni dogodek izvedli ‘kot se šika', na koncu pa so sledili še znameniti golaž na Cenetovem vrtu ter veliko praktičnih nagrad, ki sojih prispevali trgovina Trimsport, Zavarovalnica Triglav in Microera. Nagrade za vse tiste, ki so bili na Aninem pohodu tretjič, so prejeli Karolina Šmalc, Mojca Šilc, Tončka Češarek, Marko Lovšin, Franc Šilc, Marjan Intihar, Stane Babič in Marko Modrej. Med pohodnike so podelili tudi zanimivi nagradi za najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Najmlajša udeleženka je bila Jolanda Šepec, najstarejši udeleženec pa Franc Šilc. Razdeljenih pa je bilo še več nagrad presenečenj. S pohodom, organizacijo, odličnim golažem in predvsem res veselim vzdušjem so bili zadovoljni vsi, tako udeleženci kot organizatorji, ki za drugo leto že listajo po koledarju, na kateri datum pride prva sobota v mesecu juniju, ko bodo na tradicionalni Anin pohod povabili pohodnike že četrtič. Leta 2010 bo v soboto, 5. junija. Z veseljem se podala na pot in fotografirala: Zdenka Mihelič ŠPORTNA GESTA, KI ŠTEJE Zadnji dve leti ni bilo tekme RD Riko Hiše, ki je Petra Kužnik ne bi obiskala - razen, ko so odšli na morsko letovanje, pa še tega bi gladko lahko izpustila, je povedal njen oče. Tako zvesti navijačici se je bilo treba oddolžiti na najlepši možni način: vodstvo kluba ji je podarilo majico, nanjo pa so se podpisali vsi igralci. Najljubši podpis kraljuje na zadnji strani, od Mitje Nosana, spet drugi - blizu njenega srca — Torlo. Presenečenje, ki ne bo nikoli tonilo v pozabo, so ji igralci napravili kar med zadnjo tekmo, se ji poklonili, kapetan Damjan Skaper pa ji je majico s spominskim podpisi tudi izročil. Hvala, hvala in še enkrat hvala, pravi Petra, ki je v našem okolju prava protagonistka lepega in veselega življenja, ki ga lahko imajo ljudje z Downovim sindromom. Tekst in foto A. PAHUUE MLADINKE V DUATLONU PRESENETILE MADŽARKE in osvojile odlično drugo mesto Ribničanki, obe iz TK Inles Riko Ribnica, Monika Budimpešta je 23. in 24. maja gostila najboljše evropske duatlonce, evropskega prvenstva se je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Iz Ribnice so jo obogatili Monika Oražem, Nika Kožar, Vid Pucelj in Bojan Čebin. Dekleta so prinesla srebrno medaljo in naziv evropskih ekipnih podprvakinj v duatlonu. Monika Oražem, Nika Kožar ter Kamničanka Katarina Ogrin so sestavljale slovensko mladinsko reprezentanco. Tekmovale so posamično in tudi ekipno v mladinski kategoriji, letos prvič. V Budimpešti sta nastopila v kategoriji elite Mateja Šimic in Andrej Medved, iz domačega ribniškega kluba so nastopili poleg Monike in Nike še Bojan Čebin v U23, med mladinci Vid Pucelj, med rekreativci pa v starostni skupini 20 - 24 let Amadeja Teraž. Moške ekipe tokrat nismo imeli. Ekipno so bile Monika, Nika in Katarina odlične druge in čisto premešale štrene Madžarkam, ki so se po posamični tekmi v soboto že videle na vseh treh zmagovalnih mestih v ekipni tekmi. A slovenska dekleta so bila tako dobra in taktika pravilno postavljena, da so se borila celo za zmago. »Ekipna dirka je čisto drugačna,« je razlagal selektor reprezentance in trener Miloš Petelin, ki je ekipi pripravil tudi odlično taktiko. Močno prevladuje ekipni duh, tekmovalci so po navadi zmožni več kot na posamični tekmi. V neprestanem prehitevanju in v borbi s favoriziranimi Madžarkami so morala naša dekleta šele na koncu priznati premoč. Prvo mesto so tako osvojile Madžarke, tretje so bile Rusinje. Trasa je potekala čisto ob parku in sami reki. Proga, pravita Monika in Nika, je bila še kar zanimiva, nevarna pa zaradi lukenj od tovornjakov. Dekleti pravita, da ju je na tekmi strah edinole starta. Ko pa potegneta, se vse v glavi sčisti in misli postanejo prazne. Ekipno dirkajo super sprint (2 km teka - 8 km kolesa - 1 km teka), zato je zelo zanimiv tudi za gledalce, saj je tekma hitra, eksplozivna. Posamično je bila Monika odlična 4., potem ko je po borbi skozi celo tekmo in v tempu z vodilnimi za las zgrešila kolajno, od odličja med mladinkami jo je ločilo pičlih 15 sekund. Nika je bila 15. Največji Monikini uspehi so iz leta 2008, ko je poleg naslova državne prvakinje v sprint triatlonu dosegla 1. mesto na tekmi za evropski pokal (Holten, Nizozemska), 3. mesto na tekmi evropskega pokala 2008 v madžarskem Tiszaujvarosu ter 3. mesto na SP v duatlonu v Riminiju 2008 na ekipnem prvenstvu. Nika se lahko pohvali s temi svojimi največjimi uspehi: z naslovom državne podprvakinje v sprint triatlonu, s tretjim mestom s tekme evropskega pokala na Bledu in s 3. mestom na SP v duatlonu v Riminiju 2008 na ekipnem prvenstvu. V športu imata jasne cilje, Nika SP posamično in ekipno v triatlonu ter olimpijske igre. Monika cilja na Ol junior, ki bo drugo leto v Singapurju, Monika ima namreč možnost, da se uvrsti na kvalifikacijsko tekmo letos v Španiji. Sicer pa so tako kot Niki dolgoročni cilj Ol 2012 in 2016. Kot zanimivost so sogovorniki navedli še podatek, da bo na tej progi drugo leto svetovno prvenstvo. To je bila nekakšna generalka za SP. Zdenka Mihelič 3H ALešeri) MATIJA BARTOL, TOLKALIST BOBNI NISO RAZBIJAŠKI INSTRUMENT Matija Bartol je mlad glasbenik, ki je svojo glasbeno pot začel z igranjem klavirske harmonike, zadnja leta pa se posveča tolkalom in dosega opazne uspehe. Kot 27-letni glasbenik ima veliko energije, volje in predvsem tiste pristne navdušenosti, ki ljudi kar potegne za seboj. Moti ga, da večina ljudi misli, da so bobni razbijaški instrument. »A so ravno tako instrument, kot so klavir, flavta, violina itd., ravno tako imajo srce in dušo,« razlaga vedno nasmejani Matija. Matijo večina pozna verjetno od Okamnelih svatov, kjer sodeluje in igra, najbolj se je večini vtisnil v spomin v vlogi Karla Erjavca ob odprtju športnega igrišča v Rakitnici ter vinskega Martina na Martinovih večerih v Kočevju. S tolkali se Matija ukvarja na pol profesionalno, o tem, ali bi se ukvarjal z njimi profesionalno in poklicno, pa razmišljujoče odgovori: »Se mi zdi, da je glasba dosti lepša, če jo igraš kot resen hobi kot pa poklicno.« Letos se bo ob delu izredno vpisal na Srednjo glasbeno šolo Velenje, smer tolkala. Izobraževal se je tudi že pri več mojstrih. Med njimi je bil profesor Boštjan Gradišek, ki je učil v Kočevju in je član slovenske rokerske skupine Los Ventilos. Drugi večji mojster, pri katerem se je učil, je bil upokojeni mojster Josip Mihelčič, ki je bil 30 let prvi tol-kalist Slovenske filharmonije in je še vedno aktiven profesor in mentor skupin. Bartol je obiskoval tudi razne seminarje domačih in tujih glasbenikov, zdaj pa hodi k profesorju tolkal Tomažu Lojnu, ki uči na Srednji glasbeni šoli v Velenju. Lojen igra tudi v skupini Slovenski tolkalski projekt SToR "Tolkala niso samo bobni, kakor morda kdo misli. Imamo klasična tolkala, to so baterija oz. kompozicija bobnov, potem snare ali koncertni boben, ki je podoben vojaškemu bobnu, ter pavke ali timpani. Melodična tolkala pa so vibrafon, marimba in ksilofon. Teh šest tolkal je osnova za klasično igranje tolkal, vse te sem se tudi učil in se še učim,« pravi Bartol, ki vseh šest tolkal zelo dobro obvlada. Najrajši ima snare, ker »ima tak udaren zvok in tudi sicer je sam po sebi udaren instrument. Od melodičnih tolkal pa mi je najljubši vibrafon.« Na tolkalih sta najbolj priljubljeni francoska in ameriška tehnika igranja, Bartol prisega na francosko, ki jo tudi sam izvaja. Poleg tega ima vsako tolkalo svojo tehniko, čeprav so med vsemi določene podobnosti. A da lahko na posamezno tolkalo igraš, se moraš z vsakim posebej spoznati in posebej usvojiti tehniko igranja nanj. Matija Bartol je sicer študiral na VSŠ, oddelku za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko varnost. Čeprav je diplomirani inženir varstva pri delu in požarne varnosti, pa je zaposlen na Vzajemni na zavarovalništvu. In kako zanimivo ga pot vodi skozi poklicno življenje, je dodal še podatek o srednješolski izbiri, hodil je namreč na srednjo zdravstveno. Ko je začel igrati bobne, je bil samouk in je nekako 2 leti igral baterijo, igral v domačih skupinah Evil dick in Alternativa, nato pa šel v Glasbeno šolo v Kočevje in se učil pri prof. Boštjanu Gradišku. »Ključ igranja na tolkala j e v zapestjih in sproščenih ramenih. Potem pa moraš samo še delati glasbo, z občutkom seveda, in si zmagal.« Note je poznal še od harmonike. Potem so te pritegnili orkestri. »Najprej sem eno leto igral v Ribnici, nato so me pritegnili v Pihalni orkester Kočevje. Tam sem zdaj že 5 let član. Že kmalu so me različne zasedbe in drugi orkestri povabili tudi za substitute pri igranju. Matevž Novak, nekdaj dirigent Pihalnega orkestra Kočevje, sedaj pa dirigent Mešanega pevskega zbora Kočev’c in Pihalnega orkestra Krka, me je povabil v Krko in tam sem zdaj član 2 leti. Moram se pohvaliti, da je to trenutno najboljši slovenski orkester. Pred tremi leti so bili na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov odlični peti. Igrati tam je res noro dober občutek, odlični so. Trdo delo se obrestuje. Z veseljem pa bom vedno na voljo tudi Ribničanom, če me bodo potrebovali. Zakaj navdušenje nad orkestri? Za igrati nisem ravno neki roker. Tudi rock mi je všeč, a ko enkrat z orkestrom igraš v Filharmoniji, kjer je nora akustika in ti g rejo enostavno kocine pokonci, te to tako potegne vase, da se temu ne moreš upreti. Zelo rad igram v orkestrih.« V RitemDaBit, tolkalski skupini Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, je kar 7 punc in samo 3 fantje. Je bila odločitev, da se jim pridružiš, kaj povezana s tem presežkom deklet? »Ja, v RitemDaBit smo samo trije fantje. Zgolj slučaj je, da je tako. (smeh) Odločitev, da se jim pridružim, sicer ni bila povezana s tem presežkom deklet, je pa res, da ni lepšega, kot videti žensko, ki raztura tolkala.« Mentor tolkalske skupine RitemDaBit, kjer vsi igrajo bobne in izvajajo bolj šov program s figurativnimi koraki itd., je odlični Josip Mihelčič, ki članom nariše tudi korake, obrate in na sploh jih preseneča z idejami, šov program uskladiti z igranjem ni enostavno, za 15 minut programa se pripravljajo tudi 8 mesecev. Igral je tudi s pianistom Erikom Šulerjem in klarinetistom Damirjem Fajfarjem na skupnem koncertu, kjer so se kot solisti vsak na svojem glasbilu, Matija na vibrafronu, potem pa tudi v duetih, predstavili občinstvu na koncertu v Kočevju in Ljubljani. Med drugim so zaigrali Chopina, Bacha, Schumanna. Medtem ko sta bila pianist Šuler in klarinetist ter profesor Fajfar že dobro znana po svojih odličnih izvedbah, pa je občinstvo presenetil in navdušil Bartol na vibrafonu. Matija je nastopal z orkestri tudi kot solist na tolkalih (Krka, Kočevje, Orkester Mandolin Ljubljana), sodeloval s Cantate Domino in pevsko skupino Prijatelji, redno sodeluje z Dekliškim zborom Deorina. S Pihalnim orkestrom Trbovlje je igral že v Italiji, Španiji, Avstriji, s Kočevjem na Hrvaškem, v Cankarjevem domu pa je igral z Vevčami. Matija igra tudi v UpoL-u, Univerzitetnem pihalnem orkestru Ljubljana, kjer je bil najprej nekajkrat substitut, nato pa so ga povabili medse. Z njimi je nastopal že v Slovenski filharmoniji, pa v Strassbourgu na koncertu ob 5-let-nici vstopa Slovenije v EU, kjer so igrali v glasbeni dvorani parlamenta za vse evropske poslance. »Ko veliko nastopaš in igraš v različnih orkestrih, spoznaš tudi veliko glasbenikov, ki sodelujejo s temi orkestri, to je zares zanimivo. Tako sem spoznal Ota Pestnerja, Darjo Švajger, Omarja Naberja idr.« V letu 2010 odhaja s Pihalnim orkestrom Krka na turnejo po Rusiji. Do kod sežejo tvoji načrti? »Rad bi čim več naredil s tolkali, sodeloval v čim bolj raznolikih orkestrih in zasedbah ter naredil kakšen zanimiv koncert. Moja velika želja je še, da bi se v Ribnici enkrat zbrali dobri domači glasbeniki in pripravili koncert, recimo v Gradu. Imamo namreč kar nekaj odličnih glasbenikov, med njimi so recimo Miha Gorše, glasbenik, ki igra in piše glasbo, aranžmaje za ne vem koliko skupin, potem sta tu člana skupine Los Ventilos pevec Niko Pirker in odličen kitarist Martin Lunder; Matej Tekavčič na bas kitari pa igra z Gal Gjurinom v Gal in Galeristi, ki je hišni band oddaje As ti tud not padu? Veliko bi se dalo narediti. Morda bi tudi v Ribnici naredili kakšno tolkalsko skupino.« Bi jo bil pripravljen voditi? »Sicer bi, toda mislim, da ob takem profesorju tolkal, kot j e v GŠ Ribnica, se ni bati. Gašper Gradišek je res odličen. Nasploh imamo srečo, da glasbena šola tako dobro dela, drugače vsi ti talenti ne bi zaživeli.« Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Foto: osebni arhiv Matije Bartola SREČANJE MLADIH KEMIKOV in slovo Jagode Erčulj od poučevanja »Sodim med tiste, ki verjamejo, da je v znanosti veliko lepote. Znanstvenik ni v svojem laboratoriju le tehnik, je tudi otrok, soočen z naravnim pojavom, ki ga prevzame kot pravljica,« je nekoč dejala znanstvenica Marie Curie. Z gotovostjo lahko trdim, da tako razmišlja tudi učiteljice kemije na OŠ dr. Franceta Prešerna Jagoda Erčulj, ki seje s tem šolskim letom poslovila od bogate učiteljske poti ter se odpravlja v zasluženi pokoj. Svoje slovo pa je pripravila na malo drugačen način - srečali sta se dve ali celo več generacij kemikov, mladi nadobudni devetošolci in pa že uveljavljeni kemiki, ki so se nekdaj šilali v Ribnici. Zaključno srečanje mladih kemikov, ki so obiskovali dodatni pouk kemije pri učiteljici Erčuljevi, je bilo 11. junija v kemijski učilnici ribniške osnovne šole. Odlično opremljen laboratorij nudi prave pogoje tako za pouk kot za potešitev raziskovalne žilice in z eksperimenti nabitih idej mladih devetošolcev. »Zadnji dve leti ima naša osnovna šola tudi laboranta, to je Janez Andoljšek, ki je moja desna in leva roka, je izrazit praktik in je kot tavžentroža, vedno najde rešitev s tehničnega vidika,« ga je pohvalila Erčuljeva. Za pridobitev laboratorija se je iskreno zahvalila ravnatelju Francetu Ivancu, ki se je zelo zavzel in angažiral tako pri pridobivanju financ kot sami prenovi učilnice in postavitvi laboratorija. »Mladim generacijam tako prepuščam odlične pogoje dela,« je z veseljem dejala učiteljica, ki je v vseh letih poučevanja iskala nove poti, si postavljala višje cilje in bila vedno iskreno vesela vsakega uspeha svojih učencev. Njeno pot bo nadaljevala Slavica Petrič, ki je tudi prisostvovala srečanju. Deset devetošolcev, pet deklet in pet fantov, je KEM'KI' Kl 50 sl ZE PR'SLUZlu VECJE DEL-0VNE USPEHE' V 0ZA" DJU 10 UČENČEV, KI SO UŽIVALI OB DODATNEM POUKU KEMIJE, KI GA JE VODILA DOLGOLETNA MENTORICA IN UČITELJCA JAGODA Erčulj. Skupinska fotografija: v ospredju štirje zelo nadarjeni letos raziskovalo in eksperimentiralo pri dodatnem pouku kemije. Jagoda Erčulj, njihova učiteljica in mentorica, je vse zelo pohvalila, saj niso bili samo pridni, ampak so sodelovali tudi s svojimi predlogi in idejami. Med zbranimi gosti pa so bili tudi štirje nekdanji učenci Erčuljeve, ki jih je z vsem spoštovanjem povabila na svoje slovo. Z veseljem so se vsi odzvali tako posebnemu povabilu. »Povabila sem jih, ker so vsi v isti stroki in zaradi rezultatov, ki so jih dosegli v OŠ in v nadaljnjem šolanju, življenju. Vsem štirim znanstvenikom je skupno logično mišljenje, kritičnost, dovtipnost, kreativnost in pronicljivost« Vse štiri glavne goste je učiteljica tudi predstavila: »Janez Košmrlj je iz Žlebiča, danes živi v Logatcu. Vedno je bil skromen, predan stvari, delaven in veliki eksperimentator, pravi čarodej in alkimist. Na šolskih prireditvah se je pogosto predstavil kot čarovnik. Janez in njegova žena Berta, tudi Ribničanka, sta postala doktorja kemijskih znanosti. Sedaj je profesor na Fakulteti za kemijo, predmeta organska kemija in organska analiza, predava in veliko eksperimentira. Matevž Arko je postal doktor veterine, v spominu pa mi je ostal kot zelo zagnan in kot prvi slovenski prvak v znanju kemije z naše šole. Dela kot veterinar v veterinarski ambulanti KŽK Kranj in sodeluje tudi pri vajah na medicinski fakulteti. Uroš Dragar je že med mlajšimi, doma je iz Brež. Je diplomirani inženir fizike, ki je bil že v osnovni šoli zagnan mlad raziskovalec, predvsem pri merjenju onesnaževanja zraka s črnim ogljikom. To je bila tudi njegova diplomska naloga, le področje raziskave je bilo drugo. Darjan Košir študira farmacijo in je bil moj zadnji učenec, ki je dosegel zlato Pregljevo priznanje na tekmovanju iz kemije.« Slovo od poučevanja ni bilo lahko. f| REŠETO |j II 5883/2009 1^ Tomaž, Ana, Tadeja, Mirjam, Lara, Veronika, Nejc, Marko, Maks in Matic so tisti dan pokazali kar osem zanimivih eksperimentov. Videli smo eksperiment ‘MODRA STEKLENICA’, RASTOČE FARAONOVE KAČE, VULKAN ALI ZELENE KOKICE, PRASKETANJE, SPREMINJANJE BARVE ROBČKA, PLES MAVRIČNE PENE, KAKO BREZ VŽIGALIC PRIŽGEMO OGENJ IN KAKO NAREDIMO UMETNO KRI. VSE JE BILO PRIPRAVLJENO DO POTANKOSTI IN KUUB TEMU, DA SE VČASIH ZGODI, DA POSKUS TUDI NE USPE, SO VSI ODLIČNO USPELI. Kot so vsi štirje gostje kemiki, vsi še vedno skromni in preprosti, pripovedovali, je Erčuljeva videla v njih talent, željo in zanimanje ter je znala vse preko navdušenja vzpodbujati za nadaljnje delo. Zanimivo vzporednico je podal Darjan, da mu je natančnost, ki se je je naučil pri kemiji, pomagala tudi pri športu; tudi pri rokometu je namreč natančnost zelo pomembna. Dr. Košmrlj pa je vsem mladim položil na srce, naj se prepustijo svojim željam in sanjam. Gostiteljica srečanja je kemike devetošolce pri poskusih navdušeno vzpodbujala ter jim povedala marsikateri nasvet in pregovor o znanju kot edinemu zakladu, ki svojega lastnika spremlja povsod. Njeno vodilo skozi leta poučevanja in šole pa je bilo: »Učenje je kakor veslanje proti toku, brž ko nehamo, nas nosi nazaj.« Za povezavo znanosti z glasbo je na kitari poskrbel Nik Zobec, kar je srečanju dodalo še dodatno razsežnost. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ . PSOGLAVSKI SO: dnevi v Sodražici 09' petek, 3. julij 2009 •PERO LOVŠIN s skupino* •NATALIJA VERBOTEN s skupino» sobota, 4. julij 2009 DAN ŠPORTA & VAŠKI VEČER TEKMOVANJE ZA SLOVENSKEGA MARTINA KRPANA odbojka na mivki, nogometni turnir, kolesarski maraton... nedelja, 5. julij 2009 TRZNI DAN z ansamblom FRANCA MIHELIČA pekel se bo “ SODRAŠKI VOL ” www. td-sodrazica. si