PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 182 (14.273)
Trst, petek, 7. avgusta 1992
Muslimanska stran trdi, da so Srbi v taboriščih ubili nad 17 tisoč ljudi
Pekel v BiH vse hujši
Srbi naj bi v taboriščih imeli zaprtih blizu 100 tisoč ljudi - Morebitna zaostritev ukrepov proti ZRJ zaradi taborišč - Ali bo Turčija BiH pomagala z orožjem?
SARAJEVO Srbske sile, ki že nekaj dni strahovito napadajo predvsem Sarajevo, so se očitno odločile tokrat iti do konca v prizadevanjih, da povežejo Srbijo in t.im. srbske krajine v BiH ter na ta način zaokrožijo meje namišljene velike Srbije. Z nezmanjšano silovitostjo se je namreč tudi včeraj nadaljevala ofenziva na Sarajevo, kljub temu pa napadalcu doslej ni prinesla večjih uspehov, le bosansko-hercegovsko glavno mesto vse bolj postaja podobno nesrečnemu Vukovarju.
Kot je sporočil sarajevski Center varnostnih služb, so srbske sile v sredo zvečer z vsem razpoložljivim orožjem napadale območja Starega grada, občino Center so obstreljevali s protiletalskimi strojnicami, dejavni pa so bili tudi ostrostrelci. Agresor je s pehotnim in topniškim ognjem napadel tudi občino Novo Sarajevo, Dobrinjo, Alipašino polje in naselje Moj milo v Novem gradu. Srbske sile so po-
noči okrepile tudi pehotne napade na položaje oboroženih sil BiH, vendar so branilci mesta napade odbili. Zaradi nadaljevanja hudih spopadov v Sarajevu, ki vse bolj ogrožajo tudi varnost modrih čelad, je predstavnik mirovnih sil OZN v Sarajevu Magnusson zagrozil, da se bodo enote OZN umaknile iz bosanskohercegov-skega glavnega mesta. Kot je dejal, so srbske in muslimanske sile pripeljale nove tanke in topove, ki jih sedaj uporabljajo v silovitih bitkah za glavno mesto BiH. Sicer pa se razmere v Sarajevu takore-koč iz ure v uro slabšajo. Preskrba z vodo in elektriko je domala povsem prekinjena, kar velja tudi za bolnišnice. Tudi letališče je od torka zvečer zaprto, tako da zdaj v Sarajevo ne prihaja niti mednarodna človekoljubna pomoč.
Razmere so neznosne tudi v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gianni De Michelis je prevzel bivšo Amatovo funkcijo podtajnika PSI
Vlada ponovno privila davčni vijak V senatu sprejeli protimafijski odlok
RIM — Vlada je včeraj predstavila Amandmaje k že izdelanemu gospodarskemu odloku. Največjo novost predstavlja Uvedba občinskega davka na nepremičnine *CI, ki bo začel veljati v začetku prihodnjemu leta. ICI bo nadomestil davka ILOR in INVlM, po prvih izračunih naj bi v občin-pe blagajne prinesel 15 tisoč milijard lir na leto. ICI bo precej obremenil lastnike nepremičnin, saj bodo le-ti morali odšteti od 4 u° 6 tisočink vrednosti nepremičnine (hiše, Zemljišča itd.). Spričo dokajšnjega pomena uinandmajev, je vlada sklenila, da bo vloži-a zaupnico; o njej se bodo v senatu izrekli danes.
V palači Madama so medtem zaključili Postopek, s katerim so dokončno uzakonili j dni protimafijski odlok. Za odlok so, po-e9 sil štiristrankarske koalicije, glasovali mdi senatorji iz vrst DSL, PRI, MSI-DN in Skp6rne ^ge. Proti so se izrekli zeleni in .Jv. medtem ko se je Rete vzdržala. Protonski odlok je tokrat podprla bolj široka
večina kot v poslanski zbornici; DSL se je namreč v Montecitoriu vzdržala.
Včeraj se je sestalo tudi vodstvo PSI. Slednje je odobrilo poročilo, ki ga je predstavil tajnik Craxi, hkrati pa izvolilo De Michelisa za novega strankinega podtajnika. De Michelis (na sliki) je nadomestil Gi-uliana Amata (le-ta je pred kratkim postal predsednik vlade), funkcijo podtajnika bo opravljal skupaj z Giuliom di Donatom. Zasedanje vodstva PSI je vsekakor imelo polemične tone: v svojem referatu je namreč Craxi kritiziral nedavno izdelani dokument o enotnosti levice (med podpisniki so tudi mnogi predstavniki iz vrst PSI), istočasno pa se je — za razliko od Martellija zavzel za ohranitev proporcionalnega volilnega sistema.
Danes se bo nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta KD; kaže, da vidnih pretresov ne bo, saj so se voditelji najpomembnejših struj domenili za odložitev najbolj perečih notranjih vprašanj.
Papež
zahteva takojšen poseg v BiH
CASTELGANDOLFO Papež Janez Pavel II. je »izredno zaskrbljen« za Bosno in Hercegovino in odločno podpira »vse pobude OZN in evropskih držav za prekinitev te vojne«, zagovarja »dolžnostno pravico humanitarnega vmešavanja« na tem območju, da se »razoroži tiste, ki hočejo ubijati«, nuditi je treba pomoč in preveriti obtožbe o grozodejstvih v koncentracijskih taboriščih, o katerih ima Sveta stolica »gotove in zanesljive vesti«.
V polurni izmenjavi mnenj s svojima najtesnejšima sodelavcema, državnim tajnikom kardinalom Angelom Soda-nom in msgr. Jeanom Louis-jem Tauranom, je papež izrazil svoje mnenje tudi o položaju na Bližnjem vzhodu po novih odnosih Vatikana z Izraelom in o dramatičnem položaju v Somaliji. Po srečanju je kardinal Sodano dal razumeti, da je predvsem BiH glavna papeževa skrb. »S papežem, je navedel Sodano, smo govorili o izrednih skrbeh za Bosno in Hercegovino. Govorili smo tudi o pravici humanitarnega vmešavanja. Rekel bi, da imajo evropske države in OZN vso dolžnost in pravico humanitarnega vmešavanja, da razorožijo tistega, ki hoče ubijati. To ni podpora vojni temveč napor, da se jo zaustavi.« Vatikanski državni tajnik je poudaril, da poseg podpira OZN predvsem glede nudenja humanitarne pomoči in dodal: »Mi bomo poseg vsestransko podprli. Javno mnenje mora spoznati, da je dolžnost zaustaviti agresorsko roko, ker gre v nasprotnem primeru za delno sokrivdo.« Po njegovi oceni »je najhujši škandal pred človeštvom, kar se dogaja v Bosni.« Cerkveni dostojanstvenik je nato omenil pisanje vatikanskega glasila Osservatore Romano, za katerega je treba dogajanja v Bosni primerjati z nacizmom. »Če so resnične vesti o koncentracijskih taboriščih, je to skrajno zaskrbljujoče: nikoli
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bogata bera Američanov
*
uspehe v atletiki je včeraj dopolnil Carl Lewis (na sliki AP) z a9° v skoku v daljavo, kar mu je uspelo že v Los Angelesu in Seulu
Medtem ko se poprečna življenjska doba vedno bolj podaljšuje
V Italiji vse manjša nataliteta
RIM — Italijanska populacija se čedalje bolj stara, je bolj izobražena kot nekdaj in rada išče pomoč pri »postavi«: taka je »osebna izkaznica«, ki jo je včeraj predstavil zavod za statistiko ISTAT.
Na podlagi raziskav izhaja, da poprečna življenjska doba Italijanov znaša 73 let in pol, medtem ko se nežnejši spol lahko ponaša s še višjo dobo, tj. nekaj več kot 80 let. Poprečna življenjska doba Italijanov je najdaljša med vsemi državami ES.
V lanskem letu je bilo nekaj več kot 309 tisoč porok; to je 3 tisoč manj kot leto prej. Tudi rojstev je bilo manj: 558 tisoč v primerjavi s 563 tisoči leta 1990. Stopnja natalitete je znašala slabih 10 promilov, medtem ko je v sedemdesetih letih presegala 16 promilov.
Število rojstev je bilo za malenkost višje od števila smrti (547 tisoč), kar je podobno trendom v ZRN in na Danskem.
V prejšnjem šolskem letu je skupno število vseh učencev, dijakov in študentov znašalo nekaj več kot 8 milijonov. Spričo čedalje manjše natalitete se je njihovo število v zadnjih 20 letih zmanjšalo za več kot milijon. V tem času pa se je povečalo število dijakov. Največ jih obiskuje tehnične in poklicne šole (64,1 odstotka v primerjavi s 57,5 odstotka v šolskem letu 1971/72), medtem ko se je število vpisanih v klasičnih licejih zmanjšalo z 11,8 na 8 odstotkov. Število vpisanih v znanstvenih licejih je približno enako kot pred 20 leti.
Italijani radi iščejo pomoč pri sodnih organih. Lansko leto so začeli približno 3 milijone kazenskih postopkov, kar je razmeroma veliko. Na deželna upravna sodišča (TAR) so vložili približno 75 tisoč tožb, kar je skoraj 8 odstotkov več kot leta prej. Največ (34 tisoč) jih je bilo na jugu države, najmanj pa (kar je presenetljivo) v severni Italiji.
Nenasilni protest južnoafriških črncev je bil uspešen
Upanje v obnovitev pogajanj med Mandelo in De Klerkom
JOHANNESBURG Medtem ko se v Južnoafriški republiki nadaljujejo protesti temnopolte večine proti vladi bele manjšine, pa politični opazovalci upajo, da se bo obnovil mirovni dialog med Afriškim narodnim kongresom (ANG) in vlado v Pretorii.
Legendarni vodja ANG Nelson Mandela je v sredo pred skoraj stotisočglavo množico bil zelo spravljiv, saj ni izključil možnosti, da bi obnovil pogajanja s predsednikom Frederickom De Klerkom, če se bo končalo nasilje v črnskih getih. Mandela še vedno zahteva prehodno in večrasno vlado, ki naj državo popelje iz sedanje rasistične slepe ulice v demokracijo, a je sedaj ob tem vprašanju bolj prožen in čaka na De Klerkov protipredlog. Ta pa je novinarjem že izjavil, da je vsak trenutek pripravljen preiti s preliminarnih na konkretna pogajanja o bodočem ustavnem ustroju Južnoafriške republike.
Po vsemu sodeč je Afriškemu narodnemu kongresu v teh zadnjih treh dneh boja za rasno enakopravnost uspelo izločiti iz svojih vrst provokatorje in skrajneže. Včeraj so na miren način zasedli občinsko palačo v Capetownu, v Johannesburgu pa je 7.000
temnopoltih mirno demonstriralo pred neko policijsko postajo.
Anglikanski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu je ob takem mirnem razpletu sedanjih množičnih protiapartheidskih manifestacij poudaril svojo zadovoljstvo. Bal se je namreč, da bo Afriškemu narodnemu kongresu položaj zbežal iz rok in da bomo priča splošnemu nasilju.
Južno Afriko že nekaj mesecev pretresa nasilje med pripadniki ANG in stranke Inkhata, v bistvu pa ne gre za nasilni boj med dvema nasprotujočima se ideologijama, temveč za pravi plemenski spopad. Zu-lujci stranke Inkhata ne pristajajo na nova pravila demokratične politične igre, v kateri bi bili potisnjeni ob rob političnega dogajanja. ANG je prekinil pogajanja z vlado po pokolu v j ohannesburškem predmestju Boipatong 17. junija letos. Vse več je namreč dokazov, da so poleg Zulujcev v tem pokolu, ki je terjal 40 življenj sodelovali tudi belci. Rasisti poskušajo namreč prav z medplemenskimi pokoli dokazovati, da temnopoltim ne gre zaupati, da bi demokracija povzročila splošno nasilje in bedo.
Busheva popularnost vse manjša
NEW YORK Ameriški predsednik Bush je v očeh ameriške javnosti dosegel minimalno raven popularnosti, saj kar 64 odstotkov Američanov negativno ocenjuje njegovo delo v Beli hiši. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa je za Busha prišla še ena slaba novica. V anketi med mladimi od 19 do 29 let so ugotovili, da bi jih kar 57 odstotkov volilo za demokratskega kandidata Clintona, medtem ko Busha podpira le 33 odstotkov mladih.
Doslej so manjši ugled pred volitvami uživali le Truman leta 1951, Nixon leta 1974 in Carter leta 1979 in kot je znano, nihče od te trojice ni bil ponovno izvoljen. Bush se lahko tolaži le s tem, da je njegova žena Barbara bolj popularna od Hillary Clinton.
Nikoli več Hirošime!
Na tisoče belih golobov se je včeraj dvignilo nad spominskim parkom v Hirošimi, kjer so se spomnili 47. obletnice eksplozije prve atomske bombe, ki so jo 6. avgusta 1945 ameriške leteče trdnjave odvrgle na Horišimo (AP)
Svetovne razsežnosti londonske konference
V drugi polovici tega meseca bo v Londonu mednarodna konferenca o Jugoslaviji; iniciativa je kajpak britanska, saj Britanci v tem polletju vodijo Evropsko skupnost. Gre za novo diplomatsko pobudo, ki zasluži pozornost, če drugače ne, ker vsebuje dve novi razsežnosti: tako-rekoč svetovnost in pa končno nekoliko večjo zagnanost v reševanju resnično krvave problematike nekdanje Jugoslavije.
Navzoči bodo namreč zunanji ministri dvanajstih članic Evropske skupnosti, zunanji ministri vseh držav, stalnih članic Varnostnega sveta, predstavniki Združenih narodov, ki jim bo načeloval Butros Ghali, pa tudi najvišji predstavniki Evropske konference o varnosti in sodelovanju. Ta »svetovna« dimenzija je toliko bolj zanimiva, ker navzoči ne bodo dolžni natanko spoštovati postopka, ki velja na primer v Varnostnem svetu, marveč bodo skušali morebitne pobude uveljaviti »skozi prožne premisleke in sprejeme na svetovni ravni,« kakor pravi britanski predsednik Major.
Iniciativo so seveda sprejeli različno; v Sarajevu v bistvu z negodovanjem, češ, da gre spet za »konferenco in nič več«, v Srbiji deloma z zadovoljstvom, saj se Beograd že ves čas poteguje za nekakšno mednarodno konferenco (toda samo pod okriljem Združenih narodov), na Hrvaškem pa skeptično, toda ne odklonilno. Prozorno je že zdaj, da si bo Carrington, ki očitno ne namerava vreči puške v koruzo, prizadeval predvsem, da bi sprejeli »ustavno podobo« vsega novega, kar se je zgodilo in je nastalo na področju nekdanje Jugoslavije.
Cilj konference naj bi potemtakem bil »oblikovati dolgoročnejšo rešitev«, da bi končno prenehali s krvavimi medsebojnimi spopadi. Seveda so in bodo zadaj vprašanja, kdo naj pravzaprav meritorneje rešuje problem nekdanje Jugoslavije: Evropa ali ZDA? Antagonizmi so ostali; del antagonizma je bilo tudi nedavno potovanje
Mitteranda v Sarajevo, ki ga številni evropski opazovalci ocenjujejo med drugim kot potezo, da bi odvzeli iniciativo »germanskim« deželam. V vsakem primeru pa bodo skušali na konferenci, kljub tem antagonizmom, poudariti potrebo po tesnejšem sodelovanju med svetovnimi dejavniki, kar navsezadnje predstavlja glavno vrzel v razpletanju jugoslovanske krize.
Do konference pa bo poglavitno kajpak ravnanje ameriškega predsednika Busha, ki doživlja težave in mora sprejemati kaj negativne napovedi v zvezi s tem, kdo naj bo novi ameriški predsednik. Njegov rival Clinton ga je spravil nemalo v zadrego zatrjujoč, da se spet »obotavlja, kar povzroča v nekdanji Jugoslaviji na tisoče novih žrtev dnevno«; znan je odnos Američana, da ameriški vojak ne bi smel biti žrtev konfliktov, ki se ga takorekoč ne tičejo, toda hkrati se v ZDA stopnjuje spoznanje, da »predsednik ZDA le ne bi smel biti preplašena ovca«, kakor je napisal Washington post.
V zvezi z Washingtonom pa se sliši tudi, da dobršen del glavnega štaba ameriške vojske ne želi več biti »pasiven«, kakor je bilo dosedaj, do tragedije v nekdanji Jugoslaviji. Sam načelnik glavnega štaba Colin Powell je dal prozorno razumeti, »da so ameriški vojaki konec koncev pripravljeni«, kajpak pod zastavo Združenih narodov.
Za točno oceno pred londonsko konferenco bo treba seveda počakati, toda ne dolgo; polletje je, toda počitnic za državnike je letos bolj malo, saj jih ima večina številne tako notranje, kakor zunanje probleme; glede bivše Jugoslavije pa je, neozi-raje se na pesimizem, ki je zaobjel domala vso svetovno javnost, le opažati, »da smo se začeli mestoma približevati«, kakor navaja Le monde, »vreliščni ravni«.
MIRO KOCJAN
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
• Pekel v BiH
drugih delih republike, zlasti v Go-raždu, saj prebivalci nimajo ne vode, ne hrane, ne elektrike. Srbske enote to mesto napadajo že več kot 130 dni. Kot je poročala TV BiH, so se na bosanskohercegovskih bojiščih v vojaške operacije večkrat vključila tudi letala jugoslovanske vojske.
Sicer pa se je krvava drama v Sarajevu s silovitimi topniškimi napadi srbskih sil nadaljevala tudi včeraj. Že zjutraj okrog osmih so v tem mestu razglasili nevarnost letalskega napada ter Sarajevčane po radiju napotili v zaklonišča. Po podatkih glavnega poveljstva oboroženih sil BiH so z banjaluškega letališča poletele štiri skupine letal jugoslovanske vojske proti Sarajevu. Center varnostnih služb v tem mestu je sporočil, da so vojaška letala odvrgla več kasetnih bomb na položaje bosanskohercegovskih branilcev na planini Igman. Hkrati so srbske sile iz Nedžaričev s topništvom napadale naselji Vojničko in Alipašino polje, pa tudi na središče mesta so izstrelili več topniških granat. Po nepopolnih podatkih je ranjenih več prebivalcev Sarajeva. Kot je sporočil bosanskohercegovski radio, so srbske sile zjutraj s topništvom napadle tudi vse dele Tuzle. Večdeset topniških granat je padlo na industrijsko območje mesta in v bližino mestne bolnišnice. Tudi iz Bihača je prišla novica, da so Srbi v noči na četrtek na mesto izstrelili več kot dvesto topniških granat ter pri tem obstreljevali predvsem civilne objekte. Kot poročajo iz mednarodnega tiskovnega središča v Bihaču, so bili v napadu ubiti štirje ljudje, 33 pa jih je ranjenih, med njimi tudi otroci.
Bosanskohercegovska vlada je včeraj objavila dokument o taboriščih in zaporih na območjih pod nadzorom Srbov v BiH. V dokumentu
piše, da je v teh taboriščih najmanj 97.000 ljudi, najmanj 17.100 od teh so jih že ubili. Tudi v Srbiji in Črni gori so, po navedbah tega dokumenta, koncentracijska taborišča in zapori, v katerih je 22.710 ljudi. Ta seznam taborišč in zaporov je Varnostnemu svetu svetovne organizacije že izročil veleposlanik iz Bosne in Hercegovine v OZN.
V senci teh vse bolj krvavih dogodkov v Bosni in Hercegovini so se včeraj nadaljevala tudi intenzivna diplomatska prizadevanja za rešitev krize v tej državi. Med njimi velja vsekakor poudariti novico, da Turčija ne izključuje možnosti, da bi bosanskohercegovskim silam za obrambo države poslala tudi orožje. O tem so pisali včerajšnji turški časopisi, te trditve pa so potrdili tudi predstavniki turškega zunanjega ministrstva. Očitno je torej, da je bil nedavni obisk zunanjega ministra BiH Harisa Silajdžiča v Ankari uspešen, saj je ob tej priložnosti zaprosil za turško pomoč v orožju.
Razkritje o koncentrcijskili taboriščih, ki jih imajo Srbi za pripadnike drugih nacionalnosti, je imelo precejšen odmev v ZDA. Tako iz ameriškega zunanjega ministrstva prihajajo zahteve, da je treba poostriti ukrepe proti ZRJ, ZDA pa bodo od drugih držav zahtevale, naj zbirajo podatke o zločinih v srbskih koncentracijskih taboriščih. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je celo izjavil, da so ta taborišča podobna nacističnim taboriščem smrti. Pomočnik ameriškega državnega sekretarja Lawrence Eagleburger je izjavil, da poročila o kršenju človekovih pravic v ujetniš-kih taboriščih v BiH zbujajo veliko skrb in zahtevajo preiskavo o vojnih zločincih. Eagleburger je tudi sporočil, da so sprte strani v BiH ZDA obljubile, da bodo predstavnikom mednarodnega Rdečega križa omogočile ogled koncentracijskih taborišč. Dejal je tudi, da si bo VVashing-ton prizadeval dobiti dodatne infor-
macije o koncentracijskih taborišč v BiH ter dodal, da so ZDA zahtevale, da se v Ženevi pred desetim avgustom sestane komisija svetovne organizacije za človekove pravice.
Nekdanja britanska premierka Thatcherjeva je pozvala k takojšnjemu pošiljanju orožja ter vojaške pomoči prebivalcem in vojaškim silam BiH. Ta država po njenem mnenju v prihodnjih dneh nujno potrebuje orožje, sicer ji grozi še hujša katastrofa. Tudi podpredsednik predsedstva BiH E j up Ganič je v Londonu v imenu hrvaškega in muslimanskega prebivalstva še enkrat pozval mednarodno skupnost, naj vojaško posreduje v njegovi državi. V zvezi s koncentracijskimi taborišči pa je Ganič v intervjuju za BBC zatrdil, da so predstavniki Unproforja o njihovem obstoju že 3. julija poročali Organizaciji Združenih narodov, vendar pa poročilo ni bilo objavljeno.
Varnostni svet OZN naj bi danes potrdil sklep o razširitvi mandata in povečanju števila pripadnikov zaščitnih enot OZN na Hrvaškem. Enote naj bi razširili za sedemsto modrih čelad, le-te pa naj bi na meji Hrvaške s Srbijo ter Bosno in Hercegovino opravljale carinsko in policijsko službo. V zvezi z dogajanji na ozemlju nekdanje Jugoslavije velja omeniti tudi pismo, v katerem generalni sekretar OZN Butros Gali od KVSE in nekaterih evropskih območnih organizacij zahteva, naj opredelijo svoje sodelovanje pri nadzoru nad težko oborožitvijo v BiH. Gali ocenjuje, da imajo evropske države zelo dobre možnosti za izvršitev te nujne akcije v Bosni in Hercegovini.
Iz Beograda je včeraj prišla novica o tem, da naj bi se premier ZRJ Milan Panič pood pokroviteljstvom mednarodnega Rdečega križa danes v Budimpešti srečal s hrvaškim pre-mierom dr. Franjem Greguričem. Na srečanju naj bi preučila vprašanje medsebojnega priznavanja v za-
meno za vojne ujetnike, dotaknila pa naj bi se tudi problema vnovičnega odprtja avtoceste Zagreb-Be-ograd, ki je zaprta že od lanskega julija. Novica bi bila spodbudna, če ne bi včeraj srbske sile s topovi več ur obstreljevale Slavonskega broda, mesto skozi katerega je speljana omenjena avtocesta. V teh napadih je ena oseba izgubila življenje, šest pa je ranjenih.
Tudi bosanskohercegovski zunanji minister Haris Silajdžič je med obiskom v Teheranu posredoval pretresljive podatke o številu žrtev vojne v BiH. Po njegovih besedah so srbske sile v štirih mesecih ubile približno 50.000 Muslimanov. Poudaril je tudi, da je skoraj tretjina muslimanskega prebivalstva pobegnila v druge države, mednarodna skupnost pa tudi po štirih mesecih agresije našla načina za končanje vojne.
Včeraj se je tudi zvedelo, da naj bi Evropski parlament obravnaval vprašanje koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini. Izredna seja Evropskega parlamenta naj bi bila 10. avgusta v Bruslju. (NIA)
• Papež
nismo niti pomislili, da bi se lahko kaj takega zgodilo v Evropi. Kardinal Franjo Kuharič, zagrebški nadškof, nam je poslal več kot zanesljive vesti. Nič ne vemo o usodi nekaterih župnikov in nunah, ki naj bi bili v teh koncentracijskih taboriščih.«
Po prikazu papeževega upanja, da bi mir zavladal tudi na Bližnjem vzhodu, je kardinal Sodano povedal, da Vatikan ni zaskrbljen zaradi »vetrov vojne« nad Irakom in Zalivom. Po njegovem mnenju tu ne bo spopada, prav zato je položaj v Bosni in Hercegovini pravi škandal za človeštvo. »Evropa, ki bi morala biti učiteljica omike in
humanosti, daje slab zgled. Nihče ni niti pomislil, da bi lahko vojaška letala bombardirala neko mesto v osrčju Evrope. To so spomini na obdobje pred petdesetimi leti. S tem pravica do nevmešavanja nima nič opraviti! In prav zato bomo dolžnost do "vmešavanja" z vsemi sredstvi skušali uresničiti, saj je to pravica človeštva. Prav tako bomo podprli sklicanje komisije o človeških pravicah v Ženevi, kot to zahtevajo že številne države, ker je treba izostriti to vprašanje, ki se tiče človeškega dostojanstva. To bomo storili za vse, za kristjane in muslimane. Vsi so lahko zaznali papeževo zanimanje za človeka, ne glede na veroizpoved in prepričanje. Ko sem bil v Helsinkih, sem na dolgo govoril 5 predsednikom BiH Izetbegovičenn ki je pozitivno ocenil papežev enak odnos do kristjanov in muslimanov brez kakršnihkoli razlik-« Ob takih stališčih Vatikana, ki mu ne moremo v nobenem prime' ru očitati vojnohujskaških namenov, saj je vsem znano, kako je kljub iraški okupaciji Kuvajta nasprotoval zalivski vojni, je lahko vsakomur jasno, da je položaj v BiH dosegel že tako nedopustno mejo, da Sveta stolica podpir3 »vsako pobudo«, ki bi zaustavil3 agresijo. Taki odločitvi je ob gr°' zotah srbske agresije nedvomn0 botrovala tudi ugotovitev, da bi se lahko v osrčju Evrope ponovil3 tragedija, ki so jo doživeli pred 4-leti leti Palestinci in ki še vedno pretresa Bližnji vzhod. Kardin3 Sodano pa je včeraj nedvomno da tudi hudo lekcijo Evropi, ki Je pred dvema letoma kljub nasprotovanju Cerkve pod ameriško taktirko šla rušit iraška mesta, ker A bilo treba zaustaviti agresijo, 0 sedanji srbski agresiji na BiH P3 se spreneveda.
Gr
XXVII.
ost j e so obsuli grofa Ra-batto s čestitkami. Ne da bi bile Povsem skrile svojo zavist, so se 9ospe klanjale grofici, ki je prišla v igralski obleki med goste. Tedaj so sluge odprli gostom ytata v sosedno dvorano, kjer je čakala nanje bogata večerja. Tu je našel podglavar Strassoldo Priliko, da je vprašal Rabatto, koga je glumil livriranec.
»Ali ste opazili?« je vprašal Rabatta rahlo porogljivo. Ko pa je videl, da grof Adam resno Stolči in mu je lice temno, je dejal:
»V dostojnih mejah, seveda, ne preveč vsiljivo. Hotel sem, da bi bil podoben direktorju ban-cne deputacije.«
Podglavarju je odleglo. Prikimal je Rabatti in mu stisnil roko.
Pristopil je knez Porzia. Zajemal se je za igralca, ki je glumil mladega uporniškega vodjo.
»Ekscelenca,« je vzkliknil počaščeni Rabatta^ »to je moj se-Cretarius, dijak Stefan Golja.«
»Poznal bi ga rad,« je dejal knez. Privedli so mu fanta.
»Od kod si,« je vprašal knez P° latinsko.
»S Tolminskega,« je odgovoril dijak.
»Imaš starše?«
»Le še očeta. Pa je nesrečen
t\ovek.«
»Kako to?«
»Upiral se je pa je moral iz dežele.«
»In kdo te zdaj podpira?« »Oblači me stric, ki je duhovnik, preživim se pa sam.«
Knez Porzia je stisnil dijaku mat novec v roko in dejal:
, »Esto fortis et fidelis — bodi hraber in zvest!«
Prav tisto uro je stopil Šime °Jja, dijaka Štefana oče, z be-eške zemlje na Tolminsko. Vi-°ko nad Volčami je stal in gle-ai v globel, kjer so pokojno ^Pale vasi s tlačani, s kmeti in atarji, s polovičarji in ubogimi t °šani. Vsa globel je spala v mi. Le v Tominu se je medlo klikalo še nekaj luči.
, »Gnezdo galjotov!« je mrko aelal mož.
; ^at° se spustil v globel. Ni - el namena še kdaj umikati se mejo. Šel je obrit po vsem °brazu...
DRUGI DEL
Se enkrat pajek in volk
dre!!^no vlažne noči v marcu je mitm* Andrei Kamel v svoji ci s 1C! za dvojnim oknom. Zdaj-p0sle 3e popolnoma zdramil in kan n ml. Skozi šum deževnih cest? ^ 50 toIkle v mlakuže na n6L ’bilo prav jasno slišati še bilo6 ^ru9e glasove. Karnelu je živin da sbši mukanje številne čist„e' ^mes pa se je oglašal Jasno celo kravji zvonec.
^em^ne^ Se le vPrašal, ali so v daj „su. znoreli, da že tako zgo-tem ?°nd? v svoje planine. Poprih,^ U?ibal' ali je kje v bližini in ip njl dan semenj. Ni vedel Postal nemiren. Vstal je, se
oblekel in stopil pred mitnico. Ostrmel je. Zapora je ležala čez most. Pred zaporo od tolminske strani pa se je bila nagnetla čreda živine. Zadaj so šli ljudje. Čuti je bilo, da je nekdo zaklical:
»Andrej Kamel, odpri!«
»Čigava je živina?« je vprašal mitničar.
»Moja,« je odvrnilo od one strani. Pred Kamela se je prerilo nekaj ljudi.
»Tak vzdigni zaporo,« je zaklical zopet nekdo, Karnel je segel po zapori in jo dvignil. Živina se je kakor razlila na trg v Kanalu.
»Bandel!« je zaklical tedaj Karnel presenečeno.
»Me torej le poznaš,« je dejal goriški dacar.
»Plačaj!« je spregovoril iz navade Karnel. Bandel se je zasmejal:
»Ne, havala Bogu. Samemu sebi pa ne bom plačeval davka.«
Obrnil se je h Karnelu:
»Odpri mi pod streho, da se vsaj malo odteče voda z mene.«
Karnel je videl, da ima Bandel s seboj četo dvajset mož, ki so po vojaško oboroženi.
»Kdo so?« je vprašal.
»Thurnovi bravi,« je povedal Bandel.
»Pa živina? Rubil si?« se je začudil Karnel.
»Vzel, kar mi gre po pravici,« je odvrnil Bandel.
Obrnil se je h gonjačem in biričem. Rekel jim je, naj ženejo do Plavi. Tam naj počijejo. Bokal vina naj popij eta po dva in živini naj krčmar Martin vrže nekaj sena, če ga ima dovolj. Ljudje z živino so odšli. Zopet je zavladala tišina nad Kanalom.
Bandel in Karnel pa sta sedla ob motni luči za mizo in Karnel
je postregel Bandelu. Bil je njegov uslužbenec in je zanj pobiral davek. Bandel je jedel slastno, mlaskal glasno in drobil s svojimi močnimi čeljustmi krušno skorjo. ,Volk' je občutil neprisiljeno Karnel, prav tako kakor je Bandel videl jasno Kamela, kako je potuhnjeno stisnjen sam vase, kakor zapreden in da preži na žrtev: ,Pajek !
»Pa da si se upal iti nad Tolmince,« je tedaj rekel občudujoče Karnel. Bandel se je zasmejal:
»Pojdem še. Začel sem na kobariški strani. Zdaj jo bom mahnil na Bačo, v ponedeljek polovim pa tolminsko okolico.«
»Kako to počneš?« je vprašal Karnel.
»Kako?« se je smejal Bandel in pil. »Vprašaš, kako! Tu beri!«
Izvlekel je zamazan list in ga dal Karnelu. »Tu jih imam vse, ki so mi dolžni pa koliko so. Vsak funt je zapisan. Prekleto drag papir, preden sem ga dobil. Naj bo. Zaleže.«
»Pa kako narediš, da ti plačajo in ne skrijejo živine?« je vprašal Karnel.
»Saj si videl,« je rekel Bandel. »Biriče imam. Previdno moraš priti in nenadno. Pa vdereš v vas. Biriče pred hišo, biriče pred hlev. Stopiš v hišo, sedeš za mizo. Kje je gospodar? Tu! Toliko in toliko funtov si prodal, toliko plačaš. Haha! Mislil sem, da bodo tajili. Ne taje, le plačati nočejo, češ da ne morejo. Nič ne de, saj je živina v hlevu.«
Karnelu so pohlepno zagorele oči. Bandel se je delal, kakor da računi sam zase:
»Štirideset glav mi bo vrgla Bača pa Idrija, tolminska sela dvainpetdeset. Nimajo, res nimajo denarja, da bi plačali. Odštejemo stroške za biriče in pot; ostane —«
»Ostane?« je šel Karnel poželjivo za njegovo besedo.
»Pod šest sto ne dam niti Idrijske doline,« je udaril Bandel z roko ob mizo. Karnel je molčal.
»Če bi pripravnega človeka dobil,« je govoril Bandel, »hudič naj me vzame, prepustil bi vse za sedem sto. Je le hudo gledati, kako te prebadajo ljudje z očmi, kako medle babe pa se otroci ženo v jok. Za sedem sto...«
»Ali misliš res?« je vprašal Karnel.
»Zares. Kdaj se pa šalim?«
Karnel je nekaj trenutkov molčal. Potem je dejal:
»Šest sto dam jaz.«
»Ti?« se je navidezno začudil Bandel, »saj nimaš. Vedno tožiš, ko mi moraš odrajtovati, kar si mi na muti pobral. Za zadnje mesece me sploh še nisi plačal.«
»Poslal bi bil po denar, kakor sva se zmenila, da bom plačeval v Kanalu,« je rekel Karnel.
»Pet grošev poti do Gorice se ti smili,« je rekel zaničljivo Bandel. Karnel se ni zmenil. Potegnil je nekod izpod mize usnjen mehur in ga vrgel na mizo, da se je srebrn denar raztresel po njej. Rekel je:
»Tu je zakup, štej in potrdi! In če daš za šest sto pa biriče, ki ti gonijo, plačam živino po Tolminskem vnaprej.«
»Misliš, da si me upijanil,« je branil svojo korist Bandel. Karnel je zamižal. Niti besede ni dejal. Bandel je štel svoj zakup.
»Petdeset priloži!« je menil mimogrede, malomarno.
Karnel ni ganil.
»Trideset vsaj.«
»Šest sto, pa papir s popisanim blagom dobim,« se je oglasil Karnel.
»Še zakup ti vzamem, pa ga dam drugemu.«
»Kar vzemi. Še tretjine tega ti ne bo nabral,« se je zaničljivo odrezal Karnel.
»Še to kapljo vina, ki si mi jo dal, mi boš zaračunal.«
»Ne bom!«
»Hudič te vzemi. Daj šest sto!«
Karnel je zopet segel nekam pod mizo in naštel denar pred Bandela. Bandel se je dvignil. Ali bo kar šel, je vprašal Karnel, dasi ni mogel skriti želje, da bi Bandel res že odrinil. Bandel je prikimal.
»In biriči so moji,« je dejal Karnel.
»So,« je potrdil Bandel. »Za eno pot. Za več jih boš sam plačal Thurnu.«
»Plačaj zame, pa mi računaj,« je dejal Karnel, »in ko jih v Pla-veh dotečeš, jih kar vrni.«
Bandel je šel.
»Karnel,« je dejal sam pri sebi. »Meniš, da si ti mene, pa sem jaz tebe. Prvič je šlo z rubežnijo, drugič ne pojde, pa če ti da Thurn še deset biričev.«
V	Plaveh je dotekel svoje blago, ga ogledal in bil zadovoljen.
Odslovil je biriče in jih poslal nazaj v Kanal. Mrmrali so. Obljubil jim je dvojno plačo. Saj je lahko. Obljubljal je na Karnelov račun...
*
V	enem dnevu se je raznesla vest o predrzno siloviti Bandelo-vi rubežni na Kobariškem. Prizadeti kmetje so besneli. Le s težavo so jih krotili drugi uporniki in njihovi voditelji, da se niso vzdignili takoj v upor. Vse pa se je godilo tajno. Tolminski sodnik, ki je zvedel za Bandelovo početje, je občutil nekako škodoželjno zadoščenje. Mislil je pravilno. Čim bolj je obračal Bandel kmetiški srd nase, tem manj se je bilo njemu kot zastopniku gospoda Coroninija bati za se in svojo gosposko. Grof Coronini, ki je vedno zopet prepričeval stanove, da Tolminci res ne zmorejo novega davka, je šel takoj, ko ga je sodnik obvestil o Bandelovi rubežni na Kobariškem, k podglavarju in ga skušal prepričati, da bi utegnilo Bandelovo početje gnati ljudi v obup. Podglavar je obljubil, da bo zadevo vzela v roke seja stanovskega odbora. Grof Anton Jakob je sporočil svojemu sodniku, naj daje glede Bandela ljudem potuho.
Bilo pa je celo za potuho prepozno...
Plat zvona
V nedeljo dne 26. marca ob šestih zjutraj je stopil tolminski kaplan Foramiti na prižnico. Nekaj pozneje je prišel v zakristijo Mohor Kacafura in sedel v spovednico za gluhe.
Mohor Kacafura si je bil že prisedel pravico na tej izvirni klopi, kjer je mogel nemoteno zadremati, ne da bi delal pohujšanje. Prekrižal se je, potem pa je glasno mrmral, ker je bila zakristija polna domačinov.
»Za kmete je cerkev, zakristija je za gosposke ljudi.«
Kmetje so se nagajivo suvali s komolci. Mohor je godel nejevoljno:
»Le jezite me, pa še v cerkvi; saj je še Bog v nebesih, da vas bo potipal za vaše tuje grehe!
(se nadaljuje)
Medtem ko je na Pokrajini politična situacija vse bolj nejasna
K novi upravni večini na Občini so pristopili tudi republikanci
Predsednik ACLI Codega o poteku pogajanj
»Trdoglavo vztrajanje zapira posredovanje«
Tržaško občinsko upravo bo najbrž vodila pet-strankarska koalicija KD, PSI, LpT, PLI in PRI, na Pokrajini pa je še vse odprto in ni izključeno, da bo pri izvolitvi nove uprave neposredno sodelovala tudi stranka MSI. Političnemu programu, ki so ga v sredo podpisali krščanski demokrati, listarji, socialisti in liberalci, so se včeraj pridružili tudi republikanci, ki so dalj časa oklevali, nato pa so se odločili in pristopili v novo večino. Petstrankarska koalicija ima v tržaškem občinskem svetu 28 svetovalcev na skupnih 50, v pokrajinski skupščini pa ima za sabo točno polovico svetovalcev in torej za izvolitev uprave nujno potrebuje podporo vsaj še enega svetovalca.
Programa nove koalicije še niso objavili, ker ga še dopolnjujejo in preoblikujejo, po tem, kar smo lahko izvedeli, pa lahko rečemo, da gre za precej desničarsko politično platformo, pri kateri je imela glavno besedo LpT. Osnutek, ki so ga odobrili v sredo, govori o italijanski identiteti Trsta in hkrati o njegovi evropski vlogi, »nova uprava pa bo morala preprečiti vsakršne spremembe v številčnem razmerju med italijansko večino in slovensko manjšino«. O sožitju in o potrebi po zaščiti Slovencev niti besedice, listarji pa so med razpravo celo izrazili nujnost, da bi se morala Občina zavzemati za pravice italijansko govorečih državljanov. Na koncu so prevladala »zmernejša« stališča PLI, čeprav je sedaj morda pričakovati še dodatna »dopolnila« republikancev. »Malo je manjkalo, da bi v upravni program uvrstili še stavek 'morte ai s’ciavi"«, je po seji malo za šalo in malo zares komentiral socialist Seghene, ki je s tem posredno priznal nacionalistično usmerjenost odobrenega programa.
Strah pred novimi volitvami, ki bi bile za Trst vsekakor prava tragedija, je torej pospešil pogajanja in razgovore med strankami. Novi zavezniki so se
včeraj skoraj ves dan ukvarjali s programom novega občinskega odbora, ki bi ga morali izvoliti prihodnji torek ali sredo, začeli pa so tudi razpravo o porazdelitvi mest v novi upravi. Stališča strank so si glede tega še zelo daleč, tudi zato, ker bi hotel v tem nejasnem in zmedenem političnem trenutku vsakdo čim-več iztrgati. Kandidatov za župana je vsekakor kar precej. KD še ni umaknila kandidature nekdanjega deželnega odbornika Rinaldija, liberalci na tihem računajo na Traunerja, melonarji pa se ogrevajo za Staffierija, ki bi se tako znoval vrnil na županski stolček. Za kroniko naj še dodamo, da so sredini razgovori potekali ob navzočnosti novinarjev, včeraj pa so bili predstavniki tiska vljudno vabljeni, da -tako na Občini kot na Pokrajini- ostanejo zunaj in to v brk vsem proglasom o tako imenovani glasnosti in o potrebi po objektivnem poročanju.
Tudi na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj ves dopoldne nadaljevala pogajanja za oblikovanje nove uprave, ki so se jih udeležili predstavniki LpT, Demokratične zveze, PSI, PLI, PRI, KD in Zelene liste. Kljub prizadevanju in dobri volji pogajalcev so bili razgovori precej neplodni, tudi zato, ker so potekali pod močnim vtisom dogajanj na občinski ravni, kjer so pravkar podpisali zgoraj omenjeni sporazum. Morebitna petstrankarska koalicija KD, LpT, PSI, PRI in PLI ima v pokrajinski skupščini 12 glasov na skupnih 24, kar je premalo za izvolitev novega odbora. Nekateri v socialističnih vrstah si prizadevajo, da bi v to koalicijo pristopila tudi Zelena lista, ki bi bila tako odločilna za izvolitev nove uprave. Spet drugi iz vrst PSI (med njimi nekdanji predsednik Pokrajine Crozzoli) pa še vedno upajo, da bo v pokrajinski odbor pristopila tudi Demokratična zveza. Končna odločitev o tem pa bo najbrž padla danes ali šele jutri.
Franco Codega
Pred junijskimi upravnimi volitvami se je del tržaške civilne družbe ponudil kot tvorni vezni člen med občani in ustanovami: 23 tržaških organizacij civilne družbe je pod skupnim imenom Zbornica združenj in prostovoljstva predstavilo kandidatom vsebinski dokument z zahtevami, ki stvarno opozarjajo na potrebe mesta in okolice. Franco Codega, pokrajinski predsednik ACLI (Združenja italijanskih krščanskih delavcev), je med poglavitnimi pobudniki tega načrta, h kateremu sta pristopili tudi ZSKD in SKGZ.
Obvestilo SDGZ tržaškim »težkim« avtoprevoznikom
Obrtna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu obvešča zainteresirane avtoprevoznike, da so do konca avgusta pri Trgovinski zbornici na voljo posebni obrazci za dodelitev neobdavčenega goriva v korist tržaškega prevozništva.
Opozarjamo, da imajo pravico do te posebne dodelitve samo lastniki tovornjakov težje kategorije (ki presegajo 240 stotov skupne teže), ki se ukvarjajo s prevozom blaga za tretje stranke. Posebno prošnjo morajo interesenti vložiti do konca meseca in ji priložiti seznam vozil in odgovarjajočih šoferjev ter kopije prometnih dovoljenj za vozila, dovoljenj za prevoz blaga za tretje stranke, dokazila o vpisu v vsedržavni seznam avtoprevoznikov blaga za tretje stranke v Trstu ter o vpisu v seznam podjetij pri tržaški Trgovinski zbornici.
Zaenkrat so torej iz te delitve izostala manjša vozila. Vendar je Združenje aktivno soudeleženo pri skupnih prizadevanjih tržaških stanovskih organizacij, da bi v prihodnjem letu prišli do razširitve kontingenta (kot za Goriško) neobdavčene nafte, ki bi tako zadovoljil bodisi potrebe prevoznikov na velike razdalje, kot tudi krajevnih, ki se ukvarjajo z dostavnim prometom.
SSk: Za tržaško mesto edini problem zamrznitev slovenskega vprašanja
O političnem položaju je razpravljalo tudi vodstvo stranke Slovenske skupnosti za Tržaško. Kot piše v tiskovni noti, se je pokrajinski izvršni svet sestal v sredo, 5. avgusta. O glavni točki dnevnega reda sta govorila pokrajinski tajnik Martin Brecelj in pokrajinski svetovalec Ivan Peterlin, ki sta soglašala v oceni sedanjega položaja, kot je razvidno iz tiskovnega sporočila. Tako iz uvodne besede tajnika Breclja kot iz poročila pokrajinskega svetovalca Peterlina - piše v noti -je izhajalo, da se Trst vedno bolj zapira sam vase, namesto da bi začel reševati življenjsko pomembna vprašanja. Po oceni SSk postaja vse bolj očitno, da je za tržaško mesto - po prevladujočem mnenju večine - edini problem zamrznitev slovenskega vprašanja. V tem so si edine domala vse stranke in politične sile, tudi tiste, ki so se v preteklosti zavzemale za rešitev tega problema, To je ponovno dokaz, da Trst ni sposoben rešiti perečih vprašanj, ki so odprta že leta in leta, saj je predpogoj za rešitev le-teh ureditev položaja slovenske manjšine.
Na žalost postaja vse bolj jasno, pravi SSk, da se tudi levičarske »napredne« sile odzivajo vabilu protislovenskega bloka, da bi le postale sestavni del upravnih večin. Tudi slovenski predstavniki, člani teh strank, niso izvzeti. Slovenska skupnost poziva te predstavnike, kot tudi druge demokratične sile, naj se zoperstavijo taki politiki, ki Slovence načrtno emarginira in jih v bistvu izloča iz javnega življenja. Takšno početje pa ni škodljivo samo za manjšino, ampak tudi za sam Trst, je zaključna ugotovitev note SSk.
Pobuda zelenih in DZ: stranke naj se odločijo za nedvoumna stališča
Demokratična zveza in Zelena lista sta pripravljeni-sodelovati pri vodenju Občine in Pokrajine, a le pod jasnimi političnimi pogoji, v nasprotnem primeru bosta brez težav ubrali pot opozicije. Pod »jasnimi političnimi pogoji« pojmujejo učinkovit upravni program za mesto, ki mora gledati naprej in ne nazaj. Dogovor, ki so ga na Občini podpisali voditelji LpT, PSI, PLI, KD in PRI, pa gre v nasprotno smer, kot jasno pričajo nesprejemljiva stališča o slovenski manjšini oziroma o italijanski večini.
Načelniki Demokratične lige in zelenih na Občini in Pokrajini so na popoldanski tiskovni konferenci javno pozvali nove občinske zaveznike, naj jim vendarle pokažejo sporazum, ki so ga podpisali včeraj ter jih v ta namen povabili na javno soočanje, do katerega naj bi prišlo danes popoldne.
Pokrajinski načelnici obeh gibanj Košutova in Ferrantejeva sta obnovili potek pogajanj na pokrajinski ravni, ki so - kljub številnim težavam - vendarle potrdila skupno voljo sedmih strank, da bi ta ustanova dobila učinkovit odbor. »Nesprejemljivo pa je, da so nekatere stranke na Občini že podpisale sporazum, na Pokrajini pa vztrajajo na pogajanjih za različno koalicijo.«
Načelnik DZ na Občini Treu je rekel, da imajo stranke, ki so komaj podpisale občinski dogovor, največ odgovornosti za politično krizo tržaških uprav, sedaj pa mislijo, da lahko še dalje nemoteno vztrajajo pri stari politiki, ki je privedla to mesto na rob gospodarskega in družbenega prepada.
Zeleni Ghersina je rekel, da je o pogajanjih na Občini zvedel le iz dnevnega tiska, če odgovarjajo resnici stališča o potrebi po »zaščiti italijanske večine« se bo Zelena lista -brez oklevanj borila proti taki desničarski koaliciji in bo torej v opoziciji.
Včeraj so deželni predstavniki bivših redarjev protestirali pred prefekturo
Mestni policaji zahtevajo ovrednotenje svoje vloge
V znak protesta zoper Martellije-vo izjavo, češ da mafije ni moč premagati z miselnostjo mestnih redarjev, se je včeraj dopoldan na Trgu Unita pred prefekturo zbralo kakih dvajset mestnih redarjev v civilu. Pogovarjali smo se z enim izmed njih, Giorgiom Fortunatom, ki je poudaril, da jih taka izjava žali, saj mestni redarji nimajo namena nadomeščati karabinjerjev ali državne policije, vendar pa hkrati menijo, da so tudi sami nenadomestljivi, saj razpolagajo s specifičnim delokrogom, poznavanjem okolja in zalogo informacij, ki je nobeno drugo telo nima. Predvsem pa so edina služba med varnostnimi silami, ki jo krajevni prebivalci dejansko poznajo in so z njo v vsakodnevnem stiku. Svojo vlogo vidijo v sklopu drugih organov javnega reda; čeprav morda niso v neposrednem boju z mafijo, vendarle na svoj način prispevajo h krotenju kriminala. Drugi razlog za to mirno manifestacijo je bilo istočasno srečanje delegacije mestnih redarjev, ki jo je vodil njihov pod-
predsednik na državni ravni, s tržaškim prefektom. Pogovarjali so se o deželnem zakonu z minulega decembra, ki naj bi opredeljeval zgolj norme za uniforme, dejansko pa je spremenil naziv policije. S tem se pravzaprav ustanavlja novo telo, občinska policija, ki pa nima nobene dejanske kompetence in moči. Poleg tega mestni redarji zahtevajo, da se začne v deželi izvajati odredba z dne 14. julija letos, ki ukinja občinskega sla. Udeležba na tem podeljevanju letakov pa je bila skromna zato, ker mestni redarji niso hoteli dodatno hromiti svojih prezasedenih služb. Prav zato so za manifestacijo vzeli uraden dopust in je niso hoteli izvesti v delovnem času. Pokrovitelj manifestacije je bilo Vsedržavno poklicno združenje mestnih policij ANVU, v katero je včlanjenih 700 od tisoč mestnih redarjev, ki delujejo v naši deželi.
O zadevi se je izrekel tudi deželni svetovalec Franco Vampa, ki je poudaril kapilarnost službe mestnih redarjev, ki so nenadomestljivi pred-
vsem v boju proti »mikrokriminalu«, npr. proti majhnim krajam. V svojem sporočilu Vampa poudarja, da je za tekoče opravljanje dolžnosti treba mestnim redarjem zagotoviti dovolj osebja in sredstev, specifične
priprave in dostojnost, enako drugim javnim silam. Zavzel se je tudi za ustanovitev šole za mestno policijo.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnji protest mestnih policistov.
»Zamisel je nastala kot poskus, da bi na krajevno raven prenesli izkušnjo, ki se je v državnem merilu po- j javila z geslom Demokracija je sodelovanje. Povod so bile upravne volitve, izhodišče tržaška stvarnost, k razpravi pa smo povabili vsa zdru- j ženja civilne družbe v naši pokraji-1 ni. V petih tematskih sklopih smo. skušali čim širše zaobjeti krajevno j problematiko in pri tem prvenstveno upoštevali utemeljenost, uresničljivost in vsestransko koristnost zahtev. Zavestno smo se izognili načelnim izjavam, zato da bi končni; dokument omogočil nadaljnje soočanje med Zbornico in politiki, ki so na dokument pristali.«
Kakšen pa je bil odziv?
»Dokument Zbornice je podpisalo : skoraj 70 kandidatov, morda bi bil odziv številnejši, ko bi imeli na razpolago več časa. Sicer smo besedilo posebej poslali tudi vsem tajništvom strank. Nadvse dober pa je bil od-1 govor volivcev: pobudo smo pred- j stavili na tiskovni konferenci, v nekaj dneh smo po mestu razdelili 120 | tisoč letakov. Glede' na to, da so j med izvoljenimi tudi nova imena, | verjamemo v naš doprinos k izvolitvi 12 svetovalcev v občinski in 3 > svetovalcev v pokrajinski svet. Po | volitvah smo priredili prvo srečanje | z izvoljenimi in tako že vzpostavili neposreden stik med t.i. nevladnimi j organizacijami in političnimi pred- j stavniki.«
S kakšnimi pričakovanji se nadaljuje delo Zbornice?
»Želimo predvsem dokazati, da je mogoče trajno in organsko sodelovati, priti do skupnega zavzemanja I za izboljšanje življenjske kakovosti, j V okviru Zbornice hočemo razvijati obravnavo v petih že izpostavljenih vsebinskih krogih: nikakor nočemo, da bi kot predstavniki civilne družbe samo trpno prisostvovali delu politikov, želimo biti soudeleženi pri nastajanju predlogov. Seveda more biti naš cilj le vloga sogovornika z zanesljivimi posvetovalnimi : pristojnostmi, ki pa lahko omogočijo j politični doprinos Zbornice. Od vse- | ga začetka smo se obvezali tudi za preverjanje dela. Na splošno je bil odziv svetovalcev zelo pozitiven, saj j so ne glede na strankarsko pripad- 1 nost izrazili razpoložljivost za skup' j no delo in to v tesnem stiku z druž- ; beno stvarnostjo.«
Zbornica želi torej odigrati kar pomembno vlogo.
»Jasna je potreba, da postane Zbornica strateško sredstvo: zato se zavzemamo za razvoj, ki mora ih dlje od zgolj osamljene pobude in 5 kakovostnim skokom izoblikovati v posameznih združenjih-članicah za' vest moči, osnovane na resnosti ih zanesljivosti pristopa. Rojeva se torej nova ustanova, čeprav brez zakonitosti institucionalnega sistem3’ Med važnimi nalogami je usklajen0 delo konzulte vseh združenj, v uveljavljanju skupnega reševanja pr°' blemov mimo razlik med posameznimi dejavniki.«
Kako pa ocenjujete pogajanja za vodstvi na Občini in Pokrajini?
»Ocena je lahko le negativna, dogajanje vsekakor nepojmljivo, morda odvisno od zunanjih dejavnikom čeprav je bilo, denimo, čakanje n3 odgovor deželnega upravnega sodišča glede nedavnih volitev pre°' vsem izgovor. Težave ustvarja št®' vilčna razdrobljenost posamezni)1 svetovalskih skupin. Sedanja poh' tična vodstva se ne znajo odreči pr1' stranskim interesom v prid skuph3 koristi. Znajdemo se v nenavadn1” političnih okoliščinah, o katerih P8 bi bila morala tajništva strank razmišljati prej. Dejstvo je, da ni tak0' ga skupnega programa, ki bi vsaj mogel vsaj za silo jamčiti upravi)3 nje mesta.«
Kakšno upravo bi potrebov3* Trst v tem trenutku?
F\'
»Upravna večina bi morala na roki številčni osnovi zagotavljati h dnost. Tradicionalne vladne strank bi morale vključiti v večino tu° nove politične sile (kot je, denirh°j Demokratična zveza). Vsak sogoV°r nik pa bi seveda moral trezno Prlj spevati k skupnemu programu, k naj bi uravnovešeno odražal P0®8, mezna gledanja na ključna vpras° nja. Seveda je predpogoj, da se n kateri odrečejo trmastemu vztraj nju na stališčih, ki že vnaprej zap^ rajo pot vsakršni obliki posredo« nJa «	DAMIANA OTA
Kljub protestom SSk, DSL, SKP in Lige
Okrožja: brez volitev tudi na Vzhodnem Krasu
Udeleženci sinočnjega prvega sestanka novoizvoljenega vzhodnok-raškega rajonskega sveta	(Foto Križmančič)
Niti vzhodnokraški rajonski svet sinoči ni izvolil predsednika, ker so svetovalci MSI, PSI in KD pred glasovanjem zapustili sejo. Z njihovim odhodom je zmanjkalo legalno število prisotnih svetovalcev. Pač pa je skupščina z glasovi SSk, DSL, SKP in Severne lige zavrnila socialistični predlog za odložitev seje, ki ga je predložil nekdanji predsednik Salvatore Tur-rito, in hkrati sprejela stališče Komunistične prenove, ki se je zavzela za takojšnjo izvolitev predsednika. Zanimivo je, da sta predlog za takojšnjo izvolitev predsednika podprla tudi svetovalca Severne lige. Podobno stališče so pristaši Bossijevega gibanja zagovarjali na vseh sejah rajonskih svetov. Svtovalci slovenske narodnosti so javno protestirali, ker so prejeli vabila za sejo samo v italijanščini. Seje se je udeležil tudi uradni občinski prevajalec.
Izvolitev predsednika in podpredsednika so predsinočnjim -kot smo že poročali - odložili tudi v zahodnokraškem rajonskem svetu. Demokristjani, socialist, listar in MSI so zapustili sejno dvorano in tako onemogočili izvolitev predsednika, za katerega je pri prvem glasovanju po zakonu potrebna dvetretj inska prisotnost. Listar Giona je predložil resoluci-
jo, v kateri je utemeljeval potrebo po odložitvi seje, češ da bi moral kandidat za predsednika pred izvolitvijo predložiti rajonskemu svetu svoj program. Odložitev je podprl tudi bivši predsednik sveta Busetti (PSI), vendar le iz tehničnih razlogov, saj po njegovem ni prav, da je sejo sklical komisar, ker sodi to v pristojnost župana oziroma občinske uprave, ki je še ni. Za odložitev se je izreklo sedem svetovalcev KD, LpT, PSI in MSI, devet svetovalcev SSk, DSL in SKP pa je bilo proti. Seja se je tako lahko nadaljevala, predsednika pa niso mogli izvoliti.
Ker je zasedanje zapustil tudi predsedujoči starejši svetovalec Zacchigna (KD), je predsedstvo prevzel Babič (SKP), ki je v razpravi skupaj s predstavnik DSL in SSk ostro ožigosal obstrukcijo svetovalcev treh omenjenih strank. Kralj (SSk) je tudi protestiral, ker so bila vabila za sejo razposlana samo v italijanščini. Za-hodnokraški rajonski svet se bo -kot ostali rajonski sosveti - najbrž sestal prve dni septembra. Svetovalske skupine SSk, DSL in SKP (nekaterim razgovorom je prisostvoval tudi socialist Busetti) so vsekakor že položile temelje za izvolitev predsednika slovenske narodnosti. Sejo rajonskega sveta so odložili tudi v Skednju.
S preobrazbo v dve specializirani delniški družbi in finančni sklad
Tržaška hranilnica še pred rokom in brezhibno izpolnila zakon Amato
Predsednik Luccarini (desno) in direktor Piccini na včerajšnji tiskovni konferenci	(Foto Magajna)
Tistega, kar so Tržačani poznali kot denarni zavod javnega interesa Cassa di Risparmio di Trieste (Tržaška hranilnica) od 30. julija ni več. Namesto njega pa je Trst med prvimi mesti v Italiji pridobil dve delniški družbi, CrT-Banca in CrT-Specialcredito, kot javni zavod pa je ostal tretji del nekdanje hranilnice, sklad CrT-Fondazione, katerega dejavnost je namenjena finančnemu podpiranju socialnega, znanstveno-raziskovalnega in kulturnega področja. Trije novi subjekti, ki so nastali iz hranilnice, pa so med seboj tesno, če ne celo usodno povezani: CrT-Banca kontrolira namreč ves kapital CrT-Specialcredita, medtem ima Fondazione v svojih rokah delniški paket CrT-Bance.
Ta preobrazba, ki je trajala okrogli dve leti in se zaključila tri tedne pred predpisanim rokom (20. t.m.), je rezultat aplikacije zakona št. 218 z dne 30. julija 1990, ki nosi ime nekdanjega zakladnega ministra in sedaj predsednika vlade Giuliana Amata. Zakon predpisuje tudi dveletni rok za izvedbo zahtevne operacije, CrT pa je ena od redkih italijanskih hranilnic, ki ji ga je uspelo spoštovati. Še več: je edina, ki je ustanovila istočasno obe delniški družbi (bančno in kreditno) z enim sa-
mim ustanovnim aktom, s čemer je v celoti izkoristila prednosti zakona. Z neskritim zadovoljstvom sta zato predsednik vseh treh novih enot in dosedanji podpredsednik CrT Pier Giorgio Luccarini in generalni direktor Renzo Piccini na včerajšnjem srečanju z novinarji poudarila, kako uspešen zaključek procesa preoblikovanja hranilnice sovpada z obhajanjem njene častitljive 150-letnice. Povrhu - je opozoril Luccarini - pa sovpada tudi s »predvečerom« odprtja enotnega evropskega tržišča in s koncem dveletja, v katerem se je Evropa politično, ekonomsko in socialno povsem spremenila.
Preobrazbo Tržaške hranilnice je vsekakor najprej odobril osrednji monetarni zavod Banca d'Italia, dokončno pa odlok zakladnega ministrstva, ki nosi datum 25. julija 1992. Gre za uspeh, ki je po Luccarinije-vih besedah najboljša potrditev upravne in organizacijske trdnosti hranilnice, ki je povrhu prišla prav v trenutku velikih splošnih težav za gospodarstvo in začetka največje povojne monetarne resanacije. Toda pri CrT zaradi tega niso v prevelikih skrbeh, nasprotno, preživljajo trenutek velikih načrtov za prihodnost. Ne gre namreč pozabiti - je opozoril Piccini - da hranilnica predstavlja pomembno ekonomsko
Požar je po vsej verjetnosti povzročil neprevidno odvrženi cigaretni ogorek
Pri Trebčah je skoraj ves dan gorelo
V neposredni bližini Trebč, na obsežnem območju ob meji s Slovenijo se je v noči med sredo in četrtkom vnel močan požar, ki so ga pogasili šele včeraj pozno popoldne. Po vsej verjetnosti je požar povzročil odvrženi cigaretnih ogorek, ognjeni zublji Pa so zajeli približno 30 hektar-iev obsežno gozdno območje.
Gasilci z openske postaje so Poziv za poseg prejeli v včerajšnjih prvih jutranjih urah, ob-vestili pa so jih predstavniki gozdarske službe. Na kraj poža-ra sta takoj odpeljali dve gasilski avtocisterni, na pomoč pa sta jinia kmalu priskočila tudi helikopterja (kot priča naš posnetek -toto Križmančič). Požar se je namreč nevarno širil, kljub temu da je na območju vladalo skoraj Popolno brezvetrje. Helikopter-1® sta na gorišče odvrgla na de-?etine hektolitrov vode in skuša-a ukrotiti plamene.
Kasneje je na kraj požara pri-ka še ena gasilska avtocisterna, požara ni bilo mogoče ome-].i> ogenj pa je ob travi neusmi-Jeno »požiral« tudi grmičevje in udi drevje. Nad Trebčami se je 1	d.° Poldneva dvigal velik ob-
?k sivega dima, kar je prebival-vo seveda vznemirilo, dim z eprijetnim vonjem pa je bilo aznati celo v središču mesta. Gasilci so imeli polne roke e*a skoraj ves dan. Ob tem gre Ponovno opozoriti na posebno evidnost: vsi, ki se podajajo na Prehode v naravo, naj skrbno {:	da ne bi z lahkomiselnim
Početjem povzročili podobno in neprecenljivo škodo.
realnost, ki danes upravlja šest tisoč milijard lir, ki ima pomembne deleže v velikih nacionalnih družbah in ki razpolaga z mrežo 40 okenc v nenehni ekspanziji. Mreža že pokriva strateške točke v naši deželi in v sosednjem Venetu, predstavništva pa segajo tja do Milana na zahodu in v Koper na vzhodu.
Prav postopno prodiranje v vzhodnoevropske države je po Lucca-rinijevih besedah najpomembnejši srednjeročni strateški cilj CrT. V ta namen bodo v banki oblikovali posebno operativno področje, ki bo skrbelo za razvoj dejavnosti v teh državah, s posebnim ozirom na Slovenijo in Hrvaško. V tem okviru bo koprsko predstavniško prav kmalu postalo poslovna agencija in tako prevzelo vlogo opazovalnice za presojo najugodnejših pogojev in trenutkov za nadaljnje pobude.
Če se pomudimo še pri nekaterih tehničnih vidikih komaj izpeljane transformacije, kaže opozoriti predvsem na že odobreno povišanje glavnice delniške družbe CrT-Banca z dosedanjih 220 na 265 milijard
Po osmih letih podpredsed-nikovanja in dveh letih vršilca dolžnosti predsednika CrT je Pier Giorgio Luccarini torej končno »pristal« na predsedniškem mestu, in to na kar trojnem. Na čelo CrT-Bance in CrT-Specialcredita sta ga imenovala oba upravna sveta, medtem ko je za to, da postane tudi predsednik sklada CrT-Fondazione imel vse pogoje, ki jih določa zakon Amato. Njegov mandat je trileten, toda nedvomnemu protagonistu hranilničine preobrazbe se prav lahko zgodi, da bo moral »ponuditi« odstop.
»Ne skrivam, da sem človek stranke, nisem namreč skesani politik. To pomeni, da bom spoštoval odločitve svoje stranke (pri tem se je Luccarini dotaknil kovinskega mikrofona, v katerega je govoril, op.ur.), vendar pričakujem vsaj spoštovanje osebnega dostojanstva. Ne bi namreč hotel, da bi me zamenjali za dva Rinaldija, za Fusarolija, Tombesija ali Perellija...«
Novi predsednik vsekakor poudarja, da se ni avtokandi-diral (»ne obstaja zakon Luccarini...«), ampak da zakon Amato predvideva avtomatično imenovanje tisth, ki imajo predpisane pogoje. In kdo drug, če ne prav protagonist preobrazbe, te pogoje ima?
Vsa zadeva pa ni tako samoumevna za tržaško tajništvo KD, stranke, ki ji Luccarini pripada. Sekretar Tripani je že dal vedeti, da je vprašanje predsedniškega stolčka še odprto in da torej sodi v širšo politično igro. Strokovnost pa je v tej igri očitno čisto odvečni atribut... (vb)
lir, in to z izdajo 4,5 milijona novih delnic po 10 tisoč lir, ki jih bodo ponudili v prvi vrsti zasebnim klientom in uslužbencem banke in tako nadaljevali ljudsko tradicijo hranilnice. Upravni organi novih subjektov so bili v duhu zakona Amato imenovani za triletno obdobje, in sicer tako, da sta je bil dosedanji upravni svet hranilnice potrjen kot upravni svet CrT-Bance, medtem ko so člani dosedanjega upravnega odbora postali novi člani upravnega sveta CrT-Specialcredita.
VLASTA BERNARD
V Trstu odprli edini konzulat Mongolije
Trst je pred kratkim postal sedež edinega mongolskega konzulata v Italiji, vodi pa ga konzul Aldo Col-leoni, sicer doma iz Bergama. Kot znano, Mongolija v Italiji nima ambasade, Trst pa je bil izbran zato, ker je pač najbližji Beogradu, kjer je ambasada za bivšo Jugoslavijo, Italijo in Grčijo. Naj dodamo, da obišče to dalj njo deželo vsako leto komaj 300 italijanskih turistov.
Začel se bo že jutri na dvorišču domače zadruge v Bazovici
Dva konca tedna v znamenju praznika ŠD Zarja
Jutri, 8., in v nedeljo, 9. avgusta, bo bazoviško športno društvo Zarja priredilo svoj tradicionalni praznik, ki bo kot ponavadi na vrtu zadruge. Praznik se bo nato nadaljeval še 14., 15. in 16. avgusta.
V okviru praznika bodo jutri ob 19. uri v Bazoviškem domu odprli razstavo olj Luciana Plehana. Ustvarjalec bo postavil na ogled 20 olj z motivi Bazovice in okoliških gozdov. To vas namreč obiskuje že vrsto let, ker mu je posebej pri srcu. Razstava bo odprta do 16. t.m., vsak dan od 18. do 21. ure.
V nedeljo dopoldne se bo začel in se v popoldanskih urah še nadaljeval balinarski turnir, medtem ko bodo v večernih urah nastopili člani odseka ritmične gimnastike športnega združenja Bor. V programu je tudi nastop plesne skupine Diamante, v kateri sodelujeta domačina Martina Marc in Cristian Zot-tich, sicer italijanska državna prvaka v standardnih in latinsko-ameriških plesih.
Za prijetno razpoloženje bo oba večera vestno skrbel priljubjeni ansambel Happy Day.
Nelagodnost ob sprehajanju po obali Sesljanskega zaliva
Prav nelagodno se človek počuti, ko se sprehodi po obali Sesljanskega zaliva, potem ko je bilo o njem toliko povedanega, načrtovanega, dvignjenega toliko prahu in prelitega toliko črnila. Izvzemši ožje središče okrog samega pristana je namreč razgled obupen, kakor vedo vsi, ki so se kdaj podali na krajši sprehod ob tamkajšnji obali.
Na desno od pristanišča, kjer sta edini spodobni strukturi oba jadralna kluba - Čupa in Pietas Julia - se razteza redki gaj, v njem pa sameva podrtija starega hotela, zevajo ostanki paviljona, kopaliških stavb, kabin. Prizorišče, ki spominja na vojno razdejanje, je vredno srhljivke kakega Daria Argenta.
»Načrt verjetno nikoli ne bo uresničen, saj je ekonomsko vprašljiv in zadeva na odpor mnogih forumov,« pravi Marino Košuta, predsednik Čupe. »Če nič drugega, je zdaj vsaj jasneje, kaj je mogoče in česa ni mogoče tu narediti. Ljudje so bolj osveščeni. Izkazalo se je, da bi bila možna le delna, po fazah razporejena ureditev. Tak megalomanski poseg, ki je predvideval 250.000 kubičnih metrov železobetona, pa bi strahotno prizadel ekološko ravnovesje zaliva.« Na drugo stran, onkraj prenovljenega in izredno obiskanega gostišča Castelreggio, se razprostira zemljišče propadlega podjetja Fin-tour. Tu je opustošenje drugačno, bolj postindustrijsko, z razbitinami avtomobilov, ostanki kamnolomskih struktur in okostjem nekdanje bencinske pumpe. Prizorišče, ki bi bolj kot srhljivki ustrezalo kakemu znanstveno-fantastičnemu filmu o poatomski dobi. Tržiški gostinec Mino Ferrarese, ki je, kot rad poudari, »ne da bi javne ustanove zaprosil za eno samo liro«, v starem izvirnem duhu prenovil gostišče Castelreggio, je odkrito vesel, da se je načrt izjalovil. »Po vseh teh desetletjih poudarjanj, da ne smemo pustošiti naših obal, smo se že iskre-
no bali, da bo kdo na kakem visokem stolčku vseeno omogočil izpeljavo te grozljive zamisli. K sreči smo se bali zaman.«
In vendar se nehote vprašaš, ali je okolje grše takšno, kakršno je zdaj, z vzpenjajočo se zarezano živo steno kakor v ameriških puščavah, ali takšno, kakršno bi bilo, če bi razvpiti in prosluli načrt uspel. Ferrarese sicer priznava, da kamnolom tudi zdaj ni nikakršen primer naravne lepote, a prav nič lepši ne bi bil, če bi ga »obogatili« s cevovodi, podzemnimi parkirišči, smetnjaki in napeljavo. Po mnenju Marina Košute je bilo absurdno načrtovati za ta mali zaliv dodatnih tri do štiri tisoč tujih turistov, ko pa vemo, da gre za edini zaliv na Tržaškem, v katerega se že zdaj stekajo množice ne le iz te pokrajine, ampak iz širšega okolja in celo z onkraj meje. Prostor toliko ljudi in vozil preprosto ne prenese. »Ljudje prihajajo vsak dan na kopanje ali na večerjo in mi pritrjujejo, da sem storil prav, ko nisem posegal v naravo,« pravi Ferrarese. »Preuredil sem objekte, pri tem pa sem se dobro zavedal, da ljudje prihajajo sem iz istega razloga, kot sem od
malih nog sam prihajal z očetom v starem »seicentu«: zaradi narave, sonca, morja, čistega zraka. To je le skromno zrno, ki sem ga sam dodal podobi Sesljanskega zaliva, nekakšna drobcena antiteza vsem težkim milijardam, ki so jih drugi zmetali za tone kolkovanega papirja.« Iz katerih doslej ni bilo nič. »Tako rekoč enoglasno pa je mnenje vseh strani, vpletenih v razprave,« poudarja predsednik jadralnega kluba Čupa, »da namreč stari hotel mora ostati. Prenovljen, seveda, a ostati mora. Edini predel, kjer morda betonski poseg ne bi bil tako krut, je prav kamnolom. Tam je konec koncev človek že zasekal rano v zelenje in se ne da veliko pomagati.«
Lastnik Castelreggio pravi: »Moja velika želja je, da bi osposobil tudi Karavelo. S tem bi dal delo še dvajsetim ljudem, kar bi skupaj preseglo štirideset zaposlenih. Morda je vse to res skromno, a po svojih močeh prispeva k večji urejenosti. Kraj že zato, ker ne bo zapuščen, ne bo več zatočišče narkomanov in nereda. Morda bi res potrebovali kakega Japonca, da bi tu končno napravil red. Brez betonifikacije, kajpak.«
A.Š.
Ostanki nekdanje restavracije Karavela	(Foto Križmančič)
Poletno zaprtje »novinarskih« uradov
Zaradi letnega dopusta bodo od 8. do 30. avgusta zaprti uradi Deželnega združenja novinarjev, Novinarske zbornice Furlanije-Julijske krajine in tudi novinarksih zavodov INPGI in CASAGIT. Danes pa bodo uradi na Korzu Italia 13 odprti samo dopoldne.
razstave
V	Bazoviškem domu v Bazovici bodo jutri, 8. t. m., ob 19. uri, ob priliki športnega praznika Zarje, odprli razstavoolj LUCIANA PLEHANA. Razstava bo na ogled do 16. t. m.
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava 'Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
razne prireditve
ŠD Breg prireja 8., 9. in 10. avgusta PRAZNIK V PREBENEGU.
SKD Tabor Opčine - Tabor 92. V torek, 11. t. m., ob 20.30 odprtje razstave: Ustvarjalne roke - Ars cretaria, Lesnina Bor, Pavel Hrovatin, ročno tkanje. Predstavitev Živa Gruden. Na odprtem bo gledališka skupina Teater iz Kopra predstavila delo E. Frančeškin: A largo vi-vendis - zgodovina je kabaret, režija Zvonka Radojevič. V petek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov - od 20. ure dalje ples z ansamblom Venera iz Postojne. Vsak dan razstava knjig, sejem rabljenih knjig. V soboto, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop godbe na pihala PD Lijak - Vogrsko, kapelnik Franc Žižmond - od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS z Opčin. V nedeljo, 16. t. m., ob 10. uri III. otroški ex tempore - ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop mažoretk iz Ljubljane - od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
gledališča
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Jutri ob 21. in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Ponovitev v torek ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
25. olimpijske igre na velikem ekranu v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu vsak večer od 20.30 dalje. Vabljeni.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši sporoča, da bo v avgustu zaprta.
Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti.
čestitke
Danes praznuje 8. rojstni dan ANJA ZOBIN. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja ji želijo mama, papa, brat Igor in vsi, ki jo imajo radi.
kino
ARISTON - 21.30 II mio piccolo genio,
r.-i. Jodie Foster.
GRAD SV. JUSTA - 21.30 Lupo Solita-rio, r. Sean Penn, i. Dennis Hopper.
ENCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE I - 17.45, 20.00, 22.15 Hook - Capitan Uncino, i. R. Williams, D. Hoffmann.
NAZIONALE II - 17.00, 19.00, 22.00 Spie contro.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Esperien-ze innaturali di Lorain, □ □
NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Toto le heros, r. Jaco Van Dor-mael.
GRATTACIELO - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 I soldi degli altri.
EDEN - 15.30, 21.30 Bestiali godimenti di Tracy Lords, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Pic-cola peste torna a far danni, i. Michael Oliver.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Love lips, D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
Omejitev vode v Dolini
Uprava Občine Dolina toplo vabi prebivalce Mačkolj, Prebe-nega in Križpota, naj omejijo porabo vode, ker je v občinskem vodovodu zaradi suše primanjkuje.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 7. avgusta 1992
KAJETAN
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 0.00.
Jutri, SOBOTA, 8. avgusta 1992
DOMINIK
PLIMOVANJE DANES: ob 0.37 najnižja -26 cm, ob 17.35 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,1 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb raste, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alan Stefanato, Eleo-nora Ganeva, Lorenzo Sandrin, Alexia Chicco, Jakob Vascotto, Michela Doria, Nicholas Forleo, Emanuele Grisafi, Lucija Tavčar, Valentina Andri.
UMRLI SO: 63-letni Ferruccio Zugna, 79-letna Aliče Fercovich, 86-letna Maria Lebignan, 82-letni Alberto Campana, 69-letni Vittorio Dibiaggio, 88-letna Lud-milla Stančič, 82-letni Antonio Verando, 57-letni Mario Miniussi, 79-letni Marino De Cristini, 71-letni Natale Tripšič.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. avgusta 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46(tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998).
OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bemini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul.Bernini 4 (tel. 309114).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šd zarja tradicionalni športni praznik
na vrtu gospodarske zadruge p Bazovici 8. in 9. avgusta 1992
Jutri, 8. t. m., ob 18. uri v Bazoviškem domu odprtje slikarske razstave Luciana Plehana.
V nedeljo, 9. t. m., se bo na športnem igrišču odvijal balinarski turnir. V večernih urah nastop odseka ritmične gimnastike ŠZ Bor in plesne skupine Diamante iz Tržiča.
Oba večera zabava ob zvokih ansambla Happy Day.
Praznik se bo nadaljeval 14., 15. in 16. avgusta.
Gostilna
GUŠTIN
v Zgoniku prireja nocoj
glasbeni večer »piano bar« Igra GIORGIO od 21. do 1. ure.
Preživite poletni večer v prijetnem hladu pod domačo lipo.
TPK SIRENA
prireja 7., 8. in 9. avgusta
TRADICIONALNO
KARAMALADO
na sedežu v Miramarskem drevoredu 32
Vsak večer glasba in zabava ob bogato založenih kioskih.
Vabljeni
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa *
Straordinario estivo
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAVLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Kulturno združenje Trst moje mesto v sodelovanju z ustanovo Promozione Turistica bo danes ob 20.30 predstavilo na Trgu Unita koncert ORKESTRA TRI-ESTE BIG BAND. Pod vodstvom Bruna Ritanija bodo izvajali Gershvvinove, El-lingtonove, Pastoriusove, Mc Cartney-Noblejeve skladbe.
Večer prazničnega dne - La sera del di difesta
V	nedeljo, 9. t. m., ob 21. uri bo na
Trgu S. Silvestre na sporedu večer plesa in pesmi s skupinama LA CIAPA RUSA.
_________mali oglasi_____________
OSMICA je odprta do 27. avgusta - Zajčja farma v Repniču.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
PRODAM fiat tipo 1600 SX, letnik december 91, sive metalizirane barve, v odličnem stanju. Tel. v opoldanskih urah na št. 200172.
RESTAVRACIJA PRI POŠTI prodaja volvo 740 station vagon, full optional, sive barve, star 31 mesecev, 50.000 km,
30.000.000 lir. Tel. 226125.
DAJEM V NAJEM dobro vpeljano trgovino kruha v mestu. Za informacije tel. na št. 414673 od 9. do 12. ure razen ob sobotah in nedeljah.
NUJNO IŠČEM v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Škofijah ali Plavjah. Tel. zvečer po 20. uri na št. (040) 228338.
UNIVERZITETNA študentka išče stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 225017 ali 734686.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da se prodaja rib zaključi v petek, 14. avgusta. Umik prodaje: v petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na svidenje prihodnje leto.
PRODAM dva nemška ptičarja (bracco tedesco) stara 3 mesece ter podarim psičko staro 1 leto iste pasme, tel. 228212.
___________prispevki__________________
Ob 5. obletnici smrti dragega moža Vilka daruje žena Bjanka 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič, 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za pomoč sirotam iz Bosne.
Ob 50-letnici 2. tržaškega procesa in ob 10-letnici knjižnice P. Tomažič daruje Srečko Colja 50.000 lir za izdajo Pomnika.
V	spomin na Klaro Sosič darujeta Ada in Uči Sedmak 20.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob prijatelja Borisa Debeljuha daruje družina Babič 40.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Miloša Lukšo darujeta Anica in Pepka Danieli 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 11. obletnici smrti Maria Škabar daruje družina Škabar (Repentabor 45)
20.000	lir za župnijo Repentabor.
Namesto cvetja na grob Rudija Puntarja daruje dmžina Milič (Repentabor 49)
30.000	lir za župnijo Repentabor.
V	spomin na tov. Rudija Žerjala darujejo Stojan Maver 10.000, Miro Žerjal
10.000,	Evgen Maver 5.000, Nino Lindi
5.000,	Milan Kuret 20.000, Miran Švara
5.000,	Branko Žafran 5.000 in Vito Ota
10.000	lir za Stranko komunistične prenove - sekcija občine Dolina.
V	spomin na Miloša Lukšo, Cveta Hu-suja in Alfreda Albija daruje Stanko Da-nev 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Cvetka Husuja daruje dmžina Stocca-Mosetti 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Alfreda Albija daruje dmžina Danila Guština 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na dragega in nepozabnega brata Iva Tenceja daruje sestra Ljuba z možem Frankom 25.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na drago prijateljico Ondino Sabadin daruje Ljuba z možem Frankom
25.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Franca Mljača daruje N.N. 300.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na starše, svakinjo Anico ter na brata Nandija in Marija damjeta sestra Marija in Venček 50.000 lir za spomenik na Kontovelu.
V	spomin na Klaro Milkovič por. Sosič damjeta Marija in Anita Furlan 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Klaro Milkovič por. Sosič damje Valerija Brecelj 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Nosilci krste pok. Marije Terčič vd. Ukmar darujejo 200.000 lir za Balinarski odsek FC Primorje.
V	spomin na Miloša Luxa daruje Egon in Bmno Milič 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. vaščane Vasilija Michelija, Cvetka Husuja, Miloša Lukšo in Alfreda Albija damjeta Magda in mar jan Bukavec 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	zahvalo za voščila damje Ana Ferlu-ga 20.000 lir za Dmštvo slov. upokojencev.
V	spomin na Cveta Husuja damje Da-rio Kante z dmžino 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Rudija Puntarja daruje zlatarna Štoka 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na mamo Marijo Terčič vd. Ukmar damjeta hčeri Irene in Vesna z družinama 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Antona Kalca damjeta Karlo in Magda Kalc 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Klaro Milkovič damjeta Karlo in Magda Kalc 20.000 lir za SKD Grad.
V	spomin na Miloša Lukšo daruje Zvonko Kalc 50.000 lir za FC Primorje.
V	spgmin na Cveta Husuja damje Stanislav Štoka 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Cveta Husuja damjeta Danilo in Zdenka Grilanc 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Marijo Ukmar in Cveta Husuja damje Fani Sardoč 50.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Klare Sossi damjeta Marija in Slavko Sosič 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na drago mamo Marijo Terčič vd. Ukmar damjeta Irene in Vesna z družinama 50.000 lir za AO Jaka Štoka.
menjalnica____________________
titic	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAM TRST
Ameriški dolar.... 1124,55	1090.—
Nemška marka......	756,23	745.—
Francoski frank...	223,86	220.—
Holandski florint ...	670,73	660.—
Belgijski frank...	36,716	35,50
Funt šterling....... 2139,50	2130.—
Irski šterling....... 2013.—	1990,—
Danska krona......	196,47	194.—
Grška drahma......	6,153	6.—
Kanadski dolar....	947.—	890.—
Japonski jen ......... 8,801	8,55
	6. 8. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	bankovci TRST
Švicarski frank		842,55	835.-^
Avstrijski šiling		107,45	106.--
Norveška krona		192,22	189.--
Švedska krona		208,21	205.—
Portugalski eskudo	8,856	8,40
Španska peseta ....	11,849	11,25
Avstralski dolar ....	828,—	780.—
HUF 		—	10.—
ECU		1541,50	13,75
Slovenski tolar		—	
Hrvaški dinar		—	4,—
Dr|l/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Ig^cua o^m," DUKti TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V Vili Manin danes nastopata mojstra argentinskega tanga
Placido snema nov fim o mafiji
VIDEM — V okviru poletnih glasbenih prireditev v Vili Manin bosta danes zvečer ob 21. uri nastopila dva mojstra argentinskih tangov, Cesar Stroscio s skupino Es-guina in Luis Rizzo.
Tango, ki je na začetku bil le spremna glasbena zvrst istoimenskih plesov, je predvsem v teh zadnjih letih svetovno zaslovel kot koncertna glasbena zvrst. Veliko zaslugo pri tej uveljavitvi moramo pripisati pokojnemu mojstru Astorju Piazzolli, ki je to glasbeno zvrst posodobil.
Stroscio, eden najboljših igralcev bandoneona (posebna zvrst harmonike brez gumbov za akorde, primarni inštrument tanga), bo predstavil skladbe, ki nas spominjajo na »Nuevo Tango« Piazzolle, kitarist Luis Rizzo pa bo v duu z Adrianom Politijem izvajal komorne skladbe polne tistega zanosa, ki nam ga lahko le tango posreduje. Zelo obetaven večer bo popestrila tudi italijanska pevka Su-sanna Rizzi, znana po izvrstnem izvajanju klasičnih tangov. (AWS)
SALERNO Slavni komisar Cattani iz serije Piovra Michele Placido snema nov film za televizijo, kjer bo spet govora o mafiji. Toda tokrat Placido ni na strani pravice, temveč igra vlogo mafijskega morilca. Glavno žensko vlogo igra Barbara De Rossi.
Vest o tem je posredoval sam Placido na poletnih gledaliških prireditvah »II teatro dei barbuti« v Salernu, kjer je nastopil z dvema kratkima enodejankama Luigija Pi-randella in požel pri publiki izreden uspeh. »Komisar Cattani« je še povedal, da bo novi televizijski film o mafiji predvajan v dveh delih.
Gneča pred muzejem Ane Frank
Pred hišo v Amsterdamu, kjer je leta 1944 nizozimsko židovsko dekle Ana Frank napisala svoj znani dnevnik in bila kasneje tudi poslana v nacistično koncentracijsko taborišče, so vsak dan dolge vrste obiskovalcev, ki bi si želeli ogledati muzej Ana Pratik	(Telefoto AP)
glosa
jože pirjevec
Divjanje prave poletne nevihte ob izdaji Premikov Janeza Janše
Poletna nevihta, ki se je razbesnela ob knjigi Janeza Janše Premiki, je dosegla svoj vrhunec pred kratkim, ko je v polemiko poseglo celo predsedstvo Republike Slovenije z izjavo, v kateri se je postavilo v bran svojemu članu Cirilu Zlobcu. Kot znano je namreč slovenski obrambni minister v svojih spominih krepko oplazil znanega pesnika in politika ter mu podtikal kapitulantstvo, če ne kar narodno izdajo. V svojem sporočilu javnosti je predsedstvo ugotovilo, da je v Janševi knjigi marsikaj netočnega, »še posebej o ravnanju člana predsedstva Cirila Zlobca«. Ta komunike je bojevitega Janeza tako podžgal, da je nemudoma reagiral z odprtim pismom, v katerem je prosil, naj mu povedo, katere so te netočnosti, obenem pa še podkuril ogenj z javnim vprašanjem Cirilu Zlobcu, »kakšno označbo bi on uporabil za osebo, ki je junija 1991 izdala tuji državi ne samo strogo varovani pravi datum osvojitve, ampak tudi vsebino ustavnih aktov, kjer je pisalo, na katerih področjih bo Slovenija prevzela efektivno oblast...«
Skratka, več kot dovolj, da se je sprožil cel plaz polemik in izjav, začenši s tisto, dobrodušno, ki jo je Kučan baje izrekel, da pomiri ogorčenega Zlobca: »Ciril, ti si pesnik, ti si akademik, ti si pameten, vsaka Slovenka je prebrala vsaj eno tvojo pesem, zakaj bi te tako motilo nekaj vrstic v Janševi knjigi...« V resnici se mi zdi ta tolažba - da uporabim beneški pregovor - zaplata, slabša od luknje. Ne samo, da degradira Zlobčevo poezijo na raven nekakšnega »ženskega« branja, temveč banalizira zelo resen očitek oziroma obtožbo, kot da bi šlo za kavarniško čenčo. Po mojem je vsa stvar za samega Zlobca in za njegovo politično in intelektualno biografijo preveč pomembna, da bi jo bilo mogoče kar tako pomesti pod preprogo.
Pri vsem je najbolj zanimivo to, da je v komentarjih, ki sem jih prebral, vprašanje, ali je Zlobec povedal italijanskemu konzulu kaj preveč, potisnjeno povsem v ozadje. V prvo vrsto sili vprašanje, kako je Janša izvedel, kaj je Zlobec govoril, ali mu ni s pomočo svojih obveščevalnih služb morda prisluškoval in s tem sam kršil zakon. Očitno je, da večina komentatorjev simpatizira z Zlobcem in ne skriva svojega odklonilnega stališča do obrambnega ministra. Za miroljubne Slovence izbira med golobom in jastrebom pač ne more biti težka. Osebno pa bi si želel v tem slovenskem Watergatu manj emocij in več anglosaškega puritanstva, temelječega na zavesti, da mora biti človek, ki se odloči za politično življenje, vedno pripravljen, da kot Slehernik »svoje knjige na ogled postavi.«
Toda, ker smo v Srednji Evropi in ne v ZDA, ker imamo za sabo katoliško in ne luteransko preteklost, se bo verjetno afera izgubila v megli besed in bo kmalu zatonila v pozabo. Še najbolj mi je žal za Zlobca samega, ki ga poznam kot častnega in preudarnega človeka. Tega grenkega grižljaja, ki mu ga je odmerila usoda, pač zlahka ne bo mogel prebaviti. Iz celotne zgodbe je pa vendarle mogoče potegniti tudi spodbudno ugotovitev. Slovenske osamosvojitve niso udejanjali junaki brez madeža in strahu, temveč prav po človeško negotovi in zmotljivi ljudje. To niso »founding fathers«, ki bi terjali, da se njihova obličja vklešejo v gore, temveč možje bolj prizemskih dimenzij. Če opazuješ njihovo početje v času, ko se je odločala usoda našega naroda iz varne razdalje svoje sobe, se ti zdi kar čudno, kako jim je uspelo spraviti pod streho svobodno Slovenijo in povrhu še za tako nizko ceno. Hvala Bogu, si praviš, da nad nami ni bedela samo ena, temveč kar tri zvezde.


današnji televizijski in radijski sporedi
11

n rai i____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario, storia di un comico
11.30	Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Olimpijske igre: v studiu, boks, tenis, 15.00 sinhrono plavanje (dvojice), 16.00 gimnastika
16.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Nan.: II cane di papa
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Nan.: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante DOC
19.20	Aktualno: O Olimpiadi
19.40	II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
40.40	Olimpijske igre: v studiu, 21.30 ženska odbojka (finale), 22.00 ženska
_ košarka (finale)
42.45	Dnevnik
43.00	Nan.: Benvenuto sulla _ Terra - Ringmania
44.00	Dnevnik in vreme h30 Danes v Parlamentu 8-40 Rubrika opolnoči
^ RAI 2	~~~
6.50	Otroški variete
8.45	Aktualno: Galatheus
8.55	Rubrika: Verdissimo
9.15	Film: I due orfanelli
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.05 L’ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik in Dribbling
13.40	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.55	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.45 Santa Barbara
15.30	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.45	Nanizanka: Saranno fa-mosi - Le gattine vanno al liceo
16.30	Olimpijske igre: v studiu, sinhrono plavanje, gimnastika, 17.00 atletika, 19.00 odbojka, hokej, vmes (17.20) iz Parlamenta in vesti
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dribbling - Olimpiada
20.35	Variete: Stasera mi but-to. E tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti)
23.15	Vesti in vreme
22.35	Dok.: Colombo - L eta della scoperta
0.30 II cappello sulle 23
RAI 3	|
7.00	Drobci, pregled tiska
7.25	Olimpijske igre: v studiu, atletika, 9.00 kajak,
10.30	odbojka, 11.00 tenis, hitra hoja, 13.00 boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Orchestra!
14.50	Koncert za Evropo
15.30	Film: Noi due soli (kom., It. 1952, r. Marino Girolami, i. VValter Chiari, Delia Scala)
17.00	Film: L‘arbitro (kom., It. 1974, r. L.F. D'Amico, i. Lando Buzzanca)
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Olimpijske igre: v studiu, odbojka, hokej, atletika, sabljanje
20.30	Film: Goodbye & Amen - L'uomo della CIA (dram., It. 1977, i. Tony Musante, C. Cardinale)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Olimpijske igre
24.00	Drobci
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Film: La signora della notte (kom., It. 1986)
f fr" TV Slovenija 1 j
10.35	Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 11.00 Oblaček pohajaček
10.10	Dok.: Hollywood se jih spominja - M. Monroe
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
16.25	Napovednik
16.30	Sova, vmes nan. Dragi John in Zakon v Los Angelesu
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: nadaljevanka Skrivnostni otok (3. del, pon.)
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Poročen moški (VB, i. Anthony Hopkins, Ciaran Madden)
21.35	Sova, vmes nanizanka
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova, vmes nadaljevanka S klovni so prišle solze in film Nitti - Likvidator (krim., ZDA 1988, r. Michael Switzer, i. Anthony La Paglia, Vincent Guastaferro)
1.05	Video strani
C
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
' ‘uiuaiuu, i >u p vi oli um
8.30	Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford - Irru-zione in časa, 11.30 I Ro-j binson (i. Bill Cosby)
4.00	Kviz: II pranzo e servito JJ.00 Dnevnik TG 5 1 » n ^ariete: Non e la RAI ■60 Aktualno: Forum (vodi i „ Rita Dalla Chiesa)
■00 Nanizanka: New York New York - Meglio tardi lfin che mai
600 Otroški variete: aktualno nosti in risanke •00 Kviza: OK il prezzo e giusto , 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: II TG delle va-
8.30
9.30
11.00
11.25
13.00
13.30
13.45
13.45
20.00
20.25
20 m canze" Predstavitev 0 Film: Dove vai in vacan-za? (kom., It. 1978, r. Bo-l°gnini-Salce-Sordi, i. Ogo Tognazzi, Paolo Vil-
22 st l?99io)
2iV- ~0 delle vacanze
a Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2nn (24 0°) Dnevnik TG 5 0 Spored non stop
17.30 17.45 18.20 19.00 19.25
19.30
22.35
0.50
TG 4 vesti
Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
Nan.: Balliamo con Licia Otroški variete Ciao ciao in risanke
Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria (i. J. Marti-nez), 15.00 Io non čredo agli uomini, 15.45 Manu-ela, 17.00 Ines, una segre-taria da amare (i. Victor Camara)
TG 4 vesti
Aktualno: Lui lei 1'altro Kviz: Gioco delle coppie TG 4 večerne vesti Rubrika o lepoti Nad.: Gloria, 20.30 Cris-tal, 21.30 La donna del mistero 2 (i. J. Martinez) Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. Ar-chie Mayo, i. Tyrone Po-wer, Dana Andrevvs, Anne Baxter), vmes (23.30) TG 4 Nanizanka: Lou Grant
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: II mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard -Un matrimonio impossi-bile, 12.00 La donna bio-nica, 13.00 I ragazzi della 3/A C
14.00	Odprti studio
14.15	Film: I due sanculotti (kom., It. 1966, r. Giorgio Simonelli, i. Franchi-In-grassia
16.00	Nanizanke: Adam 12,
16.30	I giustizieri della citta - L anatra di cristal-lo, 17.30 T.J. Hooker - Ri-torno nel passato, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Varieteja: Scherzi a par-te (vodita Gene Gnocchi, Teo Teocoli), 22.00 American Gladiators
22.45	Aktualno: Speciale Fe-stivalbar
23.45	Nan.: Troppo forte
0.15 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.50 Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: Non ti pago! (kom., It. 1943, r. C.L. Bragaglia, i. Eduardo De Filippo)
18.00	Nad.: Veronica - II volto dellamore (i. V. Castro)
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. VValter Chiari)
22.30	News magazine: Tele-facts
23.00	Candid camera: Olrait (vodi Gianni Simioli)
23.15	Film: Prestami tua mog-lie (kom., It. 1980, i. Lando Buzzanca)
1.00	Film: La leggenda di Er-cole e Omphale (pust.)
TMC
8.30	Olimpijske igre: atleti-ka-50 km hitra hoja M,
9.00	kanu (razni finali)
10.30	Moška odbojka (polfinale), 11.00 hitra hoja, tenis (moške dvojice finale)
13.00	Dnevnik TMC News
13.15	Olimpijske igre: boks,
14.00	tenis Z (finale),
HPj TV Koper
16.00	Film: Duša črnega Charlieja (vestern)
17.50	Risanke
18.00	Nanizanka: Prosim, ne jejte marjetic
18.30	Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Glasbeni utrinek
21.00	Piranski glasbeni večeri: kvintet Munich Brass, vmes TV dnevnik
22.45	Aktualno: Globus
23.45	Na kalifornijskih cestah
TV Slovenija 2
10.45	Olimpijske igre: v studiu, 10.55 tenis (moške dvojice, finale), 13.55 tenis Z (finale)
16.55	Olimpijski studio
17.00	OI: dnevni pregled
18.20	OI: atletika (finale)
22.05	OI: ženska odbojka (finale), 24.00 kajak na mirnih vodah (finale), 0.15 ženska košarka (finale), 1.00 sinhrono plavanje, 1.30 rokoborba,
1.45	hokej na travi, 1.55 sabljanje, 2.05 boks
2.35	OI: dnevni pregled
15.00	sinhrono plavanje,
16.00	gimnastika, 16.30 konjeništvo
19.00	Moška odbojka (polfinale), atletika
20.00	Sabljanje-meč (finale M ekipno)
20.45	TMC News
21.00	OI: atletika 3000 m zapreke (finale), 10000 m Z (finale)
22.00	Košarka Ž (finale)
23.00	TMC News
23.45	Olimpijske igre: dnevni pregled
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIIILI____________
14.40	Film: 999 Scotland Yard
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.30	Ena rastlina na dan
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico)
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Nan.: Diamanti
21.30	Ritiri di Serie A
22.00	Rubrika o motorjih
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Ena rastlina
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 J. Plečnik; 9.00 Pesmi New Age;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Narodnozabavna glasba; 12.40 Tržaški oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Prvine Sredozemlja pri pesnikih in pisateljih; 15.00 Nad.: Skrivnost Etruščanov; 15.40 Revival; 16.00 Glasovi iz Sibirije;
16.20	Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy;
10.30	Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar;
17.20	Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Kljub peticiji 235 staršev in drugih Podgorcev
Občinska uprava vztraja pri sklepu o zaprtju otroškega vrtca v Podgori
Dežela bo dodelila KZE 300 milijonov lir
V bolnišnici v Krminu bo nov dom za ostarele
Občinski odbor je zavrnil peticijo 235 staršev in drugih občanov iz Podgore, ki so zahtevali preklic odločitve o zaprtju tamkajšnjega italijanskega otroškega vrtca v prihodnjem šolskem letu. Občinska uprava torej kljub protestu staršev ne odstopa od prvotne odločitve, ki jo je sprejelo ravnateljstvo tretjega didaktičnega okrožja na zahtevo občinskega odbornika za šolstvo Žiberne: podgorski otroci bodo (oz. naj bi, saj starši trdijo, da ne nameravajo sprejeti ta rešitve) odslej obiskovali vrtec v Ul. Ponte del Torrione.
Občina utemeljuje ta sklep s potrebo po racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. V zasledovanju teh ciljev so že združili otroška vrtca v Ul. Codelli in v Ul. Marconi. Kar zadeva podgorski otroški vrtec, pojasnjuje občinska uprava v sporočilu za tisk, se tem razlogom pridružujeta še vsaj dva druga: v tamkajšnjem vrtcu deluje samo en oddelek, poleg tega pa je poslopje nujno potrebno popravil. Prav stanje poslopja je onemogočilo, da bi občina lahko vzela v poštev morebitne alternativne rešitve. Kar zadeva prihranek na
stroških pa uprava opozarja, da bodo z združitvijo dveh vrtec prihranili strošek za eno čistilko ter za delovanje in vzdrževanje poslopja.
Občinska uprava nadalje trdi, da je po uradnih podatkih o pred-vpisih v podgorski vrtec prijavljenih le 16 otrok in da se to število zaradi dvojnega ali trojnega pred-vpisa nekaterih otrok kvečjemu lahko še zmanjša. S tem v zvezi naj opozorimo, da so starši pred dnevi v protestni izjavi navajali številko 22, pri tem pa so najbrž upoštevali nekaj otrok, ki bi sicer obiskovali podgorski vrtec a so jih starši v negotovosti že ob pred-vpisu prijavili drugam. Poleg teh kratkoročnih predvidevanj pa je občina upoštevala tudi dolgoročnejše. V sporočilu za tisk namreč navaja, da naj bi na osnovi statističnih projekcij do leta 2003 v Podgori zabeležili najmanjše število rojstev med vsemi mestnimi predeli in zato pričakujejo, da bo v naslednjih letih število otrok, ki bi obiskovali tamkajšnji vrtec, še nadalje upadalo. Zadnji argument, ki ga uprava navaja v utemeljitev
sklepa o zaprtju pogorskega vrtca pa je bližina drugih vrtcev: poleg omenjenega v Ul. Ponte del Torrione, kamor nameravajo vsekakor premestiti sekcijo in z njo večji del otrok, sta v okolici še vrtca pri Madonini ter onkraj pašerele čez Sočo vrtec v Stražicah. Občina še zagotavlja interesentom, da bo vsekakor poskrbela za prevoz otrok s šolabusom.
Predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj je včeraj zelo kritično komentiral to stališče občinske uprave kot tudi dejstvo, da so ga posredovali le časopisom ne pa rajonskemu svetu in predstavnikom staršev. Če je že treba zapreti kak vrtec, ugotavlja, potem naj zaprejo onega pri Madonini ali prav vrtec v Ul. Ponte del Torrione, kjer je manj otrok kot v Podgori. Maligoj nam je tudi potrdil namen podgorskih staršev, da ne klonijo: otroke bodo še naprej pošiljali v podgorski vrtec, če pa bodo našli zaprta vrata, jih bodo držali doma. Če ne bo v prihodnjih tednih novosti, je torej pričakovati "vroč" začetek šolskega leta.
Goriška KZE bo kmalu lahko začela delno preurejati poslopje bivše bolnišnice v Krminu, kjer naj bi odprli dom za bivanje in zdravstveno oskrbo ostarelih. V ta namen je bila potrebna sprememba določil zdravstvenega načrta za območje goriške pokrajine, ki jo je deželna uprava na predlog odbornika za zdravstvo Brancatija odobrila brez pridržkov. Poleg tega, sporoča Brancati, bo deželno odborništvo za zdravstvo dodelilo goriški KZE 300 milijonov lir, ki naj bi jih porabili za izvedbo del, ki so potrebna za prilagoditev bivše bolnišnice novim potrebam.
Nova struktura naj bi nikakor ne bila navaden dom za ostarele, pač pa naj bi šlo za polzdravstve-no ustanovo, kjer bodo gostom nudili tudi zdravstveno oskrbo. Namenjena bo torej predvsem ne-pokretnim osebam, ki jim danes težko nudijo oskrbo v domovih za ostarele, oskrba v bolnišnicah pa tudi finančno preveč bremeni zravstveni sistem. V novem domu bo predvidoma 70 ležišč.
V prvem obdobju bo delovanje nove socialno-zdravstvene ustano-
ve eksperimentalno, saj gre za prvi tak poskus v deželi vsaj kar zadeva javno zdravstvo. Pri tem bodo skušali slediti smernicam, ki jih je glede oskrbe ostarelih izoblikovala delovna skupina ministrstva za zdravstvo na vsedržavni ravni. Cilj nove ustanove bo predvsem izboljšati kakovost storitev v korist ostarelih ter sedanjo oskrbo v bolnišnicah nadomestiti z drugačnimi storitvami, ki naj bodo v skladu z zahtevami časa in družbe, v kateri je staranje prebivalstva že pereč socialni problem.
Najdeni predmeti
Goriški mestni redarji sporočajo, da imajo lastnikom na voljo na sedežu mestne policije na trgu pred stolnico naslednje izgubljene predmete: tri moška kolesa, tri ženska kolesa, dve zapestnici, sedem denarnic, pet sončnih očal, en dežnik, dve motorni kolesi, en uhan, en prstan, dvoje očal, vsota denarja, moška torbica, več snopov ključev.
Pogovor z Valterjem Ferfoljo ob diplomi na šoli GM
Harmonika je popolno glasbilo in ne samo za poskočne viže
Letos je na Glasbeni matici v Gorici diplomiral iz harmonike Valter Ferfolja iz Rupe (letnik 1969), sicer študent ekonomije na univerzi v Trstu. Valterjev uspeh je toliko bolj pomemben, ker je njegova diploma prva na Goriškem, čeprav ima to dejstvo tudi negativno plat. To namreč dokazuje, da javno mnenje še vedno tesno povezuje harmoniko z določenim tipom glasbe, tj. z narod-no-zabavnim. Da je ta podoba harmonike krivična in omejujoča, priča seznam skladb avtorjev kot so Bach, Fugazza, Galuppi, Pozzoli in Holmi-nov, ki jih je Valter v enournem nastopu izvajal pred šestčlansko komisijo. O uspešno opravljenem izpitu, o prehojeni poti in o ljubezni do harmonike smo se z Valterjem pogovorili v kratkem intervjuju.
Valter, najprej čestitamo za ta uspeh, ki je sad dolgoletnega napornega in požrtvovalnega študija. Kdaj si pravzaprav resno začel s študijem?
Priznati moram, da mi je bila harmonika pri srcu že v zgodnjih otroških letih, čeprav ne vem zakaj. Prve motive sem se naučil kar sam na majhni harmoniki, ki so mi jo podarili starši. Ko sem bil star sedem let pa sem se vpisal v sovodenjsko podružnico Glasbene matice, kjer me je najprej učil Adriano Ruchini. Že naslednje leto pa je moje glasbeno izobraževanje prevzela profesorica Dorina Kante, s katero sem študiral do diplome. Njej gre velika zasluga, da sem sploh prišel do diplome, ki je v današnjem učnem sistemu za harmoniko naj višja stopnja.
Dejal si, da si začel igrati harmoniko pri sedmih letih. Minilo je 16 let, v katerih si veliko vadil in seveda tudi veliko nastopal. Bi na-
Valter Ferfolja
štel nekaj prireditev in koncertov, ki si se jih udeležil?
Poleg notranjih nastopov Glasbene matice bi tu omenil razna državna in mednarodna tekmovanja v Anconi, Recanatiju, Livornu, Cama-loju in drugod, kjer sem zasedel več prvih mest. Ti nastopi so zelo pripomogli k stalnemu izboljšanju in napredovanju, saj sem imel vedno pred sabo nek cilj, za katerega se je bilo treba vsakokrat zelo dobro pripraviti. Če k temu dodam še to, da so bili ti natečaji v glavnem oktobra, marca in julija, je na dlani, da sem malo počival. Drugače sem precej nastopal na raznih kulturnih večerih, večkrat pa sem se odzval vabilom raznih glasbenih šol v Sloveniji in na Tržaškem.
Pouk glasbe in nastopanje zahtevata seveda precej časa, ki si ga moral v teh zadnjih letih odtrgati študiju ekonomije. Kako si usklajeval eno z drugim?
Dokler sem bil na liceju sem imel precej časa za harmoniko in sem dokaj redno hodil k lekcijam. Težave so nastale, ko sem se vpisal na univerzo, saj sem zaradi predavanj večji del prebil Trstu. Nekaj časa sem na lekcije harmonike šel kar k profesorici domov v Ricmanje,- a je bilo preveč tekanja. Ko sem se pripravljal za izpite, sem moral odkloniti vsa vabila za nastope, tako da sem v teh letih zelo malo igral v javnosti. Nekaj mesecev pred diplomo pa sem ponovno začel nastopati na raznih prireditvah in kulturnih večerih, saj sem se moral znova privaditi na publiko in poslušalce.
Ko si že omenil publiko, kako sprejema skladbe, ki jih izvajaš?
Moram reči, da mi je včasih precej hudo, ko moram poslušati določene izjave, čeprav posredno. Naj za primer navedem stavek, ki se stalno ponavlja:"Zelo dobro igra in je zelo priden, ampak ne bi lahko zaigral kaj bolj poskočnega, veselega?". To me vsakokrat zelo razočara, saj lepota ni le v veselih in poskočnih skladbah (narodno-žabavne glasbe namreč). Žal večina ljudi ne dojame še, da lahko zaigraš na harmoniko čudovite stvari, čeprav so napisane za klavir ali za orgle. Zvok je seveda drugačen, a to še ne pomeni, da je manj lep in prijeten. Pot je še dolga, a upam, da bodo ljudje nazadnje le prisluhnili harmoniki kot popolnemu koncertnemu glasbilu.
Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Nisem še pomislil, kaj bom počel v naslednji sezoni. Profesorji mi svetujejo, naj nadaljujem s študijem za razne koncerte. Moram povedati, da mi zelo ugaja tudi poučevanje. Trenutno pa nimam še jasnih pojmov. Odločil bom septembra. Zelo verjetno pa bom jeseni imel kak koncert v Gorici in v okolici.	(AF)
Na gradu razstava Rudolfa Jettmarja in deželnih slikarjev iz dobe secesije
Rudolf Jettmar (avtoportret)
Danes se na goriškem gradu odpre likovna razstava z naslovom: "Simbolismo e Secessione -Jettmar ai coniini delllmpero" (Simbolizem in secesija - Jettmar na meji cesarstva). Razstavo je pripravila Občina Gorica v sodelovanju s Pokrajino in s pomočjo Dežele FJK in Goriške hranilnice.
Razstavo so včeraj na tiskovni konierneci predstavili občinski odbornik za kulturo Žiberna, predsednik Pokrajine Saccavini, podpredsednik Goriške hranilnice Sergio Medeot in zgodovinarka umetnosti in umetnostni kritik dr. Annalia Delneri, ki je razstavo uredila. Razstava, ki bo odprta do 4. oktobra, hoče s šestedesetimi razstavljenimi slikami in grafikami prikazati predvsem odnos, ki so ga do secesije in simbolizma kot njenega sestavnega dela ime-
li vsi slikarji, ki niso živeli na Dunaju in tako v centru umetniškega dogajanja, ampak na robu, "na meji cesarstva". Da so se odločili za Jettmarja, je bilo odločilno to, da Jettmar ne velja za tako slovitega slikarja, kot so bili, recimo, njegovi sodobniki Klimt in Schie-le ter drugi, velja pa za izrednega grafika. Ob Jettmarjevih delih so razstavljeni še slikarji naše dežele iz dobe secesije. Goriška razstava nekatere od njih skuša šele ovrednotiti, saj jih veliko niti ne poznamo, a so vredni ogleda in širše publike. Na razstavi so prisotni: Guido in Piero Marussig, Timmel, Bidoli, Levier, Cambon, Nathan, Camaur, Cadel, Colavini, Parin.
razna obvestila
____________pismo uredništvu___________
Vojne ostanke je treba odstraniti
Na ozemlju, ki je imelo, podobno kot Verdun, med 1. svetovno vojno največjo koncentracijo vojnega materiala na enem mestu, je prišlo v preteklih dneh zaradi požara do nepredvidene eksplozije granat iz prve in druge vojne na Oslavju v shrambi, ki je last Borisa Pintarja.
Na žalost so ostanki nevarnih bojnih teles iz prve in druge svetovne vojne na Goriškem še realna stvar. Podpisana želiva opozoriti javnost in oblasti na nekatere dogodke, ki so se pripetili pred kratkim.
Prvi med temi je dogodek, ki se je pripetil v osemdesetih letih, ko so delali cesto na Sabotinu. Dr. Fon-zari je opozoril, da so v nekem podzemnem rovu naboji iz prve svetovne vojne. Delo s stroji za kopanje bi lahko povzročilo serijske eksplozije in so prav zaradi tega takoj poklicali vojaške oblasti iz Padove, ki so poskrbele za bonifikacijo zemljišča.
Drugi dogodek se je pripetil neki delovni skupini zadruge ITE, ko je delala v Štmavru v bližini gostilne Klanjšček. Delavec je pri izkopavanju zadel vžigalnik granate, ki je eksplodiral in ranil delavca. Tudi v tem primeru ni bilo mogoče predvidevati prisotnosti ostankov granat.
V zadnjem času so razstreljevalci imeli precej dela, tako so recimo morali tudi razstreljevati letalske bombe, ki so jih letala odvrgla med drugo vojno, med ostalimi tudi tiste, ki so jih našli blizu Kazermet. Spomnimo naj še na velik lepak Pokrajine, ki je skušal opozoriti ljudi na nevarnost, da bi tako preprečili nesreče. Med nami živijo civilni invalidi, ki so se poškodovali zara-
di vojnih ostankov streliva in eksplozivnih teles.
Za zaključek povejmo, da bi bilo treba ozemlje, ki je polno vojnih ostankov dokončno bonificirati, kar je danes možno z natančnimi instrumenti, s katerimi razpolagajo tako vojska kot organi civilne zaščite.
Hvala za pozornost!
Silvino Poletto Mirko Vendramin
Nova sekcija Ascom za avto-moto trgovce
Združenje trgovcev Ascom sporoča, da so v okviru združenja ponovno ustanovili sekcijo prodajalcev avtomobilov, motorjev in nadomestnih delov. Na skupščini članov so razpravljali o potrebi po spremembah glede dneva obvezne tedenske zapore, saj sedanji predpisi (zaprtje ob sobotah) ne ustrezajo željam in interesu trgovcev. Govorili so tudi o krizi zaradi manjšega priliva kupcev iz republik bivše Jugoslavije in podprli predlog Ascom o povračilu davka IVA tujim kupcem. Na skupščini so izvolili vodstvo nove sekcije: predsednik je Alfio Sanfilippo, člani odbora pa Luigi Nanut, Lidija Komjanc in Vanni Coccolo.
Pred dnevi so v okviru Ascom ustanovili tudi sekcijo upraviteljev avtomobilskih odpadov, ki bo odslej predstavljala skupino trgovcev, ki imajo pri svojem delu posebne pogoje in probleme.
Cerkveni svet Vrh vabi v nedeljo, 9. t.m., na praznik sv. Lovrenca. Ob 10. uri bo maša s pritrkovanjem skupin iz Vrtojbe, Sovodenj in Števerjana. Sledila bo družabnost ob domačem pecivu. Vabljeni vsi doamčini in izseljeni Vrhovci.
SDZPI sporoča, da je sedež v Gorici zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta.
Knjižnica D. Feigel obvešča, da je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta.
Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta v tednu od 10. do 14. avgusta.
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Zorke Malič' vd. Cotič darujejo svaki in svakinja Ju-ren z Vrha 100 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj.
Namesto cvetja na grob Pepija Hvaliča darujeta družini Bregant in Vižintin 50 tisoč lir za pevski zbor Andrej Paglavec v Podgori.
_________gledališča___________
Gradišče (Teatro tenda), nocoj ob 21-30 »Alchimie da viaggio«. Baletni večer.
____________kino______________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel-482787.
__________pogrebi
Danes v Gorici ob 9.20 Luigi Ver nar o h iz splošne bolnišnice v Koprivno, ob 9.4 Giuseppina Bortolutti iz bolnišnice sV' Janeza od Boga v Tržič, ob 12. uri Fali®" ro Marin iz Krmina na glavno pokopa)15' če, ob 13. uri Rinaldo Codaro iz splošn® bolnišnice v Krmin in ob 13.15 Robert0 Spessot iz splošne bolnišnice v Roman5-



V skoku v daljavo je legendarni Američan zmagal že i/ Los Angelesu in Seulu
Trenji Lewisov zlati skok
Dvanajsti dan iger je bil v znamenju slovitega Carla Lewisa, ki si je prislužil mesto v legendi, s tem, da je po zmagah v Los Angelesu in Seulu tretjič stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra v skoku v daljavo. Dvoboj s svetovnim rekorderjem Mikejem Povvellom je bil sicer manj napet od pričakovanega, za prvo mesto pa je bil Lewisu dovolj uvodni skok 8,67 m.
Na atletskih stezah, kjer so včeraj vidno prednjačili atleti iz ZDA, je padel tudi svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami. Nenapovedano ga je dosegel Američan Young, ki je zasenčil mit slovitega Edvvina Mosesa.
V moštvenih panogah se bližajo dnevi končnih odločitev. Italijanski vaterpolisti so se po 16 letih spet uvrstili v olimpijski polfinale, v katerem se bodo pomerili z moštvom SND. V moški košarki si je Hrvatska po dramatičnem boju s SND zagotovila ponoven nastop proti »dream teamu« v finalu. Petrovič in tovariši so tako že osvojili srebro oz. »zlato revežev« iz sveta zunaj NBA lige. Italijanski odbojkarji kljub pekočemu porazu proti Nizozmemski niso vrgli puške v koruzo. V tolažilnem sporedu so gladko premagali Španijo, za končno 5. mesto pa se bodo zdaj potegovali z Japonsko.
Poleg šestih kompletov medalj v atletiki so podelili odličja še v štirih panogah. V moškem namiznem tenisu je Evropa spet ugnala Daljni vzhod, saj sta se v finale uvrstila Šved VValdner in Francoz Gati-en, s 3:0 (2i:10, 21:18, 25:23) pa je zmagal 27-letni VValdner. Medalje v rokoborbi so osvojili Korejca in Američan, v sinhroniziranem plavanju je zmagala Američanka Babb-Sprague, v moštvenem tekmovanju sabljačev pa so se uveljavili Nemci, tako kot dan prej njihovi rojaki floretisti. Italijani so se uvrstili na zanje skromno peto mesto, a so imeli smolo, kajti iz boja za medalje so jih v četrtfinalu izločili prav kasnejši zmagovalci- Italijanski mečevalci so z zmagama proti Kitajski in Španji prestopili v četrtfinalno fazo, rokoborec Schillaci pa se je moral po vnovičnem porazu proti tekmecu s Kube odpovedati ambicijam po medalji.
Za razočaranje je poskrbel hr-yaški tenist Goran Ivaniševič. Bil le edini favorit za zlato, a v polfinalu ga je ugnal Švicar Rosset.
Patoulidoujeva po skoraj sto letih priborita Grčiji prvo zmago v atletiki
Rekord kronal »dan« ZDA
Na olimpijskem stadionu so bila na vrsti velika presenečenja. Bil pa je konec koncev tudi dan ZDA, ki so svoj izkupiček odličij zelo povečale. Največja senzacija pa je bila zmaga Grkinje Patouli-doujeve v teku na 100 m čez ovire. Gre za prvo grško zmago v atletiki po tisti, ki jo je na prvih igrah v Atenah pred skoraj sto leti osvojil v maratonskem teku Spiridon Luis. Zmaga atletinje iz grške Makedonije je bila tudi slučajna, saj se je že druga zlata nasmihala Američanki Deversovi, ki pa se je nerodno zaletela v zadnjo oviro, izgubila ravnotežje in malo pred ciljem padla. Tehnični izkupiček je bil slab in tretje mesto svetovne rekorderke Donkove -atletinje v polnem zatonu - je bil žalosten dokaz za tako trditev.
Končno je bil dosežen tudi svetovni rekord, tudi ta nepričakovano. Na 400 m ovire se je obetal dokaj izenačen finale, v katerem naj bi vsekakor glavno vlogo odigrali tekači ZDA. O Mateteju se je že videlo, da ni v posebno dobri formi. V primerjavi z lansko sezono je kazal vidne znake tehnične zaostalosti, v polfinalu je skoraj padel, stopil na progo na svoji desni desni in bil zaradi tega diskvalificiran. Zambija, kateri Matete pripada, ni velesila. Priziv ni obrodil uspeha, čeprav Matete niti najmanj ni oškodoval tekača, ki je na tej progi tekel. Finale je bil zato domena Američana Younga, postavnega fanta, ki se je v začetku svoje športne kariere bavil s košarko, ni pa se znašel in se je na srečo rešil v atletskih vrstah. S tekom, v katerem ni bilo niti najmanjše slabosti, je Young gladko presegel čas legendarnega Mosesa. Konkurenca ni bila nikoli v borbi za zlato, celotni izkupiček pa je bil vseeno dober. Stari Acabusi (VB) si je rešil bron.
Skok v daljino je potrdil premoč Lewisa in Powella. Bil je na dobri ravni le pri trojici, ki si je razdelila kolajne. Občinstvo pa si je seveda obetalo naskok na svetovni rekord, kar pa nikakor ni tako enostavno kot si zamišljajo gledalci. O zlatu so odločali le trije centimetri.
Teka na 200 m časovno nista izpolnila pričakovanj. Pihal je veter
in svoje je odigrala tudi živčnost. Marsh je ponovil odličen vtis iz polfinala, Gwenn Torrence pa je pri dekletih zanesljivo zmagala in se sama izpostavila obtožbam dopinga, potem ko je po finalu na krajši progi na desno in levo delila mnenja o atletinjah, ki so jo prehitele. Zvezde so za sedaj v Barceloni vse svetle.
Mrzlično je bilo tudi pričakovanje za polfinalna teka na 1.500 m. Azzurri so pričakovali podvig Di Napolija, ki se je uvrščal med favorite tudi za končno zmago. Prvi tek je imel na Startu med drugimi tudi svetovnega prvaka Morcelija in Nemca Herolda. Začetek je bil razmeroma počasen in na koncu so vsi imeli dovolj moči za oster Sprint. Di Napoli je taktično preveč okleval v sredini skupine. Ker je njegova značilnost podaljšan Sprint, se v zadnjih 150 metrih ni mogel hitro znajti, bil pa je tudi precej zaprt. Na cilju je bil šesti. Preostalo mu je upanje na uvrstitev na podlagi dveh najboljših časov izostankov. Druga skupina je tekla z jasnimi časovnimi izidi prejšnje. Bila je tudi bolj izenačena in brez prevelikega števila zvezdnikov. Nekaj manj znanih tekačev je poskrbelo za hiter ritem, tako da sta iz tc skupine izšla oba dodatna finalista. Di Napoli, ki se je sam že večkrat uvrstil na prvo mesto na svetu, bo finale le gledal. Alžirec Morceli je pokazal zanesljivo moč, paziti pa se bo moral verjetno še najbolj pred Špancem Cachom. Alžiriji se dobro obeta pri dekletih na enaki progi. Svetovna prvakinja Hasiba Bulmera je zmagala v svoji skupini, verjetno pa ni razkrila vseh svojih moči. In še nekaj o kvalifikacijah na 5.000 m: Afričani so doslej izgubili nekaj važnih elementov in njihov stroj ne zgleda več brezhiben. Morda se bo celo zgodilo, da bo zmaga pripadla belemu atletu. Zelo dober je predvsem Nemec Baumann. Antibo je z zelo dolgim finišem zmagal v svoji skupini in dokazal, da nikakor še ni za »staro šaro«. Med drugim so se v njegovi zadnji skupini neposredno v finale uvrstili kar trije belopolti tekači.
BRUNO KRIŽMAN
Po uspešnem nastopu v kvalifikacijah skoka v višino
Bilačeva v finalu
Tudi četrtek je bil uspešen za slo-ehske atlete. Najprej se je v dopoldanskih kvalifikacijah skoka v višino ritta Bilač uvrstila v sklepno tekmo-. ?Pje, Brigita Bukovec je v teku na
100
metrov z ovirami zasedla končno
2 mesto, Borut Bilač pa je bil v sko-u v daljavo na koncu deveti, nh- rozno ie bilo. Nobenega pravega bcutka nisem imela. Tehnika se mi 1 tako rekoč podrla, med zaletom n m tekla, kot da bi me nekaj vleklo zaj,« je pripovedovala Britta Bilač, oi? »I? ko je v tretjem poizkusu pre-pr°C!la kvalifikacijsko normo 192 cm. iihVlC se ? ie zataknilo pri 188 cm, ki »T zm°gla šele v tretjem poizkusu. sk° le bilo še huje kot nato pri prečko vanju kvalifikacijske norme. Da kanM;bla z vsega 186 cm, saj bi me b„f v tla bi se pogreznila,« so bile Cme?? slovenske rekorderke s 193 p Toda vse se je srečno izteklo. v;-. .Brittinim odločilnim skokom na mi 192 cm je že devet tekmic us-
pešno premagalo to višino v prvem poskusu, kvota 12 tekmovalk pa je že bila presežena in ni mogla računati na morebitno uvrstitev s 190 cm. Britta se je vendarle zbrala in se uvrstila v končno tekmovanje, kjer bo jutri nastopilo kar 16 tekmovalk.
Brigita Bukovec je svoje načrte izpolnila že z uvrstitvijo v polfinalni tek na 100 m z ovirami. Morda bi lahko tekla tudi bolje od rezultata 13,68, toda tekmovalkam je znova pihal premočan veter v prša, kar 1,9 metra na sekundo, konkurenca pa je bila izredno močna. »Zjutraj skoraj nisem čutila nog, tako sem bila utrujena od dveh nastopov prejšnji dan. Startala sem dobro, vendar sem na drugi oviri že izgubila ritem, pa tudi moči so mi začele pohajati, kajti nisem vajena tako težkih tekmovanj,« je povedala Brigita, z njenim nastopom pa je bil zadovoljen tudi trener Jure Kastelic.
Borut Bilač je le za las zgrešil uvrstitev med osmerico najboljših skakalcev v daljavo. V prvem skoku je prestopil, v drugi seriji je dosegel 760 cm, v tretji pa 776. Res je skakal slabše kot v predtekmovanju, ko je skočil natanko osem metrov, toda tudi tekmecem ni šlo veliko bolje. »V zadnjem skoku sem bil premalo odločen, ker sem se bal prestopa. Zelo sem si želel, da bi se uvrstil med osem najboljših in si priboril pravico do nadaljnjih treh poizkusov. Razmere za skakanje je težko opisati. Imeli smo velike težave z vetrom, ki je pihal v sunkih v prša. Vseeno sem za-. dovoljen s svojim nastopom na teh olimpijskih igrah, kajti pozimi, po operaciji kolena, sploh nisem upal, da se bo tako izteklo. Nekaj živcev so mi pobrale tudi Brittine kvalifikacije. Upam, da bo Britta dosegla boljšo uvrstitev od moje. Držal ji bom pesti,« je povedal 27-letni Postojnčan.
9$P M z		ec S B	ialje	999 z	s	B
SND	35	29 23	švedska	1	4	3
ZDA	27 32 27		Kenija	1	2	1
Nemčija	19	16 23	Brazilija	1	1	0
Kitajska	16	20 15	Danska	1	0	3
Madžarska	10	8 2	Estonija	1	0	1
Južna Koreja	10	5 10	Maroko	1	0	0
Španija	10	2 0	Litva	1	0	0
Francija	8	5 13	Jamajka	0	3	1
Avstralija	6	8 9	Avstrija	0	2	0
Kanada	6	3 6	Namibija	0	2	0
ITALIJA	5	5 7	Belgija	0	1	2
Kuba	5	3 8	Nou	0	1	2
Vel. Britanija	5	3 7	Latvija	0	1	1
Romunija	4	5 7	Izrael	0	1	1
Japonska	3	7 10	Finska	0	1	1
Poljska	3	4 7	Peru	0	1	0
Češkoslovaška	3	2 1	Tajvan	0	1	0
Severna Koreja	3	0 3	SLOVENIJA	0	0	2
Nizozemska	2	3 6	Kolumbija	0	0	1
Indonezija	2	2 1	Etiopija	0	0	1
Norveška	2	2 0	Mongolija	0	0	1
Turčija	2	1 2	Suriname	0	0	1
Grčija	2	0 0	Bahamas	0	0	1
Bolgarija	1		6 4	Malezija	0	0	1
Nova Zelandija	1	4 4	Iran	0	0	1
Barcelona ’92
Arianna Bogateč ob svojem povratku iz Barcelone
Malenkosti odločilne
Arianna se je vrnila. Olimpijski cirkus je še v polnem teku, Sirenina jadralka pa je po skoraj enomesečnem bivanju v olimpijskem naselju zapustila Barcelono. Potrebuje še nekaj dni, da si odpočije, da si opomore od občutka razočaranosti, ki jo navdaja. S končnim osmim mestom v razredu evropa bi bil verjetno zadovoljen katerikoli jadralec, ki je prvič nastopal na olimpijskih igrah. Vsakdo, ampak ne ona. In ne zaradi neskromnosti. Na to pa se bomo še povrnili v nadaljevanju.
O regatah in rezultatih je bilo verjetno že dovolj napisanega, tako da bi o tem zaenkrat ne govorili. Za začetek bi nam lahko nekaj povedala o svojih vtisih o OI in o življenju v olimpijskem naselju.
»Živela sem v glavnem olimpijskem naselju v Barceloni, tam, kjer je bilo pravzaprav vse najbolj pripravno za jadralce. Nismo potrebovali niti prevoza, ker je bilo morje v neposredni bližini. V glavnem sem se prevažala s kolesom, in kei sem bila v katalonski prestolnici že od 10. julija, sem si temeljito ogledala zanimivosti mesta.«
»Glede ostalega pa ne bi izpostavila nič posebnega. Italijanski tekmovalci smo se med sabo družili kar precej, tako da sem spoznala številne športnike, ki se ukvarjajo s popolnoma drugačnimi zvrstmi.«
Kaj pa športniki iz ostalih držav? Si tudi z njimi prišla v stik?
»Bolj poredkoma, tu pa tam smo se srečevali v menzi. Drugače pa je bilo tudi malo časa za pogljabljanje stikov, medtem ko je bil kontakt z ostalimi italijanskimi tekmovalci nedvomno laž-
ji, ker smo živeli vsi v istem
si menzo. Kakšna pa je bila hrana na teh olimpijskih igrah?
»Zelo okusna. Dobil si lahko vse, kar si si zaželel, najrazličnejše vrste sadja in zelenjave, neverjeten asortma mesa. Menza je bila res vzorno organizirana, saj so naenkrat lahko postregli 1.500 gostom. Italijanski olimpijski odbor pa je za svoje tekmovalce pripeljal tudi domače kuharje, tako da smo dobili, ob ostalem, tudi testenine, parmezan in pršut iz Parme. V tem pogledu je bilo res vse v najlepšem redu. Rekla bi, da celo preveč.«
Tukajšnje in krajevno časopisje poroča, da je bilo v naselju precej nemirno...
»Menim, da je bilo pri tem kar precej pretiravanja. Tu pa tam so že bile kake malenkosti, denimo, že tradicionalni "gavet-toni" Italijanov. Vse pa je bilo zelo daleč od poročanja nekaterih italijanskih časopisov. Nadzorstvo okrog olimpijskega naselja in v njem pa je bilo tako strogo in ostro, da res ni bilo za nikogar možnosti, da bi se lahko "pregrešil" zoper hišni red.«
Si spremljala kakšna druga tekmovanja?
»Samo po TV. Od začetka iger smo imeli tako "natrpane" dneve, da zvečer sploh ni bilo nikomur do sprehodov po mestu ali do neposrednega spremljanja drugih tekmovanj.«
Kakšno je vzdušje med italijanskimi jadralci?
»Odlično se razumemo. Težave nastopajo na relacijah tekmovalci- vodstvo, saj so predstavniki jadralne zveze pokazali malo
predelu.^
Omenila
posluha za potrebe tekmovalcev. Veliko bliže so nam bili predstavniki CONI-ja.«
Je v Barceloni bilo kaj takega, kar te je izrecno motilo?
»Inflacija vsakovrstnih časnikarjev. Jadralci nismo vajeni, da smo v žarišču pozornosti. Dejansko pa je na olimpijskih igrah pomemben tudi tisti, ki to navadno ni. Tako se je tudi okrog nas kar trlo novinarjev, ki so bili včasih daleč preveč vsiljivi, a njihovi posegi neumestni.«
In sedaj, s še svežimi olimpijskimi občutki v sebi, ti misel ne teče v Atlanto?
»Če se ne bo zgodilo nič važnejšega, bom delala na tem. Ko enkrat poskusiš, dojameš, da so olimpijske igre nekaj edinstvenega, nekaj, kar se z nobenim tekmovanjem ne da primerjati. Obenem pa sem dokončno spoznala, da se je zelo težko dokopati do nastopa na OI. Tu odloča cela vrsta dejavnikov in več je tudi takih, ki nimajo nič skupnega s športom ali z jadranjem.«
»Zavedam se, to pa mi pravijo tudi drugi, da bi morala biti najbolj zadovoljna že s tem, da sem na olimpijskih igrah nastopala, in vendar...«
In vendar?
»In vendar nisem zadovoljna, ker bi lahko dosegla občutno boljši rezultat. Ne bi hotela, da me ljudje napačno razumejo in da mislijo, da sem prevzetna, ali kaj podobnega.«
»Uvrstila sem se na osmo mesto, s samo šestimi točkami zaostanka za tretjeuvrščeno tekmovalko. In kar je zame najhuje, je prav spoznanje, da bi lahko osvojila medaljo, pa je nisem. Na te OI sem se izredno dobro pripravila. Bila sem hitra, reaktivna, v pravi formi. Očitno pa je bilo nekaj narobe na prvih treh regatah, verjetno psihičnega izvora.«
»Zato sem bila ob koncu tekmovanj prav besna. Znašla sem se še polna energije in volje do jadranja in to preprosto pomeni, da nisem sprostila svojega celotnega potenciala.«
»In sedaj me žene, da bi kar šla na morje. Nekaj me v notranjosti razganja in me sili na jadrnico. Po mojem mnenju je to pozitivno, vsaj nekakšen pokazatelj, da sta volja in veselje do jadranja še vedno tu. Razočaranje je pa vezano na spoznanje, da bi lahko bila, in morala bi biti, mnogo boljša, kot sem dejansko bila. Zato sem prepričana, da je odpovedala kakšna malenkost, ki je bila ob koncu odločilna.« IGOR CANCIANI
Včerajšnji finali
ATLETIKA
200 M ŽENSKE
1.	Torrence (ZDA) 21,81
2.	Cuthbert (Jam) 22,02
3.	Ottey (Jam) 22,09
4. Privalova (SND) 22,19; 5. Guidry (ZDA) 22,30; 6. Jackosn (Jam) 22,58; 7. Finn (ZDA) 22,61; 8. Malčugina (SND) 22,63
200 M MOŠKI
1.	Marsh (ZDA) 20,01
2.	Frederick (Nam) 20,13
3.	Bates (ZDA) 20,38
4. Da Silva (Br) 20,45; 5. Adeniken (Nig) 20,50; 6. Regis (VB) 20,55; 7. Kayode (Nig) 20,67; 8. Adam (VB) 20,80
400 M Z OVIRAMI M
1.	Voung (ZDA) 46,78
2.	Graham (Jam) 47,66
3.	Akabusi (VB) 47,82
4.	Diagana (Fr) 48,13; 5. VVallen-lind (Šve) 48,63; 6. Tverdohleb (SND) 48,63; 7. Caristan (Fr) 48,86; 8. Patrick (ZDA) 49,26
DALJAVA MOŠKI
1.	C. Lewis (ZDA) 8,67 m
2.	Powell (ZDA) 8,64 m
3.	Greene (ZDA) 8,34 m
4. Pedroso (Kub) 8,11; 5. Jefferson (Kuba) 8,08; 6. Koukodimos (Gr) 8,04; 7. Bagrianov (SND) 7,98; 8. Geng (Kit); 9. Bilač (Slo); 10. Chen (Kit) 7,75
100 M OVIRE ŽENSKE
1.	Patoulidou (Gr) 12,64
2.	Martin (ZDA) 12,69
3.	Donkova (Bol) 12,70
4. Tolbert (ZDA) 12,75; 5. Devers (ZDA) 12,75; 6. Lopez (Kuba) 12,87; 7. Kolovanova (SND) 13,01; 8. Adams (Kuba) 13,57
DESETEROBOJ
1.	Zmelik (ČSFR) 8.611
2.	Penalver (Šp) 8.412
3.	Johnson (ZDA) 8.309
4. Szabo (Madž) 8.199; 5. Muzzio (ZDA) 8.195; 6. Meier (Nem) 8,192
SINHRONIZIRANO PLAVANJE
POSAMEZNICE
1.	Babb-Sprague (ZDA) 191,848
2.	Frechette (Kan) 191,717
3.	Okuno (Jap) 187,056
4.	Sedakova (SND) 185,106; 5. Capron (Fr) 182,449; 6. Thalassini-dou (Gr) 180,244
NAMIZNI TENIS
POSAMEZNIKI
1.	VValdner (Šve)
2.	Gatien (Fr)
3.	Ma Wenge (Kit) in Teak Soo Kirn (J.Kor)
SABLJANJE
SABLJA EKIPNO
1.	Nemčija
2.	Madžarska
3.	SND
4.	Francija; 5. Italija; 6. Španija; 7. Kanada; 8. Švedska
ROKOBORKBA
DO 48 KG
1.	Kirn II (S.Kor)
2.	Jong Shin (J.Kor)
3.	Orudjov (SND)
DO 74 KG
1.	Jang Soon (J.Kor)
2.	Monday (ZDA)
3.	Azghadi (Iran)
DO 130 KG
1.	Baumagrtner (ZDA)
2.	Thue (Kan)
3.	Gobedžvili (SND)
Ekipni športi
MOŠKA KOŠARKA
POLFINALE
Hrvaška - SND 75:74 (30:40); ZDA -Litva 127:76 (49:30).
OD 5. DO 8. MESTA
Brazilija - Portoriko 86:84 (43:49); Avstralija - Nemčija 109:79 (52:44).
FINALE ZA 9. MESTO
Španija - Angola 78:75 (41:39)
FINALE ZA 11. MESTO
Venezurela - Kitajska 100:97 (51:51)
MOŠKI ROKOMET
POLFINALE
Švedska - Francija 25:22 (11:10); SND - Islandija 23:19 (11:9)
H
MOŠKA ODBOJKA
OD 5. DO 8. MESTA
Italija - Španija 3:0 (15:4, 15:12, 15:4); Japonska - SND 3:2 (8:15, 15:9, 13:15, 15:12, 17:16)
ŽENSKA ODBOJKA
POLFINALE
Kuba - ZDA 3:2 (8:15, 15:9, 6:15, 15:5, 15:11); SND - Brazilija 3:1 (15:10, 13:15, 15:5, 15:5)
FINALE ZA 5. MESTO
Japonska - Nizozemska 3:1 (15:0, 11:15, 15:13, 15:10)
FINALE ZA 7. MESTO
Kitajska - Španija 3:0
POLFINALE
Norveška - SND 24:23; Južna Koreja - Nemčija 26:25.
VATERPOLO
SKUPINA A
5. KOLO: Avstralija - ČSFR 15:9, ZDA - Nemčija 7:2, SND - Francija 9:5. LESTVICA: SND 10, ZDA 8, Avstralija 5, Nemčija 4, Francija 3, ČSFR 0. (SND in ZDA v polfinalu)
SKUPINA B
5. KOLO: Italija - Grčija 8:6, Madžarska - Nizozemska 13:13, Španija -Kuba 12:10. LESTVICA: Španija 9, Italija 8, Madžarska 6, Kuba 4, Nizozemska 2, Grčija 1. (Španija in Italija v polfinalu)
HOKEJ NA TRAVI Ž
POLFINALE
Južna Koreja - Španija 1:2, Nemčija - Vel. Britanija 2:1.
FINALE ZA 5. MESTO
Avstralija - Nizozemska 2:0 0:0)
FINALE ZA 7. MESTO
Kanada - Nova Zelandija 2:0 (0:0).
HOKEJ NA TRAVI M
FINALE ZA 5. MESTO
Španija - Vel. Britanija 2:1.
FINALE ZA 7. MESTO
Indija - Nova Zelandija 3:2 (2:1)
Polfinale košarkarskega turnirja
Hrvatska trepetala
Radja in Vran-kovič po včerajšnji polfinalni tekmi proti SND nista mogla ustaviti solz veselja. Strah je bil mimo, hrvatski košarkarji bodo nastopili v finalu, kjer se bodo pomerili z doslej (in tudi odslej) nedosegljivimi ameriškimi profesionalci. Morda bo to priložnost, da pokažejo, če so se kaj naučili iz prve tekme. To velja zlasti za Kuko-ča, ki so mu Američani namenili posebno »pozornost«.
A prav Kukoč tudi proti SND ni dal doprinosa, ki bi ga od takega asa pričakovali. Tekma je pri nekaterih zbudila nekaj tistih občutkov, ki so gledalce navdajali ob spopadih med nekdanjo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ko so to omenili hrvatskemu trenerju Skansiju, je odvrnil: »Da, res je, enkrat smo zmaga-
li mi, drugič oni, a vedno so bili veliki dvoboji. In tudi ta je bil vreden finala, to je bil pravi finale. "Dream team" je izven konkurence.« Skansi pa je priznal, da so imeli srečo, saj je nasprotnik igral bolje: »Vendar smo do kraja verjeli v uspeh. Navsezadnje, ali ni prav SZ na svetovnem prvenstvu v Madridu prav tako obrnila izid?«
Ruski trener Juri Šelikov ni mogel skriti razočaranja: »Zelo sem žalosten, to je bila zadnja priložnost. Sedaj bodo igralci nastopali vsak za svojo državo, nikoli več ne bomo imeli tako močne ekipe.«
Hrvatje so zaostajali vse do 29', ko so povedli s 56:53, nakar jih je SND prehitela in 1T2" pred koncem vodila s 74:68. Petrovič je znižal s prostima metoma, Volkov je zgrešil met 1 + 1, Kukoč je bil uspešen za 3 točke, Volkov je spet zgrešil met 1 + 1, kar je Petroviču uspelo in končni izid je bil 75:74 za Hrvatsko.
Tenis: v polfinalu Rosset premočen
Ivaniševič out
Goran Ivaniševič bo deležen le bronaste medalje. V polfinalu ga je namreč z gladkim 3:0 (6:3, 7:5, 6:2) premagal Švicar Rosset in tako so se sanje mladega Hrvata, da bi posegel po zlatu, povsem razblinile, čeprav je zaradi izpada Couriera, Beckerja in Edberga veljal za favorita.
Rosset se bo v finalu pomeril z Arresejem (ŠP), ki je s 6:4, 7:6 (7:4), 3:6, 6:3 izločil Rusa Cerkasova.
Boks bo Kubancem prinesel slavo
Jutri in v nedeljo se bo bera kolajn kubanskih športnikov občutno povečala. Boksarska tekmovanja so namreč prešla v svojo končno fazo, Kuba pa je v polfinale uvrstila kar devet svojih predstavnikov (kategorij pa je 12!). Se
več: v včerajšnjih polfinalnih nastopih so tekmovali štirje Kubanci in vsi zmagali, tako da imajo najmanj srebro že v žepu. Reprezentaca ZDA je v polfinale plasirala tri boksarje, a nekdanja Sovjetska zveze le dva.
Včerajšnji polfinalni izidi:
Do 48 kg: Garcia (Kuba) - Velasco (Fil) prekinjeno v 1. rundi; Bojinov (Bol) - Ouast (Nem) 15:9.
Do 54 kg:i McCoullogh (Irska) -Gvang Sik (S.Kor) 21:16; Casamayor (Kuba) - Achik (Mar) prekinjeno v 1. rundi.
Do 60 kg: Rudolph (Nem) - Bajarsai-kan (Mong) brez boja; De La Hoya (ZDA) - Sung Sik (J.Kor) 11:10.
Do 71 kg: Carrutsh (Irska) - Cenglaj (Taj) 11:4; Hernandez (Kuba) - Santia-go (Port) 15:9.
Do 75 kg: Byrd (ZDA) - Johnson (Kan) 17:3; Ascoy (Kuba) - Bae (J.Kor) 14:1.
Do 91 kg: Izonritet (Nig) - Tua (N.Zel) 12:7; Savon (Kuba) - Van Der Lijde (Niz) 23:3.
Danes bo še 6 polfinalnih dvobojev.
Izvedenci se prepirajo o klembuterolu
Klembuterol, zaradi katerega so izključili letos nekatere udeležence z barcelonskih iger, še naprej buri duhove. Potem ko je trener nemške atletinje Katrin Krabbe priznal, da ji je dal doping brez njene vednosti in so morali zaradi jemanja klembute-rola zapustiti OI tudi nekateri drugi tekmovalci (včeraj ameriški kladivar Jud Logan), se zdravniki in drugi izzvedenci prepirajo o posledicah, ki jih ima lahko to poživilo na športnika. Nekateri trdijo, da ima to spodbujevalo le zelo kratek rok učinkovanja in ne nudi po treh dneh nobene koristi. Drugi pa menijo, da lahko poveča mišično maso celo do 30 odst. Pri vsem je res tudi to, da ga sploh ni na olimpijskem seznamu prepovedanih poživil.
/
olimpijske «9 -k. drobtine
Tudi Italijani med polfinalisti
♦ BREZ DARIL
Če rečemo stari navadi železna srajca, potem so eno takih gotovo razparali v Barceloni. V preteklih letih je bila namreč navada, da je tisto mesto, ki je kandidiralo za organizatorja olimpijskih iger, ne le napelo vse moči, da bi prikazalo umestnost svoje želje, ampak je tudi »mehčalo« stroge olimpijske može, ki so odločali o tem, če bodo igre dali temu ali onemu kandidatu. Članom olimpijskega odbora so namreč s strani kandidata kar deževala vabila na razne večerje, sprejeme, nikoli ni manjkalo niti daril, ki so bila vse prej kot cenena itd.
Ker je vsa stvar res presegla meje spodobnosti (in je za kandidata predstavljala tudi hudo finančno postavko, z zelo dvomljivim izidom) so zdaj sklenili s tem prekiniti. Osem mest, ki kandidirajo za igre leta 2.000 (Milan, Berlin, Peking, Brasilia, Manchester, Sidney, Istambul in Taškent) je namreč z Mednarodnim olimpijskim odborom podpisalo dogovor, da bo teh običajev konec in bodo o podelitvi iger odločali zgolj pogoji za izvedbo iger.
Da bo res tako, naj verjame tisti, ki hoče verjeti.
♦ ZAPOSTAVLJENI BOKS
Predsednik Italijanske boksarske zveze Ermanno Marchiaro je v Barceloni potožil, da je olimpijski boks vedno bolj zapostavljen.
»Obravnavajo nas, kot šport tretje ali četrte kategorije. Odpremili so nas v nek povsem decentraliziran kraj, v zapuščeno in zadušljivo telovadnico, ki je vse prej kot primerna za tako star šport, kot je boks. Temu se moramo upreti, brez strahu pred tistimi, ki nam niso naklonjeni« je iztresel svoj srd Marchiaro.
Kdo ve, kako se bo možakar razjezil šele tedaj, ko bodo postali bolj slišni glasovi tistih, ki zahtevajo, da se boks, kot olimpijski šport, enostavno izloči z iger.
♦ MOČNE EMOCIJE
Organizatorji sklepne slovesnosti letošnjih OI zatrjujejo, da bo prireditev tako slikovita, da bo občinstvo zaradi močnih emocij, ki jih bo doživelo, enostavno očarano.
Za osrednjo točko sporeda bo poskrbela 1.300 članska katalonska skupins Els commediants, ki bo v 28 minut trajajoči predstavi uporabljala kot osnovni rekvizit ogenj. Z uporabo množice pirotehničnih sredstev bodo prikazali zgodovino zemlje od njenega nastanka do danes. Sporočili so tudi, da bodo namesto konj iz Jereza, kjer razsaja konjska kuga in so zato v karanteni, uporabili kopitarje barcelonskih mestnih stražnikov.
Dokončno so tudi potrdili, da bodo tekmovalci prvotno sedeli na tribunah, nato pa bodo šli v mimohod in končno se bodo ob zvokih tradicionalne katalonske glasbe še zavrteli na množičnem plesu.
Organizatorji so potrdiili, da se bodo prireditve udeležili tudi mnogi državni poglavarji, člani kraljevskih hiš in drugi odličniki. Iz varnostnih razlogov pa niso objavili seznama tistih, ki bodo sedeli na častni tribuni.
Tudi vaterpolski turnir se počasi bliža k svojemu sklepnemu delu. Po končanih kvalifikacijah so že znani vsi štirje polfinalisti. To so Španija, ZDA, SND in Italija, ki si je napredovanje priborila včeraj z zmago nad trdovratnimi Grki (z 8:6), katerih zagrizen odpor je uspela zrušiti šele v tretji in četrti četrtini igre. Na seznamu ekip, ki se letos potegujejo za olimpijska odličja, torej ni predvsem dveh držav, ki sta po tradiciji sodili vedno v najožji krog favoritov. To sta Madžarska (ki si je napredovanje zapravila s slabo igro) in bivša Jugoslavija, ki je kot državna skupnost razpadla, vaterpolske ekipe pa tudi ni prijavila nobena od novih držav, ki leže na njenem nekdanjem ozemlju. Odsotnost Jugoslovanov je seveda olajšala pot predvsem Spancem, ki s tem ostajajo kandidati še za eno kolajno, katero bi tako dodali svoji doslej že tako nepričakovano bogati zbirki olimpijskih odličij. Na sliki AP: s tekme Španija - Italija (9:9).
gg*	E
idko
danes
ITALIJANI
Atletika
De Gaetano, Perricelli, Qu-iriconi (50 km hoja moški); Aimar, Grossi, Nuti, Occhie-na, vaccari (4x400 moški); Lambruschini (3.000 z zaprekami); Nunerotto (10.000 m ženske)
Kanu na mirnih vodah
Scarpa (KI 500 m, moški finale), Idem (KI 500 m ženski finale), Ross, Dreossi (K2 500 m moški)
Konjski šport Govoni, Nuti, Šmit, Sozzi (preskakovanje ovir, posamezno)
Rokoborba Lombardo (do 90 kg) Sabljanje
Marin, Meglio, Scalzo, Si-rovich, Terenzi (meč, ekipno)
Ritmična gimnastika
Ferrari in Germini (posameznice)
Hokej na kotalkah
Italija (za 3. mesto)
Moška odbojka Italija (za 5. mesto)
Ženska košarka Italija - Brazilija (za 7. mesto)
SLOVENCI
Danes ne nastopajo
Kolumbijec sodnik finala
Mednarodna nogometna zveza je °bjavila seznam sodnikov, ki bodo sodili finalno srečanje med Španijo in Poljsko. Glavni sodnik bo Kolumbijec Jose Torres Cadena, stranska sodnika pa bosta Avstralec Gordon Dunster in Korejec Hae—yong Park.
Kaže, da je podvig španske repre-zentance in s tem veliko pričakovanje tamkajšnjega občinstva krepko Popravilo zanimanje za ta šport, ki v Prvem delu iger ni sodil ravno med najprivlačnejše. Če pogledamo obe Polfinalni tekmi vidimo, da je srečanju Poljska — Avstralija prisostvo-valo 45.000 gledalcev, tekmi Španija ~~ Gana pa 36.000. Vseh 30 dosedanjih tekem nogometnega turnirja pa *n je skupno ogledalo 350.800 ljubiteljev te panoge, oz. poprečno sko-raj 12.000 na tekmo.
- Ker vlada tudi za finalni nastop Špancev proti Poljakom veliko zanikanje, ni nobenega dvoma, da se bo a Popreček še izboljal.
Vladimir
Jurc
Igralca našega gledališča v Trstu, Vladimira Jurca, res ni treba posebej predstavljati.
Je mogoče potegniti kakšno vzporednico med gledališčem in športom?
»Gotovo je takih elementov nekaj, vendar menim, da sodobni vrhunski šport v mnogih zvrsteh pušča malo prostora kulturnosti in je le bolj civilizacijski pojav. Seveda je tu nekaj skupnih elementov, kot n.pr. slava, toda ta je pri obojih kratkotrajna.
Katero vlogo iz športnega sveta bi radi osebno odigrali?
»Vsekakor vlogo športnika, ki se iz anonimnosti povzpne do zmagovalca.«
Je šport lahko umetnost?
»Vsekakor, povsod tam, kjer ga opredeljuje izraznost. V gimnastiki, n.pr., v skokih v vodo...«
Ali čutite, glede na izvor iger, kakšno povezavo med antiko, klasiko in današnjimi igrami?
»Ne, resnično nobene.«
Zakaj?
»Ker danes ne vidim v vrhunskem športu nobene kulture telesa, v njenem klasičnem pomenu.«
Se sami ukvarjate s športom?
»Šport me navdušuje že od mladosti, najraje pa igram tenis.«
Poredni
Da si prebivalci bivše Sovjetske zveze zelo želijo potovati je znano. Da pa pri tem nimajo ravno bogatih izkušenj, tudi ni posebna skrivnost. To je potrdil tudi dogodek, ki se je pripetil ukrajinskemu športnemu navdušencu Vasiliju Lisečku.
Možakar je menil, da so olimpijske igre dober izgovor za potovanje v Španijo. Kot dober soprog je vzel na pot še svojo babuško in zakonca sta se tako znašla v nekem barcelonskem hotelu. Utrujena ženka je ostala v sobi, monoglotni Vasilij pa je odhitel na ogled mesta.
Toda joj: ko se je hotel vrniti se ni mogel spomniti ne imena, ne poti do hotela. Ob pomoči policije in tolmača je nato potreboval več ur, da je odkril, kje ga čaka zaskrbljena soproga.
Zdaj hodita po mestu le skupaj in z naslovom hotela v žepu.
danes 23 kompletov medalj
q30: ATLETIKA (hoja 50 km, štart) y °0: KANU - KAJAK (finale. M: KI : 500 m)
ROKOMET (finale 7,- 8. mesto, Ž)
JAHANJE (posamezno zapreke)
9'30: ATLETIKA (4X100 m M: kvalifikacije; kopje M)
KANU - KAJAK (finale, M: C1 - 500 m)
,n HOKEJ NA TRAVI (5,- 12 . mesto, M) u'°°: ATLETIKA (4x100 m Ž: kvalifikacije)
KANU - KAJAK (finale, Ž: KI - 500 m)
ROKOBORBA (kvalifikacije in finali za 7.- 10. mesto do 1n 57, 62, 82, 90 kg)
u'30: KANU - KAJAK (finale, M: K2 - 500 m)
, ODBOJKA (polfinale, M)
11 Žn ATLETIKA (kopje M)
'U0: KOŠARKA (finale 5.- 6. mesto, ZJ ROKOMET (finale 5,- 6. mesto, Z)
SABLJANJE (meč ekipno, kvalifikacije)
KANU - KAJAK (finale, M: C2 - 500 m)
MO: ATLETIKA (finale, M: hoja 50 km, cilj)
13	on KANU - KAJAK (finale, Z: K2 : 500 m)
0: KOŠARKA (finale 3,- 4. mesto, Ž)
ODBOJKA (finale 3.- 4. mesto, Ž)
14	nn ®^KS (polfinale, 6 kategorij)
ROKOMET (finale 11.- 12. mesto, M)
U0: SINHRONIZIRANO PLAVANJE (dvojice)
ODBOJKA (finale 7,- 8. mesto)
TENIS (finale, M: dvojice; finale, Ž: posamezno) 16.00: GIMNASTIKA (ritmična telovadnica, kvalifikacije) ROKOMET (finale 9.- 10. mesto, M)
16.30: JAHANJE (posamezno zapreke)
17.00: ATLETIKA (finale, M: skok s palico)
HOKEJ NA TRAVI (3,- 4. mesto, Ž)
ROKOBORBA (4 finali: do 57, 62, 82, 90 kg)
17.30: HOKEJ NA TRAVI (5.- 12. mesto, M)
ODBOJKA (finale 5,- 6. mesto)
18.55: ATLETIKA (finale, Ž: krogla; 4x400 m Ž: polfinale) 19.00: ROKOMET (finale 7,- 8. mesto)
ODBOJKA (polfinale, M)
19.15: ATLETIKA (finale, Ž: daljina)
19.30: ATLETIKA (4x400 m M: polfinale)
HOKEJ NA TRAVI (finale, Ž: L- 2. mesto)
20.00: NOGOMET (finale 3,- 4. mesto: Gana - Avstralija) KOŠARKA (finale 7,- 8. mesto, Ž)
SABLJANJE (finale: meč ekipno)
20.30: ATLETIKA (4x400 m Ž: polfinale)
21.00: ATLETIKA (finale, M: 3000 m zapreke)
ODBOJKA (finale, Ž: 1.- 2. mesto)
ROKOMET (finale 5.- 6. mesto)
21.30: ATLETIKA (finale, Ž: 10.000 m)
22.00: KOŠARKA (finale, Ž: 1,- 2. mesto)
W spored
6 (R/L5UNO
14.00	Boks; Tenis (posamezno Ž)
15.00	Sinhronizirano plavanje (dvojice)
16.00	Ritmična gimnastika (kvalifikacije) 21.30 Odbojka* (finale 1,- 2. mesto, 2)
22.00	Košarka* (finale 1,- 2. mesto, Ž)
G o^sroue
16.30	Sinhronizirano plavanje (dvojice); Gimnastika
17.00	Atletika* (skok s palico*; polfinale krogla Ž: 4x400 m Ž; daljina Ž*; polfinale 4x100 m M); Rokoborba
19.00	Odbojka (polfinale, M)
19.30	Hokej na travi* (finale 1,- 2. mesto, Ž*)
< GWTR€
7.25 pregled dogodkov in kolajn prejšnjega dne
7.30	Atletika (hoja 50 km M*; kval. 4x100 m M; kopje M; kval. 4x400 m M; kopje Ž)
9.00 Kanu - kajak* (6 finalov)
10.30 Odbojka (polfinale, M)
11.00	Tenis (dvojice M)
11.10 Atletika* (prihod 50 km hoje)
13.00	Boks (polfinali)
19.45	Odbojka; Hokej na travi; Atletika (4x100 m M)
20.00	Atletika* (4x400 m Ž; polfinale 4x400 m M; 3000 m zapreke M*; 10.000 m Ž*); Nogomet (3,- 4. mesto); Sabljanje (sablja ekipno)
22.45	Odbojka (Ž); Košarka (polfinale, 2)
23.45	pregled dogodkov in kolajn
|r TV SLOVENIJA 2
10.45	pregled dogodkov prejšnjega dne
10.55	Tenis* (dvojice M*)
13.55	Tenis* (posamezno 2*)
16.55	dnevni pregled dogodkov 18.20 Atletika*
22.00	Odbojka* (finale 2*)
24.00	Kajak (na mirnih vodah)
24.15	Košarka* (finale 2*)
1.30	Rokoborba*
1.45 Hokej na travi* (finale 2*)
1.55 Sabljanje* (finale M*)
2.05 Boks
2.35 dnevni pregled dogodkov in kolajn
ffivas
8.30	Atletika (hoja 50 km)
9.00 Kanu* (več finalov*)
10.30 Odbojka (polfinale M)
11.00	Tenis* (finale dvojice M*)
13.15	Boks (polfinalni dvoboji)
14.00	Tenis* (finale 2*); Sinhronizirano plavanje* (dvojice*)
16.00	Jahanje* (posamezno - skoki)
19.00	Odbojka (polfinale M); Atletika* (daljina M"; polfinale 4x100 m M in 2; polfinale 4x400 m M in 2)
20.00	Sabljanje* (meč ekipno M*)
21.00	Atletika* (3.000 m zapreke M*; polfinale 4x400 m M in
Ž)
22.00	Košarka* (finale 2*)
23.45	pregled dogodkov in kolajn; registrirani posnetki * označuje finale

Barcelona ’92
Novinarstvo pa tako ...
»Naš pogovor«z utemeljiteljem sodobnih 01, baronom De Coubertinom
Pogrešam pravo plemstvo
Kdaj pa kdaj me je naravnost sram, da sem si za poklic izbral novinarstvo. Včeraj je bil tak dan in takoj povem, da ne čutim nič skupnega z veliko večino italijanskih novinarjev, ki poročajo iz Barcelone. Mislim, da sta razsodnost in razgledanost dve osnovni vrlini, ki ju mora imeti novinar, če hoče objektivno in odgovorno poročati o katerem koli dogodku, dve vrlini, ki pa sem ju včeraj krepko pogrešal. Pojdimo po vrsti: zjutraj se je za Italijane zgodila katastrofa. Odbojkarska ekipa je izgubila v četrtfinalu proti Nizozemski, in to s 17:16 v tie-breaku ob tem, da so Italijani imeli odločilni servis.
»Odbojkarska kultura« je pri nas tako razširjena, da res ni treba povedati, da je veliko lažje doseči točko po sprejemu kot po servisu (in, kar je meni znano, bodo sedaj ukinili to nadvse nepravično pravilo, da je točka na 16:16 odločilna - v bistvu je sedaj tako, kot da bi pri tenisu veljalo, da osvoji set tisti, ki je na servisu pri 5:5).
Torej, italijanski »dream team« (?) je izgubil. Kot mi je znano, to so že vedno isti igralci, ki so pred prihodom čudodeja Velasca vegetirali nekje tam, kjer so sedaj košarkarji. Sedaj je to res zelo dobra ekipa, verjetno močnejša od skoraj vseh ostalih. Na zadnjem svetovnem prvenstvu prekosila samo sebe, ko je sredi Ria de Janeira premagala izredno močne domačine. Favoriti, seveda, lahko tudi za zlato, za kolajno vsekakor. Na igrišču pa so tudi nasprotniki, ki so prav tako motivirani kot si ti, in na
svetu je možno, da se kdaj pa kdaj tekma tudi izgubi. Predvsem še, če si boljši samo zaradi tega, ker si psihično bolje pripravljen od drugih ob vsem ravnovesju, ki velja na vseh ostalih poljih. Če pa sedaj ti stalno trobijo v ušesa, da si najboljši, da pač si ne moreš privoščiti poraza, potem gre vsa psihična stabilnost k vragu. In tako se ti zgodi, da izgubiš. Ne ■ samo, lahko brez težav prerokuješ, da te bodo po porazu ti isti, ki so zatrjevali, da si najmočnejši, sedaj prezirali, češ komu smo posvečali svojo pozornost. Ne, hvala, s takim novinarstvom nočem imeti opravka.
Druga zgodba: zvečer je bila finalna tekma na 800 m v atletiki, ena od najprivlačnejših disciplin sploh pri kraljici športa. V finalu se je znašel še ne 23-letni atlet iz Verone, ki je še lani bil enostavno »nihče«. Mladenič je letos nekajkrat tekel izvrsto, vedno pa nad 1 '45", kar je še vedno malo za svetovni vrh. Sedaj pa se je ta mladenič uvrstil v finale po nekaj kvalifikacijskih tekem, na katerih ja pokazal izredno taktično zrelost, s katero je prehitel celo vrsto atletov, ki so objet-kivno boljši od njega. Pred finalom pa je italijanski tisk zahteval od njega kar kolajno.
Zame to meji že na kriminal, kajti edina posledica takega bolnega razmišljanja je ta, da je ubogi Benvenuti, ki je z vstopom v finale prekosil samega sebe, skloraj podzavestno prepričan, da ga je polomil. S končnim petim mestom je bil najboljši belec in najboljši Evropejec. Ali za italijanski tisk tudi ta čudež ni dovolj. Hoteli so kolajno.
Ne, res, s takim novinarstvom nočem imeti opravka.
SERGIO TAVČAR
Noč je bila kot nalašč za najino opravilo. Poletna sapica, ki je ponoči vselej prisotna je z morja prinašala avgustovski vonj po sončnih kremah, ledenih pijačah, znoju in algah, midva pa sva bila zbrana v tišini teme, z očmi uprtimi v neskončnost.
Po več kot petdnevnih pogajanjih in neuspešnih dogovarjanjih, polovičnih obljubah in skesanih odrekanjih, je najsposobnejši medium v našem mestu, šarmantna ženska srednjih let, ki iz jasnih razlogov hoče ohraniti anonimnost, končno pristala na naše zahteve in nas prvič v zgodovini, ekskluzivno za bralce PD, povezala z baronom Pierreom De Coubertinom, ki je z onostranstva povedal, kako gleda na »svoje« olimpijske igre, potem ko ga časnikarji in poročevalci vselej vtikajo v vse, kar ima bežen olimpijski prizvok in priokus.
Koncentracija je bila na višku: »Madame« me je v krčih transa še tesneje prijela za roki. Čutil sem njeno drhtenje, zaznaval, kako si duhovi utirajo pot v njeno notranjost. Preko nenehnih tresljajev sem dobival občutek strašnih spopadov med njimi za prevlado nad njeno in baronovo osebnostjo, naenkrat pa je obstala, se vame zazrla z močno izbuljenimi, belimi očmi, v katerih je bil samo še spomin na njene lepe, magnetne temno rjave oči. Iz nje se je razlegel hripav, nizek glas, v totalnem nasprotju z njenim privlačnim likom, in takrat se je začel najin pogovor.
Baron, ste to Vi?
»Oui, cest moi, Pierre de Couber-tain, utemeljitelj sodobnih olimpij-
Baron De Coubertin
skih iger, tisti, ki je pravil, da je važno sodelovati, ne zmagati.«
Ste še vedno istega mnenja?
»Včasih se tudi sam zamišljam nad tem. Veste, to sem si domislil predvsem zaradi samega sebe, ker sem bil na polju navaden povprečnež in ko bi me prikrajšali tudi za udeležbo, mi ne bi ostalo ničesar, razen zaslug za raziskovalno in organizacijsko delo. Gibanje pa je bilo meni, plemiču, ravno tako potrebno kot ostalim plebejcem, ki so morali delati. Samo predstavljajte si: brez športa bi pa cele dneve visel po naslonjačih in razmišljal o življenju.«
Katera je, po Vašem mnenju, največja razlika med »Vašimi« igrami in sedanjimi?
»V prvi vrsti pogrešam udeležbo številnejšega predstavništva svetov-
nega plemstva. Tile plebejci so nam odvzeli prizorišče in nas odrivajo stran. Tale butelj n pa, kako se že piše.:. Samaranch, ta bi pa rad odpravil še edino res plemiško panogo - to je peteroboj, ter jo črtal z olimpijskega programa. Vsi pa govorijo o dopingu, o tem, onem... Kdo bo pa ščitil pravice atristokracije? Konec koncev smo bili samo mi edini pravi amaterji.«
Kako gledate na prisotnost profesionalcev v Barceloni?
»Oh, mon Dieu. Veste kaj? Zapišite, prosim. V svojem življenju nisem delal niti za eno uro in sem na to še najbolj ponosen. Vam to zadošča kot odgovor?« Kaj Vam je pa najbolj všeč na teh OI?
»Vsekakor vračanje h klasiki.«
Kako to mislite?
»V antični dobi so udeleženci tekmovali goli, ženskih tekmovanj pa ni bilo. V mojih časih je bil velik razmah puritanizma, ženske pa pokrite do gležnjev, tudi ko so se kopale v domači kadi. Kolikor lahko gledam od tu, z nebes, pa gredo moderni trendi v pravo smer: čim manj oblačil, kot v Stari Grčiji. Videl sem tiste tekačice na 100 in 200 m... Veste, tu v nebesih nam stalno primanjkuje paše za oči. Ne vem, kaj se je nato zgodilo. Morda je čutnost duha prevladala nad vsem, da ne rečem, da so za vse krive ženske.«
»Madame« je poskočila na stolu, zveza z onostranstvom je bila prekinjena in baron je s svojim olimpijskim duhom lebdel nad nami in pustil vsa vprašanja odprta do naslednjega srečanja.
IGOR CANCIANI
Na teniškem turnirju za memorial S. Gerin na Opčinah
Gajna predstavnika brez zastojev
Na prijateljski tekmi v Trbižu
Devet zadetkov videmske ekipe
TRBIŽ — Na prijateljskem srečanju v Trbižu proti domači amaterski ekipi Tarvisiane je Udinese seveda zmagal, in to kar z 9:0 (6:0).
Posebno razveseljivo za videmskega proligaša pa je dejstvo, da se je novi tujec, Poljak Pjotr Czachovv-ski povsem vključil v eekipo, saj je dosegel kar tri zadetke in tudi z igro povsem zadovoljil.
Druge zadetke so dali še Dell' Anno 2, Marronaro 2, Sensini in Mattei.
Smrt deskarja
SYDNEY — Avstralski državni deskarski prvak Mark Sainsbury (24 let) je včeraj umrl. Nepričakovan morski val ga je vrgel na skale zaliva Avoca in tako je nesrečni deskar utonil.
Sainsbury je bil v Avstraliji zelo popularen in njegova smrt je globoko odjeknila po vsej državi.
Teniška tekmovalna dejavnost se nadaljuje kljub vročini in dopustom.
In prav ta čas so izkoristili nekateri Gajini teniški igralci, ki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Associazione Tennis Opicina je namreč organizirala državni turnir za memorial Silvio Gerin, na katerega se je vpisalo kar 133 neklasificiranih in C klasificiranih igralcev. Med temi sta tudi gajevca Dorjan Gomi-zelj in Aleš Plesničar.
Gomizelj je dokazal dobro formo, saj se je brez težav uvrstil v tretje kolo, kjer je z gladkim izidom 6:4, 6:1, odpravil štev. 7 C-2 klasificira-nega igralca Diega Ziodata (ATO) in si s tem ugladil pot za nadaljnje uspehe.
Aleš Plesničar pa je v drugem kolu poskrbel za pravo preseneče-
nje, saj je v treh setih 1:6, 6:0, 6:4 premagal C-3 klasificiranega igralca Claudia Giorgija (TCT), ki se je nedavno na deželnem prvenstvu C-ka-tegorije povzpel do četrtfinala. Aleš si je s tem uspehom zagotovil lepo število točk, ki mu bodo služile ob koncu sezone za možen prehod med klasificirane igralce.
Po lahki zmagi v tretjem kolu je mladi gajevec v osmini finala srečal nosilca druge skupine C-l klasificiranega Pierfrancesca Petrinija od TCT. V tem srečanju pa je Aleš popustil in ni nudil pravega odpora odločno močnejšemu nasprotniku, ki je osvojil srečanje z rezultatom 6:1, 6:1.
Na istem turnirju sta nastopila tudi brata Aljaž in Vasja Vavpetič,
ki pa sta žal že v prvem kolu naletela na nepremostljivi oviri.
Borut Plesničar zmaguje v Palmanovi
V Palmanovi nastopa Borut Plesničar v okviru deželnega turnirja za neklasificirane igralce. Turnir spada v sklop tekmovanj, iz katerega bodo izšli najboljši tenisači, ki se bodo pomerili v masterju - projekt Arteni Cup.
Borut ima po dosedanjih nastopih dobre možnosti za uvrstitev. Po enem četrtfinalnem in enem polfinalnem nastopu na dveh prejšnjih turnirjih v Huminu, oziroma Mor-teglianu pri Palmanovi, se je tokrat po zmagi s 6:3, 6:4 nad solidnim No-vellom iz Martignacca, spet vključil med osem najboljših. (M.R.)
SK DEVIN
prireja jutri, 8., in nedeljo, 9. t. m., šagro v Zgoniku.
Vabljeni!
TPK SIRENA
obvešča, da bo danes, 7., jutri, 8. in v nedeljo, 9. t.m. društveni praznik (»karamalada«) od 19. ure dalje.
TPK SIRENA
organizira tečaj surfa od 17. do 21. avgusta. Informacije in vpisovanje en teden prej na sedežu društva, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu do 21. avgusta odprt od 8.30 do 13.00.
ŠZJADRAN
obvešča vse udeležence košar ar-skega tečaja v Poreču, ki bo od 10. do 17. t.m., da bo odhod v Poreč v ponedeljek, 10. t.m. oh 14. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
Krasovi pingpongasi že pridno trenirajo
Kljub neusmiljeni vročini so pingpongasi Krasa 3. avgusta začeli s pripravami na sezono, ki se bo začela prve dni oktobra.
Kot vse kaže bodo vsi igralci od tistih, ki bodo nastopili v ekipnem prvenstvu (dekleta v 1. ligi, ženske v C in promocijski ter fantje v B-l ligi) morali prenašati vročino v domači telovadnici.
Priprave v visokogorskem Traminu so odpadle, prav tako v Radovljici zaradi premajhnega števila prijav. Zelo vprašlji-
va pa je tudi pionirska šola v Radovljici.
Trener Matjaž Šercer je zasnoval priprave z dvojnim programom. Boljša skupina se trenutno ubada s kondicijsko pripravo s tekanjem in plavanjem, šele kasneje bodo trenirali za zeleno mizo. Treningi potekajo dvakrat na dan.
Sredi avgusta bi morala priti tudi skupina ruskih igralcev. Prihod Kitajke pa je pogojen s celo vrstno administrativnih dovoljenj. (J.J.)
V	Montecatiniju je naš favorit Li-bertador (skupina 1), ki ima dober startni položaj. Moral pa bo paziti na Folenga Sal (skupina X) in na EIgstroma (skupina 2).
Eccome (skupina X) ima v Tarentu velike možnosti za zmago. Od skupine 1 naj omenimo Elveruma, od skupine 2 pa Magnus Dei.
V	Tarentu je od skupine X naš favorit Istant Ris, od skupine 1 Franz Ci, od skupine 2 pa bi lahko ugodno presenetil Effetto.
V	Follonici ima največ možnosti za uspeh Flysong G ar (skupina 2). V skupini 1 bi omenili Gillesa SD, ki ima odličen start, v skupini X pa Ronca.
Isherman (skupina 2) je naš nesporni favorit. Od skupine 1 bi omenili Flima, od skupine X pa Linoty-pe.
V	Trstu je velik favorit Iabichella (skupina X), če ne bo na startu napr-vila napak. Od skupine 1 bi omenili
Frigosa, od skupine 2 pa Edredoneja RL.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 11 Ladonez, št. 14 Monarch LG, št. 10 Merannos. Za sis-temiste: št. 5 Frastuono, št. 21 Lac-hmann, št. 19 Gravino.
1. — prvi		
drugi	X	2
2. — prvi	X	
drugi	1	2
3. — prvi	X	
drugi	1	2
4. — prvi	2	
drugi	X	1
5. — prvi	2	X
drugi	1	
6. — prvi	X	
drugi	1	2
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992 Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360, Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel ' fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FlfcO