8^54 60100200 osrednja KNJIŽNICA PPlMimsKI DNEVNIK ^tnina plačana v gotovini "ob. postale T grupi*. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 131 (9739) TRST, četrtek, 9. junija 1977 asHgjvffSisg Si«"*-* t“s ?aa? jsags czk.. r rs^sj r* rstsrsss V ODGOVOR NA NEPRIČAKOVAN TURKOV PORAZ V SENATU v1 " ..... —■1 .. .. Laična fronta bo zopet predložila zbornici zakonski osnutek o prekinitvi nosečnosti Čeprav vsi poudarjajo, da je referendum edina alternativa zakonu o splavu, se skušajo izogniti tej rešitvi, ki bi najbrž onemogočila tudi pogajanja za programski sporazum 8. — Laična fronta bo jutri P“°žila poslanski zbornici besedi-, osnutka za zakonsko ureditev pre-£"ve nosečnosti, ki ga je v torek "'at zavrnil z glasovi KD, MSI, bionalne demokracije in ne točno fiPe8a števila »ostrostrelcev*. iS«Uep, da znova predložijo zborni-_ zakonski osnutek o splavu so J^ieli popoldne predstavniki laič-5 strank, ki so se zbrali na se-republikanske poslanske sku-/f- Ob koncu srečanja je v imenu E® spregovoril republikanec Spa-u™: «Laične stranke bodo s pod-tlir°bi vseh načelnikov parlamentar-skupin predložile v razpravo Ji r,nici zakonski osnutek o splavu, fj. sad1 uspešne in poglobljene .“Prave v senatnih komisijah za bvstvo in za pravosodje.* Mrl h '“‘vu m ctx [Ji ctvvairujc ^Publikanski senator je v nada- *N, ljevanju poudaril, da je za laične stranke ljudsko glasovanje edina alternativa zakonski ureditvi prekinitve nosečnosti. Ob tem je pribil, da morata biti osnovni načeli vsakršnega zakona o splavu nekazni-vcst splava in pravica ženske do svobodne odločitve. Iz navedenega je očitno, da po mnenju laičnih strank pravilnik zbornice dopušča takojšnjo predložitev zavrnjenega zakonskega osnutka, medtem to presledek šestih mesecev vel 30 mo za senat. «Res je, da v ser ,1 bolno morali počakati šest mesecev — je poudaril vodja komunističnih poslancev Natta — mislimo pa, da lahko pozitivno izkoristimo ta čas z razpravo v poslanski zbornici,* Kakšen je cilj te pobude takoj po porazu, ki ga je fronta doživela v senatu? Očitno levica in vse laič- "uiiuim iiiiimiiiiMilim 111, n, 111111, „1111111 m, 111, ■iiniimiiiiiiiiiiiaiumiiMiiii,,milimi,|„|IUI,un VČERAJ SREČANJI KB-KPI IN KD-PRI Razkorak med strankami o vprašanju javnega reda Varnostni pripor osrednji predmet razgovorov j 8. — Kljub nepričakovanemu I tfcne^u senata, ki je včeraj zavrnil '* k za zakonsko ureditev vpra-11;| J® nosečnosti in je s tem razbu- ril J s* * e1 * * fj ^ ?hieniti javni red, glede katere-«■" J® med strankami še znaten raz- (yg. znatni meri že itak nemirne italijanske politike, se nadaljuje .dvostranska srečanja med stran-t?11. ki so priprava za srečanje na i|, b’ predvideno za prihodnji teden. V teh srečanjih, ki bi najbrž bila jedišču pozQrnosti, če ne bi gla-lijj,anje senata trenutno zasenčilo ,novega pomena, izvedenci strank lj wUj.ei° najbolj kočljiva in sporna Lp Iti a®anja. Med temi gre v prvi vr- ?! te % To je prišlo jasno do izraza 1 P1 anašnjem sestanku med dele-?< LjJarna KPI in KD, pa čeprav so j) lSatrientarci obeh skupin ocenili tC?nje kot koristno in tvorno. Se-so se za KD udeležili posl. %°'a' G argo ni in Segni ter se-I De Carolis, KPI pa so zastoji' ki Predsednik senatorske skupine /\ pna ter Pecchioli in Spagnolli. v«h° sre<5anJu Je Pecchioli v razgo-| vpp s časnikarji poudaril, da vsa A kJ^anja niso bila rešena in da jf1 C* Potrebni še nadaljnji sestanki. “ je tudi, da bo vprašanje var-tjj^ga pripora najbrž rešeno v 1 k T popravkov tako imenovane-$ w. ?-akonu Reale. Komunistični lj] Javnik je še pojasnil, da je Ikjine. govor zgolj o policijskem C\ medtem ko še niso načeli daja telefonskega prisluškovali' * ^hiolijeve izjave je nekoliko w!nU demokristjan Mazzola, ki je ; današnje srečanje kot zelo ž|fi k;,] Glede popravkov^ zakonu Miil & jilif je dejal, da za KD oblika '.'A dl važna in da ji gre pred-'2 Hj ^ ?a vsebino ukrepov. Pripombi# k. J®' da danes niso načeli niti (teflnja sindikata policijskih a-v 0 čemer naj bi razpravljali V. entu- Ob koncu je poslanec ;i *»izjasnil, da se bodo razgovori •9 err> redu nadaljevali med štu-)/! srečanjem o kaznilniškem 1#1 t-jas.anju. Gre za razpravo, ki jo IfeJJa KD in na katero so povabil'* Predstavniki vseh strank ustav-L9loka. 'm P°|dne so se demokrščanski iz-1*!| -i J1®! sestali z delegacijo PRI. Tu-: ■tem srečanjem so razčlenili f. '«jJSanje varnostnega pripora in \ ’ da so dosegli načelen spora- & *o, j 0 p priporu lahko zelo nevar-.« t j^e ni zakonsko besedilo zelo jas-■5 Hi no- Jutri se bodo predstavil . s . sestali s socialdemokrati f, 'li((6hSoeialisti, za petek pa je pred-' ibop srečanje z liberalci. ^"nvarjanje strank ustavnega lo-liMi Programskem sporazumu izziva č tis*1', srdite reakcije izključenih, "1 s ®sti radikalcev in misovcev, ki \ Jjoteli vriniti v igro za vsako N d 0 .-*e iasno prišlo do izraza J^NC^našnjo razpravo v poslanski d jj J (,.;•> ko sta radikalec Pannella 1“ ji J stlSf>v.eč Pazzaglia obtožila osta-da kratijo parlamentu i V Pravice in pristojnosti. Njun V 5rifih; da bi se vključila v dogo-$ nJe. pa je bil zavrnjen, (vt) 4 H % V' ’ Pekingu pogovori N Hua Kuo-fengom ^ Fam Van Dongom \S^G, 8. — Predsednik viet- vlade Fam Van Dong se je na svojem povratnem potovanju v domovino ustavil nekaj časa v Pekingu. Sinoči ga je sprejel podpredsednik kitajske vlade Li Hsien-nien, ki je izrazil željo, da bi se prijateljstvo med kitajskim in vietnamskim ljudstvom še okrepilo. A-gencija «Nova Kitajska* ne navaja podrobnosti o bivanju Fam Van Donga na Kitajskem, omenja pa, da se je sestal z vodjo kitajske partije Hua Kuo-fengom.« Pogovori med obema državnikoma so bili, pravi kitajska agencija, izredno prisrčni. Predsednik vietnamske vlade se je na svojem potovanju ustavil tudi v Moskvi, kjer se je sestal z generalnim tajnikom KP SZ Brež-njevom in s predsednikom vlade Kosiginom. Te dni se mudi na Kitajskem na uradnem in prijateljskem obisku tudi vietnamska vojaška delegacija, ki jo vodi obrambni minister in eden voditeljev osvobodilne borbe proti američanom general Ngujen Džap. RIM, 8. — Ministrica za delo Tina Anselmi je odpotovala danes zjutraj v Tokio, kjer se bo usta vila teden dni. ne stranke skušajo zmanjšati možnost razkola med strankami. Ker obenem ocenjujejo, da bi referendum bil huda preizkušnja za državo (stališča strank b; bila' v tem primeru tudi težko opredeljiva, ker je tudi krščanska demokracija na-klonjena odpravi doslej veljavnih fašističnih norm tv obrambo rase*} skušajo rešiti vprašanje v parlamentu. Grenka izkušnja pa uči, da je vsakršen optimizem odveč. «Skleo, da predložimo zakonski osnutek poslanski zbornici — je poudaril socialist Balzamo — je bil enoten, to pa seveda ne izključuje možnosti ljudskega glasovanja.* Kaže pa vsekakor, da so zaenkrat vse stranke soglasne, naj vora-šanje splava ne vpliva in naj tudi ne bo predmet pogajanj za programski sporazum. Tega mnenja sta bila tako senator Chiaromonte, član tajništva KPI, kot demokrščanski podtajn'k Galloni, medtem ko je socialist Cipellini zavzel nekoliko drugačno stališče. »Stranke — je poudaril — bodo morale razpravljati o prekinitvi nosečnosti tudi v okviru pogajanj za programski sporazum in to na tehnični, kot tudi na politični ravni. Ne smemo pozabiti na izid včerajšnjega glasovanja v senatu in, če se hočemo izogniti referendumu moramo nujno pripraviti drugačen zakonski osnutek.* KD se s svoje strani pritožuje, da so nasprotniki ob vprašanju splava ravnali nekorektno. V bistvu stranka relativne večine trdi, da je bil zakonski osnutek zavrnjen, ker je bil protisloven in nepopoln, KD pa je zgol branila svoje staPšče. «Ne razumem — je pojamral podpredsednik .demokrščanskih senatorjev Di Giusenoe — zakaj mora KD sprejeti stališča drugih brez u-govora, če se zanje izreče večina, ko pa prevlada stališč -> demokristjanov ostale stranke ocenjujejo to deistvo kot hudo provokacijo.* Ženske, ki so neposredno prizadete, so doslej ostale v ozadju. Že za v petek pa napovedujejo v Rimu veliko protestno manifesta-c'j°\ jo prirejajo vse ženske in feministič« - organizacije, medtem ko je danes v številnih italijanskih mestih prišlo do srečanj, skupščin, sprevodov in javnih manifestacij žensk proti sklepu senata. Vprašanje prekinitve nosečnosti je trenutne osrednje politično vprašanje. 0 njem je davi razpravljalo tajništvo PSI, ki je obenem razčlenit) tudi demokrščanski predlog o ustanovitvi jamstvenega odbora*. ki naj bi skupno z vlado skrbel za uresničevanje programskega sporazuma. Kaže. da socialisti niso navdušeni nad tem predlogom. O splavu je razpravljalo tudi tajniš-' tvo PSDI, ki je zavrnilo obtožbe. RIMINI, 8. — Zasedanje 9. kongresa CGIL se je danes nadaljevalo v petih komisijah, katerih naloga je izdelati osnutek sklepne resolucije, ki jo bodo sprejeli v soboto. Komisije bodo morale tudi na tehnični ravni proučiti različne aspekte sindikalne strategije CGIL v prihodnjih letih. Prva komisija obravnava vprašanje demokracije, avtonomije in sindikalne enotnosti; druga vlogo sindikata v Evropi in v svetu; tretja vprašanje zaposlitve; četrta načrtovanje in industrijsko demokracijo; peta pa reformo strukture plač. Čedalje večja medsebojna odvisnost gospodarstev posameznih držav ter vedno večja prisotnost multina-cionalnih družb in zaostrovanje gospodarske krize v zahodnem svetu terjajo od italijanskega sindikalnega gibanja, so ugotovili v okviru druge komisije, da naveže svoje akcijske smernice na smernice sindikalnega gibanja v drugih državah, še zlasti na območju EGS. Treba bo uskladiti strategije posameznih sindikalnih gibanj ter se domeniti o skupnih akcijah na nekaterih področjih, posebna kar zadeva.odnose Italijansko - madžarski odnosi tema pogovorov Leone-Kadar da .je bilo med socialdemokratskimi senatorji največ odpadnikov. Psihološko se stranke najbrž že pripravljajo na možnost referenduma, za to rešitev se pa zaenkrat ni jasno izrekel še nihče. Pri vseh prevladujejo pozivi k zmernosti in previdnosti, saj je očitno, da bi ljudsko glasovanje pretrgalo nit politike sporazumevanja, ki je po oceni večjih strank edina pot za reševanje najbolj žgočih italijanskih problemov. CANDIDA CURZI Moro v Španiji MADRID, 8. — Predsednik vsedržavnega sveta italijanske krščanske demokracije Aldo Moro je prispel danes v Madrid iz Barcelone, kjer se je udeležil volilnega shoda tamkajšnje krščanske demokracije. Ob svojem prihodu v Madrid je Moro izjavil časnikarjem, da priča prisotnost predstavnikov italijanske KD v španski volilni kampanji o skupnih idealih, k; vežejo obe krščanskodemokratski stranki. Kar zadeva politični položaj v Italiji pa'je Moro dejal, da doslej še ni sodelovanja med KD in KPI, vendar da so v teku pogajanja za programski sporazum, kar bi prispevalo k stabilizaciji položaja. MOSKVA, 8. — Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi je prispel danes zvečer v Moskvo na uradni dvodnevni obisk. Na letališču Vnukovo ga je dočakal šef sovjetske diplomacije Andrej Gromiko. Luciana Berlina začasni svobodi Bivšega poveljnika gozdarjev iz Cittaducalc (Rieli), polkovnika Luciana Bertija, ki je obložen sodelovanja pri Borghesejevem poskusu državnega udara iz 1. 1970, so včeraj izpustili na začasno svobodo zaradi bolezni. Sodni obravnavi pred rimsko poroto je prisostvoval na nosilih, kot je razvidno s slike (Telefoto ANSA) ................""""""""""""""hm ..................m................................................................... NADALJEVANJE DEVETEGA KONGRESA CGIL V RIMINIJU VPRAŠANJI ZAPOSLITVE IN REFORME PLA ( POGLA VITNI TEMI RAZPRA V V KOMISIJAH Uskladiti strategijo sindikalnih gibanj v posameznih evropskih državah, še zlasti v odnosu do multinacionalnih družb - Komunisti zagovarjajo avtonomijo sindikalnega gibanja v morebitnem novem političnem okviru RIM, 8. — V drugem dnevu svojega bivanja v Italiji se je prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar sestal s predsednikom republike Leone-jem in s tajnikom italijanske partije Berlinguerjem. Popoldne sta ga sprejela predsednika obeh domov parlamenta Fanfani in Ingrao. Uradno sporočilo predsedstva republike o pogovorih Leone - Kadar pravi, da je bil govor o ugodnem poteku dvostranskih odnosov ter o perspektivah za krepitev procesa popuščanja napetosti pred skorajšnjo konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo začela 15. junija v Beogradu. O istih temah se je Kadar pogovarjal včeraj s predsednikom vlade Andreottijem. V svojem posegu je predsednik republike Leone glede skorajšnje beograjske konference omenil vprašanje človekovih pravic in njihovega spoštovanja na podlagi sklepne listine helsinške konference, ki se je je avgusta 1975 udeležilo 35 evropskih in ameriških držav. V svojem odgovoru se Kadar ni izrecno dotaknil beograjske konference, vendar pa je izrazil upanje, da se bo miroljubno sožitje med državami z različnim družbenim ustrojem še okrepilo in da bi k temu v dobršni meri lahko prispevali odnosi med Ljudsko republiko Madžarsko in Italijo. Na srečanju med delegacijo italijanske partije in Radarjem, ki se je odvijalo, kot pravi sporočilo KPI, v prijateljskem vzdušju, ki označuje odnose med italijanskimi in madžarskimi komunisti, so si izmenjali informacije in mnenja o politiki obeh partij ter o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Obe partiji sta podčrtali nujnost doslednega izvajanja sklepnega dokumenta helsinške konference ter pozitivnega in konstruktivnega zaključka konference v Beogradu. Janosa Kadarja bo jutri zjutraj v Vatikanu sprejel papež Pavel VI., ki je že konec leta 1975 sprejel predsednika madžarske vlade Lazarja. , (if) Na telefoto ANSA: Tajnika madžarske partije Kadarja je sprejel predsednik posl. zbornice Ingrao. z multinacionalnimi družbami. Zato si je treba prizadevati, da bi čim-prej sprejeli skupno stališče ter ustvarili zakonska določila na regionalni in svetovni ravni. Najbolj zanimiva je bila vseka' kor razprava v tretji in peti komisiji, ki sta obravnavali vprašanja zaposlitve in Juga ter bodo za obnovitev delovnih pogodb. CGIL poudarja pravilnost nekaterih izbir na področju politike plač, v prvi vrsti odprtje pogajanj za spremembo strukture plač. V razpravi v okviru pete komisije je jasno izšlo, da je cilj, ki ga zasleduje sindikalna organizacija, razširitev neposredne osnove dohodka na 70 do 80 odst. skupne cene dela s tem, da bi zmanjšali vpliv starostne doklade in dodatnih mesečnih plač (razen 13. plače) ter avtomatskih mehanizmov povišanja plač, razen premične lestvice. Kot smo že pisali predlaga CGIL štiri poviške plače v prvih desetih letih službe, kar bi zvišalo osnovo za 20 do 25 odst.; obenem naj bi navezali delovno starost na splošno delovno dobo, ne pa na delovno dobo v okviru enega podjetja. V zvezi z izjavami Lame glede avtonomije CGIL je komunist Napolita-nc dejal, da ima Lama popolnoma prav, ko govori o avtonomiji sindikalnega gibanja v trenutku, ko se govori o spremembah političnega okvira ter o okrepitvi vloge KPI v političnem vodstvu države. Napoli-tano je zagotovil, da KPI ne b) izvajala nobenega pritiska na sindikalno gibanje, da bi nekritično sprejelo morebitni programski in politični sporazum med demokratičnimi strankami. S svoje strani je demokristjan Poz-zar dejal, da se KD zaveda, da bi sporazum med strankami prispeval k zaželeni in obnovljeni sindikalni e-notnosti. Vendar so demokristjani mnenja, da bi tako sindikalna enotnost kot dinamična sindikalna aktivnost morali biti neodvisni od morebitnih doseženih sporazumov na politični ravni, čeprav bi sporazum med strankami logično okrepil sindikalno enotnost. Socialist Mosca je obravnaval vprašanje udeležbe sindikata pri nadzorstvu v tovarnah ter dejal, da je stališče Lame s tem v zvezi korektno in da je nujno, da do tega, spričo razvoja sindikalnega gibanja, prej ali slej pride. Potem pa nikakor ne gre .zanemariti pomislekov, ki jih še imajo glede vprašanja soupravljanja tovarn ob sedanji še nezadostni italijanski sindikalni izkušnji, (if) Tito sprejel tajnika UNCTAD BEOGRAD, 8. — Predsednik Tito je sprejel danes generalnega sekretarja UNCTAD , Gamanija Coreo, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji in se je včeraj že pogovarjal z drugimi jugoslovanskimi predstavniki, med drugim s predsednikom zveznega izvršnega sveta Ve-selinom Djuranovičem. Corea je, kot so sporočili, obvestil Tita o sedanjih dejavnostih UNCTAD, zlasti o prizadevanjih v pogajanjih, ki naj bi postopno omogočila graditev nove mednarodne gospodarske ureditve. Predsednik Tito je opozoril na pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje tej važni sestavini organizacije ZN. Menil je, da vlo- ga UNCTAD postaja zelo velika zdaj, po nezadostnih rezultatih pariške konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, kajti v tej mednarodni organizaciji v okviru Združenih narodov naj bi se nadaljevali pogovori med razvitimi in deželami v razvoju. Tito je podčrtal tudi pomen čim tesnejšega sodelovanja med deželami v razvoju. Gamani Corea je v pogovoru naglasil vlogo, ki jo ima enotnost neuvrščenih držav za uspešno delo UNCTAD, sai na tem temelji tudi enoten nastop dežel v razvoju. 0 bolgarski politiki do makedonskega naroda SKOPJE, 8. •— Skopska založba »Naša knjiga* je izdala zanimivo knjigo »Poli-tka bolgarske delavske partije (komunistov) do makedonskega vprašanja v obdobju 1944-1948» makedonskega zgodovinarja Nikole Činga. To znanstveno delo je pomemben prispevek k zgodovinski osvetlitvi odnosa Bolgarije in njene partije do makedonskega vprašanja v prvih letih po drugi svetovni vojni. V tem obdobju je namreč bolgarska partija nedvomno priznala obstoj makedonskega naroda in pozdravila prvo državo Makedoncev v novejši zgodovini v okviru nove Jugoslavije. Takrat je uradna Sofija priznavala tudi Makedoncem v Bolgariji, zlasti v pi-rinskem delu Makedonije, pravico do svpbodnega narodnostnega razvoja, medtem ko so zdaj (pravzaprav od leti 1956 naprej) vse pravice makedonske manjšine v Bolgariji poteptane, saj je sedanje o-blasti na čelu s Todorom Živkovom sploh ne priznavajo, kakor tudi ne priznavajo makedonskega naroda. BRUSELJ, 8. — Zairski predsednik Mobutu bo v soboto 11. t.m. dopotoval v Belgijo, da bi se »zahvalil belgijski vladi za pomoč, ki jo je nudila Zairu med oboroženim spopadom v pokrajini šaba*. iiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiižimiiiiiiiiiiimmuitMiiiiiii OB PODPORI IZRAELSKIH VERSKIH STRANK Begin dosegel šibko parlamentarno večino Desničarski voditelj si še vedno obeta široko «narodno enotnost» ali vsaj širšo podporo TEL AVIV, 8. - Desničarsko vlado Menahema Begina bo podprlo 61 od 120 izraelskih poslancev. S tem tesnim izidom je dokaj nepričakovani zmagovalec političnih volitev zaključil prvi krog pogajanj za sestavo nove večine. Po pričakovanjih, ki so izhajala iz povolilnih izjav, sta desničarsko fronto «Likud» podprli obe verski stranki, zmernejša je prispevala 12 glasov, skrajnejša desničarska pa zaenkrat 4 od petih, vendar bo verjetno pristopil tudi peti poslanec. Kljub manjšemu številu poslancev od narodno - verske stranke, ki je do danes vselej sestavljala vladno koalicijo z laburisti, je več zahtev postavila versko napeta «fronta To-rah*. V glavnem vse zahtevajo večje upoštevanje židovskih verskih predpisov v izraelskem javnem življenju. Če k temu dodamo še domnevo, da bo novi šolski minister verski skrajnež, lahko sklepamo, da bo Izrael še strožje versko urejen kot doslej. Skromni, vendar zanj pozitivni, rezultat je Begin dosegel prav na dan svojega uradnega poimenovanja za šestega izraelskega ministrskega predsednika. Takoj po krajši slovesnosti pri predsedniku države Efraimu Kacirju je desničarski voditelj izjavil, da si bo v 21 dnevih, kolikor jih ima na voljo, da predstavi parlamentu novo vlado, prizadeval, da si pridobi širšo vladno večino. Po njegovih besedah naj bi preostali še dve možnosti: širok odbor »narodne enotnosti* s soudeležbo laburistov, načelovali bi mu seveda desničarji, ali pa razširitev že dosežene večine, h kateri naj bi pristopili arheolog Jadin s svojo stranko «DASH» (15 poslancev). K enotnosti in narodni vzajemnosti naj bi Izraelce silili vsesplošni državni interesi, drugačnim pogledom posameznikov in strank navkljub. Vendar pa se laburističnim voditeljem in, zaenkrat še, tudi predstavnikom »Demokratičnega gibanja za spremembe («DASH») razlike v nekaterih stališčih, še zlasti do palestinskega vprašanja, zdijo le prevelike. Beginova desničarska koalicija se namreč »odlikuje* po skrajni nepopustljivosti do kakršnegakoli vračanja arabskih zasedenih ozemelj in čo sporazumevanja s predstavniki »Organizacije za osvoboditev Palestine* (PLO), katere je novi ministrski predsednik imenoval kratko-malo za »morilce*. Vsekakor bo jutrišnji dan, ko se bo Begin sestal z laburističnim o-brambnim ministrom Peresom in s predstavniki stranke «DASH», vsaj delno razjasnil, če so bili Beginovi upi upravičeni, (bp) BUDVA, 8. — Danes se je končalo tridnevno srečanje jugoslovan skih in ameriških gospodarstvenikov. Osrednja .je ugotovitev, da so dobre možnosti za napredek gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Proces zaradi pokola v Kmečki banki KRITIČNO PREVERJANJE POZZANOVEGA PRIČEVANJA CATANZARO, 8. — Pred porotnim sodiščem v Catanzaru se je začel kritični pretres dosedanjih izjav Marca Pozzana, bivšega sluge zavoda za slepce Configliacchi v Padovi, bivšega Fredovega prijatelja in sodelavca ter enega od glavnih obtožencev za pokol v Kmečki banki, ki je doslej streljal s težkim topništvom proti obveščevalni službi. Preverjanje verodostojnosti Pozzanovih odgovorov je začel javni tožilec Mariano Lombardi. ki pa kot že z Giannettinijem. ni blestel po učinkovitosti in napadalnosti. Kljub temu je tožilec izzval srdito reakcijo Fredovega odvetnika Alberirrija, ki je uprizoril že običajen «show». Ko so v polemiko posegli tudi drugi odvetniki, je prerekanje zdrknilo skorajda na beznično raven in predsednik je le z velikim trudom spet vzpostavil red. Javni tožilec dr. Lombardi je po vrsti vprašanj o Pozzanovem pobegu opozoril obtoženca na nelogičnost njegovih odgovorov. Kako je mogoče, se je vprašal tožilec, da se je častnik La Bruna le po nekaj Pozzanovih odgovorih prepričal, da so milanski sodniki na zgrešeni poti in da so Kreda. Ventura in bivši sluga povsem nedolžni? Obtoženčev odgovor ni bil zelo prepričljiv, poudariti pa gre, da ga je Alberini, ki je vzrojil ob tej o-pazki javnega tožilca, rešil iz zagate. V ostalem je Pozzan vztrajal v svoji liniji in nadaljeval z ofenzivo proti obveščevalni službi istočasno 1 poskusom, da bi v največji možni meri razbremenil Fredo, Venturo in samega sebe. Pojasnil je, da je prišel na tajni sedež SID 10. januarja 1973 in da je prebil tam pet dni preden je pobegnil v Španijo. V tem okviru je poudaril, da ni izročil stotniku La Bruni lastnih slik za potni list kot naj bi tudi ne podpisal nobene zadevne prošnje. Pripomnil pa je, da je bila slika, ki so jo dali na potni list povsem enaka sliki na njegovi osebni izkaznici. - Ob tej trditvi je zopet posegel v razpravo odv. Alberini in zahteval naj javni tožilec začne sodni postopek proti stotniku La Bruni z obtožbo, da je sodeloval pri ponarejanju dokumenta. Odvetnikov cilj je bil prozoren: prekiniti ali celo odložiti obravnavo, ki naj bi jo nato združili z novim sodnim postopkom. Naklep je izpodbil dr. Lombardi, ki je samo zahteval od sodnega zbora zapisnik današnje razprave za morebitni nadaljnji postopek. Obenem je zahteval in dosegel, naj sodniki prosijo Španijo za vse gradivo o Pozzanovem bivanju v Madridu. Proces se nadaljuje jutri, (vtj BEOGRAD, 8. — Predsednik sirske vlade Khleifavvui je prispel danes na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Ob prihodu je izrazil zadovoljstvo, da se mu .je ponudila pniožnost za obisk v Beogradu, pohvalno pa je spregovoril tudi o razvoju dosedanjega jugo-slovansko-sirskega sodelovanja. Mednarodno posojilo «Crveni zastavi* BEOGRAD, 8. — V Jugoslovanski investicijski banki so danes podpisali kreditno pogodbo v vrednosti 1,3 mi-lijona dolarjev. Pogodbo so sklenili zastopniki »Crvene zastave* iz Kragujevca ter «Luxembourg - Italian Bank* iz Luksemburga in »Ciesalpi-ne Overseas Bank Ltd.» z Bahamov. Jugoslovanska avtomobilska tovarna bo. posojilo porabila za nakup tuje opreme za proizvodnjo gospodarskih vozil. Opremo bodo kupili v Italiji in ZDA. RAZPRAVA V DEŽELNI KOMISIJI ZA OSIMO V vseh predvidenih komisijah je nujna prisotnost predstavnikov Slovencev To velja še posebej za komisijo, ki bo določila meje bodoče industrijske cone na Krasu Po poročilu, ki ga je podal pretekli teden podpredsednik deželne-• ga odbora Stopper, se je včeraj v okviru posebne deželne komisije za izvajanje osimskih sporazumov nadaljevala razprava o predlogih, ki jih je deželni odbor v tej zvezi dal medministrskemu odboru za osimski sporazum. Kakor znano, gre za predloge v zvezi z vsebino, ki naj bi jih imeli delegirani odloki za izvajanje osimskih dogovorov med I-talijo in Jugoslavijo. Komunist Zorzenon je postavil zahtevo do vključitvi večjega števila predstavnikov tukajšnjih krajevnih ustanov in same dežele v predvidene italijansko - jugoslovanske komisije. Zorzenon je nadalje zahteval vključitev predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti in Kraške gorske skupnosti v mešano komisijo, ki > bo določila meje bodoče industrijske cone na Krasu. Socialdemokrat Lonza je predla gal, naj 1*1 za izvajanje osimskih Svet didaktičnega okoliša pri Sv. Jakobu Zahteva po slovenskem okraju Člani sveta didaktičnega okoliša pri sv. Jakobu v Trstu, zbrani na seji dne 8. junija 1977, se začudeno sprašujemo, kako je moglo deželno odbor-štvo za izobraževanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti predlagati razdelitev dežele v 18 šolskih okrajev, ne da bi vzelo v poštev upravičene želje in pravice Slovencev v deželi, ki so jih doslej izrazili v številnih spomenicah in resolucijah vsem izvoljenim organom v deželnih javnih upravah. Člani sveta ugotavljamo, da je omenjeno odbamištvo prezrlo bistvo naše dežele, da je namreč dežela s posebnim statutom nastala prav zaradi prisotnosti naše etnične skupnosti. Člani sveta ponovno poudarjamo, da samo samostojni šolski okraji za slovenske šole dajejo naši etnični skupnosti zadostne garancije, da bo naša mladina deležna pravilne vzgoje in izobrazbe. Zato člani sveta vabimo zgoraj imenovano odbomištvo, da izdelani predlog zamenja z drugim, ki bo v enaki meri u-pošteval pravice vseh državljanov v deželi, ker samo tak predlog bo lahko postal porok za mimo sožitje obeh narodov na tem ozemlju in za plodno medsebojno izmenjavo kulturnih dobrin. dogovorov sestavili točno določen rokovnik, do vključitve predstavnikov Slovencev v omenjeno mešano komisijo, pa je zavzel odklonilno stališče, češ da dežela Furlanija-Julijska krajina v njej zastopa že vse prebivalstvo dežele. Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je ponovno orisal pomisleke, ki jih i-ma njegova stranka glede industrijske cone na Krasu, vsekakor pa je zahteval, naj bo pri vseh pripravah na konkretno izvajanje dogovorov soudeležen tudi slovenski živelj na Krasu. Socialist Zanfagnini je naglasil, da je problem predstavništva Slovencev »realen* in je zahteval vključitev predstavnika Kraške gorske skupnosti. Načelnik svetovalske skupine KD Biasutti je deloma povzel Lonzovo tezo, češ da dežela na vseh ravneh in v vseh forumih predstavlja celotno prebivalstv Furlanije - Ju-l.jske krajine, in torej tudi Slovence, je pa predlagal, naj bi organiziral vrsto srečanj z vsemi krajevnimi ustanovami, da bi skupno pregledali vprašanja, ki se nanašajo na uresničitev industrijske cone na Krasu. Za čim širše zastopstvo vseh prizadetih skupnosti v »osimskih* organih se je zavzel tudi komunist Tonel, socialist Devetag pa je zahteval zagotovila glede sodelovanja predstavnikov Goriške. PO MNENJU SOCIALISTOV V mešani komisiji mora biti tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Zanfagnini je po seji posebne komisije, ki je 'razpravljala o sestavi italijanskega predstavništva v mešani italijansko-jugoslovanski komisiji za razmejitev proste industrijske cone na Krasu, izjavil, da bi moral: i-menovati v deželno komisijo poleg tržaškega župana, predsednika pokrajine ter predstavnikov sindikata in podjetnikov tudi predsed nika Kraške gorske skupnosti. To pa ne samo zaradi tega, ker je gorska skupnost neposredno zainteresirana za dogajanje na Krasu in bo o določenih problemih tudi soodločala, temveč tudi zato, ker predstavlja slovensko narodnostno skupnost, ki živi na Krasu in ki jo namestitev industrijske proste cone od blizu zadeva. Socialistična stranka se zato ne strinja z deželnim odborom in KD glede izbire predstavništva. vse ženske na odločen odgovor, ki naj bo obveza za pridobitev zakona, ki bo odpravil skriti in ma-zaški splav. V Rižarni filmi o španski državljanski vojni Danes in jutri bodo v okviru fotografske razstave »Španija 1936 -1939, slike in informacije o vojni* predvajali v Rižarni dokumentarne filme 6 španski državljanski vojni. Program, ki ga je pripravil pokrajinski filmski arhiv ARCI je sledeč: danes ob 17. uri Luis Bunuel «španija 1936» in Joris I-vans »Španska zemlja*, jutri ob 17. uri pa Frederic Rossif »Umreti v Madridu* in spomini v verzih Rafaela Albertija »Leta niso minila*. ZA VPIS V POKLICNI SEZNAM Sestanki Kmečke zveze po vaseh Kmečka zveza nadaljuje vrsto sre- čanj s krajevnimi kmetovalci o vprašanju vpisa v uradni seznam kmetijskih podjetnikov. Danes, 9. t.m., bo sestanek ob 21. uri v gostilni v Šempolaju, jutri, 10. t.m., ob 21 uri v prosvetnem društvu v Lonjerju. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Nove naprave za izdajanje dokumentov Včeraj so na tržaški trgovinski zbornici slovesno predali njihovemu namenu nove avtomatizirane naprave za izstavitev podatkov o 17.000 trgovinskih družbah in 0.000 obrtniških podjetjih. Ta »anagraf-ska* služba je povezana z deželnim elektronskim centrom v Ul. sv. Frančiška in bo zmanjšala na minimum vsako iskanje podatkov. Slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki zainteresiranih sektorjev, spregovorili pa so predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, deželni odbornik za finance dr. Tri-pani in dr. Maggi, s koordinacijskega urada deželnega elektronskega centra NA POBUDO SVETOVALCA SSk STOKE V zemljiškoknjižnih ura dih tudi slovenski uradniki Ustrezni zakonski predlog je bil po krajši razpravi sprejet soglasno Prva stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Ginaldi, je na včerajšnji' seji soglasno sprejela, z nekaterimi popravki, zakonski predlog predstavnika Slovenske skupnosti D. Štoke o dopolnilu deželnega zakona, ki urejuje delovanje zemljiškoknjižnih uradov. Seje se je udeležil tudi odbornik Tripani. V obrazložitvi zakonskega osnutka je svetovalec Štoka naglasil, da zadeva poslovanje zemljiškoknjižnega urada vsakodnevno življenje-vsega deželnega prebivalstva, še posebej prebivalstva slovenske narodnosti. Zato je dežela dolžna poskrbeti, da bo v zemljiškoknjižnih uradih, ki spadajo v njeno pristojnost, nameščeno tudi osebje s popolnim obvladanjem slovenskega jezika: zelo številni vpisi v zemljiškoknjižnih u-radih so namreč prav v slovenščin ni. Tako bodo odpravljene številne nevšečnosti, je še dejal Štoka, hkrati s tem pa bo Slovencem priznana pravica, ki jim pripada tako kot lastnikom nepremičnin, kot pripad- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STOPPERJEVO POROČILO DEŽELNEMU ODRORU Za nekatere industrije v krizi se obeta možnost hitre rešitve Utemeljeno upanje za tovarno Vetrobel, za Rreher-Triesle in za obrat Catza Rloch • V Miljah bodo zgradili trajekt za Tržaški Lloyd • Tržaška- tv tun uurovalcev krvi bo L. Ofl.31) v ki- nodvorani CrisUllo kulturni program s sodelovanjem, .študentov -zavoda S. de SttnrinoeHt---------?........•- no 38 mili Protest Zvez« žensk ob zavrnitvi zakona o splavu Tržaški pokrajinski odbor Zveze žensk Italije je v zvezi z izidom glasovanja o zakonskem -osnutku, ki urejuje splav, objavil dvojezični letak. V njem Zveza žensk izraža ogorčenje ob neodgovorni in mračnjaški odločitvi skromne večine senatorjev'. Ženske bodo morale ponovno plačati težak davek političnim zakulisnim spletkam. Zavrni tev pomeni zaničevanje traged'i žensk in skrajno neupoštevanje njihovih hotenj. Letak nadalje poziva Na včerajšnji seji deželnega odbora je podpredsednik Stopper poročal o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi s krizo, ki je zajela nekatere industrijske obrate na Tržaškem. Glede bivše steklarne Vetrobel, ki jo je prevzela družba SfliT, je Stopper dejal, da bo vprašanje njene preusmeritve na novo proizvodnjo lahko rešeno v razmeroma kratkem času. Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je namreč privolil v to, da se družbi priznajo hkrati finančni prispevki po vsedržavnem zakonu št. 464, in. prispevki, ki jih je SIRT dovolil Krožni sklad za gospodarske pobude: Tako še bo malu vseh 55.(1 delavcev bivše stek-, v dopolnilni bfe ;ajm, Tanko vrnilo na delo. Za pre-osnovo Obrata bodo investirali skuji- v soboia nrmrn vm? ■sesni- UrskeriiHtmžku : cmeetivg^ -pbsve- obrata bode milllinmiiiliiiiilillilllllllllililllimniMinilllllliiiiliitlliifUiniiiiiiiiitimiiiiiiliiiiilliiiiiiliitniiiiiiiiitiiiiii S seje deželnega komiteja in kontrolne komisije KPI KPI UGODNO OCENJUJE ZAČETEK POGAJANJ NA DEŽELNI RAVNI KPI se zavzema za drugačno politično ureditev, za hitro obnovo dežele ter za nadzorstvo pri izvajanju osimskih sporazumov V ponedeljek se .je v Trstu sestal deželni komite ter nadzorna komisija KPI. Po proučitvi poteka in pomena pogajanj na vsedržavni ravni za dosego programskega sporazuma, so člani deželnega komiteja ugotavljali pomenljivo dejstvo, da so po petkovem srečanju deželnih tajništev demokratičnih strank stekla pogajanja za dosego sporazuma tudi na deželni ravni. S tem v zvezi je delegacija KPI že nakazala svoja stališča in zahteve, ki jih je komite na \a nedeljkovi seji potrdil. KPI nagluša tri vprašanja: zavzema se za spremenite v politične ureditve in struktur deže- le, za drugačno zakonodajo, ki bi zagotovila hitrejšo obnovo in razvoj prizadetih krajev naše dežele, ter za. politična jamstva in nadzorstvo pri izvajanju osimskih sporazumov. Okrog teh vprašanj se bo razvila razprava in okrog njih bo treba iskati ustrezen sporazum med strankami. Tega cilja pa komunisti ne bodo zasledovali prav za vsako ceno, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je deželni komite partije izdal ob zaključku seje, pač pa bodo zahtevali, da bo ta sporazum u-strezal stvarnim potrebam prebivalstva, Komunisti nadalje naglaša-jo nujnost določitve jasnega deželnega gospodarskega načrtovanja, v okviru katerega je treba vključiti vse posege za obnovo dežele ter za izva.jan.je italijansko-jugoslovanskih sporazumov. Le na ta način bo mogoče sprožiti proces družbeno gospodarskega razvoja naše dežele. Čimprej je treba v deželi ustanoviti komprenzorije, ki bodo pooblaščeni in usposobljeni za načrtovanje. takoj pa ie treba, po mnenju komunistov, a^uogočitj gorskim skupnostim in krajevnim upravam uspešno delovanje. V ta namen .jim je treba seveda zagotoviti ustrezna sredstva, pristojnosti in inštrumente, ki bodo ustrezali sedaniemu položaju in potrebam Ni namreč dopustno, pravijo komunisti, da bi pomanjkanje teh inštrumentov in osebja, ali pa da bi ponovna oživitev kakih centralističnih teženj za-vrla vse, kar je levica pridobila z dosedanjim enotnim bojem. Komunisti nadalje menijo, da je treba premostiti določena stališča zaprtosti, ki so označevala predvsem zadržanje KD v nekaterih krajevnih upravah in ki so privedla do zaostrovanja odnosov ter celo do razpusta občinskih svetov. Poročilo deželnega komiteja KPI se zaključuje s pozivom vsem članom partije, naj okrepijo svojo mobilizacijsko dejavnost. Vpis v otroške vrte« ONAIRC Starši lahko vpišejo svoje otroke v vrtce ONAIRC tržaške pokrajine za šolsko leto 1977-78 27., 28. in 29. junija od 14.30 do 15.30 ter v četrtek, 30. junija, od 8.30 do 12.30. Za prvi vpis bodo morali starši izpolniti u-strezne formularje in izročiti rojstni list, potrdilo o cepljenju in drugo dokumentacijo, če imajo pogoje za preferenčni vpis. Prednost bodo imele sirote, sinovi invalidov in za delo nezmožnih, sinovi brezposelnih, številčnih družin in ločenih staršev. Septembra bodo potrdili junijske vpise in pregledali prošnje za o-prostitev plačevanja vzdrževalnine. V sekcijah, kjer bo nad 35 otrok bo oposebna komisija (starši in predstavniki ONAIRC) določila seznam otrok, ki ne bodo sprejeti. Ustrezne lestvice bodo razobesili v vseh o-troških vrtcih. pa bo trajal približno 18 mesecev. SIRT bo proizvajala specialna jekla — v sodelovanju z istoimenskim obratom v videmski industrijski Coni — in bo lahko dobavljala tržišču za. 130 - 140 milijard lir proizvodov na leto. Stopper se je nato dotaknil vprašanja bivše pivovarne Dreher in tovarne nogavic CaTza Bloch. V obeh primerih, -je dejal, se vprašanja bližajo rešitvi. Nova družba Dreher -Trieste, kateri je priskočil na pomoč Krožni sklad, bo investirala v nov obrat v Žavljah 9 milijard lir. Nakupila je že potrebno zemljišče, ki je bilo poprej last FIAT, in sedaj pripravlja načrte za gradnjo nove tovarne. Proizvodnja nove tovarne bo usmerjena predvsem v tujino, in zlasti na tržišče ZDA. Kar zadeva Calza Bloch, pa se nadaljujejo pogajanja med predstavnikom tovarne «Calzificio De Nardi* iz Coneglia-na Veneta ing. Pinijem in deželno finančno družbo Friulio ter z nekaterimi drugimi partnerji, ki bodo sodelovali pri glavnici novega podjetja. Na koncu je Stopper obvestil člane deželnega odbora, da je minister za trgovinsko mornarico Ruffini u-radno sporočil tržaškemu parlamentarcu Belciju, da je izvršni odbor Tržaškega Lloyda odobril predlog pogodbe z miljsko ladjedelnico »Alto Adriatico* o gradnji mešanega trajekta, ki bo vzdrževal redne zveze na Jadranskem morju z izhodiščem v Trstu. Trajekt bo povezoval izmenično glavna italijanska in jugoslovanska pristanišča na Jadranu in bo lahko sprejemal na krov razne blagovne pošiljke, kontejnerje in tovorna vozila. Trajekt bo stal 14 milijard 200 milijonov lir in bo opravljal po 50 voženj na leto. V italijanskih in jugoslovanskih pristaniščih bo zbiral blago, namenjeno v Trst za nadaljnjo odpremo v čezmorje. V ČASNIKARSKEM KROŽKU Srečanje o pisatelju H. P. Lovencrafiu čen ameriškemu pisatelju H. P. Lo- proces preosno « fantastike, grozote in skrivnosti. Sobotno srečanje bosta ob ll. otvori-' la kritika Gianfranco de Turris h Sebastiano Fusco. Drugi predavatelji bodo prof. Gillo Dorfles. prof. Ernilio Servadio, dr. Dirk W. Mo-sig (docent na fakulteti za psihologijo «Georgia Southwestem colle-ge*) in prof. Alfred Galpin. Molotovke proti sedežu UIL pri Domju in «Lotta Continua* Danes praznujeta na Proseku 50-letnico poroke VIDO in IDA GRILANC Še mnogo zdravih let jima želijo sin in hčeri z družinami. Danes praznujeta 50-letnico skupnega življenja IDA in VIDO GRILANC Čestitajo jima brata Andrej in Milan z ženama ter nečaki z družinam'. Tržaško demokratično javnost so včeraj pretresli novi atentati fa- šističiuh zlikovcev. Že drugič v kratkem času so odvrgli zažigalne bombe proti sedežu organizacije »Lotta continua* v Ul Molino a vento. molotovko pa so odvrgli tudi proti sedežu patronata UIL v industrijski coni pri D;mju. Sindikalni in politični sedeži so torej bili še enkrat tarča desničarskih skrajnežev, ki bi radi skalili mir ter ustvarili vzdušje napetosti v našem mestu. Pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL je ob tem izdalo poročilo, v katerem naj odločneje obsojajo ponovne napade ter zahtevajo takojšnje riajstrož-je ukrepe proti previ atniškirn skupinam, ki imajo fašističen pečat, pa čciudi delujeftcc raž.ličnfh Smereh. Sindikalne1'- organizacije bbe-nem pozivajo delavstvo k budnosti in dosledn, obrambi pridobitev dosedanjega težkega političnega ~in sindikalnega boja. Napade je obsodila tudi »Lotta Continua*, ki je v posebnem poročilu obnovila zahtevo po zaprtju fašističnega sedeža v Ul. Paduina. «Lotta Continua* nadalje Ugotavlja, da fašisti lahko nemoteno nadaljujejo svojo kriminalno 'dejavnost v našem mestu. Ob tem navajajo dejstvo, da so ob prejšnjem napadu na njihov sedež spoznali in prijavili nekega aktivista fašistične mladinske organizacije »Fronte della Gioventu*, vendar proti njemu naj bi še ne podvzeli ustreznih ukrepov. Sinoči v poznih urah so odvrgli zažigalne bombe proti sedežu MSI v Ul. S. Lazzaro ter sedežu fašističnega sindikata CISNAL v Ul. Crispi 5. nikom slovenske manjšine na osnovi republiške ustave. Poleg- odbornika Tripanija, ki je zavzel pritrdilno stališče do štoko-vega predloga, so v razpravo posegli komunist Colli, socialist Zanfagnini in socialdemokrat Lonza. Sprejet je bil popravek, po katerem bo dežela poskrbela za namestitev tudi osebja nemškega jezika. Člani našega SSC v televizijski verziji Stuparicheve povesti Druga televizijska mreža je sinoči ob 20.50 prenašala prvi del dramatizirane povesti Gianija Stupari-cha v priredbi Lucia Battistrade, Franca Giraldija in Lucille haks, v režiji Franca Giraldija in s scenami ter kostumi Sergia d’Osma. Poleg cele vrste mladih italijanskih igralcev, med katerimi Laura Lenzi (Edda), ki igra vodilno vlogo, nastopajo v delu tudi člani Stalnega slovenskega gledališča v Tr-. stu Jožko Lukeš, Miranda Cahari-ja, Mira Sardočeva, Dušan Jazbec in Zlata Rodoškova. Jožko Lukeš igra šolskega ravnatelja, Dušan Jazbec Eddinega očeta, Mira Sardočeva Eddino mater in Miranda Ca-harija mater enega od Eddinih sošolcev. Zgodba se dogaja v Trstu leta 1913, v času, ko je, nedavno izdani zakon dovoljeval dekletom, da so se po opravljeni maturi na moškem liceju vpisale na univerzo. Edda Marty, dunajsko dekle, ki je s starši živela v Trstu, je bila edina, ki se je vpisala v 8. razred tedanje moške gimnazije. Že samo to dejstvo je vneslo v moški razred novo vzdušje, ki ga je v bistvu pogojevala Edda s svojo pojavo in tudi s svojimi za tiste čase samosvojimi idejami. Dečki ji niso bili v lem dorasli, vendar jih je Eddina prisotnost spodbujala, da so ss začeli kazati v vsej različnosti svojih značajev, pri čemer je imela se-veda besedo tudi politika v ozračju tedanjega italijanskega ireden tizma. Včerajšnji prvi del s- je zaklju čil z Eddinim odhodom v Budimpešto in v Avstrijo k bolni sestri Heduiigi, ki tudi umre, a še prej v intimnem razgovoru roti Eddo naj ohrani svojo neodvisnost in pametno izrabi življenje. Delo je bilo de{no posneto na Krasu, v dolini Glinščice in v ne katerih mestnih predelih. Glasbeno opremo v slogu takratnih let je pripravil Luis Bacalov. V sinočnjem prvem delu igre je izstopala predpser.i Laura Lenzi kot osrednja osebnost s prikupno pojavo in igro, lep delež je odpadel tudi na vse naše igralce v vidnih vlogah, zelo dobro pa so izbrane tudi druge nastopajoče osebe, zlasti Eddini sošolci. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. Gledališča Šolske vest AVDITORIJ Danes, 9. junija, ob 20.30 (zaključek ob 23.30) »LA FAMIGLIA DELL’ANTIQUARIO», Carla Goldonija. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bianchi, G. Galavotti in A. Buonaiuto. Režija Furio Bordon, scene in kostumi Ser-gio d'Osmo. Abonmajski odrezek št. 8. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Pasaža Protti. VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za jutrišnji (ob 21. uri) in sobotni (ob 18. uri) koncert. Ves spored bo posvečen Ludvvigu van Beethovnu ob 150. obletnici smrti. Dirigent Ralf Weikert, solisti Gabrielle Fuchs, Karl Markuš in Kurt Rydl. Osnovna šola «Primož Trubar« Pr* redi zaključno prireditev danes, 9- J® nija, ob 20.30 v kinodvorani v Baz®vl' jei. Vljudno vabljeni! Učenci srednje šole »Fran Levstik1 vabijo na zaključno šolsko priredit®*' ki bo danes. 9. t.m., ob 18. uri n Proseku. Obveščajo tudi, da bo šols* razstava odprta od 11. t.m. do vklj1* no 15. junija od 9. do 12. ure v J® skih prostorih na Proseku in v ®' Križu. Srednja šola »Igo Gruden« v JJ* brežini vabi na zaključno šolsko Pr reditev, ki bo v nedeljo, 12. ju®/ ob 16.30 v občinski telovadnici v n brežini. PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* vabi člane, starše in prijate- lje na recitacijsko - glasbeno prireditev ob zaključku dramskega tečaja, ki bo danes, 9. junija, ob 20.30 v društveni dvorani na stadionu 1. maj. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 9. junija SV. REŠNJE TELO, PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52. — Dolžina dneva 15.36. — Luna vzide ob 1.26 in zatone ob 13.50. Jutri, PETEK, 10. junija MARJETA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23,8 stopinje, najnižja 18, ob 13. uri 23,8 stopinje, zračni pritisk 1018,6 mb, lahno narašča, vlaga 60-odstotna. veter jugozahodnik 17 km na uro, nebo 4/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. junija 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 78-letni Giovanni Quat troechi, 72 letna Gemma Miani vd Lorenzini, 73-letna Maria Busich vd Cappelli, 53-letni Franco Sbrana, 69 SEIKO Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/7509&O Tehnični servis SEIKO z garancijskim listom. vr*- Urarna in zlatarna tAU RENTI Trst — Trieste Largo Santorin 4 - tiišKii nVtf - .S,- letni Giovanni Arbanassi, 69-letni Er-manno Draghicchio, 47-letni Romano Baldas, 69-letni Giacomo Bisiacchi, Enletni Augusto De Luca. 73-letni Ferdinando Buttolo, 73-letni Giuseppe Giorgini. M0! iNfeV w ni 7 iv. NEPREDVIDENO ASFALTIRANJE CESTE TRŽAŠKA POKRAJINA ZA DELO Tržaška pokrajinska uprava sprejme na osnovi Izbirnih preizkušenj v nestalni stalež strojepisce - stenografe in strojepiske - stenografinje z minimalno stenografsko hitrostjo 85 besed na minuto. Kandidati v starosti od 18 do 30 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon) morajo imeti diplomo srednje šole 1. stopnje. Prošnje na kolkovanem papirju sprejemamo do 12. ure 16. junija 1977. Kandidati lahko prejmejo vse informacije na uradu za osebje pri pokrajini, Ul. Geppa 21, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Na avtocesti pri Sesl.janu, nekako v višini hotela «Pri sedmih prikolico, ki je prevažala katran krog 14.30 prevrnila cisterna s prikolico, ki je prevažala katram za podjetje Girardini iz Vicenze. Mladi šofer težkega vozila, Stefa-no Ferron iz Vicenze, ki se je na srečo izmazal brež najmanjše praske, je agentom prometne policije in gasilcem izjavil, da ga je med vožnjo v smeri Vidma nenadoma zaneslo na dolgem ovinku, teža prikolice - pa je opravila ostalo. Prednji del je dobesedno zajahal razmejitveno ograjo »guard-rail* ter ga izrul v dolžni osemdesetih metrov. Po tej divji vožnji je prikolico zaneslo na drugo stran cestišča, kjer se je prevrnila. Iz nje je začel uhajati katran, ki je v kratkem preplavil cestišče. Uslužbencem cestnega podjetja ni preostalo drugega, kot da so preplavljeno cestišče posuli s peskom ter ga dejansko še enkrat asfaltirali. Dalj časa je bila cesta zaradi tega zaprta in promet so morali preusmerjati drugam. Precej časa so se morali truditi tudi gasilci, da so pod vodstvom podčastnikov Cocianija in Godine odklopili prikolico, jo postavili na kolesa ter odpeljali na parkirišče bližnjega motela AGIP. medtem ko so prednji del odpeljali uslužbenci podjetja za cestno pomoč v Benetke. Po prvih cenitvah presega škoda nad 20 milijonov lir, ne upoštevajoč pri tem tovora. PREKOP GROBOV Tržaška občina obvešča, da bodo na področju XX, oddelka tržaškega pokopališča pri Sv. Ani prekopali grobove umrlih v dobi 22. marca 1963 do 22. junija 1964. Kdor je zainteresiran za ohranitev in prenos posmrtnih ostankov drugam, naj se obrne na urad pokopališča v Istrski ulici štev. 206 ali pa na občinski urad za javna dela (Prehod Costanzi štev. pokopališče, oddelek II. ter odsek XII. 2/4. nadstropje soba štev. 427) najpozneje do 30. junija od 8. do 11. ure. V nasprotnem primeru bodo posmrtne ostanke prenesli v skupno kostnico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - ULICA F. FILZI 10. - TEČAJI VALUT V MILANU „ DNE 8. 6. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 883,50 855.— 1523.— 350.— 178.— 24.- 372.— 52,10 820.— 356.— 143.— 197.— 162.— 22,- 23.70 46.- 46.- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi AVTO FORD TAUNUS Caravan M 17 — zelo dobro ohranjen prodam. Zaletel Franc — Stanežiče 52 — 61210 Ljubljana — Šentvid. Razna obvestila _ «»• ŠD Sokol in SPD 1. Gruden .. brežina organizirata 11. in 12. ju™r društveni praznik na odbojkarske®, grišču. Na sporedu bo tudi turnir in plesna zabava. Igral b® sambel Iga Radoviča. DOMSKA SKUPNOST Dijaškega doma «Srečko Koso" vel* v Trstu priredi danes, 9. junija, ob 20.30 ZAKLJUČNO PRIREDITEV Spored: Muca copatarica v & vedbi osnovnošolcev Nastop harmonikarjev Glasbene matice Mešani zbor «Slavec> iz Ricmanj Folklorni plesi Družabnost Vabimo vse prijatelje doma! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Sezona 1976 - 1977 BALETNI NASTOP Pedagoški prikaz študija Pedagoga: NADA KRIžMANČI' ČEVA in JANEZ MEJAČ V drugem delu bo nastopil® skupina solistov pod vodstvo® JANEZA MEJAČA. V nedeljo, 21. t.m., ob 17. v Kulturnem dqmu v Trstu. Kino . Ariston Zaprto zaradi popravil- ^ ™ Mignon 16.00 «R cibo degli Jl| Barvni film. m Nazionalc 16.30 «Oedipus Orca*. TJL Niehaus in Gabriele Ferzetij-.. povedan mladini pod 18: Barvni film. Grattacielo 16.30 »Le nuove aW*» re di Furia*. Barvni film. Penice 16.30 »Liebes lager*. Pret>% dan mladini pod 18. letom. Bsr 1 j. film. P l! Excelsior 16.00 »Maladolesoenza*- ,(f Jonesco in Lara Wendel. Prej® dan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 »Bestiaiita*. PrepoV fil® mladini pod 18. letom. Barvni -* Ritz 17.00 «La ragazza del ,ye^ matorio*. Linda Blair. PrepovfL l rv» 1 n a! i i-\ • ,-v rt sl 1 (1 lnTnrv* DnrVlll mladini pod 18. letom. Barvni^ Aurora 16.30 «Tutti possono afrl j^e tranne i poveri*. Enrico M™ šano, Barbara Bolichet. , Capitol 16.30 «Thrilling — Aut® rosso sangue* Franco Nero. vedan mladini pod 18. Barvni film. le®1* Cristallo 16.30 «11 gobbo di L°n ^ l( Gunther Štolf. Prepovedan ®‘a pod 14. letom. Barvni film- m ................ ” M ji Moderno 16.30 »Lager sadis*. ren. Prepovedan mladini PP® letom. Barvni film. Eilodra m matico 16.15 «Sole, seS, p pastorizia*. Prepovedan mladi11* , 18. letom. Barvni film. o( Ideale 16.00 »I quattro caV™rf delTApocalisse*. Fabio Testi. ^ ni film. , ^ Impero 17.00 »Je taime rn0' gj/f plus*. Joe Dallesandro. Prepe*,^ mladini pod 18. letom. Barvni ^ Radio 16.00 «L’Anticristo». M® rer. Barvni film. fi > Vittorio Veneto 15.45 «Operazk®|d< y n rtK, Dnino T O II rf nOrj ^ sebud*. Peter Lawford, Dauphin Barvni film. Abbazia 16.00 »Assassinio sull Clint Eastwood in George KeVy f r4i*n lfi //I q oinianfiiro 6 trt' Astra 16.30 »Le avventure e V mori di Scaramouche*. Ur s®® dress. Barvni film. . j? Volta (Milje) 17.00 »Perchč »^ de un magistrate*. Franco Francois Fabian. Barvni I*1 Izleti A Združenje UNION prireja v ljo, 12. junija, dva izleta: ^ 9^ JESENICE - KRANJSKA G°*lrf drugega v MOJSTRANO PERIČNIK. ' Informacije in prijave pri , f nju Union v Ul. Valdirivo 3® 64459, od 17.30 do 19.30. Prispevki d® V spomin na Maria Lovrih® n y je Marino Bandi 5.000 lir za ‘ lentin Vodnik. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše draR® DOLORES ZOBEC roj. STANISSA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, A skemu zboru in tistim, ki so na katerikoli način počastili spomin. Žalujoča družina ZOBEC Boršt, 9. Junija 1977 ■ PO STATISTIČNI SLUŽBI MESTNIH REDARJEV V zadnjem letu na Tržaškem 8e je kava podražila za 104% ^ večje podražitve so zabeležile nekatere vrste sočivja in ribe .Statistična služba mestnih redarja je objavila mesečno poročilo o »•banju cen živilom ^°bno t fetev, kasneje pa ™ vaščani in predstavniki KPI. j-^tek bodo igre ža otroke, večer •- posvečen Španiji. Ob 19.30 bo j<)Vf C0boto ob 19- zbora Vesna iz Križa in Can ffre Triestino. ob 21. uri bodo .jf i|) ___ . . „_m. ' m L° doprinosu komunistov za reši-0 (l države, Andrea Geremicca, C CK KPI, in dolinski župan Švab. Sledil bo nastop an-fjja Nuovo Canzoniere Italiano. Cfdeljkov popoldan bo ponovno po-l»Ceh najmlajšim, ob 18. uri pa se 'g ((^fiela manifestacija ZKMI, ki C? končala s predvajanjem doku-X,“- Triestino, ob 21. uri . ili dokumentarec o Gram-iV* ob 40. obletnici smrti. V ne-i|/)° bo ob 18. uri koncert ricmanj-“ Sodbe na pihala, ob 19.30 bos-Sovorila o vlogi krajevnih uprav ✓ S, s, ?; / & n-' t i cen živilom v prodaji na v - na Tržaškem. Poročilo na-«Ja cene, ki so našim gospodinjam ubr° znane, tako da ne bi bilo ,fba na tem mestu pogrevati ar-r®enta, ki je vsak dan prisoten ®komur, ki mora skrbeti, da bo s »co na razpolago varno prispel do Trojega v mesecu. Bolj zanimivo P j.e primerjati podatke, ki se Vnašajo na stanje konec letoš-(J*Sa maja, s podatki o stanju pred t® ^etx3m- se pravi ob koncu ma-» 1976. l ^Primerjavo pridemo tudi do ne vit® r*h morda nepričakovanih ugoto JV: tako na primer, da se v zad itavi 'etu P° P°v*aanju cene ni po *e7.» na prvo mesto kava, tem J čisto navadna cikorija (solata), 6čil - cena je od lanskega maja skočila s 308 (navedene cene so Prečne) na 800 lir kilogram, se švi za 159,7%: drugo mesto je Jj zasedla vrsta zelenjave, in I er korenčki, ki so se podražili na 1062 lir kg, se pravi za Pražena kava je zasedla .‘le mesto: njena cena je namreč Skočila s 4.782 na 9.768 lir kg, to k. Za 104,3%, Sledi navadna solata, tere cena se je povzpela s 750 j. 1432 lir kg, to je za 90,9%. j, ruge zanimive primerjave se nu-J® Pri naslednjih blagovnih vrstah: u .* poprečna cena 1976 1221, po-ffipa cena 1977 2054 lir kg (+68%), i+L sir Prve izbire 4104, 6875 lir kg '05%); parmezan prve izbire - 8217 lir kg (+56%), bolje vr-£ rjža v zavojčkih po 1 kg 545, i+ <96 lir (+46,1%); sveže goveje s kostmi 1176, 1665 (+41,6%); J «lateria» 3300, 4358 lir kg (32,1 L sto); sir »stracchino* 2433, 3133 \kg (+28,8%). t^ebne podražitve je statistična mestnih redarjev, zabeležila l ribali v prodaji v tržaških ri-u^iiah. Tako so se na primer ciplji l, lanskega leta podražili z 869 na 98 lir kilogram, to je za 151,9%. PRI SV. ANI Petdnevni praznik komunističnega tiska Jjč jutri do ponedeljka bo na o-ty*6tn igrišču pri Sv. Ani (Ul. ffjja — Domus Civica) praznik ti+a in Dela, ki ga prirejajo sek-s,,KPl od Sv. Ane, iz Škedjna in Spored je iz-Oo boeat. Jutri ho ob 17. uri bo razgovor °ril Ignazio Delogu, ob 21. uri ?odo predvajali dokumentarec. uri bo koncert pev- PD »KRAŠKI DOM» REPENTABOR Pjkedi gostovanje amaterskega ja PROSEK - KONTOVEL v joto, 11. t.m., ob 21. uri na , 0rišču Kraške hiše v REPNU čramo Jožeta Zemljana »ODLOČITEV* ^•žija: Stane Raztresen Vabljeni! Obvestilo Sindikata slovenske šole V dvorani Narodne in študijske knjižniče v Ul. sv. Frančiška 20/1 bo v ponedeljek, 13. junija, ob 19. uri seja koordinacijskega odbora šolskih in zavodnih svetov. Na dnevnem redu bo vprašanje slovenskega šolskega okraja. Razpis natečaja za tri mesta v pomorski stroki Tržaška pokrajina je razpisala natečaj za tri mesta na plovilu navtičnega zavoda, in sicer tehnične pomočnike za upravitelja čolna, za strojnika in za mornarja: Pogoji za pripustitev k izpitu so: italijansko državljanstvo, nižješolska izobrazba (dokončana šola 1. stopnje), več kot 18 let in manj od 30 let, razen v primeru zakonskih izjem in vpis v plovne sezname. Poleg tega mora biti kandidat za upravitelja usposobljen za vodjo čolna, strojnik pa za pomorskega mehanika II. stopnje. Podrobnejše informacije o plači, sta-ležu, rokih in vsem ostalem dobijo kandidati v uradih tržaške pokrajine, Ul. Geppa 21. Seja mladinskega odbora SKGZ V kratkem sestanek l mladinskimi predstavniki strank . V domu »Andrej Budal* v Štandre-žu se .je v torek zvečer sestal Mladinski odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze. Predvsem je bil na seji govor o mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji; odbor si je za dal nalogo, da bo omogočil čim večjemu številu mladincev iz zamej stva, da se udeleži dela v brigadah, predvsem v Brkinih in v Posočju. Obenem namerava odbor prirediti nekaj srečanj z brigadirji, na kate rih bi nekateri člani odbora pred stavili življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, seveda posebnim poudarkom na problemih mladih. Na seji so mladinci razpravljali čimbolj učinkovitih oblikah delova nja ter so si porazdelili delo osnovi resorjev. Tako bo odslej vsak član prvenstveno skrbel za določena vprašanja. Glede kratkoročnega programa, ki ga je sprejel odbor, velja omeniti, da se bo širša delegacija članov odbora konec junija v Ljubljani srečala s predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, da bi prišlo do boljšega poznavanja medsebojnih vprašanj ter da bi postavili temelje za tesnejše sodelovanje. Odbor je poleg tega sprejel sklep, da bo v kratkem sklical sestanek z mladimi predstavnik; ZKMI - FGCI, ZSMI -FGSI in SSk. Ne nazadnje gre pod črtati, da bo zadnjo nedeljo v ju niju mladinska delovna akcija za u-reditev trim — steze pri Pevmi na Goriškem. s. k. GORIŠKI DNEVNIK NA POBUDO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA 9. |unl|a 1977 V OKVIRU OBČINSKE VINSKE RAZSTAVE V BORŠTU SO NAGRADILI NAJBOLJŠE VINOGRADNIKE Damjan Maver nagrajen za črno vino, Angel Kraljič za belo V okviru praznika vina v Borštu je bilo v ponedeljek tudi nagrajevanje letošnje občinske razstave vin, ki je bila pred mesecem v Dolini. Prisotne je pozdravil občinski odbornik Drago Ota, ki je pohvalil delo občinske komisije za vinogradništvo, ki je moralo med 42 predloženimi vzorci izbrati samo 20 vin za razstavo. To je nedvomno pripomoglo, da so bila vina ha letošnji raz- Damjan Maver stavi boljša, kljub vinski letini, ki ne spada med najboljše. Ota je o-menil potrebo po sestanku med komisijo in gostilničarji, kj v večini ne kupujejo domačih vin, ter poudaril, da se mora doseči skupen jezik v prid ene in druge kategorije in v zadovoljstvo gostov naših gostiln. Izrazil je zadovoljstvo, da sta se v osmicah izboljšala kakovost in pristnost vina in dodal, da se je treba v tej smeri potruditi, da se bo pridelek še izboljšal. Na koncu je glede gradnje industrijske cone na 11., 12. In 13. junija ŠAGRA NA KRMENKI V SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI KULTURNO - ZABAVNA IN ŠPORTNA MANIFESTACIJA ^‘roditelja sta p. d. Igo Gruden in š. d. Sokol k3Mj° prireditev, ki jih v le-i Jehi letu nameravata organizira-V °Svetno društvo Igo Gruden in društvo Sokol, sodi tudi Vri11.0 - zabavna in športna mani-tv+ia to soboto in nedeljo. lil, tadevni organizatorji imajo te Ijlo rt ’.n imeli so ga tudi veliko šte-gLj pred tem — dela čez glavo. rim točkam zamišljenega 'C»a se bo treba celo odpove-!VtUrnirju v balinanju!) zaradi \Q?°ninega odziva mladine za „7 Pri urejevanju prireditvene- •^jStorEi. Kot se to pogostokrat 1,1 oh’ se je dela v večernih urah Jfcp Sv°ji zaposlitvi lotevala le J r 4 zanesenjakov in nismo daleč N * .'Ce- ko trdimo, da so to po J upriliki eni in isti garači. Vsaj Ntlj. jim radi ob tej priložnosti A„abrav°. fantje! jj+izator upa, da bo s to pri-,, 1° zbral del sredstev, ki so 'aL turen uei srcusicv, tvi ov if0°na za to, da b; se realiziral JV Ustavljen načrt prosvetnega \n.a Igo Gruden. Gre tudi za ° urec*itev prostor«1, name-Prireditvam, ki mu do bolj p. rjfjhalne podobe manjka še pre-?$[>+,tej priliki prosvetno društvo risih P društvo naslavljata poziv k+U članstvu in, vaščanom, zla-I i t a ni- ki 8e stoji ob strani, \ r° voljo in delčkom svoje-eRa časa pomagajo društvu 8°vih naporih. Prireditev se bo oba dni pričela s športno manifestacijo (soboto ob 17. in nedeljo ob 10. uri) s turnirjem v minibasketu. Nastopale bodo e-kipe domačega Sokola (za priliko okrepljenega z nekaterimi igralci nekaterih slovenskih ekip) in najmoč nejše italijanske ekipe s Tržaškega. V soboto ob 20. uri se bodo zvrstile točke zabavnega programa: tek movanja v valčku in igre spret nosti. V nedeljo, ob 18.30 bo nastopila nabrežinska godba, ki se ta čas vestno pripravlja na praznovanje 80-letnice svojega obstoja sredi julija. Za godbeniki bodo nastopili mladi harmonikarji, ki so nedavno tako u-spešno nastopali na vsedržavnem tekmovanju mladih harmonikarjev v Recanatiju in Stresi. Nastop mladih harmonikarjev, ki jih s tolikim u-spehom vodi prof. Dcrina Kante, bo prav gotovo izredno doživetje. Tud; v nedeljo bo za kulturnim programom prosta zabava s plesom ob taktih domačega ansambla narodno - zabavne glasbe »Igo Radovič*. Ne bo odveč pripomniti, da bodo kioski za to priložnost dobro založeni s pristnim domačim vinom in kulinaričnimi dobrotami. Zatorej pravimo: to prireditev bo treba obiskati! I. Pertot Krasu pozval vse odgovorne de javnike in politične stranke, da bi se pri razlastitvah izognili žalostnim izkušnjam, katerim so bili priča prebivalci v dolinski občini; stališča in zahteve razlaščencev pa naj si bodo edina, kajtj le tako bodo učinkovita. V imenu pokrajinskega odbora je prinesel pozdrave Lucijan Volk, ki je prisotne seznanil z letošnjo pokrajinsko razstavo vin, ki bo v Križu. Omenil je pobudo pokrajinske uprave, ki ima namen skupno z občinskimi upravami, z inšpektoratom za kmetijstvo in sindikalnimi organizacijami prispevati ža rast vino gradništva s konkretno tehnično pomočjo ob trgatvi in pridelovanju vina. Nato je vsem letošnjim razstavljavcem poklonil kolajne. Pozdrave je prinesel še tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je poklonil pokal prosvetnemu društvu Slovenec, ki skupno z domačimi vinogradniki že 7 let prireja praznik vina. Nagrajeni so bili: za prvo mesto med črnimi vini je Damjan Maver prejel zlato kolajno Opazovalnice rastlinskih bolezni, hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice z Opčin in bon Kmetijskega konzorcija, za drugo mesto Albert Pregare pokal deželnega sveta, hranilno knjižico TKB in bon Kmetijskega konzorcija, za tretje mesto pa Josip Vodopivec srebrno kolajno Trgovinske zbornice in bon Kmetijske zadruge. Med belimj vini se je uvrstil na prvo mesto Angel Kraljič, ki je prejel zlato kolajno Kmetijskega nad-zorništva, hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice z Opčin in bon Kmetijskega konzorcija; drugo me- mm s*m > Angel Kraljič sto je pripadlo Karlu Slavcu, kateremu so poklonili pokal deželnega odbora, hranilno knjižico TKB in bona Kmetijskega konzorcija oz. Kmetijske zadruge, za tretje mesto pa je prejel Klavdij Kofol srebrno kolajno Trgovinske zbornice in bon Kmetijskega konzorcija. V. L. BENEŠKI DNEVNIK Dravi predstavitev nove izdaje knjige «Slavia Itaiiana» t)revi ob 21. uri bodo beneška kulturna društva skupaj s čedadsko mestno knjižnico predstavila občinstvu novo izdajo knjige »Slavia Ita-liana», ki jo je avtor Carlo Podrec-ca izdal pred skoraj 100 leti, leta 1884. Za ponatis knjige je poskrbel študijski center Nediža iz Špetra, ki je novo izdajo opremil tudi z dvema spremnima študijama, ki ju je na osnovi skupinskega raziskovalnega dela članov centra napisal prof. Pavel Petricig, Drevi bosta o knjigi spregovorila prof. Amelio Tagliaferri, redni profesor za ekonomsko zgodovino na tržaški univerzi, ter dr. Karel Ši-škovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Štandrežci odkupili zemljišče za postavitev spomenika padlim v NOB Dolžnost goriške občine je, da primemo uredi prostor ■ V kratkem začetek akcije za zbiranje denarnih sredstev - Kdo je kriv za zastoj pri ustanavljanju konzorcija razlaščencev? tih kmetov, ali pa tistih političnih predstavnikov, ki so se pred vsemi obvezali, da bodo zadevo speljali. Vsak dan, ki gre mimo, ne da bi kaj ukrenil: je izgubljen. Stroji so že zarili v štandreško zemljo na področju bodočega mejnega prehoda pri Vrtojbi, zakoličena je Irasa zbiralnika kanalizacije, ne bo treba pa najbrž dolgo čakati, da bodo prekrili s cementom tudi Jere-mitišče. Takrat bo najbrž že prepozno ugotavljati, kdo je kriv. Jutri v Gorici posvet o carinski službi Jutri zjutraj bo v mali dvorani deželnega Avditorija v Gorici, na pobudo goriške občine in pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine, posvet o carinskih vprašanjih. Sestanek je priprava na mednarodno zborovanje, ki ga bodo sklicali še letos in ki se ga bodo udeležili predstavnik; osrednje vlade, dežel, gospodarstveniki iz Italije in drugih dežel EGS. Jutrišnjega posveta se bodo udeležili predstavniki iz desetih italijan- ....... ...................... - Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Štandrežu, je na zadnji seji, Kakor smo poročali že v nedeljski številki, sklenil odkupiti zemljišče, kjer bod Na koncu bomo dodali še drugo zanimivost. Že včeraj smo omenili, da je na bienalu navzoč z dvema barvnima sitotiskoma predsednik italijanskega senata Amintore Fanfani. Tako njegova (Zora*, še bolj pa njegov (Ogenj* zaslužita pozornost, posebno izbira zelo skladnih barv. Jugoslavija prav gotovo spada v sam vrh grafične umetnosti. Zato ni nič čudnega, da je na bienalu navzočih 41 jugoslovanskih mojstrov, ki jih prav gotovo ne moremo vseh predstaviti in se bomo zato ustavili le pri nekaterih. Začeli bomo z Zvestom Apolloniom, ki je pred nedavnim razstavljal v Trstu, v galeriji Forum in je tudi v Ljubljani prisoten s tremi odličnimi barvnimi sitotiski. Odlični Andrej Jemec, ki smo ga mogli prav tako že spoznati v Trstu, razstavlja tri dela v dvorani z ostalimi jugoslovanskimi mojstri, hkrati pa je kot lanskoletni nagrajenec navzoč v prvi dvorani s 15 sitotiski skupno z ostalima dvema lanskoletnima nagrajencema. Marjan Pogačnik je razstavil tri svoje reljefne barvne jedkanice, tri izredne mojstrovine, v njegovi bližini pa so tudi tri dela hrvaškega mojstra Vjenceslava Richterja, trije barvni sitotiski, ki so zagrebškemu umetniku prinesli tudi visoko priznanje. Nikakor ne moremo mimo Vla-dimira Veličkoviča, ki j$ pred .leti že razstavljal v Trstu in,, živi sedaj v glavnem v BeogISHu( rtH-časno pa tudi v Parizu, saj se je razmeroma mlad srbški "mojster* uveljavil že v evropskem merilu. Bosanec Mersad Berber je navzoč z enim samim po naše komponira- (Cunja in steklenica* Marjan Kravos nim delom z naslovom «Sarajevska kronikam*. Zanimiv je, kot vedno, Janez Bernik, ki je navzoč s tremi barvnimi sitotiski z značilnimi naslovi. Prvo delo nosi naslov (Mislim rumeno*, drugo «Vidim rdeče*, tretje pa «Ljubim modro*. Bernik se je zadnje čase nekoliko oddaljil od Bernika, ki smo ga videvali na raznih razstavah tudi na njegovi zadnji razstavi v eni tržaških galerij. Prav tako se je nekoliko spremenila Adriana Maraž, ki pa še vedno kaže svoje bistvene poteze, na primer v listu z naslovom (V počastitev Ducham-pa», v barvni jedkanici najnovejšega datuma. Ivan Lesjak ima razstavljeno le eno delo in sicer (Zastave* iz leta 1975. Njegovo delo je zanimivo zaradi tega, ker gre za lesorez na juti. Še in še bi lahko govorili o letošnji razstavi v Ljubljani in jugoslovanski ali celo slovenski udeležbi na njej. Tako bi morali vsaj omeniti odličnega Janeza Boljko, zanimivega Bogdana Borčiča, odličnega Jožeta Ciuho, prav tako odličnega Meška Kiara, nadalje Vladimira Makuca, Jožeta Spacala, ki ima na razstavi tri svoja novejša dela, barvne sitotiske, vedno modernega in vedno novega Miroslava Šuteja, ki je dobil eno domačih nagrad, končno še Gorazda Šefrana, ki se je predstavil z dvema barvnima litografijama. Na koncu tega našega zares bežnega in zato pomanjkljivega pregleda bomo dodali, kar smo že rekli, da se v podrobne ocene ne moremo spuščati, hkrati pa poudarjamo, da opažamo na sedanjem bienalu vrsto novosti, posebno v raznih tehnikah. Prevladuje sitotisk, veliko pa v kompozicijah sodeluje fotokamera, da ne govorimo o raznih drugih modernih prijemih, ki so značilni za sodobno grafično umetnost. Vse naše, tudi strokovnejše razlage pa so nepopoldne in zato ponavljamo, kar smo rekli včeraj, da si je treba razstavo ogledati. Gre za eno največjih tovrstnih likovnih manifestacij in jo imamo tako rekoč pred nosom, saj imamo do Ljubljane le dobro uro vožnje. Dve glasbeni produkciji ......................................................................................■......................................................... Zgoraj gojenci nabrežinske podružnice glasbene šole GM, ki so nastopili na zadnji produkciji, na spodnji sliki pa so gojenci, ki obiskujejo proseško šolo ČETRTEK, 9. JUNIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: V pričakovanju otroka 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Prigode mucka Micka 18.20 Hashimoto: žal mi je, maček — risani film 18.25 Nekoč je bilo ... jutri 18.45 Nabožna oddaja 19.20 Prigode Rin Tin Tina 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? JUGOSLOVANSKA TV ' Ljubljana 18.15 Colargol 18.30 Obzornik 18.50 Svetle in temne strani Be- 21.45 Dolly 22.00 Sindikalna tribuna 22.30 To je življenje DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika uiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRED ZAČETKOM GLAVNE TURISTIČNE SEZONE Za letos predvidevajo le manj bogat turizem Poskusi, da bi turistično sezono podaljšali, niso uspeli Italijanski človek si ne more privoščiti dragih hotelov RIM, 8. — Ker smo že v dobi počitnic, se bomo danes pomudili pri nekaterih podatkih, ki so jih zbrali in objavili v italijanskih kompetentnih krogih, kjer so prišli tudi do zanimive skupne ugotovitve, da se v splošnem počitniškem življenju kaže izrazita težnja po varčevanju, rekli bi celo po skromnosti. Tu bj s svoje strani takoj dodali še eno značilnost, ki se tiče italijanskega turizma. V na-. jših krajih, ki so nekakšno medna- ‘ rodno turistično križišče, že dober mesec opažamo na cestah vedno'več Vozil ir nemško in avstrijsko evidenčno tablico. Gre za nemške oziroma avstrijske turiste, ki odhajajo v Istro ali v Dalmacijo. V Italiji pa. vse rine na počitnice hkrati in po možnosti celo v avgustu. Res je, družina z otroki si ne more privoščiti počitnic v času, ko pouk še traja, vendar je hkrati res, da nimajo vse družine šoloobveznih otrok, da ne upoštevamo upokojencev in drugih glede šole prostih ljudi. In vendar vsi čakajo na julij ali celo avgust, tako da je tedaj po vseh turističnih krajih kar nagneteno ljudi z u-streznimi posledicami: visokimi cenami, slabo alj vsaj pomanjkljivo oskrbo in vsemi drugimi podobnimi nevšečnostmi. Če bi se milijoni turistov nekoliko razvrstili od aprila do konca oktobra, kar naša sredozemska klima dopušča, bi s tem pridobili gostinski krogi in tudi sami turisti, t.j. ljudje, ki si počitka želijo in ga tudi potrebujejo, kar so v določenih sindikalnih krogih že poskušali, vendar pa zaman. Toda pustimo ta razglabljanja in se vrnimo k ugotovitvam glede letošnjih (gospodarnih* ali bolje «skromnejših počitnic*. Kaj govore o tem statistični podatki? V kompetentnih krogih opažajo, da je vedno manj tistih italijanskih turistov, ki iščejo oskrbo v hotelih, vedno več pa tistih, ki «se zadovoljijo* s počitniškimi domovi, mladinskimi hoteli, campingi ali pa s tako imenovanim kmečkim turizmom, to se pravi z življenjem na podeželju v skromnejših okoljih, kakršne pač more dati čeprav obnovljena vendar pa le preprosta kmečka hipa. Kakor je znano, je procent Italijanov, ki si privoščijo počitnice, razmeroma nizek, okoli 35 odstotkov. Večina tdh si bo privoščila (varčne*, mi bi raje rekli (skromnejše* počitnice. Državni statistični urad ugotavlja, da je v Italiji skupno 2 milijona 592 tisoč ležišč, oziroma postelj v hotelih in v zasebnem gostinstvu, ki razpolaga celo z 1 milijonom 441 tisoč ležišči. Ker je campiranje postalo nekakšna moda, računajo, da bo v campingih precej gosto. Po podatkih iz lanskega leta je v italijanskih campingih bilo nič manj kot milijon 318 tisoč gostov s približno 13 milijoni in pol prenočitev. Kaže, da bo letos tega še več, deloma na račun novih možnosti campiranja, deloma pa na račun povišanja hotelskih cen, ki so se v poprečju zvišale za 20 odstotkov. Posebno velja to za številnejše družine, ki si bodo težko privoščile predrago hotelsko oskrbo. Od tod sedanji «lov» na skromnejše zmogljivosti tako imenovanega kmečkega turizma in drugih turističnih zmogljivosti v okolici mest, kamor odhaja na počitnice vsa družina razen poglavarja družine, ki ostaja na delu in prihaja k svojcem na obisk v času weekenda. Zanimive so nekatere številke iz lanskega leta, ki nam povedo, da odpade na najvišjo turistično sezono (julij - september) nič manj kot 80 odstotkov vsega turizma. Po istih podatkih je lani odpadlo na prave gostinske objekte, torej hotele, motele in penzione le 24 odstotkov stroškov, kolikor so jih italijanski državljani porabili za počitnice in turizem. V campingih je ostalo 10 odstotkov istih stroškov, kar 38 odstotkov teh stroškov pa je odpadlo na turizem (skromnejših razmer*, to se pravi na kmečki turizem, zasebni turizem itd. Iz gornjega izhaja, da odpade na izvengostinske objekte kar 65 odstotkov stroškov, ki jih italijanski ljudje porabijo za - počitnice. Seveda s tem -še ni- rečeno, da je italijanski turizem v krizi. V mislih imamo spčqifi.Čno gostinstvo — hotele in ■ ostalo receptivrrostJ~— ki ga zaseda vedno večje število tujih gostov, ki si lahko privoščijo tudi dražjo oskrbo na račun po-voljnejše valutne menjave. Posebno velja to za Nemce, Avstrijce, Švede in druge turiste iz dežel z močnejšo valuto. Pri tem pa vendarle velja dodati oziroma ponoviti misel, ki smo jo nakazali v začetku, da bi namreč bilo treba turistično sezono v Italiji krepko podaljšati, s čimer bi se znižali poprečni stroški in bi zato tudi za italijanskega turista bili hoteli dostopni ali vsaj dostopnejši v primerjavi s sedanjim turistične stanjem. Raztegnitev sezone bi bila torej v korist gostinstvu in poprečnemu italijanskemu človeku. Za konec še nekaj številk. Za letošnje poletje se iz analize lanskih in predlanskih podatkov ne predvidevajo večje spremembe. Obmorski kraji bodo še vedno pritegnili večino domačih in tujih turistov, vsekakor nad 50 odstotkov, turistični kraji v gorah in planinah bodo pobrali 35 odstotkov turizma, ostalo pa bo odpadlo na mestno gostinstvo, to se pravi, da bo do 13 odstotkov domačih in še predvsem tujih gostov obiskalo in se ustavilo v tako imenovanih umetniških mestih kot so Rim, Firence, Padova itd. V soboto zvečer sta bili dve zaključni glasbeni produkciji glasbene šole GM. Prva je bila V dvorani PD «Prosek - Kontoveh, torej v Soščevi hiši na Proseku, kjer se je zbralo veliko domačinov, prijateljev mladine in ljubiteljev glasbe. Spored, fcj so ga pripravili gojenci glasbene šole GM na Proseku, je obsegal nič manj kot 21 točk, med katerimi je bilo tudi nekaj zelo zahtevnih skladb, ki so jih gojenci kar dobro obvladali. Od 24 nastopajočih, jih je 15 nastopilo s harmoniko, ob klavirju jih je nastopalo 7, po eden pa z violino in kitaro. V zadnji točki bogatega sporeda je nastopil tudi proseški harmonikarski ansambel, ki je žel veliko odobravanja. Druga podobna prireditev je bila v dvorani PD «Igo Gruden» v Nabrežini. Pri tem velja dodati, da je bila sobotna produkcija že tretja tovrstna prireditev v Nabrežini, kar je razumljivo, saj obiskuje nabrežinsko podružnico glasbene šole GM nič manj kot sedemdeset otrok, ki prihajajo k pouku iz vseh vasi devinsko - nabrežinske občine. Kot prvi dve, je tudi tretja, zaključna nabrežinska produkcija lepo uspela, ker je pač bila dobro pripravljena. Program je bil bogat in obsežen. Kar 23 točk se je razvrstilo m odru, začenši z nastopom mladinskega zbora «Kra-ški slavček*, ki šteje okoli 60 mladih. grl, pa vse do zaključnega nastopa harmonikarjev. Medtem so se zvrstili na odru gojenci, ki so se posvetili klavirju, in teh je 16, šest gojencev je nastopilo s harmoniko, dva z violino. Pred zaključkom sporeda je nastopil tudi trio klarinetistov. Tako na Proseku, kot v Nabrežini je bilo občinstvo z nastopom zadovoljno, ker je ponovno ugotovilo, da požrtvovalnost otrok in vzgojiteljev ni zaman. M. M. Drugi kana! 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Poklic pripovedovanja 15.00 V evro vizi ji: GIRO DTTA-LIA 18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport 18.30 Delo, ki se spreminja 1§. 10 Jajce in kocka 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Supergulp! — risani filmi 21.15 Četrta oblast — tretje, zaključno nadaljevanje 22.05 Alfred Hitchcock predstavlja: DEKLE V BLUE-JEAN-SU — TV film DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 'etl neik — film „ 19.30 T. Egner: RAZBOJNIKI M KARDEMOMME Razbojnike iz Kardemomffl® bodo predvajali v dveh del* po gledališki predstavi M*‘ dinskega gledališča iz Ljubljane. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Svet v letih 1900 ■■ 1939 22.05 Izziv kulturi 23.35 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Vohuni umorijo na tiho f film , 23.05 Popotovanje: LIVNO — c0' kumentarna oddaja , 23.35 20 minut z... — glast,e' na oddaja Zagreb 18.35 Koledar 18.45 Tehtnica — otroška oddaja 19.15 Izobraževalna oddaja 19.45 Peščena ura 21.50 Svet v letih 1900 - 1939 22.50 DNEVNIK 23.10 C. D. von Dittersdorf: Do*1 TOR IN APOTEKAR Švica 17.40 Dva napajivca 19.00 Program za mladino 19.55 Ameriške komike 20.45 Svet, v katerem živimo 21.15 Tukaj Bern TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05, 11.40 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Mladina v zrcalu časa; 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert ansam- satire; 15.05 Melodije; 15.45, Primo NLP; 16.20 Večerni progtf. mi; 20.00 Folk; 22.05 Operete >“ komedije; 22.40 Pianistka M. Ar gerich; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30 12.30, 13.30, tt-č 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, ^ Drugi dan; 8.45 Lahko; 9.32 r Diavolo; 10.12 Sala F; 11.32 pevke; 12.45 Radiolibera; ; Romanza; 15.00 Tilt; 15.45 Ti*« bla (Slavko Osterc*; 17.25 Gla- jtadio 2; 17.55 Anteprimadisc0' sbena panorama; 18.05 Ruska re- uj ci Radiodiskoteka; 19.50 G1® volucionarna misel; 18.20 «Pri- sba v palači Labia; 20.30 Sup^L morska poje 77». sonic; 21.30 (Georges Dandin l KOPER marito scornato)*; 23.10 La<* 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, noč. 17.00, 19.30 Poročila; 7.05, 8.00 SLOVENIJA ^ Glasba za dobro jutro; 9.15 Prav- g.00; 7.00, 8.00, 9.00, 1®^' ljica; 9.30 Plošče; 10.45 Glasba n oo, 12.00, 13.00, 15.00, l®-"” in nasveti; 11.30 Plošče; 12.05 jejgo, 20.0!) Poročila; 7.20 Re% Glasba po željah; 14.00 Na_ pro- stem; 14.10 Plošče; 14.35 Na knjiž-njih policah; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Operne skladbe; 16.45 Folklora; 17.10 Poslušajmo skupaj; 17.‘45T Iz' opusa velikih mojstrov; 18.00 Tribuna mladih; 18.20 Aliče Gooper; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Gla- acija; 7.50 Dobro jutro, otroc’]; 8.20 Beseda na današnji ' 9.08 G " 8.30 Iz naših sporedov; — sbena matineja; 10.05 Radii.,,, šola; 1U.30 v aruzm maun *~;yj ni ansamblov; 11.45 Turiste napotki; 12.03 Uganite, zaiuvpmn no želii: 13.10 zaigramo po želji; 13.10 --'-J!S- 13.30 Kmetuj xu.io znanih melodij; ro.ou - ., sba po željah; r9.35 Gojenci Gla-, nasveti: 13.40 Od vasi do sbene matice iz Gorice; 20.30 15.05 14.30 Priporočajo vam..., Pop glasba; 21.00 Glasbena fan- stari skladatelji; 15.40 Mehurčim tazija; 22.00 Slovenski skladatelji; 15,30 Melodije in ritmi; 17.00 «vi ”■46 T.P nlnšče. tiljak»; IS.05 Iz repertoarja; Lahko noč, otroci!; 20.45 Mm ^ z ansamblom Frani Puhar; ‘-r. Liter«* 22.45 LP plošče. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00,_7.30 Jutranja glasba; 8.50 Peščena večer; 22.40 Lepe melodije; ŽMf ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Iz opusa Maxa Regerja^ Četrtkov večer; 22.00 ' a’JM05^- ura; o.kaj, ikj.oo vi m jcu>, n.w a/, ujjuoo ivicia« litiju, uv* ^ Strnjena opera; «Falstaff»; 11.30 terarni nokturno; 00.15 Paletair Čarovniki; 12.05 Par besed na pevk; 1.05 Lahka kri; 1.30 I J dan; 12.30 Dragi očka; 13.30 rock, beat; 2.03 S koncertnega Glasbeni program; 14.20 Drobec opernega odra. do 20.12;,! OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanesite se na prvo obljubo. Prijetne vesti o osebi, ki vam je pri srcu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Obetajoče srečanje poslovnega značaja. Neka oseba vas ljubi in bodite do nje iskreni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možno je, da se uveljavite. Več pozornosti osebi, ki vam je pri srcu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Napovedujejo vam uspehe, vendar ne nasedajte obljubam. Sprejmite roko sprave. LEV (od 23.7. do 22.8.) Od lahkega dela ne pričakujte zaslužka, Horoskop ^ pa čeprav je tudi to možno. Novo prijateljstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša površnost vodi v nesporazume. Izkoristite staro prijateljstvo, ki se vam ponuja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša delovna vnema bo tokrat poplačana z ustreznimi rezultati. Prijatelj se bo oglasil. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Napetost med sodelavci bo vplivala na rezultate. Obisk, pismo, morda darilo. STRELEC (od 23.11. ™ --Delovna vnema ne bo dala ^ strežnih rezultatov. Znanec & oglasil s pismom. . KOZOROG (od 21.12. do Čeprav bo delo razmeroma * ko, bo dobiček velik. Če pravo prijateljstvo, ne *bir zunanje lepote. ,, VODNAR (od 21.1. do 19.2.LL boste se počutili najbolje, vCl1 $ vztrajajte. Zadoščenje doma v družbi. , RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predan, ki vam bo prinesel z® nje. Poraja se novo, morda varno poznanstvo. VLADIMIR GRADNIK Avstrijci so bili v težki krizi in v precej nezavidljivem položaju. V. soška armada je bila številčno in materialno slaba. Z drugih front prihajajoče slabe dopolnilne enote — večinoma rekruti — so samo krpale praznine človeških izgub. Na kamnitem kraškem terenu so bile človeške izgube še toliko večje, ker so strelski jarki bili plitvi, pred prsobranom nametano kamenje pa je še povečalo učinek granat in min. Človeške izgube na avstrijski strani je povečevala tudi čedalje bolj natančna italijanska artilerija, ki je bruhala ognjeno točo na slabo zavarovane borce v pol porušenih strelskih jarkih. Lahko bi rekli, da je ta artilerija osvajala avstrijske položaje, pehota pa jih je saiho zasedla ali zgubila. Ne samo granate in strojnice, tudi bolezni so redčile avstrijske enote. Nič čudnega — slaba in nezadovoljiva hrana, hudo pomanjkanje vode, zima, vročina, deževje, neprenehni napori in boji in še sto drugih nadlog je izžemalo človekov organizem. Morda bo kdo pripomnil, da vse to velja tudi za italijanske vojake. To je res, samo v precej blažji meri. Italijanski vojak ni bil lačen, imel je obilno in kvalitetno hrano. Kopriv, repe, smrdljivega kislega zelja in konj- skega mesa ni poznal, razen v ujetništvu. Vode mu ni nikdar, manjkalo, celo vino je dobil. V prednjih bojnih vrstah je bil največ 14 dni, nato je bil razporejen v drugo linijo (rezervo) in od tu na odmor v taborišče (accampamento) 4 - 8 km za fronto, kjer se je v relativno udobnih barakah opomogel. Zdravstvena služba je vestno skrbela za njegovo higieno in zdravje. Da avstrijske strojnice in artilerija niso preveč prizanašale napadajočim vrstam in so sejale mednje smrt, je tudi res. Vendar se zdi, da bi tega bilo precej manj, če bi italijansko vojaško vodstvo spoznalo, da je treba napačno taktiko popraviti. Med drugo in tretjo ofenzivo orožje ni popolnoma mirovalo. Prišlo je do posameznih časovno in krajevno ločenih spopadov, ki so imeli predvsem manjši taktični pomen. Ce bi le-ti imeli kakšen uspeh, bi lahko postavili temelje novemu operativnemu zamahu. Tako se je sredi avgusta 1915 med Tolminom in Krnom začelo močno italijansko topovsko obstreljevanje, za njim pa je napadla pehota. Cilj napada je bil, da bi italijanske enote osvojile planinski hrbet od Krna čez Sleme — Celo — Mrzli vrh do Vogla ter tako obvladale poti in steze, ki s Tolminskega peljejo proti Bogatinu in v zaledje Krna. Tako bi definitivno obvarovale zaledje in promet v dolini Soče med Tolminom in Kobaridom, prav tako pa' bi Italijani prišli do zelo ugodnih položajev za dostop prek Bogatina proti Bohinju. Ta napad, čeravno v celoti silen in vztrajen, je obtičal tam, kjer se je začel, le izgube so bile velike. Tudi tako imenovano tol. .insko mostišče, ki je bilo slabo utrjeno in bolj šibko branjeno, so Italijani obstreljevali z artilerijo z Ježe in Kolovrata, pehota pa je napadala iz doline, kjer pelje glavna pot iz Kobarida skozi vas Volče proti Ročinju. J Tolminsko mostišče so tvorili hribi na desnem bregu Soče od Tolmina do Sv. Lucije, kjer se dvigajo Mengore (Sv. Marija), nato vasica Kozaršče in končno naj višji hrib proti jugu. Cvetje (k. 588). Napadali so nekaj dni. Na nekaterih mestih so prodrli že na greben, tako da so gledali v dolino proti Sv. Luciji in proti vasi Lom in Banjšicam. Slaba avstrijska obrkmba je že omahovala, zato je pretila nevarnost, da bi napadalci prodrli v dolino in udarili proti dolini Idrijce in Bače ter proti severu v hrbet samega Tolmina; pri tem bi na jugu omajali obrambo severnega kota Banjšic. V kritičnem trenutku so avstrijske rezerve, prihajajoče iz zaledja, prešle v protinapad in potisnile napadalce v dolino. Vendar boji niso potekali samo na Sabotinu, v Podgori, na Krasu in na Tolminskem. Za frontno črto so se zdravniki in bolničarji borili za človeška življenja, tudi sovražnikova. Najpomembnejša avstrijska glavna korpusna bolnica je bila v Prvačini, kamor so prinašali ranjene in bolne iz krajev od Sabotina do Doberdoba. Skoraj cela vas je bila bolnica. 15 velikih barak in ravno toliko zgradb je bilo zanjo pripravljenih in še je bilo premalo. V času bitk so tja pripeljali dnevno 500 do 1.000 ranjenih (brez lažjih ranjencev), pa še ti so morali ležati po dvoriščih in vrtovih na slamnatih ležiščih. Kako strašne slike grozote, bolečin in žalosti, upanja in obupa! Se ne da opisati! Mnogi so umirali brez glasu in stokov, česar «sanitejci» niso včasih niti opazili. Da bi bila nesreča še večja, se je poleti 1915 širila kolera med vojaštvom in prebivalstvom. Za bolnike je bilo treba odrediti posebej izolirane barake in prazne zgradbe. V Renčah je bila bolnica za take bolnike. Vse bolniške barake so bile pojne in pokopališča tudi. Ni bilo mogoče ugotoviti, od kod je prišla bolezen, ki je razsajala med vojaki in civilisti tudi na italijanski strani. Začelo se je na Krasu, zato so posumili, da se je bolezen razširila zaradi razpadlih nepokopanih trupel, ki so gnila in se sušila na soncu, mrčes in podgane pa so raznašale bacile po jarkih in kavernah. Italijanske ujetnike so zbirali v okolici Prvačine, od koder so jih odpravljali proti Ljubljani In naprej. «La se. guerra e per noi finita!» so klicali ujetniki, ko so pFjj. tresli strahu, da bodo pobiti, kakor jih je strašila janska propaganda. Avstrijski vojaki so humano. r®v $ z ujetniki, posebno z ranjenci. Te so celo nosili do vezovalnic in transportnih vozov. Tudi na italijanski ni v tem pogledu ni bilo diskriminacije. .. Bolgarija je stopila v vojno na strani Avstril®^. Nemčije, potem ko so ji centralne sile obljubile celo ^ * kedonijo, v Srbiji ozemlje do Morave, Kačanika jjk * '4, s grške Makedonije in Dobrudžo. Tedaj se je (6. UI'~ ^ 1915) pod komando feldmaršala Mackenzena začel® strijsko - nemško - bolgarska ofenziva proti Srbiji, v je sodelovalo 10 nemških, 4 avstrijske in 4 bolgarske skupaj 330.000 mož, ki so napadali okrog 200.000' z M strani obkoljenih, nezadostno oboroženih in vsestr®■ ^ izžetih srbskih borcev. Po mesecu dni herojskega 0<~ x se je srbska vojska umaknila tez Albanijo na nov solunsko fronto. ^jji Angažiranje avstrijsko - nemških divizij proti & $ je italijanski vrhovni komandi dalo ugodnejše jjt uspešne bojne operacije v jesenskih ofenzivah na Vendar do teh uspehov ni prišlo. Tretja in četrta ita‘ f ska ofenziva kljub temu nista dali tako zaželeni je zultatov. Italijansko ljudstvo in parlament sta od ^ zahtevala zmagoslavno bitko ter osvojitev Trsta in G t Zahodni zavezniki so pričakovali od Cadorne, da ^ ofenzivno operacijo zadržal avstrijsko -■ nemške r in tako te ne bi odšle na francosko ali rusko bo1 K> Čeravno ni pozabil na dotedanje brezuspešne ofenzjV so se razvodenele predvsem v taktiki posamezni*1. padov, se je Cadorna odločil za tretjo ofenzivo v® obsega, in to s podvojenimi močmi. To je laže, ker so bile avstrijske enote in rezerve ang®2 jp na ruski in srbski fronti. Tako avstrijska vrhovn®^ manHn ni m c\ rrl a nnclafi voniiii nl/ronifou o cnČlfO * manda ni mogla poslati večjih okrepitev na soškp (Nadaljevanje sls^‘ H ■1 S fRlMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. junija 1977 nogomet V KVALIFIKACIJAH ZA SP KLJUB POPREČNI IGRI LAHKA ZMAGA ITALIJE Strelci so bili Gentile, Bettega in Benetti ■ Ha lestvici ima zdaj Italija enako točk kot Anglija plnska — Italija 0:3 (0:1) JlNSKA: Enckelman; Heikkinen, uitila; Tolsa, Ranta, Jantunen; Jtoialainen. Toivola (Nieminen), ri^anen, Heiskanen (Narva), Paa- ***uien. JTalija : Zoff, Tardelli, Gen ti le: Mozzini, Facchetti; Causk u. Sala). Zaccarelli, Graziani, An Mozzini, Facchetti; Causio b Sala), Zaccai ~ fjjpni, Bettega. TRELCI: v 8. min. Gentile, v 57. >>■ Bettega. v 83. min. Benetti. WDNIK: Hellies (Francija). 18 tisoč gledalci je nocoj pametna reprezentanca Italije gagala Finsko in tako naredila *cora*i naprej za nastop cJ-jR ki bo prihodnje leto v Ar-liiatl°i; S Prikazano igro pa ita-«iski strokovnjaki ne morejo biti aovoljni, saj je Italija pokazala j, napake, ki smo jih že navajeni na njenih nastopih. Proti pojenj enajsterici Finske ni Italija-uspelo uveljaviti svoje igre, ki i^udi tokrat skoraj izključno slo-jj * na protinapadih. Predvsem pa tai poudariti, da ji; bil nocoj zlasti izid in število golov, ki lt/> Italijani dosegli. Z zmago so i. ljani na lestvici 2. kvalifikacij-2*upine dohiteli. Anglijo, po da-cfnji tekmi pa imajo od Angležev ™ razliko v golih, inska je tekmo pričela z napa-^j? igro in že v 1. min. nevarno tJiJala proti italijanskim vratom. [3a pa je takoj odgovorila s stre-C ®enettija- ^i ga Je vratar z jKoto ubranil, v 8. min. pa je Prešla v vodstvo. Po dolgem .^vložku Causia je Gentile z gla-H^neril žogo proti nasprotniko-tJ, vratom; strel ni bil nevaren, ijjnar je finskega vratarja pre-llj?', in tako se je Italija znašla ne-•j JJkovano v vodstvu. Prejeti gol (jf cev posebno prizadel, saj so w nadaljeval; z napadalno in odtoki-Večkrat so se nevarno “Užali Zoffovin: vratom, bili pa *,***> netočni pri streljanju. Izje1 so celo vrsto prostih kotov, y ,y« pa niso bili zmožni. Italija u Jim je odgovarjala z že klasičen* protinapadi, vendar so bili tu-njeni napadalci precej netočni. 2. polčasu se bistvo tekme ni ir izkoristil podajo An S ^ftrto lgr0i K1 je ona prava vaoa ltalijanske protinapade. V 57. i. - je Bettega izkoristil nodaio An- l^uenilo; Finci so nadaljevali z J*to igro, ki je bila prava vaba (^"Onija in rezultat zvišal na 2:0. jjAtetn golu je tekma izgubila še kJf nialo privlačnosti, ki jo je še ld^a' Italija je bila z dvorna goje® že zadovoljna, 7 min. pred C?eiP pa ji je uspelo doseči še i}A®ga. Po hitrem protinapadu je jji^iani preigral svojega nasprotij in poslal žogo v kazenski pro-Pritekel je Benetti in z moč-(r, grelom premagal vratarja En-n«Uana. kj^ratno tekmo proti Fincem bo ^**la odigrala 15. oktobra. Odlo- ''''^lllllllllltllllHIIIIIIIIIIIinilllllHIIIIIIItlllflllllliailllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllMIMUit lili Milin Iz planinskega sveta čilna za nastop v Argentini pa bo gotovo tekma z Anglijo, 16. novembra v Londonu. V 1. ZVEZNI LIGI Poraz Olimpije V 32. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. zvezne lige so dosegli te izide: Sloboda - Olimpija 2:1 Napredak - Borac 2:1 Sarajevo - Velež 1:1 Rijeka - Zagreb 2:0 Hajduk - Partizan 0:2 Vojvodina - Beograd 1:1 Crvena zvezda - Budučnost 4:1 Dinamo - Radnički 2:0 Čelik - Željezničar (danes) LESTVICA: Crvena zvezda 48, Dinamo 39, Sloboda in Partizan 36, Borac 35, Rijeka 33, Budučnost in Radnički 32, Zagreb 31, Hajduk, Velež in Beograd 30, Olimpija 29, Vojvodina in Sarajevo 28, Čelik 27, Napredak 26 in Željezničar 24. KOŠARKA ((MEDCELINSKI POKAL* Italija zmagala «PIavi» poraženi V drugem povratnem kolu 2. «Med-celinskega košarkarskega pokala* je Italija v Buenos Airesu premagala Argentino s 107:72 (52:42. V svojem prvem nastopu v Ameriki pa je v Rio de Janeiru Jugoslavija tesno izgubila z Brazilijo s 93:95 (48:40). Še en izid: Mehika — Izrael 90:79 (43:40) Mednarodni turnir v Gorici Čez teden dni bo v Gorici mednarodni moški mladinski odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile reprezentance Italije, Jugoslavije, Poljske in Madžarske. KOLESARSTVO 18. ETAPA «GIRA» MOSER JE NA SKUPNI LESTVICI ZAOSTAL ZA POLDRUCO MINUTO S tem je zelo zmanjšal svoje možnosti za končno zmago - Etapo je osvojil Baronchelli PINZOLO, 8. — Vse kaže, da je prva dolomitska etapa res načela nekaterim tekmovalcem rezervne sile v večji meri kot drugim. Tako je bilo danes vsaj videti na zadnjem od šestih vzponov, ko je Pollentier (v družbi z Baronchellijem) silovito potegnil, Moser pa je lahko le žalostno gledal, kako se mu Belgijec odmika (in z njim verjetno tudi končna zmaga). Pollentier ima zdaj namreč na skupni lestvici skoraj poldrugo minuto prednosti, kar bi mu moralo zadostovati, da ohrani svoje vodstvo prav do zadnjega cilja. Današnjo etapo je osvojil Baronchelli, ki se je v zadnjih metrih manj bal mokrega in spolzkega a-sfalta, kot njegov soubežnik Pollentier, ki pa je, seveda s previdnejšo vožnjo tudi skušal preprečiti kak nepričakovan dogodek, ki bi vsekakor prišel v zelo nepravem trenutku. Lestvica današnje etape: 1. Baronchelli, ki je prevozil 223 km dolgo progo od Cortine do Pinzola v 7.00’28” s p.h. 21,810 km na uro iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiitiiiHiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB NOV STIK ZSŠDI Z MATIČNO DOMOVINO Gostovanje štirih naših ekip od jutri do torka v SR BiH Na pot bodo šli nogometaši, košarkarji, odbojkarji in odbojkarice Jutri bo odpotovalo v Bosno in Hercegovino pet ekip Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ker je to prvo gostovanje naših športnikov v tej jugoslovanski republiki, je vladalo zanj seveda, veliko zanimanje in so se naši tek movalci nanj tudi temeljito pripravili. (Prav sinoči so člani reprezentančne nogometne ekipe ZSŠDI ZSŠDI obvešča izbrane igralce, odbornike in spremljevalce, da je odhod na petdnevno gostovanje v Bosni in Hercegovini predviden za petek, 10. t.m., ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Avtobusa bosta s Travnika v Gorici odpeljala ob 5.45. Na Trbiški. cesti pa bosta ob 6.30 vkrcala morebitne športnike na križišču Križ - Salež, na križišču pri Gabrovcu in na proseškem križišču pri tvrdki Coca-Cola. Izbrane ekipe ZSŠDI bodo odigrale skupno po dve tekmi v Tuzli, Sarajevu in Jajcu. Povratek je predviden za torek zvečer. * v £spel izlet SPDT na ^■•"eto Grauzario fL*?rav vreme to nedeljo našim gričem ni bilo nič kaj naklonje-vendar izlet, katerega je pri-tržaško planinsko društvo (z £°nini avtomobili) na Creto Iv^orio (2066 m) dobro uspel. (o £*jst planincev se je povzpelo lijoče Grauzaria, ki sicer ni o-je °°»ana, manjša skupina pa se na vrh, ki velja za žig HoPrijateljstva». Pot je peljala to *°lgem snežišču, nato pa spet jj ne9u, prav do vrha. Dež in me-i\q*ta Se dopolnila nič kaj spodil 'l° sliko petih planincev, ki so %uasi’ a vztra)no približevali ^• V dveh urah in pol je bilo % wnec, nazaj pa je šlo še kar saj je bil sneg mehek in za vsakovrstno «drsanje», IjC Po nogah kot tudi po... nahrbt- *"*nji program SPDT vabi svoje člane, pa tudi 4 Jtriige planince in neplanince, .j iij05® to nedeljo, 12. junija, udele- ’ % S' srečanja zamejskih planin- i; j. društev s ' planinskimi društvi \PVenije, ki ga prireja Beneško U»sk° društvo iz Čedada. Sre-1 ),e ko pod vrhom Matajurja (1641 t .0 koder bodo peljali tudi av-It. ^slavnost pa se bo začela ob \jfri (ob 11. po sončni) z otvo-V°. Pozdravi in slavnostnimi go-Vj r popoldanskih urah bo kul-ijA * zabavni spored, ki bo za- V nostop beneških pevskih zbo-\n«s}°P beneških godcev ter m-\jle, še planinski ples. Na razpo- ° kjer bo čakal av- Plezalni tečaj SPDT se nadaljuje Tudi. plezalni tečaj SPDT se na daljuje. Prejšnjo soboto so plezalci, ki so sedaj že kar izkušeni, saj plezajo že več kot leto dni, spet vadili pod vodstvom Janka Furlana na skalah nad Napoleonsko cesto. To soboto bodo tako začetniki, kot tudi ostali, spet vadili. Za prve bo zborno mesto na Napoleon ski cesti ob 9. uri, kjer bodo vadili do 10.30, za ostale pa od 10.20 naprej. Vadil bo Janko Furlan. Planinske postojanke odpirajo Kočo pri Triglavskih jezerih bodo odprli v soboto, 18. julija, dom na Kredarici pa 1. julija. Redno je oskrbovan tudi dom Kokrskega o-dreda na Kolišču. Na Ledinah, kjer PD Kranj gradi novo postojanko, delo napreduje, tako da bo predvidoma do 1. avgusta vse nared za otvoritev. Tudi PD PTT je v Poštarski koči na Vršiču že pričelo z obnovitvenimi deli na stari stavbi, zaradi česar bo oskrba (kočo so odprli 4. junija) nekoliko pomanjkljiva. Aljažev dom v Vratih, katerega upravlja PD Dovje - Mostra-na, je sredi popravil. Zaradi tega obiskovalci ne morejo prenočevati v sobah, na voljo *•a so le skupna ležišča, vsa oskrba pa je v bližnji Šlajmarjevi koči. Že avgusta pa bo oskrba normalna. Festival planinskih filmov v Trentu Sovjetski film «Be!i parnik» režiserju Bolotbeka Čiamčijeva je osvojil veliko nagrado na pravk.’r zaključenem 25. mednarodnem festivalu planinskih filmov v Trentu. Tri nagrade «zlati planinski sveU so dobili filmi *Svet, ki nastaja: Kirgizije in Afganistana Britanca Charlesa Nairna, ržena z Danali-ja» Francoza Henrgja Agrestija in rNa barki v neznano» zahodnonem-škega režiserja Wolfganga Broega. Dušar. Jelinčič ŠD VESNA vabi člane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma v Križu. trening tekmi v Trebčah prema- i kolu. Ker sta prikazala dobro igro gali Primorca s 6:2) Vodstvo ZSŠDI je sklenilo, da se bo tega gostovanja udeležilo s štirimi ekipami, in sicer z nogometno, košarkarsko ter dvema odbo;kar-skima: moško in žensko. Selektorji so že pred časom izbrali reprezentante, ki so za posamezne panoge naslednji: NOGOMET: Maurizio Lovriha, Franko Cre-vatin, Marino Sovič, Marčelo Ber-zan, Ivo Strnad, Bruno Verša, Va silij Štoka, Gabrijel Husu, Andrej Kapun, žarko Bogateč, Boris Ten-ce, Mauro Guštin, Boris Kralj, Vo.jmir Križmančič. Stojan Metlika, Peter Terčon, Fabio Čevdek, Stanislav Radikon in Silvan Pahor. KOŠARKA: Mauro Dornik, Livio Semolič, A-drijan Sosič, Peter Starc, Henrik Lisjak, Mauro Francia, Livio Pertot, Edi Kraus, Valter Vatovec, Rudi Tavčar, Pavel Ferluga, Marko Ban in Mauro Čuk. MOŠKA ODBOJKA: Damjan Klanjšček, Ivo Marušič, Jordan Rebula, Sergij Budin, Vasilij Guštin, Jože Bitežnik, Igor Komel, Maurizio Černič, David Krebelj, A-leksander Koren in Bogdan Budin. ŽENSKA ODBOJKA: Sonja Jazbec, Anamarija Glavina, Ingrid Kalan, Nadja Debenjak, Anica Čuk, Suzana Grgič, Tiziana Orisani, Elviana Štoka, Nadja Rupelj, Denis Danieli, Vida Zian in Sonja Prašelj. Naše ekipe, kj bodo nastopile v Tuzli Sarajevu in Jajcu, se bodo vrnile v Trst v torek. ATLETIKA Dobri rezultati goriških predstavnic Na državnem prvenstvu v atletiki v Neapelju, v okviru mladinskih igei sta predstavnici Gorice pripra vili lepo presenečenje. Antonella Urli je namreč v kategoriji deklet zmagala tekmovanje v metu krogle (11,37 m), Enrica Sellan pa se je vključila v šesterico, kj se bo potegovala za zmago v teku na 80 m z zaprekami. TENIS NOTTINGHAM, 8. - Američan Tim Gullikson je v L kolu mednarodnega teniškega tekmovanja «John Player» izločil zmagovalca prvenstva Francija Guillerma Vila-sa s 6:2, 6:2. V 2. kolo sta se uvrstila tudi Lutz (ZDA) in D:*nt (“Avstralija). BALINANJE V SOBOTO V VIDMU Poletova mladinca deželna prvaka V soboto je bilo v Vidmu mladinsko deželno prvenstvo v balinanju, katerega so se udeležile najboljše dvojice iz dežele: Martignacco, Lai-pacco, Pozzo - Tricesimo, Spilinber-go, Vidulis, Villalto, Tržič, Ronke in Polet: skupno 24 ekip. V tej izredno močni konkurenci je dvojica poleta, v postavi Franko Kocjan in Pavel Rauber, zasedla 1. mesto in tako postala mladinski deželni prvak. Za doseženo 1. mesto sta zmagovalca prejela veliko trofejo (pokal) in zlati kolajni. Tekmovanje je bilo zelo naporno in dolgo. Tekmovalci so začeli igrati ob 15. uri in neprekinjeno igrali vse do 23 ure zvečer, ko se je končala finalna tekma, torej kar osem ur. Zato gre priznanje zmagovalni dvojici, ki je vzdržala telesni in psihični napor do zadnje zmagovite točke. Tekmovanja se je udeležila še druga dvojica Poleta v postavi Aleksander Danev in Aleksij Gulič, ki je, žal, izpadla že v drugem jima je organizator poklonil, kot nagrado, celoletno naročnino za revijo «Friuli Šport*. Aleksij Gulič, kot najbbljši tolkač v kategoriji dečkov, pa je prejel par bronastih balinarskih žog. REZULTATI POLFINALE Polet - Polisportiva Laipacco 11:3 FINALE Polet - Plosner Pozzo 11:2 NOGOMET LECCE, 8. — V okviru finalnega dela italijanskega nogometnega pokala, je L. R. Vicenza premagala I^cce z 2:1. VATERPOLO V 2. dnevu mednarodnega vaterpolskega turnirja v Chiavariju je Italija igrala proti- Španiji 5:5, Bolgarija pa je premagala Grčijo s 7 proti 6. ROKOMET Zmaga Italije nad Istro V drugem dnevu mednarodne rokometne prireditve v tržaški Športni palači je italijanska državna reprezentanca premagala reprezentanco Istre z izidom 31:26 (17:10), ODBOJKA Revival 77 V okviru tega odbojkarskega tekmovanja je v prvem kolu moškega turnirja Breg premagal ZTT s 5:0, Kras pa Centralsped s 4:1. Drevi, ob 21. uri, bo v Zgoniku ženska tekma Kras-ZTT. SKOKI V VODO BOČEN, 8 — Ameriška plavalna zveza je sporočila organizatorju mednarodnega mitinga v skokih v vodo, da bodo na tekmovanju, ki bo 16. in 17 julija, nastopili tudi Phill Boggs (zlata kolajna na OI s 3-metrske deske), Greg Louganis (srebrna kolajna s stolpa) in Cyn-thia Mclngvale (bronasta kolajna z deske). KOŠARKA RIM, 8. — Italijanske vladne o-blasti so zaustavile odlok košarkarske zveze, po katerem bi lahko za vsako ekipo A lige nastopila po dva tuja košarkarja. To pa zaradi e-konomske krize in ker bi bil ta odlok v nasprotju s smernicami, ki jih vlada skuša vpeljati v sedanjem stanju. MINIBASKET Orzan 51 točk Ardlta — Dom 55:53 DOM: Baranja, I. Kont, Pahor, D. Orzan 51, K. Kont, Koršič 2, Ro-mer Cijan, Grosovin, Vižintin. V povratnem srečanju so. najmlajši domovci poskrbeli za lepo presenečenje. V gosteh pri Arditi so le za las zapustili poraženi igri šče. Kljub temu so Sempličevi va rovanci izločeni iz turnirja, ker v prvem srečanju so bili visoko poraženi. Zaradi tega ves trud Davida Orzana je bil zaman. Ne glede na rezultat pa so domovci pokazali lep napredek in smo prepričani, da bo do v bodoče popravili današnji spodrsljaj. Vladimir OBVESTILO Ob priložnosti praznovanja komunističnega tiska v Bazovici bo v soboto, 11. junija, ob 14. uri mednarodni šahovski mojster in zvezni trener jugoslovanske šahovske zveze Rudolf Marič odigral šahovsko simultanko. Vabljeni vsi ljubitelji šaha. 2. Pollentier (Bel.) 3. Perletto 4. Joahnsom (Šve.) 5. Gimondi 6. Sgalbazzi 7. Moser 8. Lasa (Šp.) 9. Chinetti 10. Aja (Šp.) 11. Vandi 12. Bellini v i.č. po 49” 125” 13. De Witte (Bel.) 1*35” 14. Bortolotto 1’39” 15. Riccomi Skupna lestvica: 95.05'57” 1. Pollentier (Bel.) 2. Moser po 1’28” 3. Baronchelli 2’25” 4. De Witte (Bel.) 5'27” 5. Vandi 5’33” 6. Panizza 5’56” 7. Beccia 7*32” 8. Riccomi 7’34” 9. Bortolotto 9’25” 10. Lasa (Šp.) 11’31” 11. Bellini 12’12” 12. Francioni 13'15” 13. Fraccaro 13’47” 14. Fuchs 14’36” 15. Vjeio (Šp.) 15’47” NA MLADINSKIH IGRAH Smrt mladega kolesarja BARI, 8. — V Italiji so spet zabeležili smrten primer mladega športnika. 11-letni Nicola Stringa no iz Modugna se je danes pripravljal na svoj nastop (kot kolesar) na mladinskih igrah in se je med treningom v trenutku nepazljivosti zaletel v stoječi tovornjak. Pri tem je tako močno udaril z glavo ob stranico tovornjaka, da je bil na mestu mrtev. MINIBASKET TURNIR ZA «VELIKO NAGRADO* Ferroviario s težavo premagal Nabrežince Ferroviario — Sokol 80:53 (35:19) SOKOL: Ušaj (k) 28, Devetak 5, Gruden 13, Žbogar 4, Rebula 1, Bandelli 2, Kojanec, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Bogateč, Caharija, Klanjšček. V skupini, ki se bori za trinajsto mesto (od skupno enaindvajsetih ekip) je v prvi tekmi Ferroviario s precejšnjo težavo premagal na-brežinske predstavnike. Končni rezultat naj namreč ne vara: domačini so si visoko prednost priborili šele v zadnjih minutah srečanja. Sokolovi minikošarkarji pa so dokazali, da so povsem enakovredni nasprotnikom in bi bil potek tekme drugačen, če bi igrali v Nabrežini. Najboljši v Sokolovih vrstah so bili Ušaj, Gruden in Bandelli, medtem ko je zelo slabo zaigral Devetak. Turnir minibasketa v Nabrežini Kot smo že poročali bo v soboto in nedeljo v Nabrežini turnir minibasketa, na katerem bodo nastopile najboljše tržaške ekipe in ojačena ekipa Sokola, ki pa bo pravzaprav prava reprezentanca slovenskih tržaških ekip. Vsi sklicani igralci so v sredo že imeli skupen trening. Naši minikošarkarji so pokazali veliko navdušenje in resnost piri delu. Če bodo nadaljevali s tako vnemo prav gotovo tudi uspeh ne bo izostal. Prihodnji skupen trening bo v petek, ob 17.00 na nabrežin-skem odprtem igrišču. Program turnirja bo naslednji: V soboto: 16.00 predtekma Sokol B — Inter Nabrežina 17.15 Inter Milje — Don Bosco 18.30 Ricreatori - Sokol V nedeljo: , 10.00 finale za tretje mesto 11.15 finale za prvo mesto Marko Klobas, Sosič in Ražem (od leve 2., 4. in 5.) v boju z nasprotniki pod svojim košem med tekmo promocijske lige Jadran — Servolana, ko naši ekipi tudi v drugem poskusu ni uspelo napredovati v D ligo HiitiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiivimiiiiiiiiiiiiiiiniiHniimMNiiiimiiniiiHutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiia NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE Primorec bi si v nedeljo z zmago priboril prestop V skupini O so si Campanelle že zagotovile napredovanje V nedeljo so odigrali pare predzadnjega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. V skupini N, kjer nastopajo naše enajsterice, je spet prišlo do sprememb na samem vrhu lestvice. Po štirih nedeljah je Gaja morala prepustiti prvo mesto trebenskemu Primorcu, ki je tokrat s klasičnim izidom odpravil nemočno ekipo Esp. Pio XII. S tem uspehom so Treben-ci potrdili, da so preboleli krizo in Zato so v Trebčah pred nedeljsko poslednjo prvenstveno tekmo razpoloženi optimistično. Primorec bo sprejel v goste Inter SS. V primeru zmage bi si Trebenci zagotovili prestop v višjo ligo, kar bi predstavljalo nedvomno velik uspeh, saj je izgledalo, da tudi letos ne bo uspelo Primorcu napredovati. Ekipo je pred dvema mesecema zajela huda kriza in vsi so že skoraj obupali, vendar je bila vztrajnost in požrtvovalnost Trebencev poplačana, saj se kolo pred koncem prvenstva Primorec nahaja sam na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Gajo. Gajevci so v nedeljo bili v gosteh miiMuiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiuHfimiiiitiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiMimiiiiiiiiimiifli ODBOJKA 2. TURNIR MC-GO PD Danica z Vrha zasluženo zmagalo Letošnjim tekmovanjem je sledilo veliko število gledalcev V soboto, v poznih večernih urah, se je zaključil «2. odbojkarski turnir za pokal Mladinskega centra -Gorica*. V finalnem srečanju za prvo mesto sta se pomerili, pred velikim številom gledalcev, ekipi prosvetnega društva Danica z Vrha in Mladinskega odseka PD «0. Župančič* ter ŠD Juventina iz Štan-dreža. Zmaga je tokrat zasluženo pripadla ekipi PD Danica z Vrha, ki je prikazala tehnično najboljšo odbojko, posebno pa učinkovito. E-kipa iz štandreža pa se je izkazala posebno s požrtvovalnostjo, tako da je bilo srečanje enakovredno ter zanimivo za prisotne gledalce. V sobotnih popoldanskih urah pa sta bili polfinalni tekmi, nato pa je sledil finale za 3. in 4. mesto. Prvi sta stopili na igrišče ekipi Mladinskega krožka in PD Danica. Brez velikih težav je zmagala ekipa PD Danice, saj goriška ekipa prav res nasprotnikom ni bila kos. V drugi polfinalni tekmi je ekipa Mladinskega odseka prepričljivo odpravila šesterko PD Sovodnje v samih dveh setih. V malem finalu za 3. in 4. mesto smo bili priča pravemu presenečenju, saj je ekipa MK-G odpravila po borbeni in izenačeni tekmi moštvo iz Sovodenj z 2:1. Sovodnje je bila namreč že od vsega začetka ena izmed glavnih favoritov za o-svojitev prvega mesta. Izidi zadnjega dne tekmovanja za Pokal MC: POLFINALE PD Danica — Mladinski krožek 2:0 (4, 5) Mladinski odsek — PD Sovodnje 2:0 (4, 9) FINALE ZA 3. MESTO Mladinski krožek — PD Sovodnje 2:1 (14, —5, 9) FINALE ZA L MESTO PD Danica — Mladinski odsek 2:1 (5, —15, 7) KONČNA LESTVICA (moški) L PD Danica (Vrh) 2. Mladinski odsek — Štandrež 3. Mladinski krožek — Gorica 4. PD Sovodnje KONČNA LESTVICA (ženske) 1. Dijaški dom «S. Gregorčič* Gorica 2. PD Danica (Vrh) 3. Mladinski krožek — Gorica Postave nastopajočih ekip v finalnem dnevu: MLADINSKI ODSEK (Štandrež): Ivan Plesničar, Loris Nanut, Lado Marchi, Sandro Corva, Lučko Nanut, Renco Faganel, David Mučič. PD DANICA (Vrh): Mavricij Černič, Marko Cotič, Žarko Grilj, Lucijan Černič, Štefan Cotič, Darin Devetak in Marjan Černič. PD SOVODNJE: Jožko Prinčič, Marjan Tomšič, Stano Cijan, Marico Butkovic, Rajko Petejan, David Uršič. MLADINSKI KROŽEK (Gorica): Vili Prinčič, David Klanjšček, Renco Bucinel, Marko Marinčič, Marjan Mavrič, Igor Juren in Igor Komel. . SODNIKI: Fabio Gergolet, Mavricij Černič, David Sošol, Vili Prinčič, Renco Bucinel, Lucijan Černič, Damjan Klanjšček, Sando Corva, Ivan Plesničar in Igor Komel. ZAPISNIKAR: Miran Vižintin. Po zaključku finalne tekme je bilo nagrajevanje. Prvouvrščeni ekipi obeh konkurenc (PD Danica in Dijaški dom) sta prejeli pokal Mladinskega centra: drugouvrščena e-kipa v ženski konkurenci PD Danica je prejela pokal Primorskega dnevnika, v moški pa Mladinski odsek iz štandreža pokal SKGZ, tret-jeuvrščenj ekipi Mladinskega krožka (za žensko in moško konkurenco) pokala SPZ in ZSŠDI. Ob zaključku smo vprašali za mnenje enega izmed organizatorjev letošnjega turnirja, Mavricija Černiča: «Povsem smo lahko zadovoljni z uspehom letošnjega odbojkarskega turnirja, saj je nastopalo ta teden na igrišču Dijaškega doma približno 100 naših športnikov. Poleg tega se je tudi občinstvo v velikem številu odzvalo in z zanimanjem sledilo tekmovanju, kar je redkost za Goriško. Morda bi lahko bil letošnji uspeh turnirja še večji, če bi nas čas ne prehiteval, saj bi se lahko še marsikatero drugo društvo odzvalo našemu vabilu, posebno v ženski konkurenci. Potrudili se bomo, da borno turnir prihodnje leto še bolje organizacijsko izpeljali.* Igor Komel pri solidni ekip S. Andrea. Čeprav so gajevci prvi prišli v vodstvo, jim ni uspelo priti do zmage. Domačini so namreč solidno zaigrali posebno v drugem delu igre, ko so tudi izenačili in s tem prisilili Gajo k delitvi točk. »Zeleno-rumeni* so tako nazadovali na drugo mesto lestvice, Tržačani pa so ohranili tretje mesto v družbi ekipe Roianese, ki je tokrat s pičlim izidom premagala moštvo Donatori. S pičlim izidom je v anticipirani tekmi proti Inter SS klonil tudi U-nion (četrti zaporedni poraz), kar jasno dokazuje, da Podlonjerci v ten) zaključnem delu prvenstva precej šepajo. Slabo se je odrezala tudi ekipa Krasa, ki je proti S. Vitu doživela visok poraz, po katerem so ostali Kraševci na repu lestvice. Naj omenimo še nešportni dogodek, ki se je pripetil med tekmo Chiarbola - Valpadana Cave. Nekaj minut pred koncem je pri stanju 2:2 nogometaš Valpadane Cave napadel sodnika, ki je tekmo prekinil in zato je disciplinska komisija brez oklevanja registrirala tekmo z 2:0 v korist Chiarbole ter primerno kaznovala »vročekrvnega* nogometaša Valpadana Cave, ki je bil že pred enim mesecem kaznovan zaradi napada na sodnika. Takrat je sodnika napadel celo mladi nogometaš L. Tordi, med tekmo kategorije najmlajših. Ta dva dogodka jasno dokazujeta, da je v taboru Valpadana Cave napetost precej pa višku. V skupini O si je (z nedeljskim remijem nad Baxterjem) ekipa Cam-panell predčasno zagotovila prestop v višjo ligo. Moštvo Campanell praktično v tej skupini ni imelo tekmeca, saj je prevzelo vodstvo v devetem kolu zimskega dela prvenstva in ga ohranilo do konca, častno u-vrstitev pa si je zagotovil Baxter. SKUPINA N IZIDI 14. POVRAT. KOLA Chiarbola - Valpadana Cave 2:0 Donatori - Roianese 0:1 S. Andrea - Gaja 1:1 Inter - Union 1:0 Esperia Pio XII - Primorec 0:2 Kras - S. Vito 0:5 LESTVICA Primorec 43, Gaja 42, S. Andrea in Roianese 41, Rozzol 33, S. Vito 31, Duino in Inter SS 25, S. Anna 23, Esperia Pio XII 21, Chiarbola 20, Valpadana Cave 18, Donatori 15, Union 14, Kras 8. PRIHODNJE KOLO (12. 6.) Duino - Rozzol S. Anna - Kras S. Vito - Esperia Pio XII Primorec - Inter SS Union - S. Andrea Gaja - Donatori Roianese - Chiarbola SKUPINA O IZIDI 14. POVRAT. KOLA Artigiani - Virtus 2:2, Čampi Eli-si - Barcola 3:1, Ginnastica - Mo-diano 0:4, Domio - Giarizzole 3:4, Don Bosco - Rabuiese 1'1, GMT -CGS 2:1, Baxter - Campanelle 1:1. CGS - Campanelle 1:4 (zaostala tekma). LESTVICA Campanelle 47, Baxter 43, Čampi Elisi 40, Virtus, GMT in Giarizzole 36, Esperia SL 34, Domio 32, CGS 23, Artigiani 18, Modiano 17, Barcola 15, Rabuiese 13, Ginnastica 11, Don Bosco 5. B. R. NA IGRIŠČIH NAgE DEŽELE Danes začetek mednarodnega turnirja za mladince Od danes dalje se bo na Igriščih F - JK odvijal mednarodni nogometni mladinskih turnir »Mesta Videm*. Orgamara ga nogometni klub Udi- nese pod pokroviteljstvom dnevnika Messaggero Veneto. Nastopilo bo 6 državnih reprezentanc, in sicer: Bolgarija, Italija, Jugoslavija, Švica, Madžarska, Italija B in mladinski enajsterici Triestine ter Udineseja. Enajsterice so organizatorji porazdelili v dve skupini: v 1. bodo igrale Italija, Švica, Bolgarija in Udi-nese, ki bodo nastopale v tem 1. kvalifikacijskem delu na igriščih v Ampezzu in S. Giovanniju ob Nadiži. Drugo skupino pa bodo sestavljale Jugoslavija, Madžarska, Italija B in Triestina. Te enajsterice pa bodo igrale v Lignanu in v Trstu. Polfinalne tekme bodo na sporedu v Trstu in Fontanafreddi, finalno srečanje pa bodo odigrali 18. t.m. na--videmskem stadionu. Favorita za končno zmago sta reprezentanci Bolgarije in Jugoslavije, ki bi morali biti daleč najboljši moštvi. Posebno Bolgari imajo zelo dobro moštvo, saj so nedavno osvojili L mesto na mednarodnem turnirju v Cannesu in 2. mesto na turnirju UEFA, ki so ga odigrali v Belgiji. Tudi italijanska reprezentanca ima nekaj možnosti, saj je zmagala na podobnem turnirju, ki so ga pred kratkirp odigrali v Monte Carlu. SPORED 1. SKUPINA v Ampezzu ob 20.30 9. 6. Italija - Švica 11. 6. Švica - Udinese 13. 6. Italija - Udinese v S. Giovanniju ob Nadiži ob 20.38 9. 6. Udinese - Bolgarija 11. 6. Italija - Bolgarija 13. 6. Švica - Bolgarija 2. SKUPINA v Trstu ob 20.30 9. 6. Triestina - Madžarska 11. 6. Triestina - Italija B 13. 6. Triestina - Jugoslavija v Lignanu ob 20.30 9. 6. Jugoslavija - Italija B 11. 6. Jugoslavija - Madžarska 13. 6. Madžarska - Italija B v Fontanafreddi in Trstu ob 21.00 15. 6. Polfinalne tekme v Vidmu ob 16.00 Finale za 3. oz. 4. mesto in za 1. oz. 2. mesto V NEDELJO NA «1. MAJU* Srečanje v Trstu povsem uspelo V okviru kulturno - športnega festivala, ki ga je priredilo kulturno športno - rekreacijsko združenje iz Trsta je bil v nedeljo na stadionu «1. maj* v Trstu prijateljski šahovski dvoboj na 21 ploščah med ekipami Primorske šahovske zveze in ARCI iz Trsta. Dvoboj bi se moral odigrati na 25 ploščaii, vendar pa zaradi nedisciplin.: nekaterih najboljših primorskih šahistov (kapitan moštva PŠZ jih je določil 35), pa tega ni bilo mogoče. V ekipi ARCI iz Trsta sta na prvih deskah nastopila najmočnejša šahista Trsta, mojstra Filipovič in Olivotto, vendar pa je bila ekipa Primorske šahovska zveze, ki so jo sestavljali igralci iz Tolmina, Anhovega, Nove Gorice, Idrije, Postojne, Sežane, Kopra. Portoroža in Pirana bolj izenačena ter je uspela zmagati s štirimi točkami razlike in sicer z 12,5:8,5. Bolj kot rezultat je bilo pomembno ponovno srečanje šahistov z obeh strani meje, ki tako vzpostavljajo most prijateljstva med sosednima narodoma. Prireditelji so izredno gostoljubno sprejeli primorske šahiste. Pred srečanjem so jim izročili spominsko priznanje, po dvoboju pa so jih »gostili. Posamezni rezultati srečanja dokazujejo, da so bile vse partije borbena i:i da se je samo ena končala z remijem. Primorski šahisti bodo že jeseni povabili tržaške ša-■histe na povratno srečanje. Silvo Kovač Uredništvo, uprava, oglaanl oddelek, TRST, Ul. Montacchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — TeL 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK la SFRj OIUUU LjuV‘1-' Oglasi 43 mm) ob ds* Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 9. junija 1977, Žiro račun 50101-00J-45061 .AD!I» ■ U4J> Gradišče 10/11 nsd. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina lavnikih 13.000, ob praznikih 15000. Finančno-upravn! 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 Mr za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško 1 goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drufl1 pokrajin Italije pri SPI. član Italijanska 1 Izdaia^^ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskar ^Trst Iaiotnikov fieg NA RIMSKEM PROCESU ZARADI BORGHESEJEVEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA MICALIZIO TAJIL PRVOTNE IZJAVE IN ZAŠEL V ŠTEVILNA PROTISLOVJA Po njegovem noj bi «kameradi» ne nameravali zrušiti vlade, temveč naj bi pripravljali demonstracije ob obisku predsednika Tita • Odv. De Gori polemiziral s Saragatom RIM, 8. — Zgodilo se je to, kar je bilo pravzaprav pričakovati. Spočetka smo na procesu zaradi Bor-ghesejevega poskusa državnega udara slišali vsevprek trditve, češ resnica bo tako ali tako že prišla na dan; sedaj pa, ko bj se dejansko moralo začeti odkrivanje resnice, je prišla na dan strategija tajenja z raznimi »ne spominjam se* in »tega nisem hotel reči*. Značilen primer nam daje dopoldansko zasliševanje obtoženca Gia-coma Micalizia, ki je sodnikom rimske porote dal povsem drugačne izjave, kakor jih iznesel preiskovalnemu sodniku — izjave zadevajo dogodke tik pred in po usodni noči 7. decembra 1970. Prvotno je povedal, da je dopotoval iz Palerma v Rim dva dni pred poskusom državnega udara. Srečal je Eliodora Pomarja, ki mu je razkril, da se bo čez nekaj dni v večernih urah zgodilo «nekaj pomembnega*; Pomar je sicilskemu zdravniku v glavnih obrisih pojasnil načrt «čmega princa*, po katerem naj bi oborožene skupine iz Toskane in Ligurije zasledle več ministrstev! Danes pa je Micalizio skušal vse to zanikati, češ da sploh ni govoril o »vstaji*, temveč le o »protestnih manifestacijah*, ki naj bi jih pripravljali Remo Orlandini in drugi voditelji «Fro «Fronte nazionale* spričo bližnjega obiska maršala Tita v Italiji. Javni tožilec dr. Vitalone je med zasliševanjem ostro izpodbil fašistova izvajanja, tembolj, ker je obtoženec zašel v protislovja. »Med preiskavo ste dejali, da ste se takoj po srečanju s Pomar jem vrnili z letalom v Palermo, sicer pod lažnim imenom. Kaj mi poveste o tem?* Po razgovoru s Pomarjem, je odvrnil Micalizio tožilcu, sem hotel h komandantu Borgheseju,vendar ga nisem našel. Zdelo se mi je primerno, da zapustim Rim, nikakor pa nisem pobegnil. Ne spominjam se, če sem potoval z lažnim imenom. Ta tožilčeva vprašanja, čemu prihod oboroženih tolp iz Toskane in Ligurije, če je šlo le za miroljubne v Washingtonu kot minister v Nikonovi vladi, torej ne v Italiji, ka kor zatrjujejo nekateri obtoženi pu čisti. Po odvetnikovi sodbi so bila Saragatova izvajanja »polemična*, zato je vprašal javnega tožilca, če se mu morda ne zdi potrebno kazensko postopati. Ker mu je v sodni dvorani spod letelo, je Pacejev branilec zopet načel vprašanje v poznejšem pogovoru s časnikarji: »Dejstvo, da je sen. Saragat preko televizije kritizi ral uredbo rimskega porotnega sodišča, s katero je porota na mojo pobudo sklenila, da po potrebi za sliši bivšega predsednika republike kot pričo, pomeni pravi napad na pravico*. Odv. De Gori je še pripomnil; »Naloga rimskega glavnega pravdnika je, da preveri, če vsebujejo Saragatove izjave, kj so bile danes priključene k sodnim ak- tom, morda trditve, ki utemeljujejo kazenski postopek. Tudi sicer bi morala biti vidna osebnost, kot je Saragat, previdnejša ali vsaj nevtralna pri komentiranju tako kočljivih zadev.* S tem je odvetnik mislil na trditev bivšega državnega poglavarja, da nekdanji ameriški predsednik Nixon nikakor ni mogel biti seznanjen z načrti Junia Valeria Borghe-seja. Pred zaključkom današnje šeste razprave, je sodni zbor ugodil prošnji bivšega poveljnika gozdnih straž Luciana Bertija, naj bi ga izpustili na začasno svobodo zaradi bolezni. Berti, ki bi moral decembra 1970 biti na čelu ene od »oboroženih kolon* pučistov, je doslej prisostvoval sodni obravnavi na nosilih. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. FULVIO CASALI PARIŠKEMU NADŠKOFU GROZI IZOBČENJE Nov opomin papeža msgr. Lefebvru Francoski kardinal sicer že suspendiran a divinis demonstracije, je obtoženec jecljaje odgovoril, da zadeve ni šlo vzeti z dres; Pomar naj hi ga z imenova njem oboroženih skupin le skušal pridobiti za sodelovanje pri manifestacijah... Preiskovalnemu sodniku je Micalizio odkril, da deluje v sklopu »Fronte nazionale* tajna organizacija pod vodstvom Danteja Ciabat-tija in Rema Orlandini ja, ki naj bi hotela ustvariti novo poltično stranko. Obtoženec danes tega ni zanikal ter je na vprašanje dr. Vitalo-neja, zakaj je Orlandinijeva organizacija delovala podtalno, ko pa naj ne bi imela protidemokratičnih in prevratniških načrtov, odvrnil: »Skupina je delovala v Borghesejevem 1-menu, da bi si tako pridobila novih simpatizerjev, tega pa princ ni vedel*. Po izjavah, ki jih je dal med preiskavo, naj bi sicilski zdravnik posredoval pri Borgheseju za preprečitev atentatov, ki sta jih nameravala izvršiti «Avanguardia naziona-k» in »Ordine nuovo*. Javni tožilec: »Kako ste zvedeli za te načrte?*. Micalizio: »Pravzaprav zanje nisem vedel, le ustrezno slutnjo sem imel. Svoj čas je bil storjen atentat na kom. Borgheseja in mislil sem, da utegne priti do/ represalij. Stefano Dalle Chiaie je npr. dejal, da bo že sam obračunal s prenapeteži*. Med današnjo razpravo je izbruhnila polemika v zvezi z včerajšnjimi izjavami bivšega predsednika republike, senatorja Giuseppa Sara-gata o njegovih stikih s tedanjim a-meriškim veleposlanikom v Rimu Johnom Volpejem ter o vlogi diplomacije ZDA med pripravami na poskus državnega udara. Branilec Guida Paceja, ki je rav-po tako obtožen sodelovanja pri poskusu zrušenja vlade, je zahteval od sodnega zbora, da vključi med akte procesa enega od časopisov, ki so objavili Saragatove izjave. Bivši državni poglavar je med drugim iz- VATIKAN, 8. — Papež Pavel VI. je na moč tenki čutno in previdno reagiral na ponedeljkovi; izjave razboritega »tradicionalističnega* monsinjorja Marcela Lefebvra. Leta je. kot znano, dopotoval iz Francije v razkošno aristokrat sko vila Rospigliosi - Pallavicmi v Rimu nalašč za to, da bi sprožil nov napau na pokoncilsko usmeritev katoliške cerkve, ki j' med drugim očita, da je z »odklonom od pravo verstva* pod papeževanjem Janeza XXIII. izdala pravi nauk in »pak-tira* seda, celo z najhušim sovražnikom vere — komunizmom. Treba sicer pripomniti, da je bil tudi sam Lefebvre prebrisano previden, kolikor .je dal razumeti navzočim predstavnikom najbolj zakrknjenih reakcionarnih krogov da si ne želi razkola z Vatikanom Dobro pač ve, da mu to ne bi kai prida neslo. Pavel VI. je danes na dveh ločenih avdiencah sprejel italijanske in tuje vernike, časnikarjem pa je dal razdeliti besedilo govora. ki ga je imel v italijanskem jeziku (inozemcem je spregovoril v fran-ciščini). Sveti oče je poudaril, da ne hodi po Gospodovi poti, kdor s svojim početjem seje med verniki neso glasja in razdor in citiral v tej zvezi sv. Tomaža: »Sam Kristus dopušča možnost, da se iz verske skupnosti izključi vsakdo ki kljub nenehnim opominom trmasto vztraja pri napakah*. V nadaljnjem citatu sv. Tomaža je še rečeno, da morajo verniki napeti vse moči za preprečitev verskega razkola. Le febvrt ravna kajpak povsem nasprotno, toda papež ga neposredno ni imenoval. Zanimivo je, da omenjene papeževe izjave vsebuje le časnikarjem razdeljeno besedilo, kajti Pavel VI. se je med govoroma pred skupinama vernikov omejil zgolj na splošno spodbudo k enotnosti Cer kve, ne da bi izrecno imenoval »razkol* ali, denimo, »oporečni-štvo*. Papežev glasnik Panciroli je vsekakor najavil, da bo besedilo govora jutri v celoti objavil list »Osservatore romanov. VIDEM, 8. — V pričakovanju kakega nadnaravnega ali vsaj nenavadnega dogodka se je pred enajstimi dnevi družina Carlini »neprepustno* zaprla v lastno hišo. Vsaj tak« sklepajo sosedje iz Ul. Baldasseria media, ker je menda Marii Carlini mati božja v sanjah napovedala veliko katastrofo Poleg 55-letne Marie se je stikom z zunanjim svetom odpovedal še njen mož Ettore, pod prisilo pa tudi 14-letni sin Eugenio, ki bi moral čez nekaj dni na malo maturo. Južnomoluški teroristi izpustili tretjega talca PRED ZAČETKOM PROCESA PROTI R. CURCIU V MILANU Poraziti ustrahovalno ofenzivo samozvanih rdečih brigad is tov A Demokratično sodstvo o nujnosti sodnega postopka proti voditelju prevratniške organizacij* MILAN, 8. — Medtem ko so v milanski sodni palači v teku priprave za proces proti priznanemu voditelju samozvanih rdečih brigad Renatu Curciu (obravnava se bo začela 15. junija), se stopnjuje psihološka ustrahovalna ofenziva prevratniške organizacije. Brigadisti se dejansko oglašajo v vseh mestih severne Italije od Turina do Trenta in grozijo s strahovitimi represalijami proti vidnim državnim in krajevnim upraviteljem, politikom, časnikarjem, odvetnikom in sodnikom, če bi se milansko sodstvo drznilo postaviti «Reneja» na zatožno klop. Vprašanje je sicer, če bodo BR res uresničile svoje grožnje, že samo dejstvo, da se o njihovih posegih veliko govori in piše pa je dokaz, da so teroristi vsaj delno že dosegli svoj cilj. Te trditve ne gre razumeti kot ugotovitve, da oblasti in javno mnenje brezpogojno popuščata terorističnemu izsiljevanju, pač kot ugo- tovitev, kako se je po osmih letih nasilja, atentatov, prelivanja krvi, navadnega in političnega kriminala korenito spremenil položaj v Italiji. Naj omenimo le psihozo, ki je zajela Milan ob grožnji Vallanzascove-ga pajdaša Colie, da se bo maščeval nad osnovnošolsko deco, če ne bosta njegova zaročenka in njena prijateljica izpuščeni na prostost. Še pred nekaj leti ne bil nihče resno upošteval take grožnje in bi jo kvečjemu imeli za plod bolnih možganov, danes pa ob takem izsiljevanju velemesto kot je Milan zatrepeta, starši se vprašujejo, če naj pošljejo otroke v šolo. Poudariti gre, da strah ni iz trte izvit, pač pa je posledica vzdušja nasilja in negotovosti, v katerem živimo že nekaj let. Bolj kot bombni atentati in pokoli kot na primer v Kmečki banki ali na brzcu «Italicus» je tako vzdušje posledica drugačne ofenzive tako političnega kot tudi nedavnega kriminala. In rdeče brigade, ali lutkar, ki jih poslužuje, so veliko prispev*' k uspehu in izpopolnitvi te strateg? z ugrabljanjem oddelkovodij ali. ( rektorjev najrazličnejših podjeU|, ugrabljanjem in z napadi na s° naštevanji zločinov prevratniške j ganizacije pa gre omeniti še element, ki je znatno pripof^jj k delnemu uspehu strategi vsaj ustrahovanja: nesposobnost dr^'!| ' ")neji*| javne varnosti, da val atent® točneje sodstva in najrazličneji strejo ali pa vsaj zajezijo. V večini primerov preiskoval so odkrili storilcev, ko so jih i° u. jih aretirali ter morebiti tuch^ sodili, so pa prevratniki s sui>“o, lahkoto pobegnili iz zapora. krat se je tudi zgodilo, da so ha niki, porotniki in tudi odvetniki' na primer pred nedavnim v odpovedali. Res je sicer, da nima pravice zahtevati od k^o koli junaštva, zahtevamo pa j od vseh in v tem trenutku še d# od sodstva, da izpolni svojo nost brez popuščanja. O tem vprašanju je med dr®^ razpravljalo v teh dneh de*J tično sodstvo, ki je bilo v zadnJj, vi«1!! času večkrat tarča napadov » ter nazadnjaških struj združuj. sodnikov. Demokratični sodnik1 . strnili svoje stališče v kratko i® j drnato sporočilo: »Ob novic«®,!, ustrahovanju in grožnjah proti ** nikom, odvetnikom in porotnik®8!, 1 rdf ciljem, da se zopet prepreči Pr% proti prevratnikom, demokraciji sodstvo poudarja, da sodna ®®uj. m ne sme klonit; tej ofenzivi. Sc®Ja JR zajamčiti pravičen, demokrati«8® javen proces.* Dejstvo, da se je 143 odve*1®, prostovoljno ponudilo, da Plev2*)jnJ obrambo osumljenih brigad ist^j, -spodbudno. Upati je, da tudi PF*) J/ spodbudno. Upati je, da tudi P^L) niki tokrat ne bodo odpovedali- 1 TURIN, 8. - Družba Fiat b®jjI# ta teden ponovno navila cene «v p avtomobilom. Podražitev se h° se ™ (i kala okoli 4-5 od sto. Zadnji® . cene Fiatovih vozil bile poyw o), rt 8. marca letos (za 4 od sto), zadnjič pa novembra lani (** od sto). Zgledu turinske družbe bodo ^ verjetno sledile druge italijansk*, tudi inozemske avtomobilske tov S D, M, v H S Val, V % S litvanski župnik Mario Gariup je v Italijanščini in v slovenščini vil temeljni kamen novega šolskega poslopja zakon ščiti druge ne pa tebe, in tvoie drage OBVEZNO ZAVAROVANJE (ZAKON 990) zavarovanje je obvezno > za škodo, samo za škodo, ki jo otrpijo tretje osebe, ki se ne vozijo v avtomobilu, njihove stvari in živali JAMSTVO R.C. ZA TRETJE OSEBE, KI SE VOZIJO V AVTOMOBILU (NEOBVEZNO) velja samo za tuje osebe: izključeni so zavarovanec, voznik in,njuni svojci ZAVAROVALNA AUTO SICURA POLICA U VAREN AVTO s skromnim izdatkom dopolnjuje zavarovalno polico R.C.: jamči vse potnike v avtomobilu vključno zavarovanca, voznika in njune svojce. Lloyd Adriatico poiščite v "PAGINE GIALLE” pod gaslom”ASSICURAZIONP agencijo Lloyd Adriatico, kl Vam je najbllžja. ASSICURAZIONI