L _ £ a

!a vsak uan, tudi ob nedeijah in praznikih, ot> 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
Ilitoin: Ulica Sv.^Fnr.u . .Vs-kcga i:. -'J, I. nadstr. — Vsi u. . . j .j sc ;	7urediJišt\u lista. Neiruiikirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. 1	in odtavorTu •j«dn;k Šiefan Godina. Lastnik konzorcij
; wa .ti neMiV - ii>k tisTjrne .Edinosu', vpisane zadruge z orrejtnm j ojomvouj v Ti^u, uiica Sv. FrančiSka AsiSkega št. 30.
1 eicion uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo let j ......»• K 24.—
Za pol leta................ • '2.—
za tri mesece ................. 6.—
za nedeljsko izdajo za celo leto........5.20
za poi leta..................2.60
V Trstu, ¥ žetrtek 3. junija 1915.
Letaik 5CSL.
Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lJ vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaji denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. —
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
Mali oglasi po 4 vinarje bc?cda, najmanj pa 10 vinarjev.
Oglase sprejema insemtni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
L'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
itos r: d m utrdbi ?rzemyslo zavzeti. - Vsi ruski napadi odbiti. - napad močnih ruskih sil u jugovzhodni Galiciji zavrnjen. - U maju ujetih Z68.000 Rusov
in uplenjenih 2$D topov in 576 strojnih pušk. - Manjši nemški uspehi na Kurskem.
Ne francoskem boiišžu se nadaljujejo srditi boji na rasnih krajih s premenijivo sreče
m.
m
objavlja: \
l ^fflHlaip
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se 2. junija 1915.
italijanskem bojišču so bile vse dosedanje akcije sovražnika brezuspešne. Obstrelje\ anje planote Lavarone in Fol-garia in posameznih koroških sotesk s težkimi topovi, ki ie bilo spo?eno z veliko u-porabo težke artiljerijske municije, ni zamota napraviti našim utrdbam nobene i-meoov?nta vredne škode. Sicer se niti na tirolski niti na koroški meji niso vršili večji boji.
va Primorskem so bili napadi sovražniku na Krn odbiti ob težkih izgubah za Italijane.
Po komunikeju italijanskega mornariškega štaba objavljeni rezultat o bombardiranju Pule po iuiijanskem zrakoplovu, se ne ujema. Štiri bombe so sicer res eksplodirale. vendar pa je materijalna škoda minimalna. Požar ni nastal nikjer.
Pri obstreljevanju Tržiča povzročena škoda se reducira na lahko ranitev ene civilne osebe po kanaitih drobcih.
Namestnik šefa generalnega štaba, v	pl. Hdier. fml.
Avstrijsko letalo nad Holfetto.
r UGANO, 2. (KorJ — Kakor poročaj h (»rnale diItalias je avstrijsko letalo,
. iiu rad ->iOiit?tt<* ooiii i* . __________■ —. —	»vinu glavni >ia.i,
izdelovanje žvepla, kakor tudi na skladi-[ 2. junija
šča za olje in petrolej, i u delavec je bil Vzhodno bojišče.
ena ženska ranietut. Povzročena je Pri Neuhausnu, severovzhodno Libave bila škoda.	m pri Šidikih, jugozapadno Libave, uspe-
!fo ijanski hraU korporal pOika Zuavov. lai pr(Mi ■r^ ^eikom.
.„., , , ... , ....... Enako v ozemlju pn Szawlah, ob Dubisi
l<i 2. i Kor.) italijanski kralj je bil ime-	u„;0.,;,„	o - c; , ».
,	i ii "t	*v i m mcu Lgianim in Liragolo. Pri Sza», ah
i t v L* n za korporala polka Zuavov. To od-*	. * 0
likovanje, ki spominja na znano epizodo SnH> Uieil r>0' *<usov-
l»red bitko pri Palestru L 1K59., je bilo na-; Jugovziiouno bojišče.
/ if jen<> kralju imenom poveljnika Zua-j Včeraj ste bili zavzeti dve nadaljni u-
trdbi. -Jo^edaj osvojeno ozemlje pa obdr-žano.
.Južno Dnjestra napreduje naš nspad u-spešno. Sovražne postojanke med Stryjem in tfrohobiczem so bile zavzete z naskokom.
Močne ruske sHe, ki so v jugovzhodni Galiciji v ozemlju Solotwifse naskočile naše tamkaj se nahajajoče postojanke, so doživele velike izgube in so se umaknile, mestoma v neredu.
V bitkah tekom meseca maja so :>od avstrijskim višjim poveljstvom se nahajajoče zvezne armade ujele 863 oficirjev, 268.169 mož in uplenile 250 težkih in lahkih topov, 576 strojnih pušk in 189 miini-i cijskih vozov. K temu pride še veliko število drugega materijala, ki znaša n. pr. samo pri eni karpatskih armad za 8.500 strelov artiljerijske municije, 5 milijonov intanteriiskih patron, 32.000 ruskih repe-tirnih pušk in 21.000 ruskih bajonetov.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. hoier, fml.
»Daity !Sews« o položaju pred Prze-
inysh>m.
LONDON, 2. (KorJ Vojaški korespon-d Mit 11 ta l)ai!y Ne\\s« piše: Poročila 7 ruske fronte niso pomirljiva. Bati se je, vin ii o Przernvsl kmalu obkoljen.
l
i-msKsm bo]!!ča.
potom veleposlanika Barrera. Ok»šc prof. Chiniga za boj proti Avstriji, prodrle včeraj
Ll'GANO, 2. <Kor.) Radi intrig proti denic. rn- cu \Viedu znani profesor Chinigo je izd.11 oklic na Albance Italije, naj sestavijo zbor prostovoljcev za boj proti Avstriji. takozvanemu sovražniku Albanije.
trdbi Przemysla. Po zmagLpri Stryju so zvezne čete v smeri Me-
Be'gijski general Witte pri mm v flvfDencL
MILAN, 2. <Kor.) Kakor poroča »Cor-r:ere della Sera . je papež sprejel belgijskega generalnega lajinanta \Vitteja v po-
Vrliovno armadno vodstvo.
Pruska zbornica.
BLRL1N, 2. <Kor.) Zbornica se je zopet sestala k zasedanju. Predsednik grof Schvverin Loewitz je v otvoritvenem govoru opozarjal na zločinsko, vnebovpi-jočo sramotno kršitev pogodbe od strani Italije. Odkar stoji svet. še narod, ki je na tako zločinski način zagrabil za orožje, nikdar ni zmagal in tudi ne bo zmagal nik-
scDiii avd jenci. Wiite je prispel baje s po- dar. V svesti si naše pravične stvari, bo-Ltično vojaške misije v Rusiji v Rim. mo zločinsko vsiljeno nam vojno izvedli
do popolnega zasiguranja pred ponovitvi-
CVStti iSKG^mSnS^O Q0]iSCQ enakih zIočinskih napadov. Mi zaupamo
trdno v končno zmago nad vsemi sovražniki.
Z zopEtfn!!Q be]ilin.
CERLIN* 2. (Kor.) Veliki glavni stan.
*)b\AJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. »unija 1915.
N i ga'iškem bojišču je sovražnik obno-vit snežne napade na vzhodno Sana se nahajajoče zvezne čete. Obupni napadi so-	2. junija 1915. vraž*' %ovi so bili zopet odbiti ob novih i	Zapadno bojišče.
teH h izgubah za nasprotnika.	Tovarna za izdelovanje sladkorja za-
-ev erni lronti trdnjave Przeinysl ste	padno Soucheza. ki so jo osvojili Francozi
bili z naskokom zavzeti dve nadaljni u-	včeraj pi>poldne, je zopet v naših rokah.
POD LISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Fra.icoiki spisal Xavitr de Montepin
i\<» ^ta Mignonne in Peter Nicot prišla do prviti visokih dreves v gozdu, se je začelo že mračiti in prve zvezde so se začele lesketati na temnem baržunastem ne-be-u. tiosto listje brestov in hrastov je še povečevalo temo in zagrinjalo vijugasto gozdno pot v popolno temino.
V gnorne je zamišljeno skopala spredaj, noseč v predpasniku kozlička, ki ga je lis-j.ik rani! s svojimi zobmi. Bratranec je šel par korakov za njo.
!Jcter je ljubil Mignonno, kakor vemo iz i r il! lastnih ust, !;ajti povedala je to sa-i :;:':iu.mu baronu de Saint Andreju. Za kar pa je deklica vedela ravno tako inal<>. kakor naše ljubeznive bralke, pa je !v!a velika in silna ljubezen, ki jo je po-b'itf'la Mignonne v svojem bratrancu.
Peter Nicot je ljubil tem bolj vroče in| te i strastneje. ker je vedel, da ga zaniču-
j ie vse in da ne more prav čisto nič upati, da bi mu Mignonne kedaj vračala njego-
i vo ljubezen.
Taka požrtvovalna in nesebična Ijube-! zen bi bila še povzdignila srce, ki bi bilo zmožno plemenitih in velikodušnih čustev; toda srce Petra Nicota je glede grdobe tekmovalo s telesom, ki ga je ode-valo.
Ljubezen je v neverjetni meri razvila kali zlih lastnosti, ki so bile skrite v prsih kmetskega mladeniča. Take lastnosti ste bili predvsem zavistna jeza proti vsakomur, ki je narava manje mačehinski ravnala žnjim kot pa s pohabljencem, in pa pohotnost živalske, naravnost strahovite sirovosti.
Potemtakem se da lahko misliti, kak \ tisk je moral napraviti nanj prizor, ki ga je videl in ki mu je pokazal tresočo se in polunesvestno Mignonno v naročju Karla de Saint Andreja.
Obvzela ga je silna jeza in sklenil je dvoje: da umori svoiega tekmeca in si prisvoji Mignonno.
— Biti mora moja — si je dejal sam pri i sebi, ko je stopal za svojo sestričino, ka-l
Francoski napad, ki je bil izvršen zvečer na naše postojanke pri Neuville, je bil odbit. Sovražnik se je polastil le majhnega kosa našega jarka.
V Svečeniškem gazdu se še nadaljujejo boji iz bližine za posamezne kose jarkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Hapsd nemških zrakoplovov na London.
LONDON, 2. (Kor.) Admiraliteta poroča: Nemški zrakoplovi so vrgli 90 bomb, večinoma zažigainih bomb, na mestno o-krožie. Nastalo je več požarov, ki pa so jih gasilci kmalu pogasili. Poškodovano ni nobeno iavno poslof je. Štiri osebe so bile ubite, par ranjenih.
Delavsko giban e na Angleškem.
LONDON, 2. (Kor.) V tovarnah za izdelovanje nogavic v Leicestru je radi nedovoljenega povišanja plač pričelo stavkali okoli 10.000 delavcev.
AMSTERDAM. 2. (Kor.) Kakor poroča > Handelsblad«. iz Londona, ie stavka na-stavljencev cestne električne železnice prenehala.
Tursko bojišče.
Boj za fiorđanele. _
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja:
Pred Seddil Bahroiti so se polastile na-šp čete utrjenih sovražnih zakopov in jih popoinoma razrušile.
Francoska križarka »Ernest Renan« je obstreljevala včeraj nemški konzulat v odprtem nudita K&it?.
-0.*e 2 \ mftfct p g noči se je polastil neki turški oddelek neke manjše angleške ladje v Sueškem prekopu pri Adiiguelu in razrušil stroje in kotel. Drugi oddelek ie ponoči z uspehom obstreljeval neko sovražno transportno ladjo.	jrgt*
Položni na Španskem.
LVON, 2. (Kor.) »Progres« poroča iz Madrida: Povodom nevtralističnih mani-; festacij, je ministrski predsednik Dato izjavil, da se morajo v bodoče zatreti vsake demonstracije. Vlada se trudi, da varuje strogo nevtralnost Španske, ojačuje v tre-notku obrambno silo in jo bo, če bodo zahtevale to okolščine, še zvišala. Oboroževanje nima nobenega ofenzivnega značaja. ampak ima samo namen, da se lahko zavrne vsak napadalni poizkus proti Španski, čeprav je tak dogodek skoro nemogoč.
Novi vojaški poveljnik je naznanil prebi valstvu, da je odločen takoj zatreti vsako motenje javnega miru. Čete, ki so v službi javnega varstva, ne smejo več o-stati kakor dosedaj samo pasiven cilj zaničevanja in zasmehovanja od strani u-i pomikov, ampak imajo ukaz, da se poslužujejo orožja, če bi nastopali tudi uporniki z orožjem ali kakimi drugimi napadalnimi sredstvi.	_ ____
Fzm. nadvojvoda Leopold Salvator častni doktor tehniških znanosti.
DUNAJ, 2. (Kor.) Generalni artiljerijski ■ nadzornik, ieldcajmeister nadvojvoda Le- j
opold Salvator, je bil v slavnostni dvorani visoke šole imenovan za častnega doktorja tehniških znanosti.
Čestitke nemškega cesarja in saškega kralja bavarskemu kralju.
MONAKOVO, 2. (Kor.) Nemški cesar in saški kralj sta brzojavno čestitala bavarskemu kralju k uspehom bavarskih čet v Galiciji.
Razglas.
Naznanja se javnosti, da se mora vsled | odredbe vojaških oblasti razsvetljava me-• sta Trsta in proti morju ležečih ozemelj, ! kolikor mogoče omejiti.
Zlasti morajo biti okna na vseh poslopjih in napravah, ki leže ob obrežju ali pa so obrnjene proti morju, zastrta tako, da ne more ven noben svetlobni žarek. Isto-tako smejo tovarne in druga obrtna podjetja delati ponoči le ob zastrti luči.
Prebivalstvo se poživlja, da se ravna strogo po teh naredbah.
Predsedstvo c. kr. policijskega ravnateljstva.
talijansko Sojlšče.
Vojaški sotrudnik »Pester Lloyda«. major Viktor Hueber, priebčuje v tem listu, daljši opis bojišča ob naši in italijanski meii ter pripomnja takoj v začetku svojega spisa, da Italijani ne bodo doživljaii posebne zabave pri tej svoji najnovejši pustolovščini. Pisatelj se spominja najprej obrambe Tirolske v Jetu 1809., ko so tirolski kmetje zadajali strah in trepet Napoleonskim vojskam, in obrambe Tirolske v letu 1860., ko je feldeaigmojster baron Klum z nekolika bataljoni zmagovito pognal iz dežele 40.000 garibaldincev. Poudarja pa, da vojne tradicije Italije niso stare in da ui slučajev, kjer bi bila italijanska armada izvojevala kak uspeh na bojišču. Posebno za gorsko vojno manjkajo Italiji vsi predpogoji, in če njena armada ni bila kos v ia>i vojni Abesincem, se bo še veliko manj mogla boriti z našimi izkušenimi gorskimi zbori. Italija ima sicer svoje >alpine«, toda ta zbor šteje le nekoliko polkov ter pozna vojno samo iz vojaških vaj, .dočim so naše mnogoštevilne gorske čete imele priliko več mesecev. da so se v Karpatih izvežbale v taki vojni. Pisatelj nato prehaja na opisovanje bojišča, kjer se bodo po vsej verjetnosti vršili prvi spopadi, in pravi:
Naše obmejno ozemlje od švicarske meje ob Stilfserskem sedlu pa do Pontablja ima povsod planinski značaj. Šele zapadno od Soče prehaja v srednje gorje, in postaja šele od Gorice dalje proti Istri nekoliko ravnejše, toda prehaja zato v kraške formacije, ki so izredno neprehodne za pokretno vojno. Na vsej črti od švicarske meje pa do Trsta, dolgi okrog 500 kilometrov so vsi gorski klanci in prehodi v naših rokah.
Dohodi, po katerih se prihaja iz gornje Italije do gorskih grebenov, vodijo skozi razmeroma redke, ozke doline. Ti dohodi so: dolina reke Adde do Stilfserske-ga sedla, valle Camonica (dolina reke ()-glio) preko Ponte di Legno do Tonalske-ga prelaza, potem od Brescije čez Rocca d'Anfo in jezero Idro do Lodrona, ob
tere ljubko postavo je v temi bolj siutil kot pa videl. - .
-- Da, moja mora biti, — je poudarjai,
-- toda kedaj?......Zakaj ne jutri?...
Zakaj ne nocoj? — Zakaj ne v eni uri? .. Zakaj ne takoj?*.....
Komaj se je pojavila v njem ta, zadnja misel, je bil njegov sklep že gotov.
Kri mu ie zavrela proti srcu in v glavo ter ga omamila in oslepila. Zaletaval se ie, kakor bi pil pijan.
In bil je res pijan... pijan slepega in sirovega poželjenja.
Tedaj sta prišla Mignonne in Peter do kraja v gozdu, kjer je bilo drevje najgo-stejše in je pot napravljala ovinek. Tu je Peter obstal in poklical Mignonno po imenu. Mignonne se je obrnila. Peter jo je poklical še enkrat.
—	Kaj hočeš, bratranec? — je vprašala končno.
—	Pojdi semkaj, povem ti nekaj.
—	Kaj pa?
—	Nekaj, kar sem ti hotel povedati že večkrat in kar ti hočem ponoviti...
Petrov hripavi glas je bil tako negotov in se mu je tresel tako, da se je Mi-
gnonne nehote prestrašila in hotela pospešiti korake, namesto, da bi biia obstala ali tla Daa& Nar pa le uganil njen ne-u*MI li fo^mMM ti enim samim sko-; km fe M tn Hl M9 rekel-
—	Pori««*! me....
j — Pozneje .... potem .... do-i ma ... — mu ie odgovorila Mignonne z vedno rastočim strahom.
—	Ne. ne pozneje ... ne potem .. T ne doma... temveč tukaj... in sicer takoj!
—	Kaj pa vendar hočeš, bratranec? — ie jecljala Mignonne.
—	Povedati ti hočem, da te ljubim in da moraš biti moja. — je odgovoril Peter Nicot in jo objel z obema rokama. *
—	Pomagajte! — je zakričala Mignonne.
—	Kriči, kolikor hočeš! — je dejal Peter in se porogljivo zakrohotaJ, — tu sva sama... nihče ne more priti, nihče ne more slišati tvojega vpitja ... in sicer te pa kmalu prisilim, da omolkneš!
Z neodoljivo močjo je vzdignil Mignonno, jo preobvadal brez težave in vkljub temu, da se je obupno branila, in jej za-kril usta s svojimi ustnicami.
Gardskem jezeru v Rivo in Alo. Kakor znano, so Italijani prodrli doslej do Ale. Nadaljni važni dohodi so: iz Vicenze čez sedlo Fugazza v Rovereto, preko Arsiera po dolini rečice Astico na visoko planoto lavaronsko, iz Bassana ob železnici po dolini Brente v Val Sugano in vzhodno v l iero di Primiero. Iz Betlema vodi pot skozi težko dostopno dolino reke Corde-vole v Moeno in Pieve, z druge strani pa skozi dolino Piave v Cortino d'Ampezzo, Laodro in na Kreuzberško sedlo. Iz doline reke Tagliamento vodijo važnejše dohodne poti proti severu na Plocken, severovzhodno pa po dolini reke Bele v Pon-tabelj in Kanalsko dolino na Koroškem ter po dolini Raccolane na Predel. Iz Vidma je mogoče priti po dolini Nadiže v gornjo soško dolino ter proti Kanalu. Med Krminom in Cervinjanom je naša meja odprta.
Vse to ozemlje se deli v tri velike odseke: v tirolsko fronto, ki je pomaknjena daleč na jug in sega od Stilrserskega prelaza do Kreuzberga, v odsek Karnskih Alp, ki sega precej daleč na sever od Kreuzberškega sedla do Pontablja, in tretji odsek, od Pontablja dalje proti jugu, ki obsega vso Goriško s kraško planoto vred. Zemljepisne razmere bi bile ob dovoljni vojni na vsem tem ozemlju ugodne za našo ofenzivo. Zato je Italija zaprla vse naše dohode na svoji strani s celimi skupinami trajnih utrdeb. Posadke v teh utrdbah, tudi če bi ne bile bogve kako močne, bi izčrpale velik del sovražne sile.
Veliko nepovoljnejše so razmere za italijansko ofenzivo. Brez ozira na to, da je tudi naše obmejno ozemlje dobro zavarovano proti raznim presenečenjem, bi sovražnik tudi tedaj, če bi dosegel na kakih posameznih prehodih kak lokalen uspeh, ne imel bogve kakšnih koristi. Dočini morejo v slučaju naše ofenzive naše čete razmeroma hitro dospeti v italijansko ravnino, bi italijanska ofenziva, ako bi se jej posrečilo forcirati našo tirolsko-koroško mejo, prihajala vedno dalje v alpsko pogorje, ki izpolnjuje ves zapadni del monarhije. Vsaka nova dolina pomenja tu za sovražnika nove smrtne nevarnosti, ki se povečujejo še s tem, da naši alpski kmetje z največjo žilavostjo vztrajajo na svoji rodni grudi in bi se brez izjeme vse, od otroka pa do starca, vzdignilo proti napadalcu.
Samo v smeri od Tagliamenta, preko Vidma in Pahnanove proti Gorici bi imel sovražnik nekoliko lažjo nalogo, ker je meja od Krmina do Cervinjana odprta. Toda ta mali prostor se razteza na komaj 25 km v dolgost in samo nekoliko kilometrov globoko. Že pri Zagraju in Ronkah se začne strmo vzpenjati kraška planota, in dasiravno ni zelo visoka, vendar taktično nadvladuje vso nižino in o-mogočuje nje obrambo.
Kako so ali bodo grupirali Italijani svoje glavne napadalne sile, sedaj še ne moremo reči, temveč spoznamo šele iz dogodkov prihodnjih dni, ki jih sporoče poročila vrhovnega armadnega vodstva. Dosedanji dogodki pač še niso pokazali posebnih italijanskih uspehov. Računati pa se more v glavnem na dve glavni grupaciji: prvo v veronski okolici z namenom, da prodre v Trentin, drugo pa med rekama Livenzo in Tagliamentom, ki naj operira proti koroški in goriški mje. Malo verjetna je morebitna glavna ofenziva na
Potem pa je skočil kakor divja zver V stran, v gozd in izginil v goščavi s svojim Ttrtikim bremenom.
VII.
Zločin.
—	Za božjo voljo, za božjo voljo! Pusti me! Bratranec____ — je kričala Mignonne. ko je Peter obstal, da bi jo vrgel na tla.
—	Ne bojim se nebes in ne verjamem
v boga! — je odgovoril besnik. — Nehaj jokati in moledovati, kajti moja moraš bi-ii. Nič na svetu, niti strela z jasnega me ne bo ovirala, da te dobim.
Mignonne je bila torej izgubljena, nerešljivo izgubljena. Ni pa hotela podleči, ne da bi se branila do skrajnosti. Vsekakor je bila veliko slabejša kot pa njen nasprotnik, toda ženska, ki brani svojo ljubezen in obenem svojo nedolžnost, ima včasih čudovito moč.
Peter Nicot jo je, kakor rečeno, vrgel na tla in z orjaško silo držal njeno nežno truplo. Z nadčloveškim naporom vseh svojih sil se rnu je izkušafa iztrgati in vstati. Toda bilo je zastonj, kajti pohotnež
Stran H.
»EDINOST* štev. 152.
V Trstu, dne 3. junija 1915
Razne politične vesti.
vanim prošnjam ter jej dal voaSko obleko. In pravijo, da se je ta žena borila v vseh bojih. Malo prej, nego je bila ujeta, je padel njen mož pred njenimi očmi.
ozkem »»zemlju nivd švicarsko in zapad-, notirolsko mejo, ker bodo Italijani gotovo hoteli var > vat i nevtralnost Švice. V vsakem slučaju se pač še mora računati z vzporednimi operacijami, ki se poleg; Klavnih naperijo proti temu ali onemu od- i seku fronte.
Ali se s prodiranjem na suhem istočas-! no zveže tudi sodelovanje na morju, proti j *-ran Supilo ruski javnosti. Hrvatski no-Trstu. istrski obali ali dalmatinskim oto- vinar in politik Fran Supilo je priobčil vi kom, se še ne da reci. Doslej takega so-! ruskem listu „Birževija Vedomosti" članek, v j delovanja Še ni bilo. izvzemši brezuspeš- kalerem apelira na rusko javnost, naj ne, šen letalski napad na Pulo. Znatnejšega dopusti, da bi se Jugoslovani izročili Italiji,
usr^fia Italijani tu pač ne bodo imeli. Ka- ker to da bi bila njihova narodna smrt. Virekel to-le programatično izjavo, ko težavno je izkrcavanje, so pokazale habsburški monarhiji — tako izvaja — more j gotovo pritrja vsak Slovenec in akcije proti Dardanelam. Višine severno v krogu števila malih narodov vsak razmerno Vse naše javno in skupno de-od Trsta otnogočujejo uspešno obrambo lahko ohranjati svoj jezik in uveljavljati svoje 19 mora v teh usodnih časih
pristanišča. Brez dvoma ie naša prava poskrbela tudi za odredbe krcaniu v Istri. Vojno pristanišče
četi svojega moža ter izrazila željo, da o- : stva. Glavni obtoženec, bivši župan, je v stane po^eg njega ter se z njim bojuje. Na- j mesecu aprilu izvršil samomor, proti e-posled jo polkovnik ugodil njenim opeto- neinu obtožencev pa je bila že pred raz-
Donite vesti.
pravo obtožba umaknena. Na razpravi sami pa je vojaško sodišče vse obtožence oprostilo.
Sladkor. Društvo kolonijalnih trgovskih tvrd k na Dunaju je v neki objavi opozarjalo na težave, nastajajoče za sladkorno industrijo in pomanjkanja vozov. Zato
Dr. Matko Laginja je v daljšem razgo-	£0r.a*,iaL0 -Ie
voru z dopisnikom »Narodne obrane« iz-
ki jej Hrvat.
toliko, kolikor v resnici potrebujejo. Bojazen pa, da bi zmanjkalo sladkorja, da je popolnoma neosnovana. Kajti poleg že izkazane množine, potrebne za kritje nor
D* KORSANO
Ivan Krie
Trst, Piazza S. Giovanni 1
malne potrebščine, je za ostali del kampa- ZalAOB kiiiunj«km m Uetarekih poujfc. nie na raznolasro ie 108(10 vatm,.m- ali	8Wn od to glilMlj. ttafar
ia vojna u- orodne pravice, ker",u gre za 'medsebojne o b s « a t i v te m, d . z v s o od I oO „ o- ? V^Skn, sto T k ?e ^<>v >e proti iz- koncesije V narodno enotni Italiji 3n ob m- stjo zahtevamo ujedinjenjei pr^afo vTlft^Ll ^ nei/nrfrne^h šče v Puli vnetem ita ijanskem naciionaliziu bi bila vseh Hrvat ov in Slovencev. 5™a„£ "SSiT^S.-^SS^fSSl*
iianskem naciionalizmu
Ako b; <e nasu vojna uprava odločila za Reki italijanskega krika. Vsi so naenkrat po- II. (Corso št. 37) ter c. kr. pristojbinski to da bi začasno v vojni proti I aliji nasto- staii _ Hrvatje jn je celo takiil> ki so Svoj urad Cul. Stazione št. 8) zopet pričeli svo-j aia le defenzivno, bi v tem slučaju raz- Jch« kar hitro iz;:remenili v „ič". Tudi oni, \ ie redno delovanje. — Predsedništvo c. pobga.a - tako močjo, da moremo na na- ki jih Se včeraj nisi niogel nagnati> da bi kr fjnančnega ravnateljstva opozarja našem dosedanjem juznozapadnem DOJiscu iZpregovori!i hrvatsko besedo, govore sedaj dalje, da je z današnjim dnem zapadel II. s popolnim zaupanjem gledati v bodoč- v hrvatski štokovščini. Znak časa!	obrok hišnonajemninskega davka za leto
nost. Italija je začela to vojno z vehko na-1 Hrvatski sabor Pred nekoliko časa se|1915., potem 5% in prvi obrok dohodni-pako: s podcenjevanjem nase moči, in ta ]e sp!ošno govorilo, da bo hrvatski sabor ne ter rentnega davka. Točno plačevanje napaka o je zapeljala v vojna ^vraznik skorQ sk|jcan y Rratko zasedanje) da davkov in doklad v sedanjem času ni sabo pa c kmalu imel priložnost, da spozna tjs(a vprašanja ki jih je potrt;bno rešjtj radi mo dolžnost davkoplačevalcev, temveč
to svojo napako toda prepozno bo zanj. kontinuitete ustV.ne-a življenja na Hrvatskem, i tudi pravo patrijotično delo. da bi jo pcpra\ll.	i Ali v resnici ni nobenega pravega znaka, 13S2—1915. »Slov. Narod < piše: Staro-
da bi se ta zahteva hrvatskega javnega daven je boj za obrambo Trsta proti a-mnenja uresničila. Zato je začelo hrvatsko spiracijam sosedne Italije. Skoro tisoč let
novinstvo nujno urgirati sklicanje sabora, je tega, kar so se Benetke popolnoma od-' gBszasasmKE-s&csesaBSBBE&flsftas*«
Jn iransko morje In Dalmacija -
dnevnih cenah, a veletrgovina odda blago konsumu.
Slovenske begunce poživlja Čitalnica v Gradcu, Klosternriesgasse 5 I., da naj po-sečajo to društvo, ako jih nanese usoda v Gradec. Tu so na razpolago vsi sloven- ; ski časopisi in pojde odbor rade voljno Odlikovana pekarna in sladščičarna na roko našim rojakom.
vroot, fcebrov ia kad, eodčekor, lopok reSet, sit ks bs^^TBtnih^koler, |#rbMr>v in met«! ter mnog*
spaSjoćih predmetov! PS"&f30r0*fl}
svojo trgovino b kuhinjsko posodo vs&ko rrste bodi od poreelaua, zemlie emaila, kosifcatfa ali cinka.
nadalje pasamantorj«, kletke itd. Za goatUni&atf* pipe, kroflje, sesale in stekleno po3edo ia vino,
Darovi.
Cesarski komisar je prejel tedenski prispevek uslužbencev mestne plinarne K 53'30 za »brezposelne«.
Za vdove in sirote v vojni padlih je prejel cesarski komisar K 5, nabranih med učenci mestne ljudske šole pri Sv. Vidu in K 33'82. nabranih med učenci mestne realke pri Sv. Jakobu.
Josip Semolič, Trst
ulica istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in lastno diplomo na razstavi v Firm;
Peče se fin ia navaden kruh trikrat na dan. Tabar« sladčic, vina v steklenicah, prepečoncev (bHcott'"nl) konfekture itd. Sprejema narotfla za poroC.a In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dens. - ZMERNE CENE.
naglašajoč, da zavlačevanje og:rča in i - trgale od Bizanca in zadobile gospodstvo pred italijansko vojno napo- življa narod. Tako zahtevajo glasih vseh na Jadranskem morju, kakor je Geneva

inesei ?gem< :na. da-li iskih nra ^sti ene«
Pesti liia na
Naplo sledeči strank \driji ie nad vse šanju.
in so v načelu složna v te.n
Ank
z
jospoostvo na morju.
na Adriji je bil tudi Ti matnejši od vseh teli i kralj modri Koloma!! Dalmacijo in pod nje v vlado njegovih našle. ; ribiške naselbine Suš tne pove. da so hoJiie azvila Reka.
vpra- imela gospodstvo nad Sredozemskim morjem. Benetke so zavladale tudi nad ada ItaiiianMi Srbija in Italija. Posebni dopisnik turin- Trstom in ta je moral beneškemu dožu Virii.' ni bi!;, ske „Stampe", Rassi, poroča svojemu listu plačevati danj. Toda od prvega trenotka < v'a. B i je sicer iz Niša, da je srbski ministrski predsednik beneškega gospodstva se je Trst z vsemi i republika ime- Pašić takole nagovoril itali;anske poročevalce: silami upiral Benetkam in se trudil z vse-! i ,em. ali tudi „Zdi se mi, da imajo Itali ani predaleč gra- mi močmi, da se osvobodi in ni prej ne-o^talih italijan- doče namene in da bi vsled tega morale hal. da se je odtrgal od zgodovine Italije. Jisiju in Barju, nastati težave pri dogovorih s trosperazu- Dne 30. septembra 13S2 se je Trst defi-J i- republi- mom. Ke smeli bi nikakor nastopati proti niJvno pridružil Avstriji in naslednje leto t - o republiko upravičenim zahtevam Srbije, za katere je je bila občinska neodvisnost Trsta in pri-
. Z a- lenit tek- žrtvovala toliko krvi svojih sinov in toliko i padnost te občine k Avstriji slovesno pri-__
ur:-in. a še mno-'svojega imetja vsake vrst.1 in za katero jejzmsma v mirovni pogodbi, sklenjeni pod|r— i;'L. ' i kralj, pripra.ljena še vedno žrtvovati vse. Prepri- avspiciiami savojskega vojvode v Turinn.jl®B i je zadobil za ^a.-i sem, da se Italija ne odreče narodnostni; Pripadnost Trsta k Avstriji je tedaj pri-lr"1
* lilo iz liiijočie mlska SMssplsta
S Berginann £ Co., Dešln na Lci3i, Tetschen	i
j uživa vsestransko priljubljenost vsled svo-	® ■ iega izbornega učinka in aoka/.aui neprekos-
B ljivosti zn odpravo poletnih mehurčkov in	B
31 rnA^nnr.lnn __________1 _ - il _ I _ 1___. .	C!
fl
rac jonelno negovanje kože in lepote. Na
3	tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja !
■	Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-
{	pferd- ia na polno ime tvrdke ! Dobiva se
tj	po K 1-— v lekarnah, mirodilnica.li in par- a
KI	femerijah. Ravno tako se je obnesla lilij na K
§	krema rManerau (80 stot.) za ohranitev j| 0 m nežnih belih rok.
BcsflBaBSBE^aBEfiBaasaesEi&BSBizsaBai f.~
io.
o rf^d mo-	pcdlagi, na kateri slonite njena skupnost in znala tudi beneška republika, ki se je bila • kov se ie iz	zgodovina njene neodvisnosti". Po avdijenci od ieta 1200 naprej štirikrat polastila meka, o katerem	je prišlo do hudega spora med poročeval-j sta, z orožjem in denarjem, ki je vodila! tjakaj ženske	cem „Stampe", ki je proti izrecnemu dogo- krute vojne proti oglejskemu patrijarhu j i je dajala za-	voru stavil ministrskemu predscd.iiku neko- in proti avstrijskemu vojvodi, pa je bila | ko hrvatskim kakor italijanskim	liko vprašanj, tičoCih se Ailiije, in poboč- j končno, zlasti po z&sjugi tržaškega me- j i so pa vsi bili podaniki ina-	nikom, kije privedel časnikarje k Pašiču. sinega prebivalstva In okoliških kmeto-' •• > ►ega kralja ter se mu klir iiali v zve-	Poročevalec vStampe" je tudi izrazil svoje valcev prepodena. Zdaj iztega zopet via-vK. r je utei. Jjil i;i»dri K iloman .	začudenje, da ves čas, kar je prišel na Srbsko, dar iz savojskega rodu roko po Trstu, a so njegovi na? razširili, zlasti pal1®® povsod, da mora vse obrežje Jadran-j kakor so bili odbiti vsi poskusi starih Be-ki ki ie je Uidi sam bil	skega morja od Kotora do Reke z vsemi, netit, pridobiti Trst Vrvi, veiidar branil Dalmaciio	otoki pripasti Srbiji. Na to mu je odgovoril sedanji.
i in Benečani Od ča^a kralja	pobočnik ostro: „Ali morete trditi, da Da!- Pogreb prvih žrtev operacij naše voj-
i i do današnjega dne spada	maciia ni srbska? Ce vi Italijani res zahte-
.k
I.judev italijan pred (talij
Kolomana , ------------- — ^---- P®	, „ ,
Dalmacija med dežele krone	vate gospostvo nad Dalmacijo, se postavljate
svetega Štefana in seje tudi visoko	s teiJ ,v naših očeh na stran Avstrije. Za
plemstvo ^ Dalmaciji zmerom sestavljalo	MS Srb« Dalmacija cilj, ki se ga ne od-
i/ madjarske ali hrvatske cosp<Kle.	rečemo in se ga nikdar ne moremo odreci.
katero je madjar^ki kralj povzdigoval v	Povejte to povsod po Italiji*.
nu<ijar>ki grofovski stan. Najznamenitej-	Kozaške prostovoljke. Kakor poročajo
■*!'t■.: vln1ina:i!>!:effa rlemstva ie bila Hamhurrrpr Nachrichten* no ruskih listih.
^e računajo po 4 stot. besedo Mastno tiskane besedo se raču naj o enkr.it več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink.
hifl^f?	zdrava, krepka in omikana
Fii&nu lilSisiUf	dobi službo v vili „Emilia",
Pendice di Jfcorcola	353 oddaljena 10 minut cd
kavarne Fabris.	t>0.)
OdSlkovasiS čevljarski m o jate?
Viktor Sdtmk
»ala^aielJ ebr-vala e. kr.
u oroi&iSiejfa pe leljstv^ :s
»rsporoča svojo atJogo rasno-obuvala za gospe, gospode k«&G2' tudi zfi otr$ke;
Proaoja najboljšega vofićfls Fredhi, Q3o-fc!i?f caval^cr ki CSr.
p!	V
liolandsKi
sir-tapioca. marmelada, liermelin, tivoli, vse prve vrste prodaja Gor lach, ul. Geppa 21.

fteilne družinske peci ^l«
_	K 7*20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja
ne mornarice. Dne 26. maja so položili na j CESCA, Tr*t. uL Caserma štev. 14.	2e
mornariškem pokopališču v Puli k večnemu počitku junake, ki so na prvi operaciji naše vojne mornarice ob italijanskem obrežju žrtvovali svoje življenje. K tej pretresljivi slavnosti je prišel poveljnik mornarice admiral Haus s svojim štabom, potem pristaniščni poveljnik pl.
Oglasi, osmrtnice, zaliva i« vs: :.,n c
naznanila rfUinrnnf vco'	■ .
Ijajo na »Inseratm odde .. tdin vsu
*
nim svetnikom grofom Schonteidom na čelu. Grobovi so izkopani drug poleg drugega. Junake so polagali v grobove ob gromenje topov, sviranju himne in splošnem ganotju. Dame so polagale cvetje na
i! ,1 i a mučenike v stvari m a - in opremo kakor drugi kozaki. Od drugih d * .r ». e obode. Stari zgodovin- kozakov se razlikujejo edino le po gladkem s1:	n - «f i'i'i v prvi vr^ti licu in ženski graciji. Ženske ničemernosti
'.i i|ubi. Mar m Terezija je pa seveda ne morejo zatajiti popol loma. : ad. Ia do ituaj ntkaj časa Gledajo veliko več na vnanjost kot pa nji-
u vr- rin. ' 1-tri in Hrvat- novi moški tovariši. Gumbi njihovih oblek j grobove. ;la , mi.d.an-ki drž..\i. f)d so baje iz medi in kratke hlače so baje iz, Proti pretiravanjem v poročilih o gro-nepremcnicao naša. Ako boljšega sukna. Kozakinjam poveljuje naj- zovitostih nasprotnikov piše Ramsay
"	"	- -..... —	.	Progres«:
»grozo-
po-1 n»	r^hin, v vnini u I vitosti pn sovrazniKU.<, oosojau v največji
te. vali pa nam jamčite na vsak ■ nu to na morju. V kolikor naš
in Dalmaciji vlada na Jadranskem ________________________
morajo prestajati oni, ki izpo-ob pretresanju njihovih živcev mogel biti pri svojem najstarejšem in »"ičenju vsake zmožnosti za natančno
diarsk
UC| 'iv i: t li.i.ij.	uuij;>cgđ suiviici. i\uz.aR.uijaiii jju vcljujv. naj- , tu1. iiw.iimi na^riuun
ici.ui t: ne pomenite bas	starejša med njimi. Kake službe	opravljajo Macdonald v »Ducuinents du P
i -ie a Jadra lskem mor-	Kozakinje, listi ne povedo.	Po mt>jein mnenju je izrabljanje
s c v V Ce ii ik Jar nismo po- D, Annunziov? «	i« vitosti pri sovražniku«, obsojati v
«ak način	Kodania porocajo
kralj po	D Annun/.io, kako
1 , "	1; '^ransken	y ita,ijansk > armado, kateri pripada kot Ve- , resnic
!ada K.it madjarsk, kran. Zato	zervniJ kavalrlijski častnikj temveč se je stih. ki jih
eve v« menjajo samo na-	prostovo|:no prigiasU za vstop v mornarico, j vedmejo, o absburske pravice, to postopa-;^ bi mo , 5iti ri svojtm najstarejšem 111 unicenjH
c tudi pravice svete ma-	sjn ki £ mornariški častnik. Druga dva!'" zanesljivo opazovanje jim nikakor ni
e K ne. Itali.an. zele « ^kruniti pra-	D- AnnunJziova sina Sia artijerijska častnika.	povedati, kaj se je v resnici zgo-
kralja in naše dr: :ive na Ja-	J	dilo. Strašen način smrti postaja grozo-
Annunziova rodbina v vojni. Iz, . . . .	u: - i ^^
Berliner Tagtblattu" • men* Najprej ne tvorijo dokazi, ki jih za-
kakor znano, ni hotel vstopiti P'™^0 angleški in francoski odbori, ni-
kake resnične dokaze.Ob strasnih okolno-
Annunziova sina sia ani jerijska častnika.,
i !ik rju. ki niti v preteklosti ni Ženska ined ruskimi ujetniki. V nekem o. v bod« vno-ti pa ne bo niti to- štajerskem mestu, v katerem se nahaja
bilo do danes!-
ruski ujetniški tabor, so iztaknili pred jw dnevi med ujetniki tudi žensko. Ko so se vsi ujetniki morali iti kopat, se nek slaboten ruski vojak na noben način ni hotel sleči in iti v vodo in tedaj so videli, da je ta ruski vojak — ženska. £e pred nekaterimi meseci je prišla ta mlada žena k
k; svojega telesa pritiskal k Toda hitro kakor blisk se je istočasno .i . liiizkus je bil prav tako brez-jžnjim vzravnala tudi Mignonne pokoncu,
»kor prvi. Mignonni so izginja
tlon^H u^ cse *.
|e moči in Peter jo je preobvladal s svojim ljubkovanjem.
M „ii.. iie je že skoraj omedlela. Sapa jej je zastajala, ognjene zvezde so se jej kazale pred očmi in po ušesih jej je začelo zamolklo šumeti. Morala je podleči.
I edaj jej »e prišel na pomoč slučaj, ali pravzaprav, če hočete, višja previdnost. Krčevito stisnieni prstu s katerimi se je izkbšaki ^edaj tu. sedaj tam oprijemati za travo, so našli na tleh ošiljen. kakih pet do šest palcev dolg kos lesa.
Da je našla ta les. jo je navdalo z novim upanjem in prizadevala si je. da bi kolikor mogoče trdno prijela to orožje.
Da ne bi vzbudila sumnje svojega bra-tr.. ica. se |e hlimla. kakor da so jej pošle vse moči in kot da bi bila izgubila zavest.
in preden jo je mogel zopet pograbiti, mu je z desno roko zarinila lesno bodalo naravnost v obraz.
Mignonne je čutila, da se je lesena ost zadrla globoko v meso.
Peter je strahovito zakričal in skočil pokoncu. Nekaj časa je besno tolkel z rokami okoli sebe, potem pa se zamolklo stokajoč zgrudil na tla.
Skoraj blazna zaradi groznega strahu, je skočila Mignonne preko trupla svojega bratranca, ki jej je ležalo na poti dozdevno mrtvo. Prišla je brez težave zopet do ceste, pri čemer pa si je na trnju raztrgala krilo na več krajih, ne da bi bila to opazila. Tekla je potem, kolikor je mogla, ne da bi se bila ustavila tudi en sam trenutek, proti pristavi, kamor je prišla istočasno s kozami, ki so s psom, ki jih
Peter Nicot je komaj Čakal, da se zgodi-je poganjal, same šle proti domu.
tn* X- I 7an,rmrai I	Mignonne je spravila koze v hlev in je
\ endar enkra ! - je ^mrtnrdI sam	u , spodnjo sobo v hiši.
Z£ ^e in se je nekoliko vzravnal potem, da •	^
bi prišel do sape. -	(Dalje.)
vitost. Domišljevanje stopa na mesto o-pazovanja. Jaz sem trdno prepričan, da moja lastna izpoved ne bi bila verjetna, ako bi bil moral prestati vse te strašne stvari, ki so jih pretrpeli ti siromaki. Moje izpovedbe bi bile pxiale le u t i s, ki so ga napravile strahote na moje duševno razpoloženje. Na Angleškem smo imeli mnogo slučajev, ki so se v prvi hip zdeli
pojiolnoma dokazani, ki so se pa pozneje izkazali kot zgolj izmišljotine, ali pa so bili zadovoljivo pojasnjeni. Poučili smo se. da izpovedbe, ki se zde povsem verjetne. često ne odgovarjajo resnici. Ne morem umeti, kako so mogle belgijske in francoske sodne oblasti postavljati svoj podpis pod take »grozovitosti«, sestavljene ob okolnostih, ki bi jih tako navadno policijsko sodišče ne priznavalo veljavnimi. Da je bilo grozot in surovosti, to je samo ob sebi umevno. Da je nemška vojska odgovorna za večino teh činov, je tudi gotovo, deloma že iz enostavnega razloga, ker se je dogajalo v sovražni deželi. Taki izgredi so vedno spremljali vojno in so se očitali vsem vpadajočim vojskam. Ali grešno ie in peklensko, ako se taki opisi uporabljajo v to, da se neti sovraštvo med narodi in provzroča nadaljevanje vojne. Tako postopanje mora obsojati vsak veljaven človek in vsaka poštena žena.
Značilna razsodba. Pred deželnobram-bovskem divizijskem sodiščem v Pragi se je vršila dne 21. m. m. razprava proti šestnajstorici članov mestnega zastopa v KaJnicu pri Plznu radi žaljenja Veličan-
ZOBOZDRAVNIK
DnJeČermak
se je preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini Št. 12, vogal ulice delle Poste.
izfeje zti&ev Meistisie. Plomfeiranjs.
(£ C? gpgjgJEjga® VTVHftžž <
E(lii;a primorska tovarna
dvokoles „TRIBUNA' Gorica, TriaS: a ul- 28 (prej pivovarna Goritip) Zaloga dvokoles Šivalnih in kmetijskih strojev.rra-raofonov, orkestren. Itd.
F. SATJEL
Gorica. Stolna u!. 2—1 Plačuje se na obroke Ceniki franko.

F*
Francesco Buda, zlatar
fmfir.m Trst, ulica Scallnata šf. t.
fj^tS Krcdaja ertbraih in i c-Tiuaatih ur, od ll B ^ kron dalje, uhtni, prstani, verižice iz i f V hoierikt nekega dcuble zlata izključno %%%% po priložnostnih cenah. Prodnjn, ku puje in menjuje s'&to srebio iadragoc Tvrdka BUDA mere prudijati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih irot za luksnrijozue prostore, razsvetljavo itd. i.d., kar mora kosfino v=c plačevati kupovale^.
Dnevnik „Edinosti im
ie izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F.i Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisali. Sjergje. vič Turgjenjev. Poslovenil dr. (iustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB;?. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karulina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin,
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNE;*! JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v; pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal h". M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletjp, Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil M. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valicr de M a is' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdc Perhavec. — Cena K 2.50.
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRiESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne-31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračita od leta 1881 do 31. dccembra 191-5
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavni* takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti \&J. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izjrnbila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
H. Veljavnih po preteka 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitetc — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju.
III.	Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za dele.
IV.	Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec «mrl vsled poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
samomora
>!l