Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Štev. 39. Celje dne 24. septembra 1949 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Zene, čuvajte naše otroke in bdite nad njimi, da bodo lahko postali do- stojni državljani naše nove Jugo- slavije, državljani nove močne socialistične države. tito V Tkalnici Sv. Pavel pri Preboldu so presegli dnevno normo za 410,10 odstotkov Gibanje za večjo storilnost se vse bolj širi. Tudi tekstilna tovarna v Sv. Pav- lu pii Preboldu ne zaostaja. V četrtek zjutraj se je odločila ena najstarejših tkalk. tov. Turk Marija, da bo sama, s svojimi pomočnicami uprav- ljala 82 statev, ki obratujejo sicer pod vodstvom štirih tkalk. Sklenila je z bolj- šo organizacijo dela tekmovati za naj- boljši delovni učinek. V vsej tovarni so z največjim zani- manjem sledili poteku poizkusnega tek- movanja. v katerem je Turkova pre- segla vse pričakovanje: v štirih urah je presegla normo za 381 odstotkov. Ta uspeh je dal Turkovi in sodelavkam pobudo za celodnevno tekmovanje, ki se je vršilo v soboto. V tem dnevi naj bi tkalka Turkova s pomočnico Cilcn- šek Ivanko, natikalkama Prekrški Ani- co in Cilenšek Roziko ter mojstrom Bu- kovec Francem in Ocvirk Srečkom, tol- kla vse dosedanje -ekorde ki so bili doseženi v tkalnicah Jugoslavije. Točno ob šestih zjutraj je 82 strojev oglušujoče zaropotalo. Borba za rekord se je piičela. Tkalka Turkova s pomoč- nicama so stregle statvam brez oddiha. Mojster Bukovec v petdesetih letih svo- je službe še ni videl take naglice. Še sam je ves pomlajen tekal od stroja do stroja, da bi preprečil zastoje. S svojim za polovico mlajšim pomočnikom Sreč- kom sta ste kar kosala. Ura je potekala tako naglo, da dekleta niso mogla ver- jeti, ko jih je zmotil nonnirec Kovačič, ki je prišel po podatke. Samo za hip so prisluhnile ko je izračunal: 432.81 odstotkov izpolnjena urna norma in pa 92.89 odstotkov izkoriščanje strojev. Bežen nasmeh, poln samozavesti in Tur- kova že h?U dalje od stroja do stroja. N'-ena »fronta« zavzema tretjino cele tkalnice, tako da med številnimi stroji jedva opaziš njo in pomočnice. Izgleda, kot bi nevidna sila uravnavala stotiso- če belih niti, ki b:ez prestanka tečejo na osnutke in dalje na čolničke. Domači strokovnjaki in gostje z ob- čudovanjem spremljajo nagle gibe de- lavk: 82 starih avtomatskih Northrop statev na transmisijski pogon, brez pol- nilcev, pa samo ena tkalka namesto šti- rih. z običajnim številom pomočnic. »Prav ge ovo ste normo za posamezno statev znižali,« se zanimajo gostje. >-Tudi to ne. čeprav je norma za se- danje štev-fo delovnih moči le 20 sta- tev « pojasnjuje tov. Kovačič. »Planska nermr. ene tka!-:»e je 167.500 volkov, oz, 243,40 20-nitnih metrov. izkoriščenje strojev pa povprečno 86.8 odstotkov.« »Običajno delajo na teh strojih štiri tkalke, pomožna tkalka in 2 natikalki « pojasnjuje dalje tov. normirec. Na eno osebo odpade tedaj povprečno "83.000 vetkov. Pri današnjem tempu dela pa nič manj ket 1.390.000 votkov, kar se pravi, da. je storilnost posamezne delavke v skupini narasla za 77 odstotkov.« Gostje iz avtomatskih tkalnic hočejo še natančnejše podatke o tkanini. Obra- tovodja tov. Kus jim tudi s temi po- streže. Stre ji medtem pojejo svojo zmago- slavno pesem. V drugi uri izračuna tov. Kovač ič še večji uspeh: norma je iz- polnjena z 435,22 odstotki, stroji na iz- kc -Veni z 9:140 odstotki. V naslednji uri je rezultat nekoliko manjši zaradi znižanja period električnega toka. -vlo- žiti je bilo treba tudi novo osnovo. Po- tem pa je diagram v Tkalnici ponovno beležil preko 400 odstotkov izpolnjeva- nja urnih norm, vse do konca delov- nega dne. Pri izhodu iz tovarne so zmagovito s upino tkalke Turkove pričakali vsi člani kolektiva. Tov. Turkovo in požrt- vovalnega mojstra Bukovca so pozdra- vili s cvetjem. Prvič v zgodovini Šent- pavelske tkalnice je bila dosežena tako pomembna zmaga. V osmih urah so pre- segli dnevno normo za 410,10 odstotkov, čeprav je delala ena tkalka namesto šti- rih. Prvič po daljšem čas i je bil izpol- njen dnevni proizvodni plan oddelka s 10C 99 odstotkov, ki se sicer realizira 7. 93 odstotki. Pri normalni zasedbi stke- jo tkalke ol>;čajno 2500 20-nitnih metrov blaga, dočim je danes Turkova dala L.774.5 "9-nitnih metrov. V času tekmo- vanja so se vlagale vri osnove, delo je nekolikokrat zaostalo zaradi manjših popravil, tudi raznovrstnost preje, za- radi katere je bilo težko regulirati vla- go, je vplivala na storilnost — vendar je doseženi uspeh doslej najboljši v tkalnicah Jugoslavije. »Ne samo v tkalnicah Jugoslavije, temveč evropskega pomena,- je nagla- [ sil zastopnik GOES Slovenije. Celjski železničarji bodo v borbi za izpolnitev petletnega plana transporta v štirih letih vložili vse svoje sile Po osvoboditvi so naši narodi prevzeli železniške proge, ki so bile zaradi srdite borbe z okupatorjem skoraj do kraja porušene. Pogum in razredna zavest na- ših železničarjev, ki so v času vstaje in ljudske revolucije pod vodstvom he- rojske Partije množično sodelova i v najtesnejši povezavi z oboroženo borbo naših narodov, pa tudi v borbi sami, sta narekovala nujnost obnoviti mladi Titovi ljudski Jugoslaviji v rekordnem času vse železniške objekte. V never- jetno kratkem času so naši železničarji ob množičnem sodelovanju ostalega de- lovnega ljudstva obnovi': ves promet v tem, da so popravili na tisoče kilome- trov železniških prog, ogromno število razbitih mostov, predorov in usposobili za promet mnogo poškodovanih lokomo- tiv, vagonov in drugih prometnih sred- stev in naprav. Delež železničarjev v naši gigantski borbi za plan je ogromen. Toliko proiz- vodov naših novih tovarn, ogromen po- rast proizvodnje vse se pretaka preko železnice. Vsak dan naložilo in prevo- zijo naši železničarji približno 11.000 vagonov, to je več kot Madžarska, Ro- munija in Bolgarija skupaj. Prevoz pot- nikov narašča iz dneva v dan. Vse to, kar je ogromnega uvrščeno v obdobje naše prve gospodarske petletke, so do- sedaj naši železničarji izpolnili in nav- zlic gospodarskem in političnem napadu Informbiroja tudi presegli. Tudi celjski železničarji častno iz- polnjujejo svoje naloge. Še več. Bivša sekcija za vzdrževanje proge si je prej- šnja leta trikrat zaporedoma priborila prehodno zastavo Republiške uprave kot. najboljša v Sloveniji, lansko jesen ji je pa minister za železnice Todor Vujasinovie izročil zastavo Centralne uprave kot drugi najboljši v Jugosla- viji. Planske naloge za letošnje prvo pol- letje v naloženih tonah je delovni ko- lektiv postaje v Celju izpolnil z 114 2% v naloženih vagonih pa 111%. Posebno v septembru, ko se je tovorni promet še povečal, skrbijo za takozvane dvojne operacije, to je, da čimveč vagonov zlo- žijo in zopet naložijo v enem dnevu. Celoten kolektiv se zaveda važnosti pravilne izrabe' tovornih voz. Vsak voz hočejo polno izrabiti, tako po teži kot po prostornini in so od 90% v prvih mesecih letošnjega leta dvignili izrabo voz že na 120%. Pri razkladanju so dosegli polletni plan v tonaži z 178%, do kraja avgusta pa že in% letnega plana, v razloženih vago- nih pa 1C5.7/V letnega plana. Tudi nor- me ea vzdrževanje tovornih voz presc .saj© 5-—15?.;. Celjska postaja je po šte- vilu. indu:'rlisikih tirov najmočnejša v SI oven .;:. Jn če vemo. da večina vago- nov nalagajo in razkladajo na teh tirih mora biti tudi premikalna služba vzor- na. Le tirokovna sposobnost in ■visoka politična zavest, ki odlikuje kolektiv, sta omogočila, da je tudi v premikalni službi presegel vse postavljene norme. Od 0,3% presega norme v juniju in zni- žanja premikalnih stroškov so prešli na 9 3% v juliju in kar na 25.5% v avgustu. To pa je delo, ki se opravlja le na celjski postaji. Če pa upoštevamo vedno večji pr:ft>k tovora iz savinjske proge, to je rudniških, bazenov, lesno indu- strijskih centrov itd. kakor tudi priliv tovora iz proge Črešnjevca do Štor z odccnki s' ovenj eb i str iške, konjiške in rogaške proge, ter da mesečno na celj- ski postaji vstopi in izstopi po 60.000 potnikov, šele vidimo vso veličino in velike delovne uspehe celjskih želez- ničarjem. Toda pravo bitko šele priče- njajo. Od. 1. sep4embra dalje preveva celoten kolektiv ena sama misel, kakor tudi druge železničarje v domovini — dati vse sile za izpoln;lev transportne- ga plana v štirih letih. K doseženim usochom je dosti pripo- mogla uvedba brigadnega načina dela in tekmovanja, ki se med skupinami vse bolj stopnjuje. Organizirali so tri bri- gade vlakovodij z po 5 vlakovodij, ki vodijo iste vlake, 3 brigade po 5 spre- vodnikov, 5 brigad zaviračev in 3 pre- mikalne brigade. 3 postajne in 1 skla- diščno. V soboto zvečer, ko so na proslavi lOO^etnice železnice pregledali uspehe kolektiva, so objavili tudi rezultate tek- movanja med brigadami in proglasili udarnike. Najboljša med brigadami vlakovodij je Kckotova brigada, brigadir Kokot ,Franc. ki je predsednik sindikalne po- družnice. pa je bil proglašen za udar- nika. V tekmovanju med prtlažnlmi brigadami je zmagala Tratarjeva bri- gada, med sprevodniškim Klinčeva, med brigadami zaviračev Ričekova, premi- kačev Dobovišekova in postajnimi Klampferjeva. Od vseh skladiščnih delavcev se naj- bolj odlikuje tov. Ramšak Anton, ki je tokrat že drugič prejel naslov udarnika. NjegoVa brigada je presegla normo v ji-iju za 15, v avgu?'tt pa za 30%. Poseben kolektiv s svojim vodstvom so progovni delavci. Kljub pomanjka- nju 50 delovnih moči častno izpolnju- jejo planske naloge. 93% delavstva je zajeto v brigade, ki med seboj tekmu- jejo in le nekaj odstotkov dela nimajo normiranega. Najboljše izpolnjujejo delovne nalo- ge brigada Zager Antona na savinjski progi. Z njo se kar uspešno kosa bri- gada na glavni progi, ki jo vodi Pavšek Feliks, pa tudi Riček Avgust s svojo brigado, ki oskrbuje progo od Št. Jurja do Štor, dosega razveseljive uspehe. Kolektiv je obljubil, da bo letošnje planske naloge izpolnil do 29. novem- bra, dosedaj pa jih je. dosegel za 73%. Delovno disciplino so znatno popra- vili in so od 1% neupravičenih izostan- kov v juniju prešli na 0,4%. Izmed vseh progovnih delavcev se posebno odlikujeta Celinšek Franc in Mastnak Franc. Na proslavi sta bila oba proglašena za udarnika. Udarniki so Dostali tokrat tudi Žveplan Franc, De- želak Anton, Pavlič Jožef, Tovornik Jože, Teržan Kari in Regoršek Jože. Na progi Celje—Velenje vozi že sko- raj 20 let strojevodja Pajman Ivan. Ve- lja za najboljšega, saj je njegova loko- motiva vedno v najlepšem redu. Med rednim pranjem jo popravlja sam in norme za vzdrževanje lokomotive pre- sega za 22%, kadar koli ga izredno po- kličejo na delo, vedno je takoj na me- stu. Lansko leto je bil 2krat pohvaljen, letos si je pa zaslužil naslov udarnika. Tudi njegov kurjač Reberšek Franc je lahko za vzgled vsem in si je prav tako zaslužil udarniški-naslov. Kolektiv strojne izpostave pa ima še tri vzorne člane, ki so že zaslužili udar- niške naslove. Strojevodja Cirman Franc, kurjač Kajžba Gašper in oprem- ili delavec Kolšek Jože so svetel vzgled vsem. Izpolniti petletni plan železniškega transporta v štirih letih — to je borbe- no geslo vseh železničarjev, celjski pa obljubljajo, da bodo kakor doslej, naj- boljši. V okolici Celja je odkup žita dosežen z 92,60 odstotkov Odkupe krompirja, sadja in pitanih praši- čev moramo zaostriti Kampanja odkupa belih žit se nagiba zaključku. V državni žitni fond je bilo oddanega 92,60% obveznih količin. Naj- boljše uspehe so pokazali KLO Jurklo- šter s 157%, Vrbno in Sv. Primož s 143%, Sv. Jedert in Kozje s 133%, Dobje 168%, Drensko rebro 114%, po- leg tega pa je še pet KLO preseglo pla- nirane količine. Zelo slabo teče odkup v Vitanju, ki je s 26% na poslednjem mestu v okraju. Tu se vrše med pri- delovalci in KLO diskusije, o krivdi in iskanju, krivca, ki je povzročil, da je bil krajevni plan za nekaj stotov pre- koračen. Malo zanimanja za to akcijo kažejo še KLO Dobrna, Buče, Ponikva, Sv. Vid pri Planini, Sv. Štefan, Trnov- lje, Sv. Andraž, kjer so dosegli do 75% odkupnega plana. Do kdaj nameravajo ti KLO zavlačevati odkup? V t^em odlašanju kažejo odgovorni ljudje svoj malomarni odnos in vse nerazumevanje do potreb skupnosti in graditve socia- lizma. Do neke mere pa zadeva krivda tudi odkupne stanice, ki čakajo prekri- žanih rok na velikodušje vaških špeku- lantov in ne pristopajo k razkrinkava- nju na javnih mestih in h kaznovanju v smislu uredbe. Zanimivo je, da so za- c - ankarji že tekom let vedno isti, ki se znajo spretno skrivati za nebudnost- jo aktiva in popustljivostjo ljudskih od- borov. Odkup krompirja je v teku na pod- ročju šentjurske odkupne stanice ter bo v bodočem tednu zajel še teren sta- nic v Kozjem in Žalcu. Uspehi prvih dni niso kaj razveseljivi ter gredo ne- uspehi na račun pomanjkljive organi- zacije resornega poverjeništva ter od- kupnega podjetja, kjer bo treba opera- tivo poživeti. Najbolj kritičen pa je odkup pitanih prašičev, ki so trenutno spričo pomanj- kanja maščob najbolj pereč odkupni artikel. KLO so malomarno vršili raz- reze plana in obremenjevali posamez- na gospodarstva s 4—6 pitanci ter tako s takimi nestvarnimi zadolžitvami že v naprej povzročili nemožnosti realiza- cije odkupa. Vrh tega pa so dostavljali gospodarstvom odločbe o obvezni od- daji le kratek rok pred časom, ko bi bil moral biti prašič oddan. Do 20. sep- tembra je bil zaradi navedenih razlogov mesečni plan dosežen le 50%. Skrajno nerazumevanje do odkupa sadja kažejo kmetijske zadruge, ki so bile pred časom pritegnjene_ k odkupu tega artikla in pozvane k tekmovanju z oblastnim podjetjem Sadje - zelenjava zaradi zajetja čimvečjih količin, katerih je letos v sadjarskih predelih v izobi- lju. Poslovodkinja KZ v Dramljah tov. Jakopinova je iz strahu, da bi delala konkurenco svojemu možu (ki odkupuje za podjetje Sadje), nastopila dopust. Ista ni pomislila na deficitnost svoje zadruge, ki so ji finančna sredstva nuj- no potrebna. Slično razumevanje ka- žejo poslovodje KZ Blagovna, Ponikva, Sv. Jurij pri Celju, dočim tov. Hozjan iz Ljubečne požrtvovalno zbira večje količine sadja, ki jih z vprego sam do- važa v Celje. Vsi ti malomarni odnosi kažejo na premalo politično gledanje na naše gospodarstvo ter važnost izvoznih deviz. V okviru novega okrajnega podjetja za odkup mleka in perutnine pa so bile te dni osnovane farme za rejo ma- lih živali, ki bodo v bodoče odigrale važno vlogo za izboljšanje prehranbe- nih pogojev. Prva kokošja farma z nad 2000 perutnine je že postavljena na Gologrančevem posestvu v Blagovni. Istotam bo na okrajnem posestvu far- ma za 1500 gosi, dočim je, sicer manjša račja farma, na bližnjih ribnikih že oživljena. Vse te naprave so samo osno- va za začetne korake, ki jih je novo- ustanovljeno podjetje postavilo v svoj plan. Ze v preteklem letu se je zelo do- bro obneslo gojenje krapov v ribni- kih Blagovne, kjer so ribe pridobile v 5 mesecih do 2 kg težine brez vsakih krmil. Na Zovneku v Sav. dolini pa že leto dni goje polže, ki so dragocen izvozni artikel. Ta svojevrstna farma bo v teku prihodnjega leta zajela večji raz- mah in nudila ostalim primer iznajdlji- vosti in podjetnosti socialističnega go- spodarstva, ki zna izkoriščati prav vse panoge v prospeh rasti naše nove grad- nje. 54.000 kg krompirja na hektar • najboljši pridelek v Sloveniji le dosegla obdelovalna zadruga v Mozirju Ena najvažnejših nalog kmetijsko ob- delovalnih zadrug in zadružnih ekono- mij je vsekakor dvig kmetijske proiz- vodn.je. Te naloge zadruge uspešno re- šujejo ter so nekatere že dosegle le- pe uspehe. Predvsem se postavlja tu vprašanje kako dvigniti hektarski do- nos z raznimi agrotehničnimi ukrepi, z boljšo obdelavo zemlje ter izbiranjem semena. V okraji Šoštanj je v borbi za večji hektarski donos dosegla najboljše uspe- he obdelovalna zadruga v Mozirju. Že dalj časa okoliški kmetje s pozornostjo ogledujejo krompirjev nasad te zadru- ge, ki je res vzorno urejen. Ta zadruga se je pred kratkim razvila iz male za- družne ekonomije ustanovljene letos spomladi. V ekonomijo, ki je takrat ime- la malo zemlje socialističnega sektorja, je tedaj stopil kmet Miklavc Vlado s svojim posestvom. Po zaslugi tov. Mi- klavca je zadruga že v prvem letu do- segla lepe uspehe v borbi za večji do- nos žita in je pridelala na en ha 27 cen- tov pšenice, ječmena pa 31. Tu je bil ponoven dokaz prednosti socialističnega gospodarstva. Ti uspehi ekonomije so dali tudi povod, da se je v juliju iz eko- nomije razvila obdelovalna zadruga, ker so mnogi kmetje spoznali koristi skupnega obdelovanja. Še večji uspeh pa je dosegla zadruga pri pridelku krompirja. Zahvala gre tudi tov. Miklavcu, ki se je spomladi trudil, da je dobil čisto vrsto semena (Aherzegen), ki po njegovem mišljenju in izkušnjah tam najboljše uspeva. KOZ je imela vsestransko podporo okrajnega ljudskega odbora, ki je takrat preskr- bel prvovrstni semenski krompir. Pri ugotavljanju donosa krompirja je ko- misija ob navzočnosti zadružnika Mi- klavca ugotovila okrajni rekord hektar- skega donosa s pridelkom 54.000 kg na hektar. To je najlepši uspeh socialistič- nega gospodarstva v okraju, ki jasno dokazuje vse prednosti skupne obde- lave zemlje, posebno če se vzame v ob- zir še to, da je zadruga odnosno prej ekonomija bila ustanovljena šele letos, ter še nima praktičnih izkušenj v svo- jem delu. Zadružniki veseli nad svojimi uspehi izjavljajo, da je to samo priče- tek bitke za dvig kmetijske proizvodnje. Na podlagi dosedanjih izkušenj bodo nadaljevali to bitko ter so prepričani, da bodo v prihodnjem letu dosegli še večje uspehe. »Je pa to tudi naša dolžnost,« izjavljajo zadružniki, »do skupnosti, ker tudi mi hočemo v borbi za zgradi- tev socializma dati svoj delež. Vemo, da v tej borbi nismo sami, saj je vsak dan več zadrug, ki kažejo pot našemu de- lovnemu kmetu v boljše in srečnejše življenje.« A. P. V velenjskem rudniku so presegli normo za 197 in 200% Rudarji velenjskega rudnika vedno od- ločneje odvračajo in odgovarjajo na ne- resnične klevete in obrekovanja, katere širijo o narodih Jugoslavije vse demo- kratične države na čelu z SZ. Mladinska brigada štev. 20 Svetozarja Vukmanoviča Tempa je v nedeljo dne 11. t. m, tek- movala po načinu rekorderja Alije Si- rotanoviča, za večjo storilnost dela in prekoračila normo za 200 %. Uspehi in elan nedeljskega tekmova- nja brigade štev. 20 so pritegnili še osta- le rudarje, tako da je napovedala brigada štev. 40 z vodjem Profl Jožetom na čelu tekmovanja ostalim brigadam. Po tek- movanju si je brigada nadela ime »Miha Marinke« in je dosegla najboljše uspehe, saj je prekoračila normo za 197 %. Prav s takim tekmovanjem odgovarjajo rudarji vsem klevetnikom in dokazujejo, da so zavedni in predani socialistični domovini in našemu ljubljenemu in naj- večjemu sinu narodov Jugoslavije Mar- šalu Titu. Zavedajo se, da mora rudnik izvršiti svoj plan, da se bo lahko naša industrija dvignila. Zavedajo se, da so rudarji prvoborci za socializem in z de- lom bodo odgovorili, še jasneje na vse klevete, ki padajo na našo Partijo in narod. NAJBOLJŠI — PONOS CELJSKE GA ŽELEZNIČARSKEGA KOLEK TIVA Celinšek Franc Kovač Franc Paj man Ivan Stornik Ivan Reberšak Franc Kokot Franc Mastnak Franc Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Štev. 38, Gibanie za visoko storilnost dela le zajelo tudi živilsko industrijo V Tovarni sadnih sokov so presegli normo za 160,52°/0 Sirotanovičev uspeh ni zadivil le na- šega delavstva, temveč ves svet. Naše delavstvo ga razume kot nov in revo- lucionaren tekmovalni način. V njem vidi zanesljiv kažipot v večjo storilnost dela, v dvig proizvodnje in s tem ures- ničenje osnovnega cilja: izgraditev so- cializma. Nov tekmovalni način za večjo storil- nost dela zajema vedno več industrij- skih panog. Rudar in kovinar, zidar in tesar železničar in šofer, tekstilec in živilec — vsi hite k uvajanju novega tekmovalnega načina za dosego večje storilnosti dela. V naši industriji že živi in se širi množična akcija pod geslom: Visoka storilnost dela — odgovor lažni propa- gandi! Rekordi dela postajajo množični in to ravno v času najtežjih :n najzlob- nejših napadov na naše narode, Partijo in Tita. V tej akciji se zrcali visoka po- litična zavest in zrelost naših delavcev. Nobena še tako spretno maskirana laž jih nemore omajati, vsi vedo, da je v tej gonji proti naši domovini odločilna trezna in hladna preudarnost, izražena v novih podvigih dela na vseh področ- jih naše nove indutsrije. Sirotanovičevo gibanje je pričela v živilski industriji prva prenašati Tovar- na sadnih sokov in marmelade v Celju, ki je znana med našimi tovarniškimi kolektivi po svojem razvitem brigad- nem sistemu. V povezavi s svojo Glav- no direkcijo, je štab brigad proučil vse možnosti za uspešno uporabo Sirotano- vičevega načina dela tudi v živilski in- dustriji. Posveti in razgovori, na katerih so zlasti udarniki in racionalizatorji sproti pobijali razne pomisleke, težave in zapreke, so živo potekali in končno privedli do sklepa, da se sestavi po- sebna vzgledna brigada v sočnem od- delku, ki naj zaorje v ledino in razživi, če uspe, še ostale kolektive živilskih podjetij Slovenije. Štab brigad je formiral posebno vzgledno brigado s komandirjem racio- nalizatorjem tov. Jagodičem Štefanom na čelu, ki se je lotil zaupane mu na- loge z vso resnostjo in skrbnostjo. Ni- česar ni prezrl. Pregledal je stiskalni- ce, sesalke in centrifugo, grede in prte, skratka vse, kar pride v poštev za ne- moten potek prešanja. Posebno skrbno je razmestil brigadirje in brigadirke na delovna mesta. Vedel je, da sme zaupati prvo stiskalnico, ki rada včasih malo »nagaja«, udarnici Riflovi Zvonki in Bosnarjevi Pavli. Za drugo stiskalnico je določil udarnici' Pintarjevo Pavlo in Tratnikovo Julko, za strojniške posle pri obeh stiskalnicah pa prevdarno Maj- cenovo Marijo. Seveda ni pozabil na kvaliteto izdelka. Zato je določil za od- biralko nagnitega sadja pri glavnem bazenu Peclovo Terezijo, ki je znana po svoji natančnosti, k pasterilizacij- skem kotlu pa postavil trikratno udar- nico Berckovo Tončko. Odvoz in dovoz stiskalnih prtov in gred je važen posel. Ce tu ni kaj v redu, mora preša stati in čakati. Za ta posel ni mogel najti pri- pravnejših brigadirk kakor so Zelez- nikova Silva, Nežičeva Ljubica, Brez- nikova Marija in Pilkova Terezija. Za pranje balonov je določil skrbno Krajn- čevo Kristino, za donašanje praznih ba- lonov pa urni briga dirki Ovničevo Julko in Ambroževo Malko. Balone je polnila Lipovšekova Štefka, čepila pa Ramša- kova Rezika. Vskladiščenje polnih ba- lonov je poveril udarniku Horvatu Francu in Mirnikovi Mariji. Reguliranje dovodnega kanala z jabolkami je najbolj kritično delovno mesto v tem proiz- vodnem procesu. Na to kočljivo mesto, ki zahteva mnogo pažnje in požrtvoval- nosti, je postavil mirno, tiho in zanes- ljivo udarnico Krajšek Milko in njej v pomoč poslušno Koroščevo Olgo. V tej postavi je zasedla brigada dolo- čeno delavno mesto. Resnih in hkrati ponosnih obrazov so brigadirke čakale na pričetek dela. Resne, ker so se zave- dale, da so prve, ki so poklicane, da pre- nesejo Sirotanovičev način dela tudi v živilsko industrijo. Ponosne zato, ker so čutile, da gleda na nje ves tovarniški kolektiv in pričakuje, da pribori novo zmago, novo potrditev pravilnosti in učinkovitosti Sirotanovičevega gibanja, ki je nova etapa socialističnega tekmo- vanja pri nas in ki je poklicana, da iz- vede revolucijo v naši industriji v po- gledu storilnosti dela in pripravi stvar- ne pogoje za prehod v socializem. Nestrpno so čakale brigadirke na znak sirene. Točno ob četrti uri so za- peli stroji v stiskalnici, kanal je enako- merno v ravno pravilni količini dova- jal jabolka in brigadirke so se naglo in premišljeno kot le malokdaj zagrizle v delo. Vse je oživelo ... Vsak gib, vsaka kretnja je bila preračunana, zastojev ni bilo. Vse delovne faze so se odvijale zaporedno in smoterno. Komandir bri- gade tov. Jagodič Štefan je takoj ugo- tovil, da se ni pomotil v razvrstitvi bri- gadirk. Hitel je od enega delovnega mesta do drugega. Videl si ga pri ka- nalu in že je hitel k stiskalnicam, od- tod pa k pasteriliznem kotlu, obenem pa sproti beležil potek in storilnost de- la. Ze po prvi uri dela si opazil, da je z rezultatom zadovoljen, rezultat na- slednjih dveh ur pa mu je potrdil, da bo brigada izpolnila vsa pričakovanja. Ob 7. uri je pohitel k mikrofonu in spo- ročil kolektivu, da je brigada do 7. ure že prekoračila normo lanskega leta. Že ta prvi rezultat je presenetil vsakogar in hkrati vzpodbudil brigadirke. da so v nadaljnjem tekmovanju še bolj po- svetile vse svoje sile delu. Da. hotele so še več in tudi uspele. Ob 9. uri je zopet hitel licmandir brigado k mikrofonu in sporočil, da je ravnokar pad'a tudi le- tošnja tehnična norma 13.500 litrov v 8 urah. Val navdušenja je zajel ves ko- lektiv, posebno pa brigadirke same. Smejočih se obrazov so prikimale druga drugi. Udarnica Milka je za hip pohi- tela od kanala v stiskalnico, Zvonki in Pavli in že je od preše št. 2 zadonela pesem: Hej brigade ... Povzele so pe- sem še druge — in iz radostnih src je vrela pesem vrlih brigadirk. Od ure do ure je rastel uspeh, vsaka ura dela je pokazala, da tempo dela ne pada, temveč raste in se bliža rezulta- tu, ki ga ni nihče pričakoval. Ob 12. uri po končanem delu je tov. direktc" Rotar Rado zbranim brigadir- kam objavil dokončne uspehe tekmova- nja in jim v imenu kolektiva čestital k veličastni zmagi, ki pomeni v sadni in- dustriji pravcati preokret. Brigada je naprešala v 8 urah 21.671 litrov jabol- čnega soka prvovrstne kvalitete, preko- račila normo iz leta 1948 za 13.671 lit. ali 270,88%, letošnjo tehnično normo, ki je bila postavljena v začetku letošnje sadne kampanje, pa za 8171 litrov ali za 160.52%. Z vidnim zadoščenjem in ponosom so sprejele brigadirke objavljene rezultate. Zginile so se okrog komandirja in zopet so si pesmijo dale duška svojemu za- dovoljstvu ter vzklikale Partiji in Titu. Tovarna sadnih sokov in marmelade je prva tovarna v živilski industriji, ki je dokazala, da je mogoče uspešno upo- rabljati Sirotanovičev način dela tudi v živilski stroki. Dosežen uspeh bo ne- dvomno spodbudil še druge živilske to- varne v Jugoslaviji k temu načinu tek- movanja, ki so ga pokazale prve rekor- derke v živilski stroki po Sirotanoviče- vem vzgledu. V okolici Celja morajo orne površine v prihodnjem letu povečati za 700 hektarov Pretekli teden so sprejeli vsi krajevni Ljudski odbori v okraju Celje-okolica setvene plane za leto 1950, da jih že se- daj razbijejo na zborih volilcev na po- samezna gospodarstva. Prva značilnost teh planov je v tem, da so v planih sorazmerno s strokturo KLO-ja povečane tudi orne površine, katere bo moral vsak kmetovalec, ki bo zato zadolžen, tudi povečati, kar mora s svojim podpisom jamčiti na sprejeti odločbi. Druga značilnost je ta, da se ti plani razbijejo na kmetovalce že sedaj, tako da ima vsak kmetovalec dovolj časa da se pripravi in odloči, katere površine travnikov bo preoral. Tretja značilnost setvenih planov je pa, da bodo služili za osnovo vsem odku- pom za leto 1950, kar pomeni, da bodo v letu 1950 obremenjena pri odkupih vsa gospodarstva na podlagi predpisanega setvenega plana, ne oziraje se nato, če bo kmetovalec setveni plan realiziral ali ne. Okrajni setveni plan za leto 1950 je povečan za 700 ha, kar predstavlja so- razmerno veliko površino, ki se bo mo- rala najkasneje spomladi spremeniti iz travnikov v orno zemljo. Vendar so pa ta povečanja ornih po- vršin dosegljiva, če bodo KLO-ji na sejah pravilno brez oportunizma pristopili k temu delu. Ponekod je še dosti prikri- tih površin, kar se ugotavlja vsako leto pri izvajanju odkupa žita in krompirja. So tudi površine, ki so bile pred vojno obdelane ter za časa vojne zanemarjene. Vse te površine je potrebno zopet spre- meniti v orno zemljo. V današnjem hitrem tempu izgradnje socializma, ko naš delavec presega po- stavljene norme, ko se iz dneva v dan vrste novi heroji tipa Sirotanovič in Pe- tek, ko je vse naše delovne ljudi zajel dosedaj še nepoznan elan pri izgradnji petletnega plana zahteva skupnost tudi od delovnega kmeta, da koraka v tej bitki za plan z enakim tempom kot naš delavec. Skratka, zahtevamo od našega kmeta višjo kmečko produkcijo, da bo lahko zadovoljila in dvignila življensko raven vsemu našemu delovnemu ljud- stvu. Zato je nujno potrebno, da se po- višani setveni plani povsod realizirajo. Če pa neka gospodarstva ne bodo mogla na danšnji zastareli način kmetovanja izpolniti obvez do skupnosti, si bodo poiskala naprednejši način skupne obdelave zemlje v kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Setveni plani so že skoraj povsod v okraju razbiti na gospodarstva, zlasti se je to delo hitro in pravilno končalo v onih KLO-jih, kjer so odborniki pra- vilno razumeli nujnost te naloge za iz- gradnjo socializma na vasi. Kjer so pa k delu pristopili s oportunizmom kot nekateri KLO-ji, pa plan na posamezna gospodarstva še dosedaj ni razbit. Prihodnji teden bodo kmetovalci po vseh krajevnih ljudskih odborih na zbo- rih volilcev sprejemali odločbe o novih setvenih planih. Ob tej priliki bo korist- no in potrebno, da bodo aktivisti teme- ljito objasnili kmetovalcem ves razvoj socialistične izgradnje na vasi, predvsem pa dolžnosti pri dvigu kmečke proizvod- nje. VSE TO ZMOREMO Z LASTNIMI SILAMI (Z obiska na Zagrebškem velesejmu). Komaj se je bilo zdanilo, že so se prve skupine delavcev, kmetov in dija- kov z vseh naših republik začele vsi- pati z zagrebškega kolodvora na široko cesto, ki vodi proti velesejmskim pro- storom. Uro pozneje so skupine narasle v male sprevode, pred osmo pa je že hitela gledat sadove petletke pravcata živa reka. Vratarji pri vhodu so hiteli trgati vstopnice, toda navala ljudi niso mogli ugnati niti dopoldne niti popol- dne. Žive reke ljudi ni hotelo biti konec. Povorka obiskovalcev se je polago- ma stekala skozi vhod in mimo izložb tekstilnih izdelkov v veliki paviljon na- še težke industrije. Pozornost delovnih ljudi so takoj pritegnili prvenci Titovih zavodov »Litostroj«. Mnogi so postali pred črpalko, ki bo vsako minuto od- vedla 200 kub. m. vode iz Skadarskega jezera, drugim so uhajali pogledi po turbinskem varnostnem ventilu in ve- liki Francisovi turbini, neka mladinka pa je z roko naglo potegnila k sebi kmečko oblečenega možakarja in po go- renjsko glasno zategnila- — Glej, to je pa za nas! — S prstom je pokazala na tablico pri malih turbin- skih lopaticah in prečitala: Dvojna Ka- planova turbina za hidroelektrarno »Sa- vica« ! Minulo je še nekaj trenutkov veselja in začudenja, potem pa sta se pomešala med druge obiskovalce, ki so se počasi pomikali proti ogromnemu generatorju — delu Končarcev. Njegova veličina je , prevzela ljudi, ki so drug za drugim upirali poglede v napis: »Ponos naših delavcev: stator drugega generatorja za hidroelektrarno Mariborski otok, moč 24.000 KW, 10.000 voltov, v treh delih — pripravljen za montažo! Do zadnjega vijaka izdelan v naši tovarni! Prvi ge- nerator te velikosti, ki je bil prav tako izdelan v podjetju »Rade Končar« in montiran na Mariborskem otoku pred ]etom dni, je doslej dal v omrežje 150 milijonov KW! Ta energija je nadome- stila 1,340.000 ton premoga ali 3000 mi- lijonov delovnih ur naših ljudi!« Ta energija je pomagala poganjati tudi desetine strojev in težkih naprav zagrebške tovarne parnih kotlov in to- varne orodnih strojev »Prvomajska«, ka- terih prvenci so se drug za drugim ni- zali pred očmi obiskovalcev velikega paviljona. Delavci teh tovarn so z de- lom na razstavljenih strojih kazali gle- dalcem vrednost svojih naporov. Udar- nik Drago Saj ko in Marija Oblakova, najboljša vrtalka »Prvomajske«, sta na vertikalnih vrtalnih strojih vrtala zob- čenike za nove stružnice, Stjepan Ku- ševič pa je na velikanski stružnici ra- cionalizatorsko obdeloval dolgi komad. —■ Z enega dela bo izdelal matice za I stružnice, ostanek pa bo uporabil za zobčenike. Tako je pojasnil monter »Prvomaj- ske« Ivan Prontlin, ki so ga obiskovalci velesejma takoj obkrožili in obsuli z, vprašanji: — Zakaj vauši delavci tudi tu delajo? — Ali izdelujete te stroje v serijah? — Katere., tovarne ste že oskrbeli z. njimi? Tovariš Prontlin je še trenutek po~ molčal, nato pa odgovoril: — Zakaj bi razstavljeni stroji stali? Mar ni bolje, da tudi v teh petnajstih dneh velesejma služijo svojemu name- nu? Poslušalcem so se obrazi razvlekli v nasmeh, Prontlin pa je nadaljeval: — Vrtalna stroja in stružnice že iz- delujemo serijsko, tegale rezkarja pa bomo začeli v kratkem! — Do osvoboditve smo čitali na vseh orodnih strojih le tuja imena, na teh pa se tako lepo blesti napis »Prvomajska«! Kdaj nam pošljete prve takšne struž- nice? — Zaenkrat smo jih izročili tovari- šem v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugje — je dejal monter Prontlin. — Dobili pa jih boste tudi vi! Samo po- glejte ... Obšli smo del razstavnega prostora in se ustavili pri manjši stružnici. Pront- lin je pokazal nanjo in na strugarja: — Evo, naš mojster Julijo Gašparac kar pridno presega normo pri obdelo- vanju delov za prav takšne stružnice! Sprevod obiskovalcev se je pomak- nil dalje — do težkih orodnih strojev tovarne »Ivo Lola Ribar« v Zelezniku. Tovarniški monter Mihael Aleksič se je ukvarjal z velikim strojnim kladi- vom na zračni pritisk, ki je hlipal kot mala lokomotiva. Nekoliko vstran je tekla ekscentrična stiskalnica s priti- skom do 50 ton, poleg nje pa sta stali veliki frikcijski stiskalnici s pritiskom do 50 in 155 ton. —• Vse to izdelujemo serijsko — je pojasnil Aleksič, ki je pravkar ustavil kladivo. — Čeprav imamo v tovarni 80 odstotkov tečajnikov in nam primanj- kuje strokovnih delavcev, bomo naša podjetja bolj pridno zalagali s težkimi stroji. Industrijo plina bomo zdaj zalo- žili s temile plinskimi dezintegratorji — napravami za spreminjanje > plina v tekočino. Izdelujemo po tudi prototip specialnega brusilnega stroja ... — Katere države Informbiroja izde- lujejo takšne stroje? — je v tem vprašal nek delavec. — Poleg Sovjetske zveze še Poljska, Češkoslovaška in Madžarska — je po- jasnil Aleksič, se malce zamislil, potem pa nadaljeval, ko je pokazal med raz- stavljenimi težkimi orodnimi stroji ve- liko strojno kladivo: — Vsako tako novo kladivo pomeni za našo petletko 180 nad 260 kilogra- mov težkih udarcev na minuto več, za vse one tam preko pa nov poraz. Potem je Aleksič stopil h kladivu, premaknil ročico in med hlipanjem tež- kega stroja dodal: —• Naš odgovor je: udar na udar... Mimo velikega parnega kotla, ki je prav tako kot stroji »Prvomajske« in tovarne »Ivo Lola Ribar« izdelan po domači konstrukciji, smo prišli do raz- stavnega prostora industrije motorjev. Pred nami so stali traktorji »Udarnik«, »Zadružnik« in »Rakovica«. Na njih je tako kot na vseh izdelkih v tem pavi- ljonu napis: »Ta proizvod težke indu- . strije je rezultat naše prve petletke!« '.. Rakovški monter Momčilo Stojič je ob- razložil: — Projektirali in izdelali smo jih v treh mesecih v odgovor klevetnikom! V začetku prihodnjega leta pa jih bo- mo začeli serijsko izdelovati. »Zadružnik« je namenjen delu na po- lju, »Udarnik« je primeren za gozdna in poljska dela, pa tudi za vlačenje pri- kolice, »Rakovica« pa je vlačilec pet- tonske prikolice. — To šele izdelujemo, hkrati pa se pripravljamo na izdelovanje Diesel mo- torjev! Vsako leto nekaj novega! In to ne le v Rakovici, v »Litostro- ju«, v zagrebški tovarni parnih kotlov, marveč tudi v beograjski industriji krogličnih ležajev. — Proizvodnja krogličnih ležajev je ena najtežjih nalog. Pa vendar... — je za hip umolknil Vizjak iz mariborske tovarne avtomobilov in na bližnji stroj- ni napravi premaknil vklopko. Zaropo- talo je in skozi neko odprtino so za- čele padati na preskusno jekleno plo- ščo dragocene svetle kroglice. — Z nas se je s tem zvalil težek kamen! Medtem so se obiskovalci _ nagnetli pred dva kamiona: »Pionirja« in »Pr- venca«. — »Pionir« je izdelan po češki licen- ci, »Prvenec« pa po domači konstruk- ciji — je povedal Vizjak. — Toda na poskusni vožnji po Jugoslaviji se je »Prvenec« mnogo bolje obnesel. »Prvenec« se manj greje, ima večji prenos, je bolj stabilen in okreten, pre- maga vsako vzpetino v Jugoslaviji, raz- vija 60 km hitrosti, lahko vozi tritonski tovor in vlači še dvetonsko prikolico, ga lahko hitro razstaviš in sestaviš, po- vrh pa ima v kabini spalni prostor in motor. Blizu tam stoji avtobus z leseno karoseflijo: »Ljudski avtobus domače konstrukccije in izdelave, namenjen kmetijskim obdelovalnim zadrugam za prevoz njenih članov in proizvodov — 26 sedežev ali 2 toni blaga.« — Kmet delavcu — delavec kmetu! — je s poudarkom pripomnil Vizjak. Obiskovalci so se nenehoma zlivali mimo tega avtobusa iz paviljona na prosto. Z veselih obrazov si jim lahko bral, da so globoko občutili samozavest, ki nas lahko navdaja ob pogledu na vse te dokaze pravilnosti naše poti in uspe- he prve Titove petletke. Vj. K. Da bo preskrba drv zagotovljena, se poslužujemo tadenskih in nedeljskih akcij Okrajni štab za sečnjo drv pri OS-u je preteklo nedeljo organiziral prvo ne- deljsko akcijo na Ojstrico in Boč, katere se je udeležilo 16*1 prostovoljcev sindi- kalnih podružnic in mladinskih aktivov. 93 prostovoljcev, ki so odšli na Ojstri- co je v 6 urnem delovnem času spravilo do ceste 193 pr. m. bukovih drv, razen tega pa so s kamioni prevozili 54 pr. m drv raznim sindikalnim podružnicam. Ta- ko so dobili drva Juteks. Žalec, Okrajno kovinsko podjetje Žalec in Tekstilna to- varna Sv. Peter, katerim je Okrajni štab razdelil drva na osnovi sodelovanja nji- hovih članov pri sečnji. Lažje delo so opravljali fizično šibkejši člani, kateri so napravili na sečišču 6 pr. m bukovih drv, razen tega pa nažagali precejšnjo koli- čino hlodovine. Najboljše med njimi so bile tovarišice Škorjanc, Šumenih, Vido- vic, Jazbec, Zagorc in