GLASILO ŠMARSKE KOMUNE IN NJENIH ORGANIZACIJ

Ure p .uisok Idi la n ,proCue... nik Občinsaega odbora SZDL
1- rod nami ve prva številki m	Novo Obsotelje,ki
p,a smatramo I;ot obvestijo komune Omarje pri J el j ah in n „ enih političnih organizacij • Toglaailo bo pr.-našalo v ro 'nih mesečnih preoii.oo._ih Ooopo..e :J..o, nuiturno ..n po_itieno’ problematiko naloga p6GroČua, katero v ta_o -vo robni ob..mi ne bomo mo ,11 Zv.aa.eC.it.l v nobenem emuni-iu«
ko a.imo Ca bi Novo Oboo to., j e o.-ubmo ,.ot uku rma tor našim ob Lanom o najbv_v poroš ..h problemih na a ih krajev.
Glasilo Ca j c možnost, Sa-oliorncmu nalomu občanu postaviti katero no-i vprašanj o na nao.-Ov b±..o katere ^ospoCurske organizacijo f ustanovo a_i poa.ita.Lno oruanj.zacije, kur- je močno zažeijeno in upamo, Ca so b.Co občani to obliko seznanjanja s problemi s priCom poo-užovali. Vanj lahko pišu sleherni ob čan, CobroCoso.'. bo sleherni sestavek, ki bo kritično '"'Čkenje-val ueio posameznikov m or^u. uzacij , s tem bo glasilu namreč zagotov-vCna njokov--, uspe o -ost.
Glasilo nas bo pri našem C ,.u _-.ahko v obilni mori poC^rlo, preko n joga bomo _.uhno izmen j. v-... i iz:ai.vnv o, sc na napanah učili in vose-ili doseženih uspehov•
Naso gnusilo NOVO 03GGTEIJE laj postano ros našo, sa^ bo vor na slika naših prizuGov-mij in n^\'. .a el....

✓
*
%
■■ : • '
X

L
Obsotelje je mehka štajerska pokrajina?kjer se jeseni prelivajo mavrične barve kot valovi vzpetin,ki jih pregrinjajo pašniki,sadovnjaki,vinogradi?orumenelo bukovje in temno smrečje.Le ob vijugasti. Sotli- zdrsijo proti strugi pobočja v zibelkasto dolino,ki se v Bistrici ob Sotli preščipne in se onkraj spet sprosti v široko raven proti Savi.Se pred dobrim desetletjem je bila to zasanjana,v preteklost zazibana pokrajina,ki je ni nikoli dramil zategli vrisk tovarniških• siren in ne ropot strojev in lokomotiv.Danes pa je vse drugače, novi čas je močno zavel Čez Obsotelje in povsod je nekaj novega,vredne jšega.
Nekoč je bilo čisto drugače .Proiotarsl.a zavest de lave e v je kanila morda samo ob vročih plavžih v Rogaški Slatini,kjer pa so gnezdili tudi tisti,ki so tokrat lahko uzIvami v neposredni bližini;petični gospodoje,katerih last ve bila steklarna,in njihova bratovščina,ki s.*. je lahno privoščila letovišče.Ob vijugasti Sotli,njer je nekoč odmeval klic po stari pravdi in so se cepci in kose križale z moči in culi-• cami,je dolgo bilo spokojno,tiho,odmakn0eno,kot bi si pokrajina nabirala moči,da danes vstaja prerojena in boljša.V desetletju se je spremenilo več kot poprey v celom veku.
Kratek sprehod po straneh čacop~SQy,kl so po vojni obveščali javnost o dogajanjih v pokrajini,ki danes vključuje tri ob-sote-jske občine,združene v šmarsko komuno,nam dokaj nazorno prikazuje pr..zadevanje l;Judi,gospodarsko rast in tudi zorenje družbeno zavesti tu, kjer prebivajo še danes v večini kmečki ljudje. Dosti je ono že zapisa, ih vrstic, oglejmo si tiste,Li najbolj značilno označujouo razvoj od starega v novo Obsotelje.
'karovn.ee ob Sotli. Pred kratkim se je zaradi čarovnic razvnemal. krepak možakar in zatrjeval čudovito zgodbo,Li je po njegovem do pičice resnična.Ugovora, da ni čarovnic, spioh ni priznaval, čeprav je sicer zelo dober mož. tirada "čarov-' niča" , ki ba^e domuje nekje blizu Sotine, jo začarala starejšega imeta, taao da ni maral več žene niti ovojih Že ne-oii-l.o večj .h otrok, .šena si ni mo^la pomagati, pa je odšle ... drugi "dobri čarovnici"..,
Pod Olimcko goro v Slivju pri kožuhovih ste. sestri že dalj časa živen v razprtiji.Družinska nesloga je rodila zlo.V petek popoldne je sestra Kežika, ki jo verjetno celo duševno zbolela, pobrala vso svojo obleko in jo zažgala.Zvečer jo prišio. na ume ti jo, kjer jo je svak še sl.ša_ pod oknom, i-rnaiu na to je iz hleva izbruhnil plamen, zatem pa tudi iz hiše. Zaradi nos„oge se je odigrala zaloigra v zatišju širnih gozdov pod Olimsko goro. Grunt? Zavist? Osveta? Zaključek: požig, brezdomci in smrt..."
-3/-
"Zadnjo zimo so je živijonje miadinske organizacije proccj poživilo. vGotourat je težko najti oblike dela za ijnedLo raj.ad.ino o Večkrat morajo lo-te nihati med rastnim prepričanjem in miselnostjo starčev- Zato so največkrat zgodi, da osnovne organizacije delujejo predvsem na kulturno prosvetnem področju. V zadnjem času so se močno uveljavile kmetijsko -gospodarske sole. - .Akt._vi miauih zadružnikov bodo v vaseh med kudnico,in Bočem os j. ovna žarišča napredka na vasi; Upamo, da bo miadmska organizacija s podporo kmetijskih zadrug in raznih društev uspela polepšati pot miadega rodu v to j p-surajini."
V/iektnka tud., v vir Stan jakih goricah, -e leta 1953 so po gričih nad Obsoteioko donno z učeni po stav-jati drogove za električno n peijavo in,pod virštrnjem so zgradili transformator. Opravili so vsa zeme_j~.ua dela in prispevali 600 drogov. iUv.i v hrib o v si. e predie Obsotelja, ki ue sicer se vedno med najboij zaostalimi predeli oiovcnije, stopa napredek.
Šmarski načrti. -uzgovur s pr o .'.sed. .om občanskega ljudskega o bora v miarju pri s e...šah tov. Avgustom And er luhom. komuna vinarje pri veisah šteje o ki og 13 tisoč prebivalcev in vključuje bivše obč..ne jmarjo, Pristavo, Podčetrtek in dele občin Loka~pri 3usnu, ronikva in Slivnica. Osnova gos. oaar-siya~~gg-~puxjedelstyo, živinoreja In gožOirstvoT V zEicotku bomo - .meT!L~~v s e ..auo r gorrpoca r s I. težave ,aer v komuni razen • nemoliko večjega lesnega obrata v Mestinju ni drugih gospodar s..o donosnih podŠJstTj .koskumrfi bomo' ustanoviti obrate in podjetja, ki bodo _.re delovali domače surovine-predvsem kmetijorne pridelne. Predvidevamo ustanovitev podjetij za predelovanje mesa in sadnih sokov.
Obsoteljski perutninar. Počasi lvu j s vidijo, da jo rodovniška vzreja pri ži\ more j i pa tud., pri perutnini gospo ar-okega pome na...met a tu s si jo prvi pridobil. suorat hudomušni naziv :,obootelc,s.-i p e rut n j. nar" , ki pa mu nav bo v ponos.
o ta..ih naprednih kmetovu-cih se poiagoma prebuja Obšotei-je in ..e podobni ~.;uaje bo .0 s svojim vzornim gospodam jem v tej a_i oni panogi pripomogli h gospodarskemu dvigu to lope pokrajine,
Sotla Spet poplavlja. Lani je osemkrat prema sv je rumene vole čez dolino in zavrla cestni promet in zdaj spet.
Vsa donna od Podčetrtka do Poija ob dotii so je te dni spremenila v rjavo rumen o j zero, k:i. se preriva proti gričem, ra travnikih še sedaj ni škode, pač ps odplavijo, zernijo z zoranih njiv.
Zgodo v in....a po imaš v Obsotelju. Leto n s. poniji, je z o. o v inska za kraje ob dotii, preiomnica za razvoj pourav me. Od i.umrovca da.ue si utira železnica pot po s.lov -. s.— strani in tauo še trdne,_e povezuje oba naroda. Zdaj še —topotaj o m-.-nska ..oioca 1, s..-to iška v o. a v penastem toku šumi čez jezove, toda to jo pOsied ja p .sem obooteius;.ih'mlinov, .onalu

- 4 -
jo bo preglasila pesem žolezru.h no me s i ukan j e lokomotivo, ki bo oznanjalo svetlejši čas...
"Atomame topuico pri iiarinzlamah. ^o_:t._o se o njih govori v zadnjem času. Ljudje zatrjujejo, da voda zdravi revmatizem z neke in nevralgične boiezn... Lv udi je vodno več. V no de-.jo j e top _lj.ce oo.-Sii.a--o pre-o 2ooo kopa..cev. Btanovunja v okoli ci Sv p opojna i.j nerod.^o žo nar rezervirana. Topu.xce so i_rxve, člo je Obooteaue do biro se eno avtobusno zvezo s Celjem. "
Oboote_jsLa vodna sm.pnoat pred arcijo. Nedavno jo iniciativni odbor pod predsednikom tov. Viuečnika v RogaLei Slatini pr e: a... po s m upravnemu odboru Ob so te lske vodne skupnosti. Za pre<iOedxuka je bm izvo«jen Axojz -^-rivec, predsednik rogaške občine. Vodu. s-upnost znj ina občino omarje pri Jelšah, Rogaško Slatino in ..osje, čiani pa so vso zadrugo in podjetju tega področua„
kod v c te rumom jo zapela ko znanka. xrvi inJ.ustrj.uskj. obrat na možganskem.•‘-zvOj.ili so 24-članv-.i doiavsrnl svet.
Soluna zadruga v ido.eetrtnu. Dem v skladu z reformo šolstva se ue revoiucio urno rusvi-o v osnovni soli v koncetrimu.
Prvič j e zavriskaj, vlak v ko de e trimu. Vihrajoče zastave in množica ljudstva. Starce.- je jo a±. Obsotelju se odpira svet Ljudstvo je počastijo ^raditeije.
VzgO jij.i so 600 voznikov. Deser uet avto-mo to društva v Bi-stj.ici ob Sotii. N e..o e ob .Sotli ne bi mogli govoriti o pesmi motorjev, mo je tod vozil samo enkrat dnev-o razmajan avtobus. Danes je drugače. Costa je Sicer silno slaba, razdrapana, vijugast-;, toda promet je živahen. V Bistrici ob Bo tli pa so v.os j.eu vzgojili preko 600 šofer je v-amater jev«
Obema v_.oz.je se poslavlja. Letos so poslednjič praznovali svoj 00 e o. ne._i praznin. V' treh 10 tih lep goopOdaru-_i n apr e-
0.0 O
Združitev treh obsoteljumih občin. Vso Obsoie-čani so ob vprašanju združitve nastopiui enotno. Združene obsote-ske obvine nau imajo sedež v omar ju pr j. vcnšah, ki ue ž i nekako na uredi območja.
Iru obč-nc gospodarska ceista. V raztresenih nasej-uih živi 32.Joo prebivalcev n.,, področju zdav združenih obsoteijsl_ih občin,_to;je v občini Šmarje pri Jelšah, ki meri čcz"4c.000 ha. Veema pre sivrnutva se ukvarja s kmetijstvom. V prema-priismi vUjoaxaviyi pokrajina n., bila dosti polit .čno r-.z-bma, mer jo bi ms simo zaostaja in odmaknjena od delavskih centrov.Prva osnovm organizacija kkJ je bira ustanovljena v februarju j-927 men de iavo... ste.-larske inuustrrje v Rogaški o .v at ..ni, ..i jo je mot prvi sekretar vodil ueno vugovar. De-J.0 pa ue je poživelo r.redvsem še, mo u.; prihajal v Roga.'.ko

- 5 -
Slatino rcva., in komu-ist Boris -idnč...
Prvi tr.ije so odstranili me v ruke. Že ve 1.0 ve se je po Obao-teiski dolini med ilovico zvijala rečica Sotla in _ po p j-ovajala dolino.Ljudje so s vo-iči in kravicami ovali težko zornijo, po Pegah svoj-h dedov obu.e-ovali obredne sadovnjake , vonogra-de, borne njivice in nikv-i ni bi-o dovo-v kruha za številna usta na kmečkih domovih. Danes pa ue že vse drugače. .une-čiio drui -ne so manjše, venko m-ad -h -ju .i jo ods-o v tovarne, ..omov- so svetlejši; mo aj povsod žaro eie—trisna luč.
Na območju .meti ske zadrug. Bist :«.ea ob Botii so prvi trije zadružnik. odstranili mojinke... Na imenskem poi..u j e z meijoracijo pridobljenih n. 3oo h površin, k- bodo v kratkih letih postale spono one z visoko polj ode-sko prcizvod.-n o.. .
Brez ..ooperaciv.e ne gre več. Brez kooperac je in umetnih g. .o ji- no moremo več .me k. vati, je c.evaiu kooperantka Vreča , ki je imela rekorden pridelek koruzo, preko Go stotov donosa v Poiju ob Bocu.
rroizva.jaiec-ne_ o-reCni uprav-valec. Organi z sc	Z-.B na
...mars,.om se je močno omejim, vzporev.no s tem pa se je dvigni..o de 10, pri čem ...r so noseg-i lope uspehe. Biro L mehanizem družben-ga upravljanja pa terja od u-ehernega komunista vodno več požrtvovalnega dela in iznajdljivosti.
moo-uke zadruge.	šmarski odbčini je trenutno 13 šo-s-ih
zadrug. V soismih zadrugah je včlanjenih 74o pionirjev, -ar ja 2o odstotkov vseh učencev.
jf Bo d ob e n mienaraki obrat v. mnarju. S tem obratom jo V.obro re-
t šili vprašanje m^^aretva na marš kom, miku ti pa bi so morali na sorodne obrata, va katerih bi predelovali se druge kmetijoie proizvode, .,osebno sadje, ..... je v teh krajo.li „a-novostno.
Spomladi so montiran prvi valjčni ml!., v Obsoteo-ju. r.I-in stoji v Imenom, iz vseh krajev dovažajo žito. Nenehno čakajo vprege pred poslopjem. To je b._-o res potrebno in pametno narejeno.
Via., vri s s. a skoz- obsotoijo. kjuuje ob Botn gredo samo naprej. ‘kmetijstvo jo srce obsute-jakega gospodarstva, zato ga moramo razvijati z vsemi s._-c..mi" , jo povdarjal predse rik šmarske občine Joško L o j e.n .letnav ..t -et skozi Obsotelja, umor bi prehodil sto-et. o pot...
~ e potrebno še več? Pe• veso sne strani živo prikazujejo razvoj, ki je g-obok in hiter. ..-antažni sadovnjaki, razvoj turizma, novo gradnje i. nove ceste, to so otipljivi do-azi napredna. In tega ne ui bi-o, če se ne b. spreminjala tudi zavest de-ovnega e-ovek , mi po-tuja tud- v Obsoto-vu p -o-izv jaj.ee m upravljale c. "No v o Obsotelje’1 pa naj bo g. .as-

_ 6 _
nik te človo-ovo zavesti,njegovega prizadevanja 'in -nadal- • njega napredka,ki ga bodo šmarski občani v skupnem prizadevanju nedvomno še dosegli, da bodo uresničevali svoje na-
črti
Rudi Lesnik
Zdraviliški tur.zem v Rogaški Sj.atini
Zgodovina Rogaške Slatine not zdravi-i3ca in s tem začetka zdravicšky;ga turizma sega po znanih podatkih nazaj v 17, ato-etue = - .e v -o tu 168o jo na^.tsaj. dunajsni univerzitetni profe&or in dvorni zdravniu dr.Sorboit v uvo.i knjigi "Rraris medica” razpravo o zdravim moči rog-ških mino-ramih voda in o učiu-ih, ni .jo _ih ime -e pri njegovih dunajskih pacientih. Ret lot poznovo jo mariborski zdravnik dr. Benedikt Grdimi m^i. a... znanatvono raz. ravo o zdravilnih vre ..e:.h Rogaško 3j.at.-ne, V to m Čas .. c j ue Rojjt .d. Slatina imei.ovala ”aarlsbad južnih aipsš.ih dežel” in to upravičeno, saj jo že v -7. stoletju imo..a znanstveno anal..ze mineralne vode, kar je priporno^..o do toga, da so jo veča._ n jen ugled in postavi-.:, trdna osnova za n j en razvoj kot znanega zdravi-lis ca in s tem njenega zdraviliškega turizma, poznanega po zdravionih učinkih mineralnih vrelcev.
V	svoji zgodovini je Rogaška" G-atina doživela več sprememb -astniatva, v pOvcunom obdobju pa več organ.:.zacivsnih sprememb . kravica koriščenja mmor .m..h vre-.cev jo prohonao
od župnišča pri .-rižu na graščaka Couty-a in na Gunajs-.;ga gostilničarja Franko, mt nagrada z., njegovo zaslugo pri obrambi mesta Dunaja pred Tur-•., Jato so dob-li pravico e ksp-oatiranj a vre-.cev dunajska o; o te kar w.i ,nakar je ta pravica prešla na domačine.
Leta i3o3, j3 postalo ožjj zdraviliško območje lastništvo štauero—_h deželnih stanov. Od ta..rat vs vseskozi v državni oziroma družbeni lasti. La .do , .."d.o -.atmo _.-a so je_ o tem zace-uO novo obdobje, ki _e pripomoglo k nastajanju organiziran ga zdraviliškega turizma v Roga.kri natmi. -jna.-u po tem -etu se mično priprav-'-vati pivce jšn.c priprave za i. vest-.ci j.s.:o izgradnjo Rogaško 3 ...at..ne.
V	to obrobj s s.nda tudi izgradnja sedanje Rogaške klatine• oaj ve bi-o ..rav v tem obdobju zgrajen; večina objektov, ki daje matenaj.no osnovo zdrav i 1-l š ko 0a turizma pri nas.
nriga manjša poiovca vc bila zgrajena v -stih okrog 191o.
-o tem obdobju pa o večjih invesmcxs — Ji delih ne moremo

-;7~
govoriti. Meči obema vojnama vc bi- zgrajen -e hote- uloven-s~i dom in Športno kopa-išče.
iz toga v- '.-mo, da _a vocim objektov v Rogaški o..atxni starih nad loo let ter da jc bi-a dediščina .. ta 1945,ko je do.-.ovno -vu-..otvo Jugos-.avi j c prevzelo č.rz,.vno krmilo v svove roke dokaj revna, k temu moramo prišteti' šo vojno pustošenje , ki tudi Roge3ki J-atini ni p~ ...zanes-o.
--auš o ve bi-o stanj 3 po vojni in -c ne.-av iet po njej nam nsj-egše pove Stavi-o noc.-tev, ki j . iz leta v -ato ras-o vzporodno z obnovo:
v _otu	-946	jo	bilo	le	62.000	nočitev
v letu	1947	je	bi-o	-e	32,000	nočitev
v letu	-343	je	bilo	le	111.Goo	noč .tev.
le pre_ sem omenil, da je Rog-3-a -k-atma po osvoboditvi d z-va... tudi več organ-zac-vs..ih sprememb. xo -etu -955 pa imamo dokaj u ta-veno ob-iko ir. e..cer n;., eni strani z nravi-isd not zdravstveni zavod, ;.i povezuj 3 v ovojem sš.-o -pu zdravo uvono s-uzbo, vreleo, eksploatacijo in prodajo minsra-ne vode ter do_ r utavrac..„ - ..ih i,.-. hote-okih kapacitet, na drugi strani pa imamo goutinska podjetja, ki nudijo go-t-na— e usluge obi.-.ov- ~cem Rogaške -lat...ne.
,.’o te organizacijski ob...-ki se je občutilo pomanjkanje po organu^ Li bi ovozova- zdraviliško turistično območja v ce-oto. Zato je oil v začet.jj -eta 1957 u^tunov-j.on Zdraviliški svet, ki not koordinacij sni organ skrbi za razvoj in na^roen Rogaške Slatino Lot celoto.
idraviiisoe Rogaška .Slatina ,ot zdrav .lično turistični center spada nedvomno mod najpomembnojse turistične kraje 3 ..ovenite.
Od-ieni prirodni pogoji in mnogoštevilne moz ;osti za perspektivni razvoj upravičujejo trd-tov, d«.. 6ah..o po-t..ne zdravi-is ko turistični nrav Rog a dna ,_atina že v biiž.-ji bodočnosti najmočnejši tu. istič, i krau naše re^ub-ike.
Rogaška Slatina je bi-a lani s 244.000 nočitvami na drugem mestu me., tu. iu tiči .-mi kr a „ i —ovenijo. Do se a. ...i pO' '.a tki o zdravi-.iško turistični sezoni v -etosujem lotu p- kažejo, da bomo tudi -etos -ans..0 rekordno loto preseg-i. Doseg-i bomo po vseh predvidevanjih 260.000 nočitev.
Osnovna privlačnost Rogaško Slatine not zdraviliško turističnega uraj a so njen- bo^ .ti in učinkoviti zdravilni minera-ni vrelci. To daje Rog,.ški 3-atj.ni posebno obliko turizma to je zd.ra\ inski turizem, Obiskovalci Rogaško 3-a-tine vo obiskujejo v prvi vrsti zaradi zdravlj enja različnih bolezni, -i so ind-cirmo po . jen-h m-neramih vre-cih, nc.da-.j6 „ a tudi z namenom, d- bi preprečili bo-ezni in o -e njie tudi zato, da bi na svojem . .Ane m oddihu z ruŽi-i

G.. -
prijetno a koristnim, dv. izrabijo ztiraviv.ro. t vrelcev ter se hkrati tuči razve'.rij o. Taka zdravilsko turu-t iona ureditev ve karakteristična za vsa znana svetovna zdravilišča«
V njej se namreč zdravstveni in turistični moment harmonično povezujeta in odražata v celotni ureditvi in organizaciji zdraviliško turističnega -raja.
Zdravilnost vrelcev Rogaške Slatine je znanstveno in empirično dokazana ter slovi no-le doma ampak tudi izve, naših meja. le prov sem orne na. 1, da im- zdraviliški turizem v Rogaški -slatini dolgoletno tradicijo, saj se mineralni vro.,ci izkoriščajo v zdravi-iško turistične namene z, preio 5oo lot. Doustvo, da se v Rogaški Slatini uspešno zdravi prav Jvlezni, n.. „ih £.r.-iiaki današnji način ž-v--j-nua in tempo tie~.a v več-jih mestih in induo trij s kih središčih, odpira Rogašni klati..i lopo perspektive za prihodnji razvoj domačega zdraviliško turističnega prometa. xri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da nv.ša aociaj.-stičn- skupnost posveča vo-iko pozornost prav vprašanju ohranitve in regeneracije delovne sposobnosti našega Colov noga človeka.
Jo zdravi-ni moči ovov.di vre-C e v ima Rogaška šk.atina ma..o tekmecev na svetu. Enaii ozir-.ma podobni so v glavnem le vro-ci v .-arlov-.h 'Jarih v U.3R in 7ichy-u v 5*ranoivi. Zato se Rogaška i„atina uvr-ča ned najvidnejšo svetovno znane zdraviliško tur .stično kraj o, z-asti po uspešno dovršenih -aptaz- ih de mih v *etih 1952 do --951. To po ir vu j o tudi skokoviti narašeanuo..ikuevl-a-~inozomumh-_oblu^ova-cov po tem Obdobju,
°tovi~o prenočit-v inozomskih obiskovalcev je od leta 1955 (prc . .-.etom 1955 tu. ih oois_vva-cev po vojni S-.oro ni bilo) do -96- narastlo za 2o53yš aii v številkah o I.166 na 24,ooo, "V- letošnjem letu pa bomo ime-i tujih nočitev premo 5cs.oocu-^
12 tega sj.edi, da ima Rogašna Slatina tudi za povečanje i-no zenskega -zdraviliško turističnega prometa u-epe možnosti.
Zmogljivost ztiravi-nih ninora_i.ih vre-cev po že prej navedenih kaptažah presega .ana^,.jo otrobe z .ra-viliško turističnega prometa. Vendar ta v co..oi_ n s bi nrila potreb po programu predvidene razširitve, -i p.ev.videva. da bi ime- naš ztira-vi-isko turistični krav v perspektivi 25oo postelj,. Zato smo v -etošnjrm -e tu nadaljevali z yr talni mi i... kaptaznimi deni na širšem vrelčnom vodročvu v uabrniku. Tu.i tu so bi-.a de ..a uspešno končana, tako, d<.. sedanju zmogljivost vre ..--c s v v co-oti zadostuje z«., predvideno razširitev.
Tako v -dimo, da so se nam s temi Za.ptaŽarai ir. vrta-nimi doli otipr .c ve.Like potencialne nož: osti za nadcu^nji razvoj našega zV.raviu.iško turističnega -raua.
Za zdravi-ai-šni turizem v Rogaški Slatini je značilno tudi coioletno obratovanje, me Štern ko outa-i večji turistični kraji pri nas v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji obratujejo

- 9 -
le sezonsko# Sezonsko nihanj e je v premerj avi z drugimi turističnimi kraji Slovenij e, pri nas v Rogoški Slatini precej manjše. Pri nas se posamezna sezonske, obdobja prebivajo druge; v drugo;zgodnja sezona v glavno, glavna v pozno in. slednja v Zj.ra.ji-o sezono.
Nadaljnja znaeimost zdravi-iš-oga turizma v Rogaški S-atini je razmeroma v. o Iga doba bivanj a obiskovalcev« Ta jo znašala lani več „ot lo dni; medtom ko znaša v. ostalih zdraviliško turističnih krajih Sloveniju le nekaj nad 3 dni«
Naslednja značilnost z .raviliškega turizma v Rogaški Slatini je tudi razmerje med onimi, ki pr-liajajo v Rogaško Slatino na družbene in svoje stroške• To razmerje jo pri nas v Rogaš Li Slatini ze...o ugodno. Medtem, ko zn, ša rapub....sko povprečje v naravnih zdraviliščih Slovenije v lan^~em letu s.:up*.,o z Rogaško Slatino b5% na družbene stroške in le' 15% samoplačni Lov, j c- v Rogaški Siatini razmerje mnovo ugodnejše. Pri nas je le 59% obis..ovalcev na družbene stroške in 41% .samoplačnikove
To so glavne značilnosti, turizmu y Rogaški Slatini na, narekuje tudi poseono lično..osnovo za nadaljnji
ki dajej o našemu zdraviliškemu posebno vsebino. Ta posebna vsebi-obli-Q#—Oba-^a—upu^_pa, jfcv.onta so-razvoj.
Lojze LibAik^ direktor Zdravilišča Rogaška Slatina
Bizjak Darko, prodaeunil; Obe, L. LMS
Mladina v šmarski občini
Splošni razvo_ socialistične družbe in posebno uvedba nekaterih novih principov decentralizacije, ki v sistemu delavskega in družbenega samoupravljanja vse boL--j angažira široke ...možice, vpliva neposredno na organizacijo Ljudske mladine ter na nekatere bistvene organizacijs.ko in vsebinske spre membe, ki so so v zadnjem času pojavile Lot nujno ^otrebne.
Če vzamemo za osnovo uejstvo, da uuaunuic organizacija zdru
žuje v svojih vrstah večino m_adih ljudi od 14. do 25. leisa starosti in da je to obdobje naj bo .-.j dovzetno za vplive, ki-lormirv.jo osebnost posameznega mladeg človeka, lahko ugotovimo , da jo v-.oga naše or ga izacive izredno velika. Nujno na stopa vprašanje, ali je mladinska organizme ^ja sposobna spre
lo
joti na sebe vee nalogo, ki jih jo yruv nuo postavila družba in ali je spaoli mesto, -jor bodo družbeni vs..,o.j/ii vplivi naleteli na p.-.odna. tla.
Na osnovi t.-ga., je bi .a v zadaj o,obdobju dejavnost organ-za* .j cijo Ijuusne mladine v naši ao.auni uum:.ru ena na reditev nekaterih osnovnih proble ov.
Ze na občana;.x ...onrorenci	m~av..t.nc a o b.priLasane
nekatere s-abosti, 1JL v tem.ju onemogočijo popolne u...pehe na področju dela nuadih lot so: pomanjkanje vodstvenega nadra,
0	žica usmerjenost dejavnosti aktivov (dejavnost se jo laz,, .la samo na športnem in kulturnem področju), zastarelost oblil dela in s tem neupoštevanje interesa tor nepopolni odi,osi z ■ ostalimi družbenimi in po-i cič; :.mi silami, ri'i prob-.emi so tako bistveni in po obsegu tako široki, da sc je pojavila potreba, da se v samem občinskem komiteju delo razdeli« V ta namen je bilo na prvi seji uomito .a formiranih sov.cm komisij katerih člani se specializirano unvar; ajo za re iovsajo določenih problemov - z določenim področjem dela. Na ta način jo žagar ant ir ano kvalitetnejše de ...o ir. pr., tem angažirano vodje
ste vino mladincev pr_ vodenju organ..akcijo v občinskem merilu« vsekakor takšna delitev dela rol.il;:. že prve rezultate, komisija za idevno yzg,,v. o drlo j organizirala in izvedla desetdnevno politično solo za vodstvene kadre, (predse .sike aktivov) ki ve bila po v^ebiiu,.:v imet., i.reuavat;a:.ucv in slušateljev na izredni višini, S tem smo v precejanji meri uspeli rešiti problem no clas tieno s ti vodutve aat-voy in uve -javljanja mi a d j. h v sistemu decentralizacijs.
Nasa smer aktivnosti je pokazala za pravilno posebno se v premorjavi z zaključki Vil, kongresa IMS, ki' so rezultat živ-
1	j enake nujnosti razvoja nase družbo * Za-JLj ueki kongresu. in nas program dela pa ne bouo doživeli rsa—zuc.-je ,če os za njih rešitev ne bodo zainteresirale vse s..le, ._i delujejo na vasi po..jotuu in soli. Is teh raslo pv je Občinski komite LMS Šmarje Smairal z,;: potrebno, da ae«rani široko javnost s n ..late rimi bistvenimi na-ogami, ,.i stoje prev. našo organ .zacljo.
Cilj, vzgajati m.-.ade v dobro proi^-vaj ...-ce, po e on o pa sc v upravljaleo jo pred nas postavil potrebo po formiranju ilu-bov mlad-th proizvajalcev v po' ,ot. ih m zadrugah, .klubi so že for drsni v Ste -v.mi ,:3oris .sidričH in v LIC Bohor I.les-t nje.
(Jj.-ostovs.ou interes miadih smo prešli n.. nekatere oblike dela, .1 na osnovi interesa v s ga ja., o i . izobražujejo člane nase organ...sacije. Take obilic so: oduSju pokaži kaj znaš,tribun. ml.adih v oblil d znimiv-h produ.vanj in znanosti in rohni ne , kulture m po osno,m ...-.uor 02N s obravns- anjom zunanjepolitičnih dohodnov, ki so najbo-j aktualni, kri organisi-ran.ju teh oblik e ..a, so nuad.-.nuki aktivi cesto naleteli n nerazumevanje odločil uli faktorjev, ki so n. pr. z izredno visokimi najemninami za dvorano oncmo0.či-i aktivnost mladino n,., tem polju.
• • •
11
Zavedati se moramo, la ni v--og.- Ir ul ta v i.i organizacij na vašo. v rivalstvu, pač p v izrazito poveza...om dedovanju. Zato mladinci v kraju, njer obstoja ID no bolo take aktivnosti razširili v okviru svojo osgaiuzaeije, pač p.. se bol vključili v obstoječe društvo, seveda če bo to dobro d.>iovaio. Pri-ier je naveden s namenom, da p::.ukažemo potrebo po vse večjih stikih mladinske organizacije z vsemi ostalimi činitolji, ker .Lahko ie z monolitnim i načrta im usmerjanjem vseh vzgojnih vpiivov garantiramo formiranje prave socialistične osebnosti v slehernem mladincu.
U N G A R Marjan,predsednik Svobod in prosvetnih društev
N0d_ao misli o našem ,..u-turno -prosvetnem delu
le NOB i povojna izgradnja soc.alizrna sta nam jasno dokazali , kaj pomeni za socialistično družbo izobražen, razgledan, kultur'e n človek.
Vsi kongresi Z_v<. in tudi kongresi SZDL so so ukvarjali s r pota lemom razvijanje nulvurno prosvetnega živ~uonja. Bilo bi
predolgo razpravljati o tem, Le.j vso je bi.-.o povedano o kulturno prosvetnem živ-jenju: izražena pa je bila enotna misel, namreč, da smo prešli v sp„ošno družben,m živ-jenju tako daleč , la bi zaostalost in primitivnost 1ju:.siva postali ovira našega nada..unjega napredka. Tudi sam razvoj demokracije jo mogoč le takrat, kadar človek razpolaga s. tolikšnim znanjem, da se o problemu .... h..,o samostojno odloči, ker zn., analizirati kau je prav in ka . ne. Zato je na.• ualo geslo, d<_. j ; treba delo v prosvetnih društvih razširiti n. vso prebivalstvo -KULTURO DATI VuSivIU LJUDSTVU! Pri izhodišču de-a mora biti
vodno v ospredju odnos do družbe. kulturno prosvetno delo mora dati človeku to kar u lepo, kar je morama kultura in biti in biti v cij.ju plemenitenja drnovska, kultura mora bati tista, ki dajo človeku pogum za življenje, ki ga ohrabruje, da gre preko težav in ki mu pravi, da so napori snuseini,ker ga volijo n napredku.
K. dr delamo na prosvetnem polju? se moramo zavedati, da ima v samo p o s vet o '.ruštvo zavest, i ci-j in zavestno politako, kaj hoče s svojim delom ,oseei.
Na področju naše občino uo na žalost še mnogo pojmovanj, zaradi katerih nekatera društva ne morejo naprej, vumroč zaradi oz kega pojmovanja, da jo za mu1tura dovo aj knjiga, petje
- 12 -
in dramatika, To ue bjstveno zej.o zastarelo pojmovanje* Kul-* tura jo daneo mnogo širša. Ni d©vOij, da delamo v intervalih, potem da.no v 1-raju le nehaj predstav, kar pa ne more
navol. iti stalnega ..ulturnega živ--jen ja tega prebivalo tva* Zato 3od..m, . da jo treba sc nekau več poiskati' v naših prosvetnih društvih in to lažje, enostavnevsc oblike, ki bodo izpolni ig tuc-i tisti čas, ko jo človek prepuščen samemu sebi, ko ni v kravu prireditev - TO JE DELO V KLUBIH! Danes je poj.no ri.v-ii mu..turnih pridobitev, ki slone na tehniki .( radio magnetoion, televizija...) in že-.oli bi, da navežemo te nove oblike j.v klubsmo življenje. ki ima ta smisel, da bi našega državljana vezali z vuo tisto kulturo, ki nam je v presvet, .dh društvih ni troha ustvarjati. Namera bi bil ta, da mi v Svobodah i prosvetnih društvih ne oplajamo ljudi samo s kultura, ki srno jo mi sposobni dajati sami, temveč da jo povežemo s kulturi), ki je v naši družbi na razpolago in uim zajamčimo, da bodo kulturno živeli vseskozi, Mi jim dajemo kulturo tudi, če citak.o revije , časopise, če ^os-ušajo radio, gledajo televizijo itd,. Postati moramo razsirjovalet tiska, voliti razgovore o A-redstav'h. vabiti poklicne ustanovo itd** V vsem našem delu se moramo truditi, da bodo imeki ...judje ras užitek od tega kar bomo da_i in da Jih bomo spravili ocl doma ter tako strino dajasi kulturno življenje v našo družbo,
kadar orno ^ rib_izs.li kulturo e ...o v emu, da je ta dobi-u kulturne navade, _ da je to ..ostala nvao0va Lu-turna potreba, smo ga mi ta.:o da-ač vz^oji-ki., kakor smo žeioli.
Zbor je uspe ono _ opravil dalo, če je lahko rekel, da je ^rc-biya-.ee navdušil; za gledaj.ee pa, da no bodo sli poskušat g c mo n v. ega, ampak tudi sosednji zbor in ..oncert - da to oni ču-UjOkot potrebo. Dramska druž.na takrat, radar je dramo približala, da je človek o ujej razmišljal, da mu je odprla problem, ua terega mora ra 2*0 vati.
Ako doiamo 'doj.j po domače, lahko postane delo slabo in tega ne smemo douuotrti, ker bi na ta način kvarili našo ljuituro.
To so načela dola in prograpa naših prosvetnih društev, ki v ih jo v naši občini 2o. Marsikatera bodo mora.., premostiti zaostalost, pomladiti ovov delokrog in poiskati obj-ike , ki jih na kratko navajam, kremo težav, ki jxh spremljajo, bodo ob močni vOiji le dosegli to, kar je naš cilj!
k objav-jan ju v --is tu Novo Obsotelje vabimo vsa naša prosvetna društva.
• t 15
Obvestilo
Na Obvu.nsLi odbor SZDL ao obračajo upravitelji Sol a prošnjo, da gg jim dodelijo obljubljena sredstva za- obdaritev otro.. ob novoletni jelki. Občinski- odbor SZDL tj2ko ustreže tej zahtevi, ki je ,j. tovo upravičena, ker posamezne organizacije in ustanove, niso izpolnile svojih obvoz, osti do tega vprašanja.
--	7 7:-
Tai.:o bi morala sredstva dotoči, od zamudn.-kov kot s-udi:
•Zdravila-s,Če Rogaška Slatina \	din
Občinski k.juda..-i odbor, ejmarjo pri Jel." din Gostinsko podjetje "Soča11 Rogaška 01. din -vi j-u č a v ni čar s tv o Rogaška Slatina	dm
..jnet-,jb-aa zadruga Bistrica ob 3ct-=.i	din
-jnet - ju..a zadruga Šmarje pri Jelš uh	din
Le sna industrija Mestinje	din
• •	; • * ' •	' T.
£o,ooo,-
4oo,ooo-,-5o»ooo,-5,000*-±q«ooq.-3 o. op o . -. .15. »boo,-
Obračamo se na. zgoraj navedene s prošnjo, "da Občinskemu, odbo ru SkLL uta arads.tvs ;,;č impre je nakažejo j in sicer na - tekoči račun st, 6o3~l. -5-15o,	’ •• • . ■ > •
I

F~
-
fv