TSaJcuJfki
TED
izdat* okrajni on»ir soclaMsnfine nat deiovnia ljudi • itDvm|<u> u«©-laje ta odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik. Stane Suitai — Tički Mariborska tiskarne v vuiilborn - Naslov uredništva :n uprave: ..ZasavsM tednik'	Trbovlje L 1:2 revolucile St 2» (telefon 91) - Raeun
or« ondrnžnict Narodne banke » Trnovljah 6H-T.148 - Ust Izhaja vsako soboto - Letna naroir.tna 400 din. polletna 208 din fetrtletna too din. mesečna «0 din — Posamezne številke 10 dtn — Rokopisi moralo biti v urednlitvn nafkasnele vsak torek dopoldne to iih ne »'nfame
Štev. 34
Trbovlje, dne 18. avgnsta 1956
Leto ES.
S ŠTIRIDNEVNIMI PRIREDITVAMI JE ZAGORJE ZAKLJUČILO OBČ. PRAZNIK
Današnje delo ustvarja
futrišnfi lepši dan,
je dejal predsednik občinskega ljudskega odbora na slavnostni seji, katere so se udeležili vsi odborniki, predstavniki množičnih organizacij, društev, med gosti pa: okrajni sekretar SZDL za Ljubljano zagorski rojak tovariš Janez Vipotnik, zagorski rojak France Klopčič, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc, predsednik okrajne ZB tov. Ivan Som-Bojan, Peter Dmov-šek-Petruška in zastopniki ostalih zasavskih občin
Čeprav je Zagorje letošnji	.... .	. . ,
občinski praznik proslavilo le s	_ 0 *u<il K Kleda,°
štiridnevnima prireditvami, lah-	»Dijaka prosjaka«
ko rečemo, da je pripravljalni Radečani so že nekajkrat spo-
odbor zelo dobro opravil svojo znali, da imajo med Zagorjani nalogo, saj so prireditve priva- dokaj hvaležne poslušalce, v šobile na prireditveni prostor ve- boto pa so se o tem še bolj pre-liko število obiskovalcev.	pričali, saj so občani malone do
V četrtek zvečer je bila slav- zadnjega kotička napolnili ve-nostna akademija z bogatim liki prireditveni prostor. Opereto
in predstavniki zagorskih množičnih organizacij in društev.
Približno tisoč občanov je z zanimanjem sledilo govoru predsednika občine, ki je v svojem govoru poudaril, da je Zagorje po vojni doseglo nesluten razmah ljudske ustvarjalnosti, da pa bo-v bodoče potrebno, da občani še bolj sodelujejo v vseh organih delavskega in družbenega upravljanja in tako pomagajo k lepši bodočnosti zagorske doline.
Toplo pozdravljen je spregovoril tudi tovariš France Klopčič, ki se je pred dnevi vrnil po 26 letih iz Sovjetske zveze.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije tov. Spi car govori ob letnici gasilskega društva v Vidmu-Krskem
9. avgusta 1941 borci Prve revirske čete napadli nemško postojanko in jo več ur srdito obstreljevali.
Letos sta pri tradicionalni budnici sodelovali kar obe godbi godba je Zagorjane v Zagorju, godbeniki pa so pohiteli na Loke in Kisovec ter s svojim igranjem presenetili Ločane m Kisovčane.
Ob pol osmih je bila v sejni dvorani občine Zagorje slavnostna seja. Predsednik Lukač je v daljšem govoru orisal »n. devinske dneve uvguMa četa 1941, nato pa še očrtal razvpj občine Zagorje in končno pozval prisotne, naj se vpišejo v spominsko knjigo občine Zagorje.
Delavska godba je medtem na Mesto Videm-Krgfeo je bilo prostoru pred rudniško kopal- preteklo soboto odeto v zastave nkx> izvedla bogat promenadni in zelenje. Vse ceste in ulice so koncert, ob deveti uri pa so se bile vzorno očiščene, letaki in zbrali na slavnostni tribuni pred lepaki pa so oznanjali razne »Staro šolo« vsi gostje, kateri prireditve. Ze v soboto so v me-udeležili slavnostne seje, stu pričeli s praznovanjem svo-
V počastitev 12-letnice ustanovitve Revirskega bataljona Štajerske brigade VDV bo 19. avgnsta na Katarini nad Trbovljami
VELIKA PROSLAVA REVIRSKEGA BATALJONA VDV z odkritjem spominskega kamna in s pohodom Partizanskih patrulj, ki bodo odšle na pot iz več različnih krajev v soboto, 18. avgusta. Med potjo bodo prirejene tudi kulturne prireditve.
Glavna proslava bo na Katarini v nedeljo dopoldne, ko bo ob 9. uri slovesen sprejem partizanskih patrulj. Nato bo bataljonski zbor bivših borcev VDV in odkritje spominskega kamna, ob 10. uri pa bo slavnostno zborovanje z govori in pisanim kulturnim programom.
Po tej prireditvi se bo začelo prisrčno partizansko rajanje.
Pohitite jutri vsi na prijazno Katarino nad Trbovljami!
Prvi občinski praznik v Pidmn-Krškem
DOSEDANJE ŽRTVE IN NAPORI NISO BILI IN NE BODO ZAMAN, ČE SE BOMO VSI ZDRUŽILI V ENOTNI FRONTI ZA SKUPNE CILJE
Na zborovanju pred »staro šolo« se je zbralo nad 1000 Zagorjanov
kulturnim programom. Sodelo- sd je med drugimi mnogimi gosti
vale so zagorske »Svobode« in ostale skupine zagorskih množičnih organizacij.
Že dopoldne istega dne pa se svojo opereto navdušili Zagorje Zagorje odelo v slavnostno jane, in čeprav je bila priredi-
ogledal tudi okrajni sekretar KZS tovariš Viktor Kovač.
Kot rečeno, so Radečani
obleko, nešteti slavoloki pa so pozdravljali goste, ki so te dni prihajali v Zagorje.
Drugi dan je dramska družina topliške »Svobode« uprizorila igro »Sveti plamen«, katero
tev na prostem, lahko rečemo, da je povsem uspela.
VeBko manifestacijsko zborovanje
Za zaključni dan praznovanja
jega prvega občinskega praznika, na katerega so se pripravljali že več tednov.
Dne 11. avgusta je b0a na krškem pokopališču žalna slovesnost pred spomenikom prvih krških žrtev. Spominski je injrel „predsednai odbora ZB tov. Joško Bajc. Temu je sledilo polaganje vencev množičnih in družbenih organizacij ter svojcev žrtev. Pri žalni slovesnosti je sodelovala godba na pihala, pevski zbor in videmski pevski oktet.
Po tej slovestnosti je bria bali lada, za njo pa slavnostna akademija. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Stane Nunčič je v svojem govoru orisal okupacijo naših krajev in narodnoosvobodilno borbo proti
podjetje je prikazalo stanje elektrifikacije pred vojno, in dosežene uspehe v elektrifikaciji po naši osvoboditvi. Iz razstavljenega gradiva je • bilo videti, da je bila večina podeželja elefc-govor trišicirana po vojni. — Gradbe-občinskega no podjetje »Sava« je 'postalo poseben paviljon na prostem, v katerem je razstavilo razne cementne izdelke, še posebej pa je shematično prikazalo obseg svoje dejavnosti. Najprivlačnej-ši je bil seveda paviljon Tovarne čokolade in likerjev, ki je razstavila raznovrstno kvalitetno čokolado in likerje, ki so iskani po vsej naši domovini. Valvasorjeva tiskarna se je kot eno izmed mladih tovrstnih podjetij izkazalo s svojo dejavnostjo. Razstavilo je razne bro-
svTažniku, poudaril naše povoj- sure, letake, lepake itd., klepar-
Slepi prirejajo končat v Zasavju
si je ogledalo precej Zagorjanov, občinskega praznika je priprav-med njimi pa tudi naši izse- ljalni odbor sklenil, da bo letos ljenci, ki so prav te dni prispeli zborovanje na prostoru pred na večtedenski obisk v Zagorje. »Staro šolo«, kjer so v noči na	Ttov. Tine Čebular govori gasilcem
NAJSTAREJSE GASILSKO DRUŠTVO V ZASAVJU JE PRAZNOVALO
85 let delovanja gasilskega društva Videm-Krško
LEP JUBILEJ GASILCEV V VIDMU-KRŠKEM — DRUŠTVO JE RAZVILO NOVO ZASTAVO,
BOTROVALA PA JI JE SPLOŠNA KOVINARSKA ZADRUGA V VIDMU-KRSKEM — SLAVNOSTI SO SE UDELEŽILI POLEG ŠTEVILNIH GASILSKIH DRUŠTEV IZ ZASAVJA TUDI PBffi-SEDNIK OLO TRBOVLJE, TOV. MARTIN GOSAK, POVELJNIK REPUBLIŠKE GASILSKE ZVEZE
TOV. SPICAR IN DRUGI
Lep jubilej je praznovanje 85 t>i in čestitke gostov. Med njimi vanje od Gasilske zveze Slove-n ,, J? v s*w^i ljudstva. Malo je čestital druitvu k lepemu ni je najbolj zaslužni člani gasil-uastlskih društev je v Sloveniji, prazniku tudi predsednik OLO skega društva Videm-Krško. Ob y oj delovala že tako dolgo vr- Trbovlje, tov. Martin Gosak, zaključku slovesnosti je sledil
Gasilsko društvo Videm-Krško še mimohod vseh sodelujočih je bilo ob tej priliki odlikovano gasilskih Članov, od Gasilske zveze Jugoslavije. Vsem številnim čestitkam, ki Tudi predsednik občinske gasil- so jih prejeli požrtvovalni člani ske zveze Videm-Krško je bil Prostovoljnega gasilskega dru-odlikovan s priznanjem I. stop- štva v, Vidmu-Krškem, se pri-vse- nje, zastopnik občinskega LO družuje tudi uredništvo •Zasav-
Okrajna zveza slepih v Trbovljah je povabila na gostovanja po Zasavju kulturno skupino slepih iz Škofje Loke. Že v četrtek so gostovali v Zagorju, v petek pa so priredfli dve predstavi v Hrastniku. Njihov
ne uspehe in podčrtal predvsem dosežene uspehe v občini VS-iem-Krško.
V nedeljo zjutraj je bala navsezgodaj budnica godbe, ob esmih pa je sledila slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, katere so se
-------ram predsednik OLO
Trbovlje tov. Martin Gosak, predsedniki sosednih občin, re-putoBaa poslanci in anetopniki krajevnih podjetij.
RAZSTAVA JE DOKAZALA GOSPODARSKI NAPREDEK
sko-kotlarsko podjetje pa je razstavilo vrsto svojih izdelkov za široko potrošnjo in za potrebe kmetijstva. Splošna kovinarska zadruga ie z razstavi j enimi
OBČINE
V počastitev prvega občinskega praznika so organizirali v občini Videm-Krško veliko raz-predstavi v Hrastmim. iNpnov	prikazovala goepo-
bogat spored vzbuja pri obiske-
st° let, v Zasavju pa je Prostovoljno gasilsko društvo Videm-Krško najstarejše. V okviru I. občinskega praznika v Vidmu-Krškem so tudi domači gasilci obhajali visok življenjski jubi-lei svojega društva. Od
darski napredek v občini, delovanje umetnikov in zgodovinske znamenitsti krajev občine. Razstava je bila v prostorih v" nedelj o ,~"i 9. avgusta, gimnazije in je zavzemala M uri v Sevnici in ob 20. razstavnih prostorov.
valcih veliko občudovanja. Nadaljnji razpored njihovega gostovanja v Zasavju pa je sledeč: V soboto ob 20. uri v Radečah. ob 16.
so prišli preteklo nedeljo p„ je izročil društvu lepo diplo- skega tednika« m jim žeti še ..G . ,n	čestitali k lepi mo prav tako so prejeli odliko- mnogo uspehov v prihodnosti.
yietnici Mesto Videm-Krško ■je w zastavah in zelenju sprejc--Boste iz vse Slovenije. Na Prostoru pred občinsko hišo je °ua postavljena slavnostna tri-u,la, na kateri so se zbrali častni ®°stje. Malo pred 3. uro popol-se je pričela slovesnost ga-"Ceu, h kateri so se zbrali tudi •teviiM
uri pa v Senovem. V ponedeljek Industrijska podjetja so se ob 16 url gostujejo v Videm- predstavila s svojimi proizvodi. Krškem, ob 20 uri pa v Brežt- Tako je tovarna celuloze prvič cah Zadnji dan gostovanja v nastopila s prikazom proizvod-torek, 21. avgusta, pa ob 16. uri nje roto papirja, ki ga proiz-v domu Svobode-Zasavje v Tr- vaja letno preko 23.000 ton, kar bovljah, zvečer ob 20. uri pa v presega državne potrebe in ga domu Svobode Trbovlje 11.	preostaja še za izvoz. Blektro.
.	domačini. V slavnost-
1i?.rn pohodu gasilcev, ki so de-j ’raii pred častno tribuno, je Oral« na čelu sprevoda domača J}?.“bo na pihala, nato pa so ste-l,e zastave več kot trideset rnštet). v sprevodu je bilo več ,.°«n pripadnikov raznih gasil-nir-i enot‘ me(i njimi tudi pio-}l in ženska skupina gasilcev, zaključku pa kolesarji.
» l 0 odigran ju himne se je pri a slovesnost, na kateri so O^ifrej dobili pasilci mesta Vi-^7*'Krško svojo novo društve-PreŽa8tavo Slavnost je odprl Coi,'“tednik društva tov. Tone ulori Sledili »o pozdra-
so >
DOBOVCANI VABIJO!
V soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta, bo Dobovec praznoval svoj prvi krajevni praznik po osvoboditvi. V okviru tega praznika bo krajevna ZB v nedeljo zjutraj odkrila lep spomenik padlim borcem in žrtvam NOV. Odkritje spomenika bo pred Gasilskim domom na Dobovcu.
Prijatelji narav' in prebivalci iz Trbovelj, Hrastnika in drugod, pridite v ta lepi planinski kraj pod Kumom!
*
Spored praznovanja:
V	soboto, 18. avgusta:
ob 18. uri: kino predstava v Gasilskem domu ob 20. uri: kresovanje
V	nedeljo. 19. avgnsta.
ob 8. url: slavnostna seja
ob 9.30: odkritje spomenika, slavnostni govor, kulturni spored; nato ljudsko praznovanje; popoldne propagando' nastop telovadcev TVD »Partizana« iz Trbovelj
Sodelovala bo Delavska godba na pihala te Trbovelj.
PRIREDITELJI
Prebivalci Vidma-Krškega so se zbrati k otvoritvi
Tov. Stane Nunčič otvarja gospodarsko razstavo
izdelki dokazala, da osvaja proizvodnjo. Mizarsko podjetje »Bor« je s stavbnim pohištvom, ki ga je razstavilo, dokazalo, da je sposobno prevzeti vsakovrstna naročila. Enega izmed najbolj pisanih prostorov so zavzele kmetijske zadruge. Te eo prikazale razvoj zadružne dejavnosti po osvoboditvi in dokazale, da postaja čedalje bolj po. memben činiteli v našem kmetijstvu. Tako je nastopila KZ Videm na razstavi s svojimi obrati, kakor n. pr. zadružno posestvo Sremič, krojaška in šiviljska delavnica, obenem pa je
(Nadaljevanje na 5 strani)
9. seja 0Z0 Trbovlje
TRBOVLJE, dne 15. aprila. — Danes je bila v Trbovljah 9. seja Okrajnega ljudskega odbora.
Odborniki so potrdili več sklepov, med drugim tudi spremembo statuta okraja Trbovlje in ustanovitev Srednje ekonomske šole v Trbovljah.
Več o zasedanju v prihodnji
številki.
Število zavarovancev nenehno
raste
DRUGO ZASEDANJE SKUPŠČINE OKRAJ. ZAVODA ZA SOC. ZAVAROVANJE
Obratni obračun stroškov
V Radečah, Sevnici in na Senovem Je treba odpreti še ekspoziture okrajnega zavoda za Trbovlje socialno zavarovanje. Število Hrastnik
Trbovlje 4,91 odst., cementarna vsak prebivalec okraja zdravni-Trbovlje 6,04 odst., elektrarna ško pregledan trikrat. Izdano j« 4,79 odst, steklarna bilo 231.743 receptov v skupni
zavarovancev se je v lanskem letu povečalo za 2.357 upravičencev.
Najmočnejša gospodarska de. javnost v okraju je rudarstvo. Zasebni sektor Je najmočneje zastopan oziroma je dvakrat močnejši na področju bivšega krškega okraja. Okraj Trbovlje je po številu zavarovancev na 5. mestu v Sloveniji. Največji odstotek bolnikov je‘bil lansko letno v rudarstvu, in sicer povprečno 7 odst, najmanjši pa v Tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku, kier je bilo 2,36 odst. bolnikov. Lansko leto je bilo vseh nesreč pri delu 5.017, od tega 17 smrtnih nezgod. V bolnišnicah se je lani zdravilo Iz našega okraja 11.224 zavarovancev. Za zdravila je bilo porabljeno 40,872.085 din. Na klima-llčnem zdravljenju je bilo lansko leto 614 bolnikov. Za pokojnine in invalidnine je bilo izdano lani 603,243.710 din. Vseh upravičencev na otroške doklade je bilo 10.102. Na dan 31. de. cembra 1955 pa je bilo za neupravičeno prejete otroške dodatke pri zavodu neporavnano še 6,797.280 din.
V treh občinah še ni izpostav socialnega zavarovanja
Tudi socialno zavarovanje v okraju Trbovlje je prilagodilo svoje poslovanje novi komunalni ureditvi. Sedaj posluje poslovalnica v Zagorju in podružnica v Krškem. Krajevna izpo-6tava zavoda je v Hrastniku, obratna izpostava pri rudniku Trbovlje-Hrastnik, v začetku letošnjega leta pa je začela poslovati še podružnica v Brežicah.
Dvanajst večjih podjetij v okraju je dobilo pooblastilo, da izplačujejo, dajatve iz zdravstvenega zavarovanja na račun zavoda. Ta način dela je omogočil, da zavarovanci pridejo do svojih pravic brez dolgih poti in dolgih upravnih procedur. Samo v treh občinah in sicer na Senovem, v Sevnici in Radečah še ni podružnice oz. izpostave zavoda, Jd Jih bo treba nujno ustanoviti, zlasti že, če bo uvedeno tudi zdravstveno zavarovanje kmetov.
Nekaj zanimivosti v številkah in odstotkih
Od 11 okrajnih zavodov za socialno zavarovanje v Sloveniji je okraj Trbovlje, kakor že gori omenjeno, na petem mestu. Vseh zavezancev prispevka za socialno zavarovanje v socialističnem in zasebnem sektorju j« 1113. Od tega je v socialističnem sektorju 457, v privatnem sektorju pa 656. Povprečno število zavarovancev po spolu pa je bilo lansko leto sledeče: mo-škffli 20.463, ženskih 6004, skupaj trej 26.487 zavarovancev. Proti letu 1954 ae je število zavaro-
6,96 odst, papirnica
Radeče 4,29 odst, rudnik Senovo 7,05 odst., rudnik Krmelj 4,75 odst., celuloza Videm-Kr-ško 3,27 odst Lani je bilo 27.255 obolenj s skupno 387.816 bolezenskimi dnevi. Vseh nesreč pri delu je bilo lansko leto 5.017, od tega 135 hudih nezgod, smrtnih nesreč 10, lahkih nesreč pa 5017 v bivšem okraju Trbovlje
—	v bivšem krškem okraju pa 1480 lahkih nezgod, 26 hudih nesreč in 7 smrtnih nezgod. Ti podatki povedo, da se je število nesreč pri delu v primeri z letom 1951 lansko leto povečalo skoraj za polovico.
Zdravstveno zavarovanje
—	klimatsko zdravljenje
— pokojnine
Okrajni zavod za socialno zavarovanje je lansko leto izplačal, za nadomestilo plač zaradi bolezni 99,554.413 din. Prav tako so gospodarske organizacij«, zavodi in ustanove plačale za obolenja do 7 dni za nadaljnjih 129.089 bolezenskih dni okrog 40 milijonov din.
V bolniškem stanju je bil vsak zavarovanec povprečno enkrat. Enkratni dodatek za opremo novorojencev Je bil izplačan v 1675 primerih. Število novorojencev stalno ‘raste in se veča. Zelo znatna denarna postavka v stroških za zavarovance, so prevozi bolnikov. Tak« je bilo teh prevozov do zdravnika
—	specialista, na komisijski pregled, v bolnišnico, do zdravilišča oz. do pristojnega zdrav, nfka 21.512 Na 1000 zavarovancev odpade 813 prevozov, kar je znatno nad republiškim povprečjem.
Lani se je zdravilo v bolnišnicah 11.224 upravičencev. Zelo veliko je bilo lansko leto am-
vrednoeti 40,872.085 din.
Pokojninska služba na območju bivšega okraja Trbovlje Je potekala normalno, nekoliko teže je bik} v bivšem krkšem okraju zaradi drugačne strukture zavarovancev, oddaljenosti krajev, pomanjkanja listin in dokazov o zaposlitvi itd., kar seveda otežkoča normalno poslovanje. Te težave je povzročila med drugim izselitev ljudi' med vojno, ko se je mnogo dokumentov izgubilo. — Po stanju 31. d cembra 1955 je bUo 2369 invalidskih upokojencev, 2447 starostnih upokojencev, družinskih upokojencev 26.625, uživalcev invalidnine pa 847, vseh skupaj 8.288. Povpreček pokojnin je v trboveljskem predelu višji, v krškem pa nižji od republiškega povprečja. Na višje povprečje v bivšem trboveljskem okraju vplivajo predvsem rudarji, ki imajo daljšo delovno dobo in so večinoma upokojeni kot kvalificirani delavci, pri upokojitvah od aprila 1952 pa še njihova plača vpliva na višino pokojnine. Samo v biv. šem okraju Trbovlje pride na 3 aktivne zavarovance skoro en upokojenec.
Otroški dodatki - upravičeni in neupravičeni
Predpisi o prejemanju otroških dodatkov so se v zadnjih letih večkrat spremenili In se je število upravičencev stalno menjavalo. Novi predpisi glede starosti so v našem okraju prizadeli 330 otrok. Odločbe o pravici do otroškega dodatka za upravičence bivšega okraja Trbovlje Izdaja Okrajni zavod z* soc. zavarovanje v Trbovljah podružnica v Krškem pa za upravičence na območju bivšega krškega okraja. Ostale podružnice ln izpostave niso poobla-
bulantnih pregledov in sicer na ščeme za izdajanje odločb. V področju zavoda Trbovlje 213.519, na področju Krško p«
112.331, kar da skupaj 325.850 ambulantnih pregledov. Tako je
okraju Trbovlje odpade na 1000 zavarovancev 334 upravičencev in 646 otrok in smo nad republiškim povprečjem, ki znaša
298 upravičencev in 578 otrok na tisoč zavarovancev. Lani je bilo izplačano za otroške dodatke skupno 598,091.177 din.
Nekaj številk, ki so bile predvidene po proračunu za leto 1955
Za ambulantno zdravljenje je bilo lasti predvideno v proračunu 38,648.000 din, porabljeno pa je bilo 45,450.751 din. Ta znesek je bil prekoračen zaradi tega, ker so se cene pregledov zvišale in povečale plače delavcev in uslužbencev za 500 din. Za zobno zdravljenje je bilo v proračunu 22.000.000 din. porabljeno pa 21,668.275 din. Stroški so nižji, ker zobna ambulanta v Hrastniku ni delovala. Za zdravljenje v bolnišnicah je bilo porabljeno 138,463.183 din. čeprav je bilo predvideno nekaj več Za zdravila pa je bil pro. račun prekoračen za 20*/«. Znatno se je prekoračil tudi predviden znesek za potne stroške zavarovancev zaradi povišanih prevoznih tarif. Znesek, predviden za zdravljenje v zdraviliščih In klimatskih krajih, je bil prekoračen v bivšem trboveljskem okraju za 35 •/•, bivši okrajni zavod v Krškem pa je Izkoristil le 79*/o zneska po proračunu. Pregled dohodkov ln Izdatkov zavoda nam pove. da je bivši krški okraj zaključil svoje poslovanje; lansko; leto s pri-; manjkljajem 466.049 din, M pa se je pokril s presežkov okrajnega zavoda v Trbovljah.
V nadaljveanju zasedanja je sledile razprava o poslovnem poročilu za lansko leto. Sprejet je bU tudi predlog o novi pavšalni pogrebnini In enotni dnevnici za zavarovance. Skupščina je razpravljala o prednaftrtu novega zakona o pokojninskem zvarovanlu tn je ob zaključku sprejela več predlogov in škle-pov za nadaljnje delo.
Ob teh zaključkih in poteku skupščine bomo še poročali.
Osnovna slabost večine naših podjetij v prizadevanja za povečanje delovne storilnosti je ▼ tem, da nimajo evidenčne službe organizirane na način, Id bi sproti osvetljeval vsa dogajanja ▼ pozitivnem In negativnem smisla ▼ posameznih delovnih enotah podjetja. Skratka: evidenčna služba ni organizirana tako, da bi vodstvo podjetja vsak dan sproti vedelo, kateri oddelek je na ta ali drugačni način prispeval več ali manj k celotnemu uspehu podjetja. In prav v teh slabostih je tndi izvor za razne kalkulacije, ki niso izraz rentabilnega poslovanja podjetja, za cene, ki jih bremeni vse mogoči balast. Podjetje, ki nima takšnega pregleda nad vsem dogajanjem, seveda tudi ne more Usmeriti vseh svojih sil tja, kjer bi z določenimi ukrepi lahko pospešili znižanje stroškov, znižanje cen, zvišanje produktivnosti in rentabilnejš? poslovanje podjetja.
Tov. Sergej Kraigher je v razpravi o družbenem planu za leto 1956 v gospodarskem odboru Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine dejal o tej stvari tole:
»Težko se bo boriti za večjo storilnost, dokler podjetja ne bodo imela trdnih kalkulacij. Vprašanje storilnosti ne more biti rešeno samo s spremembo plačnega sistema, marveč tako, da vsi gospodarski odnosi prisiljujejo podjetja, naj zmanjšajo proizvodne stroške. Taki odnosi so lahko samo spričo stabilizacije trga.«
Kot vemo, smo v minulem polletju kljub nekaterim pomanjkljivostim dosegli pomembne uspehe v stabilizaciji trga. Povečale so se zaloge blaga v gospodarstvu, tako sredstev n delo (za 18*/*), zaloge reprodukcijskega materiala (za okoli 36 •/•), zaloge potrošnega blaga (za približno 23 */•) v primerjavi z lanskim decembrom. To povečanje zalog je zelo ugodno vplivalo na stabilnost trga, saj cene niso več naraščale, nasprotne, postopoma so začele upadati. Položaj, kakršen je na trgu, pri-
MALCE NENAVADNO, A RESNIČNO
Ponesrečenje na delu še nerojenih
HHH	rudarjev
Naslov tega članka se bo zdel marsikomu čuden ln neverjeten, na žalost pa je le tako, saj tako pač pravijo priglasitve o delovnih nesrečah. Do pisanja naslednjih vrstic in kritike administracije v posameznih naših podjetjih me Je privedlo to, da večina priglaaiteljev nezgod pri delu ne Izpolnjuje priglasnlo o nesrečah pri delu tako, kakor bi po predpisih morale biti Izpolnjene.
pa lahko navedem priglasnioo o pride do zaključka, kakor da »e nesreči pri delu pod zaporedno večina delodajalcev In njihovih
čudno, če bi take priglasnlee ne Izpolnil povsem natanko delodajalec, M zaposluje samo enega ali dva delavca in če ne bi bil vešč pisanja. Tem bolj neumno pa se zdi človeku-to, da to pri-glasnice najbolj nemarno in ne-
itevilko v knjigi nesreč pri delu uslužbencev direktno norčuje iz točno izpolnjujejo tista podjetja. (1-7—1956). ki pravi, da se je državnih organov, ki Jim je sa- ki zaposlujejo nad sto ljndi, pri ponesrečil delavec, ki jo. star upano nadzorstvo In kontrola nekaterih teh podjetij pa so sa-pet dni, kajti po tej pri- vzrokov nesreč pri delu. Pre- posleni prav v službi HTZ tudi glasnlei se je delavec rodil dne pričan sem, da bo te organe ne- posebni varnostni tehniki. Mne-
s sss :st cisv: svsrt: -sssn
pričan, da bi se ves naš širni takih službenih listin izročili v delavce, če zna le pisati ln brati, svet stepel sa ljudi, ki zmorejo upravni In kazenski postopek. Upam, da bodo te navedbe opravljati naporno, Intenslvno Sramota sa vtakege uslužbenca služile s pridom ln v opomin delo rudarjev v Jami že pred katere koli naše gospodarske vsem, ki imajo malomaren od-rojstvom ali pa v starosti do organizacij Je, če ne zna ali ne nos do dela ln svojih službenih dveh mesecev, priporočam a more izpolniti predpisane služ- dolžnosti, Želim prav tako, da bi ministrativnim uslužbencem bene priglasnlee o nesreči pri se to nemogoče stanje v prihod -podjetja, ki prlglašajo v svojih delu tako. kakor to zahteva že nje res temeljito popravilo.
sam obrazec. Ne »del* bi se mi	Martin Deržantč
zaposluje rudnik v Zagorju na svojem obratu v Kotredeiu po priglasnicab nesreč pri delu še nerojene rudarje, ali pa rudarje, ki so start največ pet mesecev, to Je rudarje, ki so se že pred
-».™ 31? TZZC 31
odstotkov. Najmočneje aozasto- Kot dokaz te trditve navajam peni zavarovanci lz rudarstva in tri primere; ponesrečenec, pri-sicer z 31,1 odst., na drugem mestu Je gradbena
*9\3t	,P» tndu- dne 23. julija 1956) se je rodil po ZZJmTZiZl*
strija »tekla s 4,6 odst. zavaro- prl|flMnW „ delovni nearečl. ki n”r*d,U * ,e^»i,n, doviaaml
službenih priglasnicab take neverjetne primere, da priglasijo
tadurtrt? Z gjj“ gtfSfiZVS' I uk« *** «	*"> P®
m na Indu- 5???.	JEL*?1JzJSn*.J vsej verjetnosti za ta sporočila
vancev. V zasebnem sektorju Je zaposleno 4,41 odst. od skupnega števila zavarovancev. Trti Je v btvšem okraju Krško dvakrat več kot v bivšem trboveljskem okraju.
Zanimivo je stanje zavarovancev po starosti. Na dan 30. junija 1958 tih Je bilo do 19 let starosti 3461, od 20. od 24. leta 4333. od 25. do 29. leta 4834, od 30. do 34. 3555, od 35. do 39. leta 2081, od 40. do 44. leta 2642, od 45. do 49. leta 2578, od 50. do 54. leta 1917. od 55 do 59. leta 731. od 60. do 64. leta 128. od 65. leta dalje pa 50.
Povprečna starost zavarovancev znaša 32,7 leta. V našem okraju je upravičenih do socialnega za vo ravan ja 73.000 ljudi ali 63 odst vseh prebivalcev.
Odsotnost od dela, nesreče pri delu, bolezenski dnevi
Na poslovanje tn izdatke socialnega zavarovani* seveda v veliki meri vpliva število zavarovancev, ki so zmožni za delo afl pa nezmožni. Tako je od vueh zavarovancev lansko leto teoafalo od dela zaradi bolezni ali nesreče pri delu vsak dan povprečno 1243 delavcev in sice zaradi bolezni 999 zaradi nezgod pri delu pa 244 dnevno To je veliko, saj znaša v odstotkih povprečno dnevno 4,69 odst. w» delo nesposobnih ljudi Posa-mszna podjetja v okraju so imela lam naslednji odstotek boterikov:	rudnik Trbovlie.
Hrastnik 8.05 odst. rudnik Zagorje 6,33 odst. strojna tovarna
jo mora podjetje vpoalatl Zavodu za socialno zavarovanje in Inšpekciji za delo, dne 7. maja 1956, ponesrečil pa »e Je pri delu dne 10. julija 1956, atar komaj 65 dni! Prtclasnica o nesreči pri delu (it. 2-7 s dne 23. Julija 1996) pa dokazuje, da ■e Je dne 2. julija 1958 ponesre
Vsem vodstvom naših gospodarskih obratov In organizacij pa priporočam, da se v bodoče bolj zanimajo, kako a« Izpolnjujejo te zluibene priglasnlee in da tim posvetijo več pozornosti. Ce človek pregleduje prlglaaniee
Rudnik Senovo fe prekoračil polletni plan
Delavski »vet rudnika Senovo, ki je zasedal prejšnji teden, je obravnaval polletno finančno poročilo. Proizvodni plan rudnika j« kolektiv v 1. polletju
nesreč pri delu, lahko že na prvi	____ _
pogled ngotovl, ds Je 95*/. vseb 1956 z" nedeljskim obratovanjem čt! pri delu delavec, ki bo rojen teh listin neorsHloo In malo- prekoračil za 3.4 odst. Letos sc šele dne 4. septembra 1956! Ta mirni« Izpolnjenih. Ker se pa ta j* znatno zmanjšal dobiček pod-ponezrečenoc se Je torej pone- malomarnost pojavlja In ponav- jot ja v primeri z lanskim le-srcčil na delu 65 dni pred svo- IJa Iz dneva v dan ne glede na Jim rojstvom! Kot tretji primer razna opozorila, človek nehote
Zadnja nevihta je napravila največ škode v Zagorju
Izgleda, da nam bodo letošnja neurja prizadejala tolikšno škodo, da je ne bo moč kmalu popraviti. Komaj Je z« nami silovito deževje, ki Je napravilo občutno škodo v Trbovljah in ostalih zasavrtdh krajih, le «no bili spet priča ponovni nevihti, ki je sicer divjala po celem okraju, vendar Je najbolj prizadela Zagorje.
Pač noben Zagorjan ni v nedeljo pričakoval, da bo nevlh. ta uničila najlepši del Zagorja, del. ki je bil v ponos vsakemu občanu.
Cesta Zmage je b*la v nedeljo zvečer skoro povsem opustole-na. Nevihta Je pridivjala s tolikšno silo. da le podrla kar dvanalst betonskih stebrov, no katerih je bila nameščena fluo-
rescenčna razsvetljava, ostalih deset ps J* tako poškodovala, da ne bodo več uporabni in Jih bo treba odstraniti.
Vsem je znano, da so ta del novega' betonskega cestišča povsem irrdelH šele lansko leto in da je občina dala znatna sredstva za samo ureditev ln napeljavo cestne razsvetljave. Skoda eleer le ni dokončno ocenjena, vendar je Jasno, da Je precej velika.
Hkrati pa se ob tem poraja vprašanje, kako je mogoče, dn Je nedeljska nevihta lahko uničila *rrrarm*Tno močne betonske stebre. Tudi v tem primeru bo posebno komlsHo ns samem mestu pregledala dejansko Stranje In ugo»<ndla pravi vzrok n«, stele škode.	(v)
tocn, zaradi česar Je svet sklenil v bodoče izkoristiti vse rezerve v potrošnji materiala ln izkoriščanju delovne sile. Rudnik bo z vgraditvijo novih rešetk za sortiranje premogovnega zdroba na separaciji pridobil boljši premog, s čimer bo mogoče doseči boljšo prodajno ceno premoga. Premijski sistem, Id sa uveljavlja v podjetju, bo v prihodnjo še bolj vzpodbujal premijske upravi-
čence k doseganju boljših rezultatov, od čegar bo Imel koristi celoten kolektiv.
Tudi na tem zasedanju je bila poudarjena potreba varčevanja z materialom in dninami kot osnovo za uspehe podjetja.
Člani delavskega sveta so se ob tej priložnosti seznanili z in-delavski vesticijsko dejavnost rudnika, ki se je doslej razvijala načrtno. Rudnik si prizadeva ublažiti stanovanjsko stisko, ki je še vedno pereča, in gradi nasproti bivše poit* novo veliko stanovanjsko poslopje. Za nadaljnje gradnje bo rudnik najel potrebna posojila, ki jih je delavski svet potrdil.
Role* ostalega je pomembno omeniti raziskovalna dala rudnika na področju Kopr vnice.
V SEVNICI BI POTREBOVALI SE STO STANOVANJ
Čeprav
so v Sevnici zadnja leta ondotna industrijska in druga podjetja za svoje delavce zgradila precej stanovanjskih hiš, je stiska te vedno velika. Na upravi stanovanjske skupnosti imajo še nad sto prošenj za dodelitev stanovanj, žal Jim ne morejo ustreči.
Za raerede nižje gimnazije bi potrebovali nujno sedem predmetnih cčlteljev. toda na raz. pts se doslej ni še nihče oglasil samo zategadelj, ker Jim ne morejo nudit! stanovanj Zavoljo tega bo v nižji gimnaziji v
Sevnici še letos primanjkovalo določeno število šolnikov.
Kot Jo videti, bo letos bržkone začela graditi eno devetsta-novanjsko hišo le občina, v katerih bodo dobili stanovanje najnujnejši prosila, seveda v glavnem njihovi uslužbenci-Gradbena dejavnost ostalih ljudi Je neznatna. Sicer gradijo nekateri zasebniki lastne .stanovanjske hišice, vendar Je videti, da jih letos ne bodo dogradili. Nekateri nimajo dovolj sredstev, drugi Pa so hišice šele nodavn« začeli graditi.
ailjuje podjetja, da znižajo cene, če hočejo hitro vnovčiti svoje blago. Na boljšem bo torej podjetje, ki bo poslovalo z manjšimi stroški, ki bo imelo natančen pregled nad vsemi Izdatki ln bo te še lahko znižalo tam, kjer bo ugotovilo, da naraščajo po krivdi posameznikov zaradi slabe organizacije dela, nesmotrnega ravnanja s surovinami, pomožnim materialom itd. To pomeni, da bodo morala podjetja v marsičem spremeniti svoje poslovanje in evidenčno službo organizirati tako, da bo le-ta opozarjala vodstva podjetij na dobre in slabe stvari v vsakem posameznem oddelku in v vsem podjetju. Zaželene podatke je n. pr. moč dobiti na osnovi razdelitve podjetja na ekonomske enote in zasledovanja stroškov v okviru teh enot. Nekatera podjetja, n. pr. »Planika« v Kranju. »Oktobrska slo-boda« v Beogradu. »Rade Končar« v Zagrebu itd. že poslujejo več mesecev na ta način.
V »Planiki« v Kranju so na primer razdelili podjetje na 28 samostojnih ekonomskih enot. Enote so organizirane v takšnem okviru, kjer zaposlene skupine proizvajalcev združujejo skupne ekonomske koristi. V osnovni proizvodnji je organizirano 22 ekonomskih enot, v upravi pa 6. Vsaka enota zase ima določeno območje dela. določene planske naloge in določen normativ za izdatke, ki nastajajo pri predpisanem delu. Izdatki so predpisani po posameznih stroškovnih vrstah, in sicer za surovine, pomožni material, gorivo, energijo, Izdatke za plače, pisarniški material Itd., seveda v skladu * g os no-darsklm računom podjetja. Sefi oddelkov In obratov oziroma Sefi ekonomskih enot sproti uno-tavDalo, ali se dejanski stroški gibljejo nad ali pod normativom. Tako vsak dan vedo koko se gibljejo posamezni stroški, kdo Jih povzroča ln kaj morajo storiti, da bodo tl nižji. Ker temelji premijski sistem na teh obračunih, so vsak vodja obrata In člani kolektiva, ki so z*.ieti v premijski sistem, zainteresirani. da proizvodnja narašča in da stroški padajo.
Takšen način zasledovan i* stroškov tore) i spodbudno milja n* |ppveJSanJe storilnosti dela. na več« obseg proizvodnje, kakovostnejše delo ip zmanjšanje •ten*Vn*\ lrse sktlPaf PS na
rentabilne!?« noslnvnnie podjetja In na boljšo založenost trga.
Zvedeli smo...
OCE NAJ NAJPREJ SKRBI ZA OTROKA!
Okrajno sodišče v Trbovljah Je s sodbo določilo preživnino za mladoletnega J. J. na 1000 din mesečno, ko je ugotovilo, da otrok živi pri svoji materi, ki ni zaposlena in ne živi s svojim možem, namreč z otrokovim očetom. Med njima teče razve-zna pravda. Otrokov oče je zaposlen ln Ima mesečen zaslužek 11.000 din.
Zakoniki oče se Je pritožil zoper to sodbo in navajal, da je znesek 1000 din za mesečno preživnino previsoko odmerjen, ker •odišče ni upoštevalo, da mora preživljati tudi svojo mater, ki ima le skromno pokojnino. Po* le* tega mora odplačevati se potrošniško posojilo m zato n»~ ma dovolj sredstev, da bi mogel toliko dajati za preživljanje otroka. Tudi da Je sodišče zmotno razsodilo, da Je sploh dolžan prispevati k vzdrževanju o<ro* ka, saj je toženec vložil to*1*" s katero izpodbija zakonsko rojstvo mladoletnega otroka-
Okrožno sodišč* v Celju m ugodilo pritožbi ln je reklo:
Toženec Je ključavničar tn l zaposlen. Verjetna je sicer nj gova trditev, da mora pomagati s svojim zaslužkom m»JJ*T vendar je v prvi vrsti doU«» skrbeti za svojega otroka. Starši so namreč po zakonu oo'z otroke preživljati in skrbeti njihovo življenje ln zd™v]®; Tudi dejstvo, da mora tožen odplačevati potrošniško P0**^0.’ ga ne odveže dolžonstt plačev. nja preživnine. Otrokova nu» ni nikjer zaposlena in res težko preživlja sama otroka. Tu® če bi bila zaposlena, Je tožen«'-vseeno dolžan preživljati Glede na težak položaj otrokove matere Je mesečni toženca 1000 din primeren. Tu° ni utemeljena pritožba, kolike* Izpodbija sodbo pravnopomom prceole. Ml da toženec ni . kov oče ln da teče tožba mram te ugotovitve. Mladoletni tožn«^
Je bil namreč rojen v času,
ko
je obstajala zakonska Dokler ni pravnomočno Jeno. da toženec ni tožnikov mora prispevati k otrokovem«* preživljanju.
Stran 3
Novi Saht
BRESTANICA. Pod gradom, ki se dostojanstveno dviga iznad. sai>sko dolino, stoje ob umazanem potoku hiše v edini ulici. Male trgovine, pekarni in gostilna ter starodavne Sage pri vodi. Škripajoči dobri avtobus znamke »Ford« poskakuje po zaviti cesti in se s težavo umika volovskim vpregam. Za fasadami mestne ulice so skrite kmečka gospodarstva. Nad cesto so fluorescenčne svetilke. Ob koncu naselja se za visokimi kupi pokaže elektrarna.
SENOVO. Rudnik med parki in vinogradi. Dolina se je razširila v prijetno mestece z mnogimi novimi zgradbami. Pod Bohorjem, ki dolino zapira, so prepredeni rovi, zadaj pa se dvigajo visoki šahti: Zakov, Dol, Reštanj in Sreborno. In trikrat na dan se poslovi 1200 rudarjev od svojih v kmečkih bajtah in se spusti v dolino do vhoda v glavni rov.
Pri separaciji zažvižga lokomotiva in potegne dolg vlak proti železniški postaji. Senovški premog. Tam visoko plavata glas klopotcev in vonj sveže mrve.
VEC VODE
Brestaniški vodovod zajema vodo iz potoka Brestanice, ki priteče osnesnažena skozi mnoge vasi in mimo separacije in elek trame, ki vsaka zase spušča v potok še več umazanije. Občinski možje zaradi tega delajo načrte za nov vodovod, ki bi napajal kraja Brestanico in Senovo, ki ima sicer svoj vodovod ki pa po razširitvi kraja ne zadošča več. Voda na Senovem j« načrpana in se ob vsakem več«
jem deževju skali. Pred dvema letoma so raziskali vodne vrelce v Dobrovi. Zajetje v treh rovih bi lahko dajalo 50 litroi vode na sekundo, ki bi zadoščala za oba kraja in še za Krško.
Predračun za izvršitev vseh del znaša 143 milijonov dinarjev. Od zajetja do potrošnikov bodo speljali vodo po salonitnih ceveh.
TOK SPET TEČE
V termoelektrarni v Brestanici so ravnokar končali dvomesečni remont. Tovarna »Rade Končar« iz Zagreba je previla generator, »Jugoturbina« iz Karlovca pa izmenjala lopatice na turbini. Turbogenerator se spet vrti in tok iz brestaniške elektrarne spet teče.
Strokovnjaki pripravljajo načrte za drugi agregat v elektrarni. Elektrarna, ki jo je leta 1939 pričela zidati tedanja TPD in so jo dokončali Nemci med vojno, je grajena za dva agre-
Domači železni iamski vozički
Veliko in na pogled novo poslopje zraven rudniške separacije na Senovem je nova meha-niška delavnica. Nanjo so vsi pri rudniku močno ponosni in jo gostu najraje pokažejo.
Obratovodja zunanjega obrata Moljk me vodi skozi svetle prostore. V prostorni montažni hali in obdelovalnicl tečejo stružnice, obdelujejo zobata kolesa in kolesa za jamske vozičke. Na sredi sestavljajo iz starih delov nov kamion.
»Tukaj je bila prej elektrarna. Po zgraditvi nove v Brestanici so jo prestavili in prazna stavba je razpadala, tako da so jo že skoraj hoteli podreti. Po letu 1954 pa smo jo začeli adaptirati in lansko leto smo preselili strojni obrat iz neprimernih, zakajenih in zveriženih in rigelvand barak v -nove prosto-
re«, je pripovedoval obratovodja.
V mehaniški delavnici popravljajo vse rudniške stroje, delajo pa tudi za druga podjetja.
Rudnik Senovo uporablja samo železne jamske vozičke. Teh pa nimajo več zadosti in morali bi jih za drag denar uvoziti. Zaito so se na strojnem obratu odločili, da jih bodo delali sami. Nekaj časa so jim delali težave Bischotf odbijači, ki so vliti. Toda sestavili so prototip zakovičenega odbijača, ki ga bodo lahko sami izdelovali. Kmalu bo prišla iz mehaniške delavnice prva serija domačih železnih jamskih vozičkov. To 1» drug velik uspeh te delavnice, odkar so pred leti sami elektrificirali industrijsko progo do •železniške postaje in sami izdelali električne lokomotive.
SENOVSKO GLEDALIŠČE
»V avgustu 1945 smo spet l0rali, sicer pri papirnatih kuli-snh, vojne pa je' bilo konec in igrali smo!« — Pogovarjam se z reiiserjem. gledališča »Svobode« Senovem, tov. Horjakom. Gledališče si deli gimnazijsko telovadnico s »Partizanom« in °olsko telovadbo S prostovolj-n>m delom so gledališčniki uredi oder, dozidali garderobo in opravili mnogo dobrih kulis. ,-*£ oder je šlo v tem času pre-° 50 uprizoritev »Majhen kraj smo, tudi igral-neV ni dosti, prizadevamo pa se ^Mižati tisti resnični odrski Mo tno,ti in dvigniti tudi pu-ltko do nje!«
, v »Svobodi« marljivo deluje-itiv i Mladi oder in sekcija vin, ” bližnjih vasi Mali in VeU*i Kamen
s »fubtifcaP Pri lažjih gledali-Doi ’ uprizoritvah jo je dovol in kujamo take igre tudi več-y. ^ resnejšim uprizoritvam ‘Judje ne pridejo. Takrat
POLETNI DAN pod Bodoriem
Naša reportaža iz obe ne SENOVO
gata. Sedaj je v pogonu samo en agregat, ki pa nima rezervnega kotla, tako da bo najmanjši napaki cela elektrarna obstane. Nujno bi bilo treba montirati vsaj še en kotel, z nepre-velikimi stroški pa bi se dalo montirati tudi drugi turboagre-gat. Stroški za to bi bili neprimerno manjši od onih za zgraditev popolnoma nove elektrarne. Za sedaj se pa na veliko začudenje vsega delovnega kolektiva odločilni krogi za tak načrt niso ogreli.
Požgane vasi, elektrika in šole
V	vaseh pod Bohorjem so partizani našli svoje prve prijatelje in zaščitnike, zato so Nemci v svojem brezglavem besu mnoge^ od njih požgali do zadnje hiše. Se danes vasi Marčna sela, Reštanj in Zalog niso obnovljene. Šestdeset posestnikov še nima novih hiš, šest družin še vedno spi po hlevih in zidanicah. Deloma je to krivda Kmetijske zadruge Veliki Kamen, deloma pa kmetov samih, ki si niso znali ob pravem času pomagati. Potrebno bi bilo še 35 milijonov dinarjev posojila, da hi vsi posestniki lahko popravili storjeno škodo.
V	vaseh Sedem in Prevarje so prebivalci lansko leto s prostovoljnim delom zgradili rezervoarja za pitno vodo. Tudi v ve-seh, ki še nimajo dobre vode. bt radi zgradili nove vodnjake. Občina jim bo po svojih močeh tudi letos pomagala.
Od 24 vasi v občini jih ni elektrificiranih samo deset. Najbolj oddaljene so 9 km od središča ali povprečno 6 km od transformatorskih oostaj. Kmetje so pokazali veliko vnemo pri elektrifikaciji svojih vasi; vsa dela so opravili prostovoljno in nrispevali tudi les za napeljavne drogove. Do vasi Rožna in Peč že stoje drogovi, za žice pa nimajo denarja. Kmetovalci so pripravljeni tudi naprej sami mnogo prispevati, želijo pa dobiti dolgoročna posojila, da bi elektrifikaciiska dela lahko izvedli do konca.
Šole v vaseh so stare ali pa stisnjene v kmečke hiše. Pogosto hodilo otroci tudi po več ur daleč, da pridejo do šole. Potrebnih bi bilo več novih šol in stanovanj za vaško učiteljstvo, tako v vasi Dobrova.
Premajhni pa sta tudi osrednji šoli v Brestanici, ki je stara nad sto let. in na Senovem, ka-nor hodi 800 otrpk . £ y
Cesta In tesni proračun
Urbanisti pripravljajo načrt, po katerem se bo usmerila zazidava obeh krajev. Enodružinske hišice, ki sedaj divje rasejo na sicer kmečkem predelu med obema krajema, bodo odslej lahko gradili praviloma samo \ strnjenih naseljih.
Cesto skozi Brestanico do Senovega in obratov pod Bohorjem so mestoma že pričeli razširjati. Sedaj je preozka in slaba, kar povzroča prometne nesreče in stroške za popravilo vozil. V občini je še 40 km ostalih vaških kolovozov, ki so vsi potrebni popravila. Izpod Bohorja, kjer sadje bogato obrodi, zaradi slabe ceste sadja ne morejo spraviti v dolino. Kmetje so prikrajšani za dohodke, potrošniki pa za sadje. Občina je v zelo težavnem položaju, ker po zveznem družbenem plann ne dobiva od dveh največjih indu sirijskih podjetij — elektrarne in rudnika — ničesar in mora vsa sredstva črpati iz drobne obrti in kmetijstva.
igramo samo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Skoda, da »e ne moremo sporazumeti s kinom, da bi tedaj, kadar igramo-mi, odpovedal svojo predstavo.«
Idealizem jim res ne manjka, Presenetila me je dobra povezanost obeh središč Senovega in Brestanice, saj si redno izmenjujeta kulturna gostovanja.
»Načrtif ,Ljubezen in kovar-stvo' in ,Mladost pred sodiščem', za sedaj.«
Režiser Horjak bo tako letos praznoval že 'M-letnico svojega gledališkega življenja.

„Piške, pi-pi-pi!“
je klicala gospodinja in kokoši so se zgrnile okoli nje ter začele hitro zobati. Popoldansko sonce je obsevalo to moderno šenov-ško četrt in debele kite nageljnov so žarele na balkonih. Poleg te nove stanovanjske kolonije je rudnik po vojni zgradil še več modernih hiš za svoje radarje. V obupno slabih barakah pa še vedno stanuje 24 družin. Hotel sem barake slikati, pa so me jezno zavrnili: »Ne vemo, zakaj hoče vsak slikati ravno to našo sramoto, saj jo bomo takoj, ko bomo lahko, sami popravili!« — Rudnik žer gradi 12-stanovanjsko hišo; ko bo ta zgotovljena, bo pričel še eno. Na občini čaka še 120 prošenj za stanovanje in treba bo pohiteti. Tudi elektrarna bo dobila kredit in bo spravila pod streho svojo	14-stano vanjsko
hišo.
na včerajšnjem sejmu na Pii-št-ajnu. — Mnogo živine je bilo na prodaj, ko sta prišla dva Italijana in pričela izbirati najlep-«e vole. Zadruga Impolca je posredovala in knpila sta 44 volov.
Pri lesnem skladišču poleg brestaniške železniške postaje so prežvekovaje počivati voli. Imeli so 30 km dolgo pot za seboj. Naložili jih bodo na vagone m odpeljali v Italijo.
»Naša zemlja ni bogata- Močno razdrobljena mala posestvo so razdeljena med 1300 kmečkih gospodarstev. Kmetijstvo Je zaostalo in malo prinaša. S stroji se zemlja ne da obdelovati. Sedem let sem ju redil in vzgojil ta moja dva vola. Toda prodati sem ju moral, potrebujemo denar. Vsej družini je žal za njima. Zredili bomo nov, še lepši par!«
»Operacija Altmark« na odru »Svobode« Senovo. Režija: Hor-jah. Na sliki: Rakar, Gučekova Arsenjak
Športa v Brestanici ni
»Presneto, Se okopati se nimamo kje,« je zamrmral Miha, električar v brestaniški elektrarni, »kaj šele šport! Športa v Brestanici ni; mladi ljudje se po službi nimajo kam dati. Kino. Tudi ta je samo enkrat na teden .Partizan* telovadi samo na papirju, telovadnica pa je praz-
na. Za šport nimajo igrišča. Inž. arch. Brnčlč je za elektrarno projektiral precejšen športni park. Buldožer je za igrišče že planiral bližnjo njivo, igrišče samo pa mislijo še letos urediti. Projektiran je tudi kopalni bazen 25Xl2m s toplo vodo iz hladilnega stolpa. Elektrarna,
rudnik in občina bodo skušali zložiti denar, da bi lahko načrt tudi realizirati. Potem bodo tudi brestaniški športniki laže zadihali.«
Nova cementarna?
Med premogom in na vsem področju občine je dovolj surovin, ki bi bile primerne za izdelavo cementa. Rudnik je vzorce poslal na ogled gradbenemu inštitutu v Ljubljano, ki se je o kakovosti surovin zelo pohvalno izrazil.
Za gradnjo cementarne ao torej dani najboljši pogoji, saj je tudi delovne sile, posebno ženske., dovolj. Hčerke bajtarjev in delavcev nimajo kam v službo, zato bi radi ustanovili še kakšno podjetje, ki bd jih lahko zaposlilo. Posebno primerna bi bila konfekcijska šivalnica.
Poln vlak premoga
j'e pripeljal iz glavnega rova. — »Produkcija se popravlja,« je smeje &e dejal vlakovodja električne lokomotive in videti je bil močno zadovoljen nad tem. »Saj veste, košnja je bila in naraslo je število .črnih* bolezenskih dopustov — menda na najvišji odstotek v republiki.« — Med premogom na vozičkih je bilo mnogo škrflja. Slaba žila. Premog bodo na separaciji zmleli in elektrarna ga bo pokurila.
»Preizkušamo nove odkopne metode s širokimi čeli!« — mi pravi obratovodja inž. Jože Ambrožič. — Dobiti so prve železne stožce in komaj čakajo, da jih bodo pričeti uporabljati Premoga je še dovolj. Geološke raziskave, ki jih rudnik redno opravlja, so pokazale, da se žila, ki sicer ni kdovekaj debela, vleče še proti hrvaški meji.
Paznik žibert
je obračal seno. — »Pri rudniku sem že 36 let in končno bom šel v pokoj!« Spogledala ste se z ženo in kmalu nato smo že sedeti v senci velike jablane, pili odlično štajersko vino in prigrizovali domači kruh. — Ko je Žibert prišel k rudniku, so ravnokar odkrili premog v rovu »Alojzij«. Vozili so ga z vdovskimi vpregami do železniške Postaje in ga že med potjo prodajali kovačem. Po prvi svetovni vojni je rudnik prevzela TPD ta močno dvignila produkcijo. V krizi po letu 1928 so odpustili rudarje, med njimi tudi Ziberta. Med vojno so Nem-ci pridobivali mnogo premoga, dokler m XIV. divizija leta 1944 rudnik razbila.
Žibert je od kopača ta jamskega strelca postal paznik ta njegovi radarji ga imajo radi.
IZ KRONIKE
Leta 850 se prvič omenja trg Rajhenburg in grad, ki je bil pod nadoblastjo solnograških nadškofov.
V srednjem veku je postal rajhenburški grad zaradi svoje odlične strateške lege ob zelo zoženi savski dolini uspešen branik pred turškimi vpadi na Krško polje. Raj-lienburški vitezi so bili po ljudskem izročilu znani po svoji bojevitosti. Gradu Turki niso nikoli zavzeli.
Leta 1861 je kupil grad od obubožane plemiške rodbine Francoz Giro za 95.000 zlatih goldinarjev. Grad je podaril meniškemu redu trapistov, med katere je vstopil tudi sam. Trapisti so dokupili še več zemlje in osnovali vzorno kmetijsko posestvo. Kmete so pričeli učiti sodobnega kmetijstva in vinogradništva.
Deset let po svojem prihodu so trapisti odprli tovarno čokolade, ki je kmalu zaslovela po svojih odličnih izdelkih, siru in likerju »Trapestinu« in »Imperial« čokoladi.
Leta 1941 so Nemci trapiste pregnali, grad pa je zloglasna DAG (nemška naselitvena družba) spremenila v zbirno taborišče. Skozi to taborišče je šlo med vojno 60.000 Slovencev.	BORUT PLAVSAK
Borbene pozdrave vsem borcem bivše Štajerske brigade VDV

Friderik Matko-Stajerc:
J
m ,-r^
M.
V*
Šestorica v napad na nemško postojanko v Hudi jami
'itj *'
. r> ■
■S	- 'v"'
•V.' t *
v ;%
V v ♦ w

‘ f	,/ !j|-r '
,,M' ir ';	^	"
V « '	** -
Steb revirskega bataljona Štajerske brigade UD V. — Sedijo: od tene proti desni Ivan Suša-Ivo, Karel Vovk, Stajerc in
Šušteršič
Naša patrulja, na čelu z Dominikom Smodičem-Malim je v jutranjih urah prispela v vas Golce, Tam se je sešla s sekretarjem OK KPS za teren Laško, Dušanom Poženelcm-Djurom in aktivistom Maksom Jakopičem-Jurjem Po kratkem posvetu je bilo sklenjeno, da ostanemo v vasi in se naselimo pri tamkajšnjih zavednih partizanskih družinah. Razdelili smo se v dve skupini.
Mali Djuro in Jur so bili skupaj, ker so se posvetoval1 tisti dan za nadaljnje akcije na področju Laškega. Maks Bre-mec-Džorž, Ivan Šrubar-Džon in jaz pa smo ostali skupaj. Tako smo se naselili na dveh domačijah v trojkah in postavili stražo. Bili smo seveda potrebni tudi počitka, ker je ravno tiste dni divjala nemška hajka, ki se je za sovražnika končala brez uspeha, ker smo se znali spretno izmikati, istočasno pa zadajati smrtonosne udarce ravno na tistih mestih, kjer nas je sovražnik najmanj pričakoval.
Bil je lep spomladanski dan — 25. marec 1944. Kar nekako težko nam je bilo pri srcu, da
Bilo je pred dvanajstimi leti
(Nadaljevanje In konec) arovci, posebno pa z aktivisti Gledal sem vrste- svojih to- periferije revirjev, ki so imeli varišev in znane obraze teh nalogo; da nas povežejo z NO-O srčnih ljudi, ki si jih že v na- in nas informirajo oziroma opo-
slednjem trenutku nisem
zorijo na morebitne domače iz-
gel zamišljati. Po pozdravnih dajalce, besedah sem jasno in kratko Se tisti dan sta prišla z napovedal dnevno povelje našega šim obveščevalcem Zdenkom 2 komandanta Benjamina — po- nemška oficirja! Prosila sta. da hod v revirjel	se sovražnosti omilijo in da ne
S prvim trenutkom naše bor- bi začeli s kakšnim napadom, be smo usmerili korak v svo- da se izognemo žrtev NOV, ker bodo, danes pa stojimo na pra- b°do na dano povelje sami žaga te svobode! Kljub običajni pustili utrjene postojanke in zavestni disciplini, ki je bila izpraznili hrastniško dolino, vzor vojske, je nastal pravi vi- Večkrat sem imel priložnost har spontanega veselja; mitra- videti nadutost nemškega ofi-Ijezi, bren brzostrelke in puške cirskega kadrr ta'dva pa sta so izražale radost ki jo borci s bila original strahopetosti in svojim glasom in kretanjem hlapčevskega ponašanja. Vsa niso mogli povedati v zadovo- vesela sta zapustila Kal in naše ljivi meri. Objemanje in stiska- taborišče Seveda njihovi prošnje je bilo krepko in nikomur nji oziroma izjavi nismo verjeli ni bilo žal, če ga je kdo preveč in smo se še tisti večer spustili
stisnil. Jata titovk je bila neprenehoma v zraku. Konji, ki so dogodke običajno spremljali
v staro partizansko zatočišče
Čeče.
Tu nas je pričakovalo veliko
z mero flegmatičnosti, so pri- število obveščevalcev In dome-čeM na vso moč hrzati in topo- čih aktivistov, ki so nas, kakor (ati s kopiti po zemlji. S tem vedno, prisrčno sprejeli. Poro se na svoj način pridružili stregli so nam po svojih močeh,
našemu veselju.
Ko se je ta erupcija
med drugim tudi s »kačjo sli-
veselja no«, kakor smo drugače rekli
nekoliko polegla, je komandant žganju. Skupno smo se veselili
izrekel povelje za pohod na Kal nad Hrastnikom. Kompleten bataljon je s korakom vzel pot
skorajšnjega konca vojne.
Z načelnikom Zvonetom in še pospešenim nekaterimi terenskimi funkcio-pod noge. narji smo dolge v noč kovali
Obveščevalci so bili odposlani načrt, ki je zajemal več važnih P*!0! z nalogo, da preskrbe v točk, med drugim preprečiti
revirjih informacije.
poškodovanje industrijskih na-
Na Kalu smo razpolagali sa- prav, obvarovati prebivalstvo in mo s polovico bataljona. Druga ne izzvati morebitno ubijanje polovica je bila poslana za po- nedolžnih ljud! po obupanem trebe v Celje. Naša polovica se okupatorskem vojnem stroju.
Je razdelila v tri skupine: prva, na čelu s tov. Medvedom, je
Kmetje in domačini so praznovali bližajočo se svobodo
bila razporejena za Zagorje, skupno z nami v pomenkih in druga s tov. Kožuhom na čelu pripravah za vkorakanje v re-v Trbovlje, jaz pa sem bil s virje. Vse radio oddajne posta-tretjo skupino določen za Hrast- je tujih držav zavezniških sil nik. Na laško in celjsko pod- so objavljale skorajšnji zlom ročje se je napotil komandant nemške vojne mašinerije. Mr-Bcnjamin s polovico bataljona, zllčno nestrpno razpoloženje je Povezali smo sc s tovariši Kam- vladalo danes, 4. maja. Ljudje niško-zasavskega odreda. Sl in- so bili neučakani da bi se
Nemci umaknili. Spontan sklep prebivalcev domačinom je bil. z nami na ta pohod in da nam pomagajo.
Zvečer se je spuščala kolona 160 borcev in aktivistov v dolino Bobna. 2e dva dni prej so najdrznejši borci VDV v civilu pripravljali teren in prebivalstvo ter pomagali odborom OF z mobilizacijo in zasedbo obratov jn onemogočenjem minerskih načrtov okupatorja. Na poti smo srečavali ljudi — žene in starčke, ki so rosnih oči pozdravljali sinove Slovenije, ki so bili okrašeni s planinskimi šopki za titovkami in na prsih Harmonika je pela. grla mladih partizanov so vžigala ponos prebivalcev ter jih potegnila v ta na pol borbeni pohod. Močne zaščitnice so spremljale in opravljale vlogo signalnih enot, kajti Nemcem ni bilo verjeti. V mraku se je naša skupina zagozdila med vzklikajoče prebivalce Hrastnika in gostilni Plaznik, Izvidnica .je poslala poročilo, da je na bunkerju nad Ojstrškim rovom izobešena bela zastava — znamenje kapitulacije morilcev miroljubnega prebivalstva. Z umazanimi belimi robci v rokah so nato hiteli vojaki Hitlerja proti železniški postaji. Bill so klavrna podoba pogreba nemških okupacijskih sil v Hrastniku ..
Patrulja je pri svojem obhodu hotela zamenjati svoje izmučene konje za spočite nemške, kar pa je znani nemški uradnik, zvesti hlapec Hitlerjeve vojske, Franc Mastnak, hotel po vsej sili preprečiti. Trdovratno je zagovarjal nemško lastnino konj, vse dokler niso patrulji popustili živci. Za take ljudi, ki še na tak dan ne vedo, kje je njihovo mesto, je nujno, da se poslužiš tudi nehumanega načina prevzgoje njihovega mišljenja. Tudi Janez Trdina je dejal, da ima leskova mast ob
nismo počivali zunaj na prostem pod smreko med grmovjem, ki je že takrat pričelo poganjati prve odganjke in naznanjati zeleno pomlad.
Po obilnem zajtrku, ki nam ga je pripravila gospodinja, pa smo počivali do opoldne. Imeli smo namreč svojo sobo in zdelo se nam Je. kakor da smo prišli na počitnice Tiste čase je bila redkost za partizane taka udobnost, imeti svojo posteljo lepo pregrnjeno z belo rjuho, mehko postlano itd Vendar se kljub tej udobnosti nisi počutil tako, kakor če si spal zunaj pod vedrim nebom, kjer te je v jutranjih urah prebudil orkester ptičjega žvrgolenja.
Po kosilu, ki nam je prav dobro teknilo, ker smo se dobro odpočili, smo brali poročila in pa partizansko literaturo in se pripravljali na akcijo, ki naj bi jo tisti viter izvršili m za katero so pripravljali podroben načrt Džuro, Jur in Mali iz tega prijetnega popoldanskega od-počitka, ki smo ga tako rekoč imeli, nas predrami trkanje našega stražarja na naše okno, ki nas je opozoril da prihajajo v vas Nemci in verkšuci
Vtem se je tudi že naša gospodinja pojavila med vrati in nas opozorila da gre proti vasi precej močna nemška kolona okrog osemdeset Nemcev in verkšucov. Mi smo se seveda takoj umaknili iz vasi v bližnji gozd, od koder smo opazovali prihod Nemcev v vas. Nemci so pretaknili vso vas in se porazgubili po hišah, kjer pa seveda niso našli ničesar, ker smo se pravočasno umaknili v gozd nad vasjo.
Mali je bil pripravljen, da bi Nemce napadli ir jim - no zagodli. Vendar ifc,;a nismo storili zaradi. tega da smo obvarovali vas in pa ljudi pred morebitnim 'maščevanem Švabov, ker je bilo v njihovi navadi, da so se potem znesli nad poštenimi Slovenci Zato smo se raje odločili za drugo akcijo in sicer da napademo njihovo postojanko v Hudi jami. Odločitev za to akcijo je padla hitro, to še posebno zaradi tega, ker srna računali, da v postojanki ni moglo ostati dosti več Nemcev in verkšucov kakor samo straža.
Ko smo razmišljali o napadu, žar približal Džuru,^ ki je stal smo ugotavljali, v katero smer ob zidu v temi. Džuro je tisti bodo Nemci odrinili, ali se vr- trenutek pograbil stražarja za nili v svojo postojanko ali ostali puško in mu jo iztrgal iz rok.
v vasi.
Proti mraku se je to za izteklo ugodno, ker so se Nemci začeli pripravljati na odhod in
Ker pa se je istočasno vračala nas skupina verkšucov iz jedilnice, je Džuro nekajkrat ustrelil s pištolo, na kar so se verkšuci
so odrinili v smeri proti vasi takoj razbežali na vse strani.
Brezno Nam je bilo jasno, da gredo v zasedo in smo se jim
Tudi stražar je zbežal ter vpil: »Hilfe. Hilfe — Banditen!«
smejali, rekoč si, naj nas kar in bežal po dolini proti Laške-čakajo. In res se nismo zmotili, mu. Strel iz Džurove pištole je
kaiti naš zaključek je bil pravilen.
Sedaj smo imeli pripravljen
jasen načrt- ko nas bodo Nemci čakali v zasedi, jim bomo
stražarju preluknjal telo, vendar je ostal pri življenju Grozno je tulil, ko je bežal, kakor da bi ga kdo drl iz kože.
V času. ko smo začuli zunaj
doma v njihovem gnezdu dobro strele, smo takoj pobrali še zagodli in to priložnost pošteno ostalo orožje in opremo, kolikor izkoristili, da se bodo potem je je bilo, ugasnili luč in se držali za svoje neumne švabske pričeli umikati.
butice
Pri umiku je Jur padel v
Takoj ko se je stemnilo, smo apneno jamo in prilezel iz nje
odrinili proti Hudi jami. Noč je bila temna kot v rogu. Tu in
bel kot mlinar. Pri tem pa je izgubil tudi svojo kapo. Tudi
tam so še bile bele lise snega, meni se je »posrečilo«, da sem Pomikali smo se počasi v stro- se prevrnil preko kolesa, ki je
bilo zunaj prislonjeno k zidu. ■ V roki sem držal brzostrelko, preko ramena pa sem imel dve
gi tišini in zelo previdno, da nas ne bi opazili in da nam nač> t ne bi propadel.
Tako smo prispeli do pošto- puški, ki sta me pri padcu uda-janke, kjer smo se zaustavili in rili za vrat da sem videl tisoč si razdelili naloge. Džuro, ki je zvezd, čeprav je bilo temno kot dobro poznal teren okrog pošto- v rogu.
pošto- Na Jurjev in moj račun smo straži, se še naslednji dan smejali. Ko
janke kakor tudi samo janko, naj bi ostal na
ker je imel samo pištolo, ostali smo dospeli v gozd, smo pre-
pa bi vdrli v utrdbo.
gledali naš plen Zaplenili smo
Komandir naše patrulje Mali dve češki brzostrelki z osmimi je vprašal, kdo bo šel naprej, okvirji. MG pištolo, šest pušk, Brez pomisleka sem se takoj trdeset bomb. čez sedem sto priglasil. Naloge so bile razde- nabojev, santetni material in še ijene. Sedaj je bilo treba samo drugo opremo, da smo bili kar še ugotoviti, kje stoji stražar, lepo otovorjeni. Poleg tega pa Zato se je bilo treba pomakniti smo v postojanki uničili tudi
še bliže k postojanki.
telefonske naprave. Nemški
Ko smo prispeli skoraj do ro- stražarji so seveda mislili, da ba gozda nad postojanko, smo smo še vedno v postojanki, zato
opaž li sitaiaja. Verkšuc je od časa do časa obsvetlil rob gozda z žarometom in odšel spet
so skupno z verkšuci, ki so se vrnili z obhodne patrulje, napadli z vseh strani — seveda
na drug vogal in svetil v dru- zaman, go šmer. Ko smo si dobro ogle- Med tem Časom pa so se zadali postojanko in gibanje stra- slišali iz Gornje Rečice trije ■vja, smo se pogovorili še o streli. Pozneje smo zvedeli, da roslednjiii nalogah in odrinili so takrat ujeli kurirja TV sta-proli postojanki. V eni sobi smo niče Johana, ki jim je pozneje opazili luč in računali, da so v ušel in se spet priključil parti-
njej Nemci.
Džuro se je pomikal naprej, tik za njim jaz s puško na
zanom.
Ko smo pregledali plen, smo se odločili da gremo še v de-
strel, za menoj Mali in za njim lavsko kolonijo po vaščanki ostali. Ko je Džuro prispel do Nado in Sonjo, naši aktivistki, vrat, je prijel za kljuko in hi- Nato smo skupno odrinili proti poma odprl. Takrat sem skočil Kalu.
pravem času na pravem mestu vselej zaželen učinek.
Miting pri Plazniku,pa je bil v polnem razmahu. Pripovedovanja, prepevanja, objemanja in veselih svidenj se je veselila vsa dolina. Ganljivi prizori, ki so se odigravali na ta dan, nam bodo ostali v nepozabnem spominu Mamica se kar ni mogla nagledati svojega sina, ki je tako junaško nosil brzostrelko okrog ramen, možje in žene po so vsi srečni objemali svojce in otroke.
To je bil začetek našega pohoda, kajti priči .o se Je delo utrjevanja ljudske oblasti, saj je več kot polovica prebivalstvu v nadaljevanju sodelovalo pri deponiranju odvzetega orožja divizije »Princ Evgen«, ki je na pritisk naše enote položila vse orožje na poti Zidani most— Hrastnik Tudi bilanca domačih izdajalcev je Izkazovala veliko Število Hitlerjevih privržencev.
s puško na strel v sobo. Bil sem zelo presenečen,
Nemci so zamolčali svoj poraz. Zvedeli pa smo, da so v
sem videl za mizo samo enega Hudi jami in v Laškem kazali vcrkšuca. Vzkliknil sem: »Roke kapo, ki jo je izgubil Jur, in se kviškul« V tem mi je že sledil bahali, da so ubili partizana.
Mali, Džon Džorž in Jur. Ko je preplašeni verkšuc dvignil ro-
S to akcijo pa smo dosegli precej velik uspeh, ne samo s
ke, sva z Malim v bližnjem ko- plenom, ki smo ga dobili, tem-
tu, kjer je stalo orožje, pograbila vsak za eno brzostrelko in za municijo, ki je visela v okvirjih na obešalnikih.
Takoj nato sem vprašal verk-šuca, kje je Se ostala municija, pištole, kakor tudi kje so njegovi drugi tovariši.
več tudi s tem, da so v Hudi jami opustili postojanko ln nehali kopati premog. Partizani in politični delavci so lahko potem svobodno hodili ob vsaki uri po dolini.
Ko smo se vračali proti Kalu, sem razmišljal o poteku celotne
Nekaj sekund sploh ni mogel akcije. Zdelo se mi je, ko sem do besede in je samo prestra- imel svojo brzostrelko, ki sem šeno buljil v nas in golčal ne- jo stiskal k sebi kakor svojo kaj nerazumljivega. Nato sem ljubo, da ni na svetu sovražni-
mu nastavil njegovo brzostrelko na prsi. Takrat je prestra-
ka, ki bi me lahko premagal. Počutil sem se srečnejšega kot
šeni verkšuc izdavil iz sebe, da kdaj koli poprej. V tem raz-so njegovi tovariši v menzi, na mišljanju je čas tako hitro mi-straži in na patrulji Tudi muni- ntl, da smo kar mimogrede pri-cljo je lahko pokazal. Ker ni- speli na Kal. Tam smo se poslo-
smo utegnili, da bi z njim še dalje razpravljali smo šli raje pobirat puške, bombe, municijo in ostalo.
vili od Džura, Jurja, Nade in Sonje in odrinili proti Zreblje-vemu hribu. Tv smo čez dan počivali. Zvečer pa smo krenili
(Nadaljevanje na 6. strani!) Medtem pa se je nomški stra- v Trbovlje na drugo akcijo.
Jože Stok — Korotan:
(Nadaljevanje)
Partizanska goJL
V tem trenutku pa smo čutili, da je poplačan ves naš napor, vse noči brez spanja in prezebanje v snegu. Vedeli pa smo, da so dobile trtve te velike revolucije s tem poveljem prvo in najvišje priznanje za pravilen odnos do svoje domovine — mi pa, ki smo še živi, smo doživljali zavest, da smo oporoko padlih uresničili. Topli in močni stiski rok tovarišev so me prebudili Iz zamišljenja v preteklost. Spet me je stvarnost opominjala. dq so naši trenutki dragoceni in da ne smemo opustiti ničesar. Nujno je treba takoj ukrepati.
Topografske specialke so se razgrnile po mizi. novel ja so deževala. Kakor » sem se tudi v tem tremi. .avedai važnosti bližnje naloge, čutil sem, da je ta naloga ena naj-važnejših, saj je nosila s seboj sanje milijonov ljudi narodov
Jugoslavije — sanje tudi drugih narodov sveta.
Ko so si godbeniki privoščili prvi oddih, so se na opozorilo Janka zagledali proti zahodu, kjer je migotalo jezero lučk. Tam je bila zasužnjena prestol niča slovenske dežele, b e!a> Ljubljana, ki je zastrta s pajčolanom, kot ujeta kraljična čakala, da ji hrabri partizani raztrgajo verige suženjstva in ji vrnejo oropano svobodo.
»Oh, kako veličastno bi bilo, ko bi s partizansko godbo na čelu brigad vkorakali v osvobojeno LjubljanoI* je vzkliknil Kumlanc, ko je s poslednjim pogledom objet ljubljeno mesto.
•Godba, zbor!... Naprej, smer Dolenjska!*
Kurirske stranske poti so dr Žale čez Malo Stango in Poljani-in dalje okoli Litije in Šmartnega po JablanUki dolini.
Tam pod Javorškim piiom so
kurirji opozarjali na ttšino. Prid njimi je bila zaminirana okupacijska meja, ki je od aprila 1941 do septembra 1943 delila razkosano Slovenijo med Nemčijo m Italijo. In brž ko so kurirji pobrali mine in izstrigli prguod v bodeči žici, so se godbeniki urno prevrtali skozi pregrado. Tedaj je Brun, v znamenie veselja, dvignil brzostrelko in iz-
strelil v zrak verigo rafaiov rekoč:
»Fantje, zdaj smo pa doma, zdaj smo na osvobojenem Ozemlju!*	•
Godbeniki so se globoko oddahnili in z lahkoto odkoras.aH po beli cesti skozi Moravče v Gabrovko'. Tam so se prvič v partizanih v miru umili, dali oprati umazano perilo, d oreve-
Z*vzeti pottlutvaju paitizaiisko lioduo
zali žuljave noge — in si sjjloh privoščili prijetno in lagodno bivanje v vasici.
Veselo ozračje osvobojenega ozemlja je vladalo med godbeniki le v Gabrovki in na na-nadaljnji poti čez Čatež in Ve-•Hko Loko do Žužemberka. Tam pa se je brezskrbnost izpre-vrgla v napeto previdnost. Neprijetno sporočilo, da je nedaleč vstran krvav spopad s sovražniki zahteval 23 partizanki h življenj, med katerimi je bil tudi stari komunist Aleš Kaplja iz Hrastnika, je podbeni-ke hudo prizadelo.
Pa še nekaj! Enourno bivanje v Žužemberku bo godbenikom prav gotovo ostalo v nepozabnem spominu, ne samo zaradi slabih novic, pač pa zaradi neslanega koruznega močnika, ki so ga dobili v etapni kuhinji. Nekaj časa so razočarant pusto kremžili obraze in se spogledovali. v' zadregi niso vedeli, kam bi dali neokusno Jed, kajti vase ir niso in niso spravili Napoved so jo skrili pod kamniti' ruševine in kamor je sploh naneslo,
•Nikar se ne spogledujte, lo
je vendar najboljša meneštra, ki jo lahko dobite na osvobojenem ozemlju,* jih je podražil Bastardi, ki jc bil že vajen neslane hrane.
Po zajtrku — bilo je 19. julija 1944 ob desetih dopoldne — *° godbeniki takoj odrinili na P?*• Pred vasjo Jama je kapelnik Brun uredil svojo gardo v :b°r in jo z mogočno koračnico •l'°~ zdrav iz Knina« povedel v vas, kjer je bilo nastanjeno fovej^', stvo VII. korpusa NOV in POJ s svojimi prištabnimi deli.
V vasi se Je vse, kar je hodilo in lezlo, zgrnilo okoli godbenikov, ki so zaigrali tako mogočno in veličastno, da so osVOj*j\ slehernega poslušalca. Ko so odigrali udarno koračnico, je kapelnik stopil pred komisarja korpusa Bolka in raportiral: •Tovariš komisar, tvoje pove-Ije je izvršeno/... Evo vam hrastniške rudarske godbe vsemi inštrumenti!*
Čestitke in aplavzi so kar df ževali z vseh strani, komis Bolku pa je pristopil h kaj>«n' ku, mu segel v roko in dej®1,
(Nadaljevanje s1*-**1
18. AVGUSTA 1956 — St. 34
Praznovane
Stran 5
BREŽICE
občinskega praz- IZ sindikalnih organizacij v brežiški občini
nika v Zagorju
(Nadaljevanje -s 1. strani)
Med igranjem žalostinke so nato odkrili spominsko ploščo na hiši, ki so jo pred 15. leti obstreljevali borci Prve revirske čete in ondod nastanjenemu sovražniku prvič povedali, da zagorski rudar ne bo nikdar suženj njihovemu barbarskemu redu. Potem je predsednik občinskega odbora ZB razvil zastavo in jo izročil zastavonoši.
Zagorjani pa so tudi toplo pozdravili goste iz koroške Črne, ki so ob tej priložnosti dobili od mestnega komiteja ZKS spominski album s fotografijami zadnje poti nepozabnega Zagorjana in narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla.
Zagorski občinski praznik je pozdravil še okrajni predsednik ZB tov Som-Bojan, nato pa so Zagorjani pohiteli na športne Prireditve, o katerih berite več na sedmi strani.
S temi prireditvami je, kot rečeno, Zagorje že četrtič po vojni lepo proslavilo občinski praznik. Treba pa je še poudariti, da so bile vse prireditve resnično lepo obiskane, to pa je dokaz, da zagorski živelj hoče tudi v bodoče še več takih in podobnih prireditev. Občinski prazniki v prihodnjih letih pa naj bi bili nekak skupek celoletnih naporov zagorskih de-lavsko-prosvetnih in drugih društev, obenem pa priprava za zimsko sezono.
Prav pa je, da ponovimo besede predsednika Lukača, ki je na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora dejal, da današnje delo Zagorjanov ustvarja lepši in srečnejši jutrišnji dan Res je! Le z vztrajnim in trdim delom si bo občan Zagorja ustvaril tisto, kar želi in kar mu pripada.	(v)
zidani most
Pred nedavnim je bila v Zidanem mostu seja Socialistične zveze tega kraja. Na njej so med drugim razpravljali o ustanovitvi TVD »Partizan«, o delu ženske sekcije, ki se še ni prav začelo, ter o tem, kako bi čim-prej skončali in dokončno uredili dom »Svobode«, na katerem so doslej že opravili razna dela, V razpravi v zvezi z ustanovitvijo telesnovzgojnega društva so navzoči ugotovili, da to društvo ne bo moglo prej zaživeti in začeti delati, kakor takrat, ko bo dobilo nazaj potrebno telovadno orodje, ki so ga nekdaj v Zidanem mostu že imeli,_________
Kurja vojska
Obiščimo še Okrogarjevo kopnijo v Zagorju. Pravijo, da tam divja prava kurja vojska. Sosedova kokoš ne sme prestopiti mejne črte. sicer gorje. V Najboljšem primeru kamenje ®amo oplazi kokoši, drugače pa lini Joj! Dobro bi bilo, da bi za t® ljudi, ki — kot izgleda — nihajo drugega dela, organizirali Nekje prostovoljno delovno akcijo.
Prizadevanje kulturnikov. —
Sindikalna podružnica pri brežiški Opekami sodi med zelo delavne organizacije. Gledališka in šahovska sekcija in pevski zbor so bili pred nedavnim ustanovljeni. V letošnjem februarju. ko so ustanovili v Brežini »Svobodo bratov Milavcev«, je le ta dobila svoj glavni kader iz bivših sekcij sindikalne podružnice Opekarne. Poleg kadra Pa je dobila tudi nekaj materialnih sredstev in predvsem — streho nad glavo. Dobila je namreč prostore z odrom brez. plačno v sindikalnem domu Opekarne.
Dejavnost »Svobode« je za začetek skromna, kakor so skromna sredstva in rekviziti, s katerimi razpolaga. Kljub številnim pomanjkljivostim pa so gledališčniki v tej sezoni uprizorili dve dramski deli. Tudi šahovska sekcija je imela več dvobojev in šahovski turnir. Prav tako so pevci letos prvič nastopili 1. maja. Skromna knjižnica bi potrebovala mecenov ali vsaj darovalcev knjig. — Pripravljajo tudi ustanovitev godbe na pihala. To akcijo je močno pod. prla tudi SZDL oz. njen občinski odbor s primernim zneskom za nakup instrumentov. Ti so dragi in bo treba še precej denarja, ki ga je treba seveda tudi za druga področja. Tako je na primer na razpolago lepa dvorana, ki pa ji manjka notranja oprema, med drugim stoli, ki so trenutno najnujnejši, nadalje kulise, žarometi in še druge potrebščine.
Pred kratkim se je društvo obrnilo za pomoč y blagu ali denarju na vsa podjetja, urade
in ustanove. Nadeja se, da bodo le ti znali oceniti prizadevanje društvenikov in podprli društvo s primernimi zneski, saj so člani že s svojim dosedanjim delom dokazali, da takšno podporo zaslužijo. Društvo nadalje želi, da Brežičam ne bi stali ob strani, pač pa v čim večjem številu pristopili v »Svobodo«, saj le ta ni namenjena samo za okoličane, pač Pa za vse, kj jim je pri srcu kulturni in prosvetni dvig delovnih množic.
Železniška delavnica v Do. bovl. — Tudi sindikalna podružnica železničarjev v delavnici v Dobovi je delavna. Točna je v pobiranju in odvajanju članarine. manj prizadevna pa je pri prirejanju članskih sestankov, kar na ie sedal sredi poletja odpustljivo. Kolektiv šteje nad sto članov in so vsi organizirani. Skoda je le, da je godbeni odsek nekam zaspal, ali pa je morda celo razpadel. Slišati ga ni, imel pa 1e dokajšno število godal na razpolago.
Splošna bolnišnica v Brežicah. — Sindikalna podružnica v bolnišnici je ena izmed najboljših v brežiški občini. Točna je glede članarine, prav tako glede sestankov, ki so najmanj po enkrat mesečno, običajno pa še večkrat. Na njih obravnavajo organizacijska vprašanja, probleme bolnišnice in vse važne notranje in zunanje politične dogodke. Sestanki niso vedno polno obiskani, bodo pa, če se bo kvaliteta predavanj izbolj. šala in če se bodo na sestankih obravnavala predvsem vprašanja, ki se člani zanje najbolj zanimajo.
Ustanovni občni zbor Zveze gluhih trboveljskega okraja
SKRB ZA REHABILITACIJO GLUHIH NA VSEH PODROČJIH
V nedeljo, 12. avgusta, je bil v Domu »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah ustanovni občni zbor Zveze gluhih trboveljskega okraja, ki so se ga poleg lepega števila gluhih iz vseh krajev Zasavja in Posavja udeležili zastopniki gluhih iz sosednjih okrajev in GO Zveze gluhih Slovenije, kakor tudi zastopniki oblasti in množičnih organizacij ter drugi.
Uvodoma je podal poročilo o delu iniciativnega odbora predsednik tov. Alojz Pušnik iz Trbovelj, nato pa so gluhi v razpravi obujali spomine na čase pred drugo svetovno vojno, ko ni bilo zanje nobene organizacije, kjer bi bila lahko združeni in so bili prepuščeni le samim sebi, spomnili pa so se tudi NOV, kjer so tudi gluhi prispevali svoj delež.
Ob zaključku so izvolili devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor ter sprejeli nekaj sklepov za čim uspešnejše bodoče delo. Med drugim bo novi odbor opravil popis vseh gluhih, gluhonemih in močno naglušnih ljudi v okraju in jih vključil v organizacijo, vso skrb pa bodo tudi posvetili za rehabilitacijo gluhih na vseh področjih.
Na tem občnem zboru so končno še sklenili, da bodo v vsakem kraju postavili svojega poverjenika, Id naj bi obiskoval gluhe in se pomenil z njimi o njihovih težavah in drugem.
Z SEVNICE
Detajl iz Sevnice
RADEČE
Kmetovalci, pa tudi kmetijski strokovnjaki v občini Sevnl. ca menijo, da bo letošnja letina z Izjemo nekaterih vasi kar dobra. Nekoliko slabši bo le sadni pridelek, kar je razumljivo, saj so zlasti jabolka lani obrodila zelo dobro.
Žal je ponekod toča uničila precej pridelka. Prizadeti so bili zlasti kraji nad Boštanjem, kjer je toča uničila nad 60 odst. vsega pridelka. V Šentjanžu in okolici pa je nedavna toča zelo prizadela vinograde. Saj je celo zavarovalni zavod ocenil na nekaterih posestvih oziroma vinogradih, da je uničeno 80 odst. grozdja.
Zelo dobro pa so kmetovalci očuvali krompdrišča. Ker je v mnogih vaseh občine Sevnica posejanih največ njiv s krompirjem. so kmetje v dveh velikih akcijah proti koloradskemu hrošču poškropili nad 75 odst. vseh njiv.
Prav zavoljo tega pričakujejo, da bo letos krompirja v Sevnici dovolj in ga bo moč precejšnje količine prodati tudi v sosednje industrijske občine. Žal pa ima-io nekateri vinogradniki v občini Sevnica še precej vina, ki ga nikakor ne morejo prodati. Ker pa mislijo, da bo letošnji pridelek mnogo boljši, računajo, da bo letošnje vino fhanj kislo in bolj močno.
•
Poznavalci sevniških razmer sodijo, da so bili z združitvijo treh sevniških zadrug v eno samo zadrugo dani vet pogoji, da le-ta postane važen fdnitelj napredka zadružništva v teh krajih. K sevnlžki zadrugi so a« namreč priključile kmetijska
Prvi občinski praznik v Vidmu-Krškem
(Nadaljevanje s 1. strani) zadruga shematično prikazala obseg raznih dejavnosti na področju kmetijstva, kakor je to zatiranje sadnih škodljivcev, pospeševanje semenske službe itd. Podobno je prikazovala svoje delo KZ Krško in KZ Raka. Na razstavi je sodelovalo tudi zadružno posestvo »Matija Gubec« iz Leskovca. Okusno urejene razstavne prostore so pripravila trgovska podjetja »Potrošnja«, »Grosist in avtotrgovina.
Poseben del razstave je bil posvečen društveni dejavnosti in zgodovini in delovanju umetnikov. Razna prosvetna in druga društva so uredila poseben prostor, kjer so nazorno prikazala svojo dejavnost. V tem prostoru so razstavljala TVD »Partizan«. foto-klub, DPD »Svoboda«, Avto moto društvo, lovsko in ribiško društvo ter klubi mladih umetnikov.
Zelo zanimiv je bil prostor,
Sedaj urejuje zadruga v svoji hiši poslovne prostore, s čimer bodo dani mnogo boljši pogoji za intenzivnejšo delovanje.
Za Dan vstaje je zadruga pri- kjer so bile razstavljene zgodo-redila tekmovanje žanjic, ki je vinske znamenitosti. Znano je,
lepo uspelo, saj so žanjice pokazale znaten napredek v tem delu.
Nekoliko slabše delajo ostale zadruge. Zlasti v Studencu je videti, da članstvo nekoliko upada. Pa tudi pospeševalni od-
da ima mesto Videm-Krško bogato zgodovinsko tradicijo in da sega znana zgodovina območja občine Videm-Krško, daleč pred rimsko dobo. Na razstavi so bile razne izkopanine in predmeti iz predrimske in rimske dobe, iz
seki v drugih zadrugah še niso časov, ko je mesto Krško dobilo
kdo ve kaj napravili. Doba utrjevanja teh odsekov je konč. no pri kraju in bi bilo pričakovati. da bi le začeli z delom.
Vendar upajo, da bodo tudi odseki še letošnjo jesen spoznali, kje bo najbolj potrebno riji-hovo sodelovanje.
*
V Sevnici, zlasti Pa na OZZ so že večkrat razpravljali o potrebi ustanovitve kmetijskih-nadaljevalnih šol v nekaterih kmetijskih občinah našega okraja. Ker bi kmetijske šole lahko nudile mladim ljudem obilo prepotrebnega znanja, je seve čutiti v mnogih spodnjesavskih vaseh mnogo zanimanja za te institucije.
Tudi v Sevnici sodijo, da bi jim taka šola zelo koristila, saj kmetovalci ponekod še krčevito vztrajajo pri starem načinu gospodarjenja, kaT jim kajpada samo škodi. No. vse kaže, da bo letošnjo jesen kmetijska nadaljevalna šola le ustanovljena tudi v Sevnici. Za šolo se je ž® sevniških vasi.
Sola bo bržkone trajala tri leta, vsako leto pa se bo začelo
Zadnje mesece se Je število Slanov SZDL v posameznih vaseh radeške občine kar zadovoljivo povečalo. V tem pogledu je opaziti še posebno lep napredek v Svibnem. kjer Je bilo *c v prvem polletju lanskega leta lc 80 članov, medtem ko Jih Je danes 200. Zasluga, da se jc število včlanjenih ljudi tako dvignilo, imata v tem kraju zlasti tov. Zakošek in tov. Ivanka Nag lav.
Najboljši vaški odbor po Ste-
IZLAKE
Številni kopalci in obiskoval-P priljubljenega turističnega ^aja Izlak venomer bolj obedujejo gradbišče novega kontnega bazena. Sedaj je že moč 'neti in celo ugotoviti, da ba~ ‘Nn vztrajno raste ln da bo re-Nlčno do konca septembra doajen.
Retonska tla so dogradili že rred več dnevi, sedaj pa ureju-oziroma betonirajo vse šti-* strani bazena. Doslej so po-/“ili.že velike količine cemen-1» lri železa. Ker so nekateri de-' ycl v času betoniranja delali v ^trgoma, ie bilo omogočeno sončnih dneh napraviti •ttno več. kot so pričakovali-rečeno, bo bazen do kon-septembra povsem dograjen, /njo bo še urejanje zunanjosti, jjJnovaom izdelave kabin in osta-_ Pripomočkov. To pa bodo
bržkone začeli urejevati šele prihodnjo pomlad. Vsekakor se bodo lahko Zagorjani prihodnjo leto v novem kopalnem bazenu
že kopali.
Kot slišimo, kanijo enega od starih bazenov preurediti v zimskega. Ce bodo to uresniči, bo Zagorje dobilo možnost zimske, ga izživljanja v Izlašld termalni vodi.
vllu članov Je sedaj v Hošeme-žu, kjer Je vključenih v SZDL »8,1 odst., vseh volivcev. Stanje Je zadovoljiv® tudi na Vrhovem in v Dobravi, tega Pa moremo trditi za Dole pri Litiji kjer Je v SZDL le 38,9 odst. volivcev. Da Je v tem kraju tako malo članov, Je pripisati nedelavnosti Izvoljenih funkcionarjev In delno razširjenosti terena.
S kor o vsi vaški odbori SZDL se redno shajajo. Na svojih s«, stanlrih zlasti razpravljajo o kmetijstvu. Takšne debate so bile še posebno živahne v Pod-kumu, kjer so govorili o tem, katere kulture naj bi gojili na svoji zemlji. Mislimo, da bi lahko kmetom v tem pogledu ie v večji meri priskočili na pomoč kmetijske zadruge, ki se ponekod ie vse preTade ukvarjajo le s trgovino, kakor da bi bila ta glavno področje njihovega dela.
Vaški odbori so v zimskih mesecih pripravili tudi nekaj tečajev, ki so Jih bili ljudje zelo veseli	-Jak
zadruga iz Blance, Zabukovja novembra in končala prihodnje- darst^a
mestne pravice, iz obdobja kmečkih uporov, delovanje Valvasorja. Dalmatina kakor tudi predmete iz polpretekle dobe, to je XVIII. stoletja.
Pisano je bilo prikazano ob. dobje NOV. Razstavljene so bile slike prvih krških partizanov, ki so bili leta 1941 ustreljeni. Vse zgodovinske znamenitosti so bile prenesene iz pokrajinskega muzeja v Brežicah.
Na razstavi sp sodelovali tudi umetniki, ki ao delovali ali pa še živijo in delujejo v občini Videm-Krško. Tako je razstavljal znani akademski kipar Vladimir Stoviček. nadalje slikarji Franjo Stiplovšek, Jaro Hilbert, Zoran Didek, Franc Klemenčič in mladi umetnik Jože Ciuha. Sodelovali so tudi umetniki — amaterji.
Svoje izdelke ao nadalje razstavi j ali obrtniki — privatniki.
Razstava je dokazala, da j« v občini Videm-Krško velik gospodarski napredek in da je v njei zelo razvita društvena dejavnost ter je kot taka odraz prizadevnega delovanja in živ. ljenja ljudi v občini. Dokazala je tudi, da bo dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj vseh vej gospo-
in Boštanja. Te zadruge so bile majhne ln niso mogle v celoti opravljati svojega važnega poslanstva. Sedaj ima sovnJška zadruga sorazmerno veliko območje. res pa je tudi, da bo sedaj lahko posvetil« mnogo večjo pozornost tistim vejam kme. tijstva. ki bodo najbolj donosne in ki bodo dajale največ koristi.
ga marca. Ker je ta čas najpri-kladnejši za izobraževanje, in ker kmetje laže pogrešajo svoje sinove pri delu, mislijo, da 1» s časom šola dobila Še več pri-glašancev. Sicer bo težko najti prostore, vendar je ie sedaj jasno, da bo šola nudila mladim kmečkim fantom mnogo drago, oenega znanja, ki ga bodo nuj-
Zadruga Ima sedaj nad 700 čla- no potrebovali pri svojem
nov.
danjem delu.
IZ KOLOVRATA
mmm
RaJmlajši gasilec v Vidmu-Krškcm
Med organizacijami in društvi v prijazni in znam vasici Kolovrat je trenutno najdelavnejle gasilsko društvo. V vrstah gasilcev ja precej mladih ljud , ki si zelo prizadevajo, da bi si v čim kajšem času pridobili veščine gasilskega dela.
Društvo se s^daj pripravlja na vsakoletno praznovanje. Ker gasilska praznovanj« v Kolovratu privabljajo vsako leto ljudi 1* vseh odnotnlh okoliških krajev, se obeta tudi prihodnjo nedeljo lepo slavje. To še zavoljo tega, ker bo društvo letos končno le razvilo svojo zastavo in še s tem uvrstilo med tista društva v občini Zagorje, ld že imajo svoj simbol.
Prireditev bo združena še z drugimi nastopi, in pričakujejo, da jih bodo obiskali tudi gasilci sosednjih okrajev, zlasti iz Zagorja.
Kolovraški gasilci namerava. Jo letos začeti oziroma nadaljevati gradnjo gasilskega doma. Kor imajo že precej časa izgotovljene načrte in tudi deloma pripravljeno gradivo za gradnjo locna, upajo, da bodo s pomočjo
ostalih gasilskih društev ln občine letos lahko vsaj delno dom dogradili.
Sicer pa menijo, da jim je dom nujno potreben, že zaradi tega, ker bi postal središče prosvetnega ln izobraževalnega dela v Kolovratu. Ml Jim vsekakor želimo, da bi svojo zamisel kmalu uresničili.
SENOVO
PODOBA SENOVEGA SE LEPŠA. — Nasproti upravnega poslopja rudnika je bilo lesno skladišče, ki ni le kvarilo Izgled kraja, temveč je bilo tudi v sla. bem stanju. Zadnje čase je rudniška uprava začela • preureditvijo tega skladišča. Tudi pri novi mehanični delavnici podjetja so okusno uredili okolico. Ob avtoparku pa so pričeli z urejanjem malega parka in nasadili prvo drevje.
Tudi pri občinskem domu so pričeli z urejanjem ck> sedaj zanemarjene okolice, kjer nameravajo napraviti lep dostop s terasami, ki jih bodo zasadili s cvetlicami.
ZASAVSKE BODICE
S sprehoda po Brežicah
Brežice so sicer lepo mesto, vendar bežen sprehod po Ulici stare pravde dokazuje zelo pičel napredek. Nekateri prebivalci se resno trudijo za lepši izgled kraja, spet drugi se pa prav malo brigajo za naloge raznih Inšpekcij in za boljši izgled mesta. Tako stoje na tej ulici vozovi. drva, razna nesnaga in navlaka, odprti živinski hlevi in nega sveta, nato pa so se pogo- gnojišča, skratka: ulica Je leglo vorili o delu, nalogah In teža- raznega mrčesa in neprijetni vah posameznih hišnih svetov vonjav. 2e lansko leto je kond-V Trbovljah je vključeno v sl» opozorila posestnika M., da družbeno upravljanje 397 hiš z odstrani kopico sena ob ulici, 2479 stanovanji, ki Jih upravlja vendar je mož tudi letos posta-144 hišnih svetov s približno vil seneno jopico prav na isto 670 člani V svetu stanovanjske mesto, ld predstavlja veliko ne-Skupnosti pa je 62 članov, med varnost za izbruh požara. Samo njimi 10 zastopnikov podjetij. majhen cigaretni ogorek — in Doslej so hišni sveti uprav- nesreča za vso okolico je tu! ljali le s skladom za vzdrževa- Nekoliko dalje sl Je lastnik hiše
_________	__	nje, v katerem	je tudi sklad za	uredil	v	njej	konjski	hlev,	ako-
stopniki posameznih hišnih	sve-	amortizacijo, ki	znaša 60»/« vpla-	ravno	je	v	mestu	velika	stano-
tov izvolili predsednika, pod- čane najemnine Zadnje čase pa vanjska stiska.
.............je bilo slišati že nekaj predlo- Ali v Brežicah res ni mogoče
gov, da bi hišni sveti prevzeli ničesar ukreniti? v samostojno upravljanje tudi sklad za hišno upravo, ki znaša 30*/o vpalačane najemnine.
Iz tega sklada	se plačujejo zavarovalnine za	hiše, dimnikar-
ska dela, izpraznjevanje greznic it<f.
Na tem sestanku so poudarili,
• DRUŽBENO UPRAVLJANJE HIS V TRBOVLJAH. — Pred meseci so tudi v Trbovljah prvič volili stanovanjske svete, ki so prevzeli nase naloge, ki so jih prej imeli lastniki hiš — rudnik, občina in ostali S tem je bilo tudi v stanovanjskih hišah uvedeno družbeno upravljanje ki pomeni spet korak naprej. Pred tedni je bilo prvo zasedanje sveta stanovanjske skupnosti, na katerem so za
predsednika in tajnika ter tri člane ln namestnike poravnal-
VeČ mesecev brez plače
Da razmere v radeškl čevljarski delavnici niso najboljše. Je znano že nekaj časa. Zato tudi ni nič čudnega, Se tamkaj za-
OebeUi roj
da se naj hišni sveti zaradi do- poslen pomočnik po pripovedo-kej majhnih finančnih sred- VIU1ju njegove žene na radeškem
štev lotijo le	b nrvi občinskem sindikalnem svetu
na posameznih hišah. V prvi
vrsti je treba poskrbeti, da se ** od meseca februarja ni pre. popravijo na hišah strehe, žlebi Jel plače, niti otroških doklad, in podobno.	poleg tega pa je moral večkrat
V kraju pa je večje število hiš, nastopiti tudi brezplačen do-na katerih se dela škoda zaradi rudarjenja, Prav bi bilo, da bi	.	.	,
svet stanovanjske skupnosti v Vsekakor Je Jasno, da v tem tem primeru posredoval pri obratu tako ne more Iti več na-rudniški upravi da bi le-ta pri- prej. prav Kot0vo Je za take ne-
spevala določena sredstva za	_______
vzdrževanje prizadetih hiš. urejene razmere odgovoren
Svet stanovanjske skupnosti upravnik, zato se naj le-ta od-ima nalogo, da nadzoruje delo stavi, na njegovo mesto pa po-hišne uprave, koordinira in u , »ovek k, ho onravUal pravilno usmerja delo hišnih ”	. kl 1,0 °pr*TI*“
svetov, medtem ko poravnalni *V°J* dolžnosti v redu in vodil svet rešuje hišne spora,	podjetja v lepše časa.
Stran 6
»7 A S A V S K 1 TEDNIK.
1« AVGUSTA 1956 — St. 34
Na letovanju spoznavajo kraje, kjer so padli njihovi očetje
Motiv s Krke
Kakor vsako leto so tudi letos organizirali letovanje otrok padlih borcev NOV okraja Trbovlje. V vseh povojnih letih je ta mladina letovala v raznih krajih širom po naši slovenski zemlji, vendar še nikoli v tako lepem kraju kot letošnje leto. Letos letujejo otroci naših padlih borcev nad Ljubnem ob Savinji. Tabor stoji na zelo lepem kraju nad Savinjo, od koder je lep razgled na pobočja hribov ki obkrožajo Ljubno in njegovo okolico, saj so se ravno po teh bregovih za časa okupacije gibale naše brigade in napadale sovražnikove postojanke. Taborni prostor obdaja smrekov gozd, v obliki podkve stoji tu 40 šotorov, izven tabora v gozdu pa je urejena kuhinja s skladiščem. Sredi taborišča je jedilnica. ki jo obdajata dva košata oreha, katera nudita preko celega dneva tabornikom senco, ob zgornjem delu pa- je nameščena taborna zastava, v neposredni bližini je tudi prostor za taborni ogenj. Vhod v taborišče
NAJVEČJE TEGOBE NEŠTEUri OBČANOV SEVNICE
„Kako dolgo še?“
bodo naši otroci hodili po znanje v docela nesodobne in slabe prostore in morale učiteljice namesto miz uporabljati deske) se vprašujejo prebivalci Sent Janža, Primoža, Ledin in Studencev — Lastniki hiš, v katerih gostujejo šole, zahtevajo izpraznitev — Zakaj so nekatere
načrte za gradnjo novih šol ovrgli?
simbolično prikazuje, da tu tabori mladina iz trboveljskih revirjev, saj je vhod urejen kot jamski rov. na zgornjem delu rova pa sta nameščeni dve kladivi kot rudarsko znamenje z rudarskim pozdravom »Srečno!«
TU JE TABORILO 2E VEC
SKUPIN
V taborišču nad Ljubnem sta letovali doslej že dve izmeni, zadnja, tretja izmena pa se ob času, ko to pišemo, ravno privaja na taborsko življenje. V tem času je preživelo tu preko i30 otrok padlih borcev iz celotnega trboveljskega okraja. Vsa mladina, ki je prišla na to taborjenje, je bila že takoj ob vhodu očarana nad lepim domom v prosti naravi, kjer je letovala po tri tedne. Prvi dnevi vsake izmene so potekali kakor po vseh podobnih letovanjih, po treh dneh poznanstva pa je tudi mladina zaživela veselo in svobodno taborniško življenje. Užitek je bilo gledati mladino, kako je vsako jutro na žvižg dežurnika prihitela k svoji jutranji telovadbi, kateri je sledilo umivanje in pospravljanje po šotorih. Vsako jutro in zvečer so v taborišču dvigali in
MLADINCI SO SE
SPOZNALi MED SEBOJ
Naši partizanski otroci so na tem letovanju navezali stike in se spoznali z mladino Ljubna in mladino iz Srbije, ki letos letuje v osnovni šoli na Ljubnem. Naši mladinci so odigrali tu z njimi nogometne igre in odbojko. Tri igre so dobili, dve pa izgubili. Najbolj zanimiva je bila nogometna tekma naših pionirjev z mladino iz Ljubnega, ki je bilo razglašeno tudi z lepaki. Tekme se je udeležilo 200 domačih gledalcev, zmagali pa so naši mladinci z 2:1. Zvečer pa so mladinke v taboru ob spuščanju zastave podarile zmagovalcem tablico čokolade. Da so bili obdarjeni te pazljivosti izredno veseli, se razume samo po sebi.— Vsak teden se prirejajo za mlade letovalce redno kino predstave in to posebni jugoslovanski mladinski filmi. Med letovanjem je. bilo organizirano tudi več daljših izletov, tako na primer na Ter, Mozirsko kočo, Vr-banov kot in v Logarsko dolino. Mladina je bila presenečena, ko se je vračala s teh izletov. Najbolj zadovoljna pa je bila z izletom na Vrbanov kot, saj so si
Ge obiščete občino Sevnico, zlasti pa okolištee kmečke vasi, boste presenečeni nad nekaterimi stvarmi. Ljudje imajo sicer ta čas mnogo neodložljivega dela, toda če jih povprašate o tem ali onem, radi za hip odlože grablje ali koso in pokramljajo. In ob pomenkih boste spoznali, da se živo zanimajo za vse, kar je po njihovem mnenju važno v vsakdanjem življenju. Neki očka mi je celo dejal, da staro tako naglo izginja, da se mnogi kar lovijo. Lovijo, je hotel reči, zavoljo tega, ker se poprej mnogo časa sploh niso zmenili za stvari, ki niso bile v zvezi z njihovo zemljo in sploh njihovim načinom življenja.
In ko mi je neki starejši kmet zabrusil v obraz, da ima njegov sin isto pravico do znanja kot oni v mestu, sem spoznal, da se v teh ljudeh v hribih resnično nekaj spreminja in da hočejo nadomestiti tisto, kar so zamudili pred vojno in po vojni.
SOLE, SOLE IN SPET SOLE!
Da! O šolah oziroma prostorih za šole je v nekaterih vaseh občine Sevnica že nekaj let sem največ razpravljanja in ugibanj. Pomenki so v glavnem o tem, ali občina oziroma občinski možje sploh vedo, s kakšnimi težavami se bore vaški učitelji in učiteljice v sevniških vaseh. No, sedaj so se mnogi vaščani docela prepričali, da sicer občinski možje dobro vedo, na kak način se v mnogih vaseh poučuje, ne morejo pa žal trenutno nič pomagati. Vse razprave, vsa ugibanja se ustavljajo ob tistem najvažnejšem: ni denarja, ni sredstev. Seve, če teh ni, potem tu ni kaj napraviti.
Naj povem, kako je s šolami ▼ občini Sevnica. Vseh šol je menda v občini 16 in dva otro-flka vrtca. Dve nižji gimnaziji tmatn sicer večji poslopji, toda ocvnlgko bi morali letos nujno obnoviti, sicer bo začela propadati.
Najslabše je s šolami po vaseh. No, tu prednjači šola v Šentjanžu. Vaščani so mi povedali, da so razredi v treh kmečkih hišah in sploh niso opremljeni Še stranišč v teh hišah ni pravih. Potem so šolski prostori še v hišah v Primožu, Ledini, Tevčah in Pod vrhu.
Zanimivo je, da so n. pr. Sent-janžani pred leti že imeli pripravljen gradbeni material, se pravi, vaščani so darovali potreben les, zbrali ostalo gradivo, načrte pa je oskrbela občina. Načrt so morali, seve, poslati v Ljubljano v odobritev, pa so ga jim zavrnili s pripombami, da ni v njih videti, kje bodo angleška stranišča, skratka, da načrt ni dovolj prilagojen so-
novo gradnjo jel propadati, potem ni čudno, če vaščani hudo zamerijo onim v Ljubljani, ki niti ne vedo, v kakšnih prostorih mora njihov mladež dobivati tisto, kar pripada, kot mi je dejal tisti očanec, otroku na vasi in otroku v mestu.
V nekem razredu v Šentjanžu učiteljica sploh ni imela mize, marveč ji je za to služilo dvoje desk. Omara je bila brez vrat, in še bi lahko naštevali tegobe prebivalcev Primoža, Ledin, Studencev in Tevč. Zanimivo je končno tudi to, da lastniki hiš, v katerih so razredi, zahtevajo, da se sobe izpraznijo, ker pač potrebujejo prostor za svoje družine. To morda ni upravičeno, kajti če bi bilo tako, kot že-
Desetine šotorov stoji v Ljubnem in
mladini
dajejo zavetje zasavski
Sevnlška zadruga urejuje svoje poslovne prostore
dobnim načelom. Kako so sprejeli vaščani to obrazložitev, ni kdo ve kaj težko uganiti. Na sestankih pa so povsem upravičeno ugotovili, da se lahko šola zgradi tudi brez angleških stranišč in gromozanskih oken in podobnih stvari, da pa je najvažnejše končno to, v kakšnih prostorih bodo njihovi otroci sprejemali znanje za življenje. In če pri denemo k temu še ta, da je malone ves material za
lijo hišni lastniki, potem bi se res marali razredi preseliti pod smreke.
Izgleda, da bo vprašanje šol v občini Sevnica tudi še letos ostalo nerešeno. Toda eno je prav gotovo! Ko bodo lahko uredili vsaj najbolj kričeče primere, pa bodo vaščani, zlasti starši otrok in pa seveda tudi učno osobje, lahko vzkliknili: »Zdaj imamo urejeno najnujnejše!«	(v)
rcT'JČO%
N$Kl ^JANIČAR.
spuščali taborno zastavo ob slovesnem petju pionirske himne »Mi smo mladi pionirji...« Dnevno dobivajo otroci pet obrokov hrane, ki je izdatna. Preko dneva se prirejajo v taborišču mladinske igrice, mladi letovalci se pripravljajo za kulturni nastop ob tabornem ognju, saj se tega mladinci najbolj vesele. Dnevni red se spreminja, vendar je glavni namen letovanja teh otrok, da spoznajo življenje, ki so ga preživljali njihovi očetje, ki so žrtvovali svoje življenje za našo svobodo ravno v teh predelih. Mladinci in mladinke so se spoznali z življenjem svojih očetov v narodnoosvobodilni vojni, obiskali razne kraje, kjer so bile srdite borbe z okupatorjem, videli so razne bolnišnice, bunkerje in kraje, kjer so bili štabi brigad in političnih čmiteljev. Na vsakem takem izletu je bil navzoč po eden, včasih tudi po več domačinov — nekdanjih borcev, ki so mladini pripovedovali o dogodkih med vojno. Take pogovore z mladino so imeli borci, domačini tudi v samem taboru. Mladina je na tem letovanju očistila in uredila več grobov padlih borcev, ki so pokopani še danes po gozdovih in travnatih jasah. Po očiščenju grobov so mladi letovalci že naslednji dan odšli z domačinom — borcem, ki jim je opisal življenje in aožinetja partizanov, ki počivajo v teh grobovih. Ganljivo je bilo opazovati te mlade ljudi, kako so ob tem pripovedovanju ihteli in jokali, saj so se spomnili svojih padlih očetov, ki so morali občutiti vso gorje in nasilje okupatorja in naših izdajalcev.
mladinci na njem ogledali kar dve partizanski bolnišnici.
To pisano, skrbno organizira-
no taborno življenje otrok naših padlih borcev v prelepem kraju zgornje Savinjske doline je bilo za mladino močno doživetje. Ko je prišel čas odhoda", je mladina težkega srca zapuščala tabor, tolažila pa je vse zavest, da odhajajo na svoj dom z lepimi in L jgatimi vtisi. Spočiti se bodo v jeseni resno lotili šolskega učenja. Mladinci se vesele, da se bodo prihodnje leto spet sešli na letovanju in morda ravno v tem prelepem kraju.
Omenimo še, da je to letovanje finansiral okrajni odbor ZB NOV Trbovlje. Istočasno se zahvaljujemo krajevnemu odboru ZB Ljubno za veliko pomoč, saj bi brez te pomoči in gostoljubnosti letovanje partizanskih otrok ne bilo tako lepo. Tudi prebivalstvo Ljubna in okolice je bilo gostoljubno z iuišo mladino, kjer koli se je pojavila. Vsa mladina bo odnesla z letovanja na Ljubnem lepe spomine, želja vseh pa je, da se tudi prihodnje leto snidejo v kraju, kjer so letovali letos.
Lojze Sotlar
Rešitev magičnega kvadrata iz 32. številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično): 1. stol, 2. Tisa, 3. osat, 4. lata.
Žreb je prisodil prvo nagrado Francu Mlakarju, učencu 6. razreda osnovne šole, Telče št. 14, pošta Tržišče, drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Janko Korbar, učenec 4. razreda osnov-šole, Marko št. 74, pošta Hrastnik. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam za poslane pravilne rešitve in pozdrave prisrčna zahvala.	Uredništvo
Nov nagradni magični kvadrat za pionirje
Bilo je pred dvanajstimi leti
(Nadaljevanje s 4. strani) s katerimi je s pomočjo prebivalcev obračunalo ljudsko sodišče Ljudstvo Hrastnika je svobodno zadihalo Vsa dejavnost se je usmerila v proizvodnjo in povojno obnovo, na katero smo danes upravičeno ponosni.
V teh dneh, ko obhajamo 12. obletnico formiranja revirskega VDV bataljone in skušamo ovekovečiti spomin vseh tistih, ki so padli po dragah, gozdovih in Klemenih visokih gora za idejo delavskega razreda in svobodo ter vseh pravic svobodnega ljudstva Jugoslavije in sveta nasploh, se s spoštovanjem odkrijemo liku borcev NOV. Bolj ko se odmikamo časom nadčloveških naporov, bliže so nam njihovi obrazi in z večjo jasnostjo se spominjamo in občudujemo vso njihovo požrtvovalnost in napore, ki jih je od nas terjala borba s ciljem, da narodi Jugoslavije dočakajo dan svobodnega udejstvovanja na vseh področjih.
2rtev, ki Jih je terjala naša slavna revolucija in ki so darovale svoje življenje, ne bo na slovesnosti pri Katarini v naši sredini, vendar nam nalagajo, da varujemo njihovo izročilo in čuvamo pridobitve NOV in z vsemi napori nenehno delamo za lepšo stvarnost jutrišnjega dne.
BESEDE (vodoravno in navpično): 1. rastlina — ovijalka; 2. žensko ime; 3. zavetišče (tujka)s 4. izraz za izgubo pri tehtanju in merjenju blaga (tujka).
GRKE:	AAAA, II, KK, LLLL.
O, S, ZZ.
Pravilno rešitev nam prine«-te ali pa pošljite po pošti nedelje, 26. avgusta opoldne. Z* dva rešitelja magičnega kvadrata imamo pripravljeni V° odločitvi žreba po 1 knji***0 darilo.
Pri odgovoru ne pozabite h?" vesti poleg svojega imena *•* priimka razred šole, ki ste*” letos obiskovali, nadalje in kraj, kjer ste doma.
Uredništvo.
UU*štAšMššm*AŠŠ*
DOPISUJTA
v ,Mi feiif
61
Kmetom Je že huda pred'a. ko jim priskoči na pomoč, sicer majhen, vendar huj pomočnik. Janičar je na lipi dregnil z nego v duplo, kjer so gnezdili sršeni. Lc-ti naglo prihrume in Jeli so pikati Turke pod dreveiora. To videti, raste kmetom srce in Turki, ki so se Imeli braniti zoper orožje kmečko in razdražene sršene, morali so se umakniti pred jezno živaljo.
62
Mrak se je le spustil na deželo ln Turki ■* utaborc na griču pred cerkvijo.
Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Povsod so gorele lesene kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi gasila, kajti pobegnil Je vsak ali v hosto, ali v kamnit) grr.d ali v utrjeno cerkev, da si ohrani golo življenje.
63
Peter Je bil pobegnil v hosto, Najrajši M prišel domov na svoj trdni grad. Ali slabo ,1e poznal svojo deželo, pravega pota do svojega grada ni vedel po gozdu, po planem pa n| bilo mogoče zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel kod hodi In. ko se je zmračilo, bil Je Peter, spehan In shojen, ne d?l"* -6 tam, kjer je zavil proti svojemu domu.
64	ni|g
Sredi boste Je »tala lesena hiša In mlin- je Je bila zaprta, kolesa pri mlinu zavrta, v* bilo zapuščeno, vse tiho.
Tu sem pride Peter ve* zdelan In »« ,re« v kup listja, ki ga Je pustit mlinar pod škom. Zares slabo prenočite gespodu v “joče* ali nevarnost In nesreča zravnata vr"r ^ med kmetom ln plemenitašem.