jftev. Z45.
O Ljubljani,«soboto, dne 24. oRtnbra 1908.
Velja po polti:
■a celo leto naprej K 26'— ■a pol leta „ „ 13'— sa četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2'20
V upravnlltvu:
sa celo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20
e
ietrt leta „ „ 5.60 » 1.90
«n mesec
Za poSIIJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Itev. 10 h.
SLOVENEC
LCtO XXXVI.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm):
• • • ■
• • • ■
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta } 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Uredništvo l< v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod Čez — dvorilče nad tiskarno). — Rokopisi se ■p vračajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Itev, 74°
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
3T- Današnja številka obsega 16 strani.
Slovenska trgovska šola.
Z napredkom kmetijstva in obrti v naši deželi in sploh na Slovenskem je postajala potreba po strokovno izobraženih trgovcih vedno večja. Saj trgovec posreduje kmetu in obrtniku prodajo pridelkov in izdelkov in tnu s tem donaša blagostanja. Potreba je tem večja, ker nastajajo zavodi, ki bi rabili strokovno izvežbanega trgovskega osobja, kakoršnega ni. Posledica je bila, da se je začelo misliti na ustanovitev trgovske šole.
Tedaj je nastalo vprašanje, ali naj se osnuje trg. akademija ali le nižja trgovska šola. Odločila je misel, da imej trgovska šola en sam namen: služiti narodnemu gospodarstvu in vzgojiti praktičnih trgovcev. Vse drugo mora odpasti in popolnoma napačno bi bilo misliti, da naj ta šola razbremeni gimnazije ali celo vzgaja mladino za enoletno prostovoljstvo. Zato še danes nimamo trgovske akademije, za kai tero se je odločil deželni zbor kranjski leta 1901, za katero pa pač ni bilo prave notranje potrebe. Absolventi trgovske akademije bi se namreč le v najmanjši meri posvetili trgovstvu, po veliki večini bi si izbirali stanove, ki zanje vzgajajo gimnazije in realke. Deželni zbor je torej v seji dne 28. marca 1908 poleg volivne preos-nove za kranjski deželni zbor obravnaval le eno samo točko in soglasno Sklenil:
Ustanovi se v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola s pripravljalnim, oziroma špecijalnimi tečaji.
Od takrat je šla stvar svojo pot in v kratkem bomo imeli po zaslugi S. L. S. slovensko trgovsko šolo. Sestojala bo iz dvorazrednice s pripravljalnim razredom in iz zadružne šole. Seveda ni izključeno, da se tem oddelkom pozneje priklopijo še drugi, kakor n. pr. trgovska nadaljevalna šola za vajence in tudi za učenke, različni špecijalni tečaji i. dr.
Sola mora vzgojiti že obstoječim podjetjem trgovsko naobraženega osobja, da bodo mogla svoj delokrog širiti in posredovati pri kupčiji s tujimi kraji, vzgojiti pa mora tudi ono osobje, ki naj organizira naše domače producente in konsumente. Imeti mora torej dva oddelka: trgovsko dvorazrednico in le pol leta trajajočo za-
družno šolo, ki jo naj obiskujejo kmečki sinovi v zimskem času, ko poljsko delo poneha.
S tem so dani predpogoji za vsprejem učencev. Na dvorazrednico se bodo vspre-jemali samo učenci s precejšnjo splošno izobrazbo, da se bodo potem tekom dveh jet učili zlasti strokovnih predmetov; učencem pa, ki bi ne imeli te izobrazbe, bo odprt pripravljalni razred, da v njem pokažejo svoje zmožnosti in se pripravijo za trgovsko šolo. Na zadružno šolo se bodo nasprotno vsprejemali učenci s primeroma nižjo predizobrazbo — zahtevalo se bo le dovršeno ljudsko šolo—ki pa bodo morali biti sicer zrelejši, najmanj 16 let stari, ker le taki bodo razumevali, na kakšno življensko podlago da se pripravljajo.
Za letos se otvorita z novembrom tega leta pripravljalni razred in zadružna šola, letnika trgovske dvorazrednice pa zaporedno leta 1909 in 1910. Učni predmeti v pripravljalnem razredu bodo splošnega značaja: verouk, slovenski jezik, nemški jezik, računstvo, geometrija, zem-ljepisje, naravoslovje, lepopisje kot obvezni ter italijanski jezik in telovadba kot neobvezna predmeta. Na zadružni šoli se bodo pa poučevali sledeči predmeti: Slovenski jezik, zadružništvo (zgodovina in ustroj), zadružno pravo, računstvo, zadružno knjigovodstvo, zadružno vodstvo (vodstvo in uprava: 1. hranilnic in posojilnic, 2. pridobitnih in konsumnih zadrug), zemljepisje v zvezi z blagoznanstvom, promet in neobvezna telovadba.
Stroške za vzdrževanje zavoda bode-ta pokrivale razun različnih korporacij s prispevki država in dežela. Naučno ministrstvo je že obljubilo slovensko trgovsko šolo podpirati tudi materijelno, občina ljub-ijanska je obljubila prispevek letnih 1000 K in ravno tako trgovska in obrtniška zbornica do 1000 K. S precejšnjim zneskom bodo prispevali tudi učenci sami; za sedaj je določeno, da znašaj šolnina na trgovski dvorazrednici 100 K in v pripravljalnem razredu 50 K. Pouk na zadružni šoli bo brezplačen in tudi na trgovski šoli bo pristojna oblast lahko oprostila plačevanja šolnine. Če bi se trgovski šoli priklopil še kak oddelek, bi morala nositi večino stroškov korporacija, ki je povzročila njegovo ustanovitev.
Šolo bo upravljal poseben kuratorij, sestavljen iz odposlancev vlade, dežele,
ljubljanske občine, gremija trgovcev, trgovske in obrtniške zbornice ter zadružne zyeze. Kuratorij se pa ne more toliko časa sestaviti, da bo o njej in o ureditvi trgovske šole sploh definitivno sklepal deželni zbor. Do takrat je prevzel posle ku-ratorija deželni odbor kranjski, ki je s tem omogočil otvoritev šole.
Tako smo s slovensko trgovsko šolo storili korak naprej, ki bo prinesel novega svežega življenja v naše narodno gospodarstvo. Ne samo odbijati moramo napade in naval tujcev, ampak zidati moramo tudi doma. Le če bomo gospodarsko trdni, le tedaj bo Slovenec sam svoj gospod na svoji zemlji.
Nemška nevarnost na Jesenicah.
Z Jesenic se nam piše:
Zadnja občinska seja je bila na Jesenicah meseca septembra. Pristaši S. L. S. se prvič niso udeležili seje. S svojo odsotnostjo lahko preprečijo vsako sejo, toliko jih je v občinskem odboru. Svojo odsotnost pri zadnji seji so opravičili z izjavo, ki so jo izročili najstarejšemu odborniku in zahtevali, da se dene v zapisnik. Stvar je taka:
Občinski gereni je odrekel kranjski obrtni družbi in c. kr. državni železnici pravico biti v odboru jeseniškem kot vi-rilista, ker morejo biti odborniki le fizične, ne pa tudi juridične osebe. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je takoj razveljavilo sklep občinskega gerentstva in zauka-zalo najstarejšemu odborniku, da mora klicati k sejam kranjsko obrtno družbo in c. kr. državno železnico, sicer da bodo vse seje neveljavne. Obenem je odločilo, da morebitni priziv zoper ta odlok nima odložilne moči, ker da je že c. kr. ministrstvo za notranje zadeve razsodilo, da imata kranjska obrtna družba in c. kr. državna železnica pravico virilistov v jeseniškem občinskem odboru.
Zoper ta dvojen odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici se je vložil priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani še meseca julija tega leta. Odloki prve instance niso takoj pravomočni, marveč postanejo pravomočni šele po zavrnitvi priziva od
LISTEK.
Zavržena.
(Francoski spisal F. Coppče. Preložil Da-nimir.)
Kako grd novemberski večer! Pli-nove svetilke odsevajo v blatu. Po tlaku se vleče nesrečen človek, mladenič jedva kakih dvajset let, zaletavajoč se včasih ob mimoidoče, včasih ob že zaprte prodajalne. Ljudje se ogledujejo s porogljivim nasmehom okrog usten kot bi hoteli reči: »Aha, ta je pa preglobko pogledal danes v kozarec!«
V resnici pa sta ga izmučila glad in utrujenost.
Že v zgodnji mladosti se je čutil Leo Bernis — tako se je zval nesrečni mladenič — poklicanega za literarno delovanje. V deškem seminarju domačega mesta, kjer so ga kot osirotelega otroka dobrih staršev sprejeli iz milosti in usmiljenja, se je naučil nekaj latinščine in grščine, toda bil je precej zanikaren in malopriden dečko, ki pa je navzlic temu večkrat presenetil svoje učitelje in prekosil svoje tovariše z izvanrednimi uspehi.
šteti dat peloponeške vojske, ki so tako neobhodno potrebna za vsakdanje življenje. Toda sivi svečenik — sicer izboren humanist in naiven kakor otrok — pri ko-jem je Leo dovršil retoriko, ga je pri slu-vesu objel in mu dal svoj blagoslov, zatrjujoč mu, da ga čaka v življenju sijajna literarna prihodnost. Mladenič je namreč zaupal temu dobrohotnemu učitelju zvezek, kamor je bil izlil svoja prva poetična čuvstva, nežne pesmi aprilove, sveže kakor mandeljnovo cvetje.
Jedva je bil Leo prost šolskih spon, i je hitel v Pariš ter živel tamkaj kakor toliko drugih ob idealih, nadah in ob slabi | hrani.
Kakor navadno, je nesel tudi Leo svoj rokopis najpoprej k slavnemu založniku. Po dveh mesecih je prejel pismo, v katerem je kritik, nastavljen pri tvrdki njego- j vega založnika nad vse hvalil delo mladega pesnika ter mu svetoval, naj je objavi, seveda prvokrat na svoje, pisateljeve stroške.
Leo jc bil pri tem podjetju še precej na dobrem, ker sc mu je njegova knjižica dobro ocenila in tudi mnogo čitala. Toda navzlic temu ni prišel za korak naprej. Njegova edina življenjska opora je bilo nekaj slabo plačanih ur in duhamornih pi-sarij, in tako je moral, predno je mogel upati na lepšo izdajo svoje knjige, okrašene z rožicami in visečimi vinjetami, naj-
poprej skrbeti za svoj vsakdanji kruh, ki je bil, kakor smo že omenili, jako pičel in trd. Kljub temu pa je živel naš pesnik plemenito in idealno življenje.
Kdo izmed vas pisateljev, zdaj slavnih in vsepovsodi spoštovanih, bi mogel z mirno vestjo trditi, da si ni želel nikoli več nazaj v ono dobo, ko ni slišal več kot dva srebrnjaka žvenkljati v žepu, ko pa je vsaka njegova misel, vse njegovo hrepenenje veljalo edinole čisti, nesebični umetnosti ?
Ko bi le beda ne bila zasledovala tako neusmiljeno in kruto mladega Leona!
Čez nekaj časa tudi poučevanja in drugih pismenih del ni mogel več dobiti. Zavod, v katerem je za slabo hrano in stanovanje učil, je prišel nekega dne na kant. Takrat je bil tri dni brez strehe, čez noč je zlezel v prazne prostore še nedozida-nega poslopja.
Tistega mrzlega, mračnega novent-berskega večera, ko se je zibal po ulicah semintja, že dolgih štirinajst ur ni nič jedel.
V žepu ni bilo ne vinarja več! Za prihodnjo noč je po naključju imel dobiti prenočišče. Nek tovariš, ki je bil ravno tako reven kakor on in je tudi od jutra naprej iskal kakega opravila, mu je ponudil svoje uborno ležišče. Toda ta njegov tovariš je stanoval jako daleč, prav čisto gor pri Butte Montmartre, in Leo, ki je prebil ve-
zadnje instance. In c. kr. ministrstvo za notranje zadeve tudi nikdar ni razsodilo, da imata kranjska obrtna družba in c. kr. državna železnica pravico, poslati virili-sta v jeseniški občinski odbor.
Res je neki občinski odbornik pri c. kr. ministrstvu za notranje stvari z enako pritožbo propadel, toda ministrstvo je le razsodilo, da dotični odbornik ni imel pravice pritožiti se, ker se ne žali nobeno zasebno pravo, če je kdo virilist v odboru, ni pa nič razsodilo, ali imata kranjska obrtna družba in c. kr. državna železnica virilistovsko pravico v jeseniškem občinskem odboru. Na to razsodbo c. kr. ministrstva za notranje zadeve se je sklicevalo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici in reklo, da se je s to razsodbo priznala kranjski industrijski družbi in c. kr. državni železnici pravica virilistov v jeseniškem občinskem odboru.
Ker do zadnje volitvene seje c. kr. deželna vlada ni dala nobenega odgovora, na pritožbo zoper odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, podali so odborniki, ki so pristaši S. L. S., izjavo, da bi bila neveljavna vsaka seja, pri kateri bi se upoštevala glasova kranjske obrtne družbe in c. kr. državne železnice, dokler ne postane odlok c. kr. okrajnega glavarstva pravomočen, zato k neveljavnim sejam ne bodo hodili, ker nimajo za to ne časa ne volje.
Preteklo je od takrat že zopet več kot en mesec, preteklo že več kot tri mesece, kar se je vložil priziv na c. kr. deželno vlado. Še danes ni nobene rešitve, in zato se ne more vršiti volitev občinskega starešinstva.
Občinski gerent vodi občinske posle v splošno zadovoljnost, če izvzamemo nekaj oseb, ki ne morejo gerenta iz osebnih ozirov, stvarnih razlogov itak ne morejo imeti zoper njega. Toda nikar naj prizadeti krogi ne mislijo, če so jeseniški Slovenci tako potrpežljivi, da spe. O nc, z bistrim očesom zasledujejo razvoj nemške politike na Jesenicah. O pravem času so opozorili slovensko javnost na nevarnost, ki preti Jesenicam od narodnega nasprotnika. Zastopniki slovenskega naroda vedo sedaj, kaj jim je storiti.
čer v knjižnici Sainte Genevičve, bi moral hoditi še najmanj poldrugo uro, predno b>' se s praznim želodcem mogel vleči na trdem kanapeju, ki mu ga je odstopil dobri tovariš. Nesrečni mladenič se je čutil nezmožnega za tako dolgo pot, kajti noge ga niso hotele več nositi. V želodcu mu jc krulilo in žile na čelu so bile kakor kladivo . . . Malo, da ni obupal.
V tem hipu zasliši ob oglu nekaj kakor hreščeč, toda vendar prijazen ženski glas; prav tik ob njem je klicalo: »Lepi mladenič, ali me nečeš obiskati?«
Mehanično je pogledal žensko. Bila je velika rjavolaska, ne več mlada, morda ji je bilo kakih trideset let. Glavo je imela nepokrito, oblečena je bila s temnim krilom in s črno pelerino. Izgledala je kakor hi bila iz predmestja, kakor žena delavca. Samo »pobarvane« oči in »pobeljena« lica so izdajala sumljivi značaj te osebe.
Srce mladega pesnika je bilo še nepokvarjeno. Razven vil in princezinj svojih mladeniških sanj še ni ljubil doslej nobenega ženskega bitja. Zato ga je napolnil pogled na to žensko naravnost z ostu-dom. Hotel je bežati. Toda njegove moči so ga zapustile. Ze črez nekaj korakov se je moral nasloniti ob zid.
»No, kaj pa ti je, moj ljubček? . . i Najbrže si pogledal pregloboko v kozarček, kaj ? . . .«
Odjouor delegata dr. Korošca vojnemu ministru Slede na ijuDljansKe dogodke.
V	vojnem odseku avstrijske delegacije se je vojni minister baron Schonaich veliko bavil z izvajanji slovenskega delegata dr. Korošca. Takoj se je oglasil dr. Korošec zopet k besedi, da mu odgovarja. Navajal je iz are Pittreich, kako se je vojna uprava slabotno zadržala nasproti se-paracijskim težnjam Madžarov, kako je ministrov naslov sam naredil na mažarsko željo metamorfozo itd., kar vse dokazuje, da jc govornik z vso upravičenostjo očital vojni upravi slabotnost nasproti Madžarom.
Minister je povedal, da pri skušnji slovenskih prostovoljcev ni padlo nad 50% aspirantov inf. reg. št. 27, ampak samo 33 odstotkov. Govornik je mnenja, da se je tudi ta odstotek previsok in da je nujno potrebna natančna preiskava v tej zadevi.
Z izvajanji vojnega ministra se govornik nikakor ne more zadovoljiti. Poročilo, koje je podal vojni minister, js tako sestavljeno, kakor da bi vsi demonstracijski dogodki, ki so se morda dogodili usodepolnega večera po celi Ljubljani na različnih mestih, se zvršili pred Mayerje-viin oddelkom ter vplivali na Mayerja in njegove ljudi. Gotovo je, da na prostoru, kjer se je izvršilo kriprelivanje, iz oken nihče ni kamenja metal in Mayerjevemu oddelku nihče z revolverjem grozil. Minister je priznal, da so vojaki streljali brez povelja in je imenoval to pogrešek. V navadnem življenju se imenuje tak pogrešek, ako kdo na druge strelja, ne da bi bil opravičen, zločin. Vojni minister ni našel nobene besede za pogrešek Mayerja samega, zato govornik ministrovega odgovora ne sprejme na znanje in izjavi, da bodo njegovi somišljeniki v tej zadevi še storili druge korake.
Deleči dr. Korošec o mornarici.
V	vojnem odseku avstrijske delegacije je dr. Korošec glede na izvajanja grofa Montecuccoli o naši mornarici izjavi! sledeče:
Slovenci in Hrvati z največjim zanimanjem zasledujemo razvoj avstrijske mornarice, ne samo, ker ji je izročeno varstvo slovanske obali, atnpak ker toliko slovensko-hrvaške mladine zadosti v mornarici svoji vojaški dolžnosti. V obče smo s sedanjim duhom mornariške uprave zadovoljni.
V	imenu antialkoholikov izraža željo, da bi se večkrat za moštvo prirejala predavanja v smislu antialkoholnega gibanja. Seveda se mora gledati na to, da predavatelj ne bodo navdušeni alkoholiki.
Za vzgojo mladinskega naraščaja pri mornarici naj sc bolj gleda na moraličtie sposobnosti v to svrho komandiranih podčastnikov, da ne bode v tem oziru nobenih pritožb.
Za duševno izobrazbo moštva bo tic-ba bolj skrbeti s knjigami in časniki, da se odvrača od kantine. V verskem oziru zahteva, da se naj proti udeležbi službe božje ne delajo nobene ovire, razven kakor jih zahteva služba. Da se moštvo udele-
žuje le po deputacijah službe božje, ui korektno.
Na ladjah, ki se mudijo na Kitajskem v varstvo naših tamošnjih interesov, se naj redno ukrca tudi mornariški duhovnik. Ladje ostanejo po dve leti na Kitajskem in ves ta čas jih le parkrat obišče kak francoski misijonar, ki le malokdaj zna tudi kateri jezik našega moštva.
Nazadnje vpraša, koliko delavcev italijanskega državljanstva je še pri mornarici.
Izpred sodišča.
Nemški Inženir, sin c. kr. nadinženirja, obsojen zaradi krive prisege.
(Konec.)
Po zaslišavanju prič sta stavila tako zagovornik dr. Ambrositsch kakor tudi zastopnik zasebnega udeleženca dr. Leskovar več predlogov glede na zaslišanje daljnih prič, kakor tudi, naj se prečitajo razni spisi iz civilnopravnih pravd in še nekaj prič. Sodišče je sklenilo, da odkloni vse predloge in je odgodilo razpravo na popoldne ob štirih.
Popoldne ni bil navzoč obtoženi inženir Kirchschlager, ker je, kakor izjavi njegov zagovornik, obolel. Razprava se nadaljuje. Zagovornik predlaga, naj se obtoženec preišče po zdravnikih glede na to, če ga ne zapušča spomin. Obtoženec ie zelo nervozen. Tudi njegova mati je nervozna. Nadalje je bolehal obtoženec večkrat na spolnih boleznih. Vse to je neugodno vplivalo na njegov spomin in je lahko pozabil, da se je vozil v čolnu čez Savo.
Sodišče je odklonilo zagovornikov predlog na preiskavo Kirchschlagerjeve-ga duševnega stanja. Njegova mati ni izpovedala, da bi bil sin nervozen. Izpovedal je sam, da bi se bil moral spominjati če se je vozil čez Savo.
Nato govore dr. Pajnič, dr. Leskovar in dr. Ambrositsch, nakar se posvetuje senat o obsodbi.
Senatov predsednik višji deželni sodni svetnik Pole razglasi razsodbo, da je inženir Karo) Kirchschlager kriv hudodelstva goljufije, storjenega po krivem pričevanju, v pravdi, ki je tekla med Francetom Grebene proti c. kr. nadinženirju Kirchschlagerju, da se ni nikdar sam vozil čez Savo. Po pričah se je danes dokazalo, da se je obtoženec vozil čez Savo. Dokazano je, da je obtoženec vedoma krivo pričal in se obsodi v trimesečno težko ječo, poostreno s postom in s trdim ležiščem vsakih štirinajst dni.
Cesarja žalil. Emil Oto Sternitzky, tkalec, iz Klingentala na Saksonskem doma, je bil dne 17. avgusta 1.1. pri okrajnem sodišču na Vranskem zaradi vlačuganja in beračenja na en mesec zapora obsojen. Dne 26. avgusta t. 1. je pa obdolženec s kazensko obleko vred iz zapora pobegnil in se po Kranjskem in Štajerskem potepal. Dne 28 .avgusta ga je orožnik v vipavskem okraju zasačil in ga aretoval. Pri aretaciji se je jako razžaljivo izrazil o cesarjevi osebi. Za kazen se mu je prisodilo 13 mesecev težke ječe. Po prestani kazni se bode iztiral iz Avstro-Ogrske.
Nepoboljšljiv tat. Delavec Andrej Kovač je sedel že petkrat zaradi tatvine. Dne 5. aprila t. 1., ko je šel posestnik Martin Jančar iz Vrhpolja z ženo k jutranji maši in zaklenil hišo, v kateri je spal mali otro-čiček, vlomil je Kovač v hišo in izmaknil 11 K gotovine in nekaj obleke ter napravil 33 K škode. Pobral je pa tudi iz nabiralnikov pri kapelicah v Zaborštu in v Dolu nekaj drobiža. Jančar je takoj, ko se je vrnil iz cerkve, zapazil tatvino. Kovač vse trdovratno taji, a to mu vse nič ne pomaga, ker bo zopet sedel 13 mesecev v težki ječi.
ZA VOLITEV PREDSEDNIKA V SEVERNI AMERIKI.
Iz Nevv Yorka poročajo: Glasom poročila republikanskega centralnega odbora je 270 od vseh volivnih mož Severne Amerike vpisalo svoje glasove za Tafta; s tem bi bila izvolitev Taftova zagotovljena.
Tržne razmere u Lludijanl 1.1901
Posnetek poročila začasnega tržnega nadzornika g. A. Semena v občinski seji dne 16. septembra 1908.
1. Meso. Za aprovizacijo mesta je v splošnem oziru in zlasti, kar se tiče nie--sa, preskrbljeno precej dobro. Mesa je na razpolago vedno dovolj in se je giede prometa z mesom in mesnimi izdelki gledalo v prvi vrsti na to, da se v Ljubljani razpe-čava le praviloma v mestni klavnici ogle-dano meso. V tem oziru so se pokorili vsi mesarji z edino izjemo enega mesarja, ki je uvažal v Št. Vidu ogledano meso. S kazenskim postopanjem pa se je toliko doseglo, da se bo naveličal plačevati občutne globe ter dajal ogledati in zaklati vso živino v mestni klavnici. Nekaterim mesarjem je bilo dovoljeno prodajati goveje meso na stojnicah ob zidu Mahrove hiše, kar pride v prvi vrsti v prid revnejšim slojem občinstva. Mestni magistrat je tudi odredil, da so imeli vsi mesarji in klavci brez razlike v svojih mesnicah, oziroma na stojnicah na vidnem mestu označene cene mesa vsake vrste po kakovosti in množini. V to svrho so dobili proti določeni odškodnini vsi mesarji enaki črne tablice, na katerih morajo biti vedno s kredo zabeležene in vidno razobešene cene za vse vrste mesa. Tržni organi pazijo strogo na natančno izvršitev ter odredbe in se v tem oziru redno mesnice in stojnice nadzorujejo. Direktnih pritožb v tem oziru ni bilo in so se mali nedostatki odpravili navadno mirnim potom tako, da se je le v redkih slučajih postopalo kazensko proti ovajencem. — Mestna živinozdravnika ogledujeta poleg tržnih organov redno po dvakrat ali trikrat na teden mesa glede svežosti in kakovosti. Da se to ogledovanje strogo izvršuje, priča dejstvo, da so tržni organi v več slučajih konfiskovali večje množine sumljivega mesa, oziroma mesnih izdelkov, tako 11. pr. Francetu Bašču iz Sela kar naenkrat 60 klobas. Dotični ovajenci izročali so se pristojnemu c. kr. sodišču, kjer so bili obsojeni na občutne kazni, nekateri do treh mesecev zapora. Razun teh slučajev se pa mora povdarjati, da je kakovost mesa, ki se prodaja v Ljubljani, v
obče dobra. Poleg tedenskih izkazov v klavnici zaklane živine, ki se redno raz. glaša vsak teden, ima tudi mestna klav-niča nalogo perijodično razglašati po ljub. ljanskih dnevnikih tržne cene žive govedi, ki se prodaja na sejmišču.
Skupno z mestnim fizikatom pregledala se je tudi od časa do časa mestna ledenica in se je skrbelo za to, da se meso i ondi shranjuje na snažen način, v kolikor j je to v tej povsem zastareli ledenici mogoče. Raznim nedostatkom se bode moglo odpomoči šele tedaj, ako se zgradi — kakor se je to že opetovano povdarjalo pod nameravano tržnico moderno opremljena hladilnica. Tudi pri revizijah mesnic po zasebnih hišah se je v prvi vrsti gledalo na to, da se povsod pazi na največjo snažnost in so se eventualni nedostatki odstranjevali kratkim potom. Meso mesni izdelki, zlasti prekajeno ineso in različne klobase, kar jih prinaša kmetsko prebivalstvo na tržne dni v mesto na trg, so se osobito skrbno nadzirali in v ope-tovanih slučajih se je zaplenilo manjše ali večje kvatitete nevžitnega ali skrajno neokusnega mesa in klobas. Sploh pa se v zadnjem času opaža, da se prekajenega mesa in klobas s kmetov prav malo, skoraj prav nič več ne uvaža in donaša na trg, ker je ravno tozadevno strogo nadziranje in uspeh kazenskih preiskav prestrašil in pregnal s trga prodajalce takih pokvarjenih živil.
2. C e n e m e s a. Kar se tiče regulacije cen mesa, postalo je ravno to vprašanje lansko leto posebno pereče. Pojavile so se namreč nmogobrojne ter opravičene zahteve občinstva, oziroma konsumentov da se pri neznosni in neutemeljeni draginji vseh vrst mesa in pri notorično nizki ceni živine doseže primerno znižanje cen tega vsakdanjega hranila. V tem pogledu si jc mestni magistrat prizadeval vse storiti, kar je v njegovi moči. Tudi draginjski odsek občinskega sveta pečal se je s tem vprašanjem iu je razmotrival razne korake in sredstva, ki bi pospeševala zaželjeno regulacijo cen mesa. Da se zadeva spravi v lir, obrnil se je mestni magistrat do mesarske zadruge kot poklicanega faktorja ter jo s pozivi opozarjal na dano obljubo, da takoj, ko pade cena živine, mesarji zopet znižajo cene mesa. Ker se je v poslednjem času v istiiii zlasti cena goveji živini prav izdatno znižala, k čemur so gotovo pripomogli od mestne občine nanovo uvedeni tedenski živinski sejmi, pričakovalo se je uresničenje dane obljube v primerni meri. da se pomiri z vso pravico razburjena javnost. Temu pozivu je ustregla mesarska zadruga v toliko, da je mestnemu magistratu naznanila, da bodo zadružni mesarji od 1. januarja 1907 naprej znižali cene govejemu mesu za 8 vinarjev pri kilogramu. Pri teh znižanih cenah govejega mesa je vstalo do danes, dočim se klavci ustavljajo vsakemu znižanju. Dasi so mesarji cene govejemu mesu znižali le nekoliko, pokazali so vendar s tem vsaj nekaj dobre volje, le klavci še ne. Da z ozirom na znatno znižane cene živine tudi tukajšnji klavci primerno znižajo cene prašičjemu in telečjemu mesu, je pozval mestni magistrat še enkrat odločno mesarsko zadrugo, da resno in nujno uredi cene v vsestransko zadovoljnost. Obenem se je za-
Zena mu je sledila ter ga tudi dohitela. Ze je prišla čisto blizu njega ter zrla vanj z drznim nasmehom.
Polotila se ga je skoro omotica; na čelu so se pojavile mrzle kapljice pota.
»Pustite me!« je zamrmral.
Zdaj pa se je obraz žene naenkrat čisto izpremenil. Nekaj kakor usmiljenost in dobrota ste se prikazali na njem.
»Ali si bolan?«
Ubogemu, trpečemu otroku je zmanjkalo moči in poguma, da bi se ubranil vsiljivke. Zamežal je ter zastokal: »Od danes zjutraj nisem več kaj jedel . . . Lačen sern! . . .«
Ni več vedel, kaj se je z njim zgodilo. Zena ga je prijela trdno za roko, potisnila na nek hodnik, odprla vrata ter ga vlekla v neko sobo v parterju. Bila jc to siromašna izba, z rdeče pobarvano posteljo in s pletenimi stoli. Na okrogli mizici je gorela v bakrenem svetilniku sveča.
Premagan od bede in sramežljivosti se je zvrnil Leo na stol, pokril si lici z obema rokama in jokal tako bridko, da bi se bilo še kamenje omehčalo.
Tudi ženo je to zabolelo globoko v srce, in dočim je odpirala omarico, da bi poiskala v njej kaj za prigrizniti, sta se ji ukrali dve debeli solzi v očeh in spolzeli po njenem pobarvanem licu. Kmalu nato je postavila pred svojega gosta hleb kruha, steklenico vina in velik kos telečje pečenke.
Branil se je s solzami v očeh ter jec-lial: »Hvala!... Hvala!...« Zato mu je nekam spoštljivo dejala: »Ne mučite se
preveč z govorjenjem, vzemite najpoprej, da si potolažite glad.« Tokrat ga ni več tikala.
In ko se je nato s hlastnimi rokami poprijel jedi, ga ona ni hotela motiti ter se odstranila. Pokleknila je pred ognjišče ter brskala po ognju semintja, kakor bi hotela nekaj iskati. Pred sč pa je ves čas šepetala: »Ubogi mladenič!... Ubogi mladenič! . . .«
Nato sc je vendarle vrnila k njemu, boječ se, da se morda v svoji preveliki skromnosti ne bi bil dosti poslužil; priložila inu je še mesa na krožnik ter mu nalila polno kupico vina, prav kakor bi mati postregla otroku.
Potem pa je naenkrat rekla: »Kako sem vendar neumna! Ako se naj jed dobro prebavi, je treba použiti tudi kai toplega ... Malo kave, kajne? ...«
Zopet se je podala k ognjišču, in dočim je imela kavo, jo je on jel natančneje opazovati.
Bila jc ženska nižjega sloja, vzvenela ter obrabljena, s težkimi kretnjami in z okornimi delavskimi rokami. V prejšnjih časih, ko ste ji cvcteli še mladost in lepota, je morebiti živela v boljših razmerah. Zdaj pa je bila starikava žena, precej debela, s trojno brado in s sivimi lasmi ob sencih.
Leo Bernis pa, ki je imel v istini globoko čutečo pesniško dušo — pozneje je postal slaven pesnik*) — jo je opazoval z
*) Nekateri mislijo, da je to Fr. Cop-pee sam. Rodil se je v Parizu 26. ianuarja 1842., umrl je 24. majnika 1908.
ganljivim in hvaležnim srcem, in ko mu je nalila kavo in tudi sama malo pila, »da bi mu delala družbo«, tedaj jo je vprašal po njenem imenu.
Ni odgovorila takoj. S prekrižanimi rokami in nekam boječe je stala onstran mize, kakor bi o nečem premišljevala, ter končno dejala: »Čemu to? . . . Med žensko, kot sem jaz, in med nežnim mladini gospodom, kakor ste vi, ne more več biti ničesar skupnega . . . Kar sem storila za vas, je bila le malenkost in nečem vam nuditi ničesar več . . . Vidim, da vam danes sreča ni bogvekaj mila; toda le pogumno naprej! . . . Mladi ste in mladost je na vaši strani; to pa je velik zaklad ... Kakšen poklic pa izvršujete ? . . .«
Leo se je bridko nasmehnil.
»Verze delam,« je odvrnil.
Ona pa mu je odgovorila brez začudenja. »Razumem vas, delate pesmi . . . Le potrpite, uspeh pride sčasoma sam od sebe! ... Če pa ravno hočete vedeti moje ime, evo ga: pravijo mi vsi »Mar-got«. Kadar pa se slučajno kje mene spomnite, bilo bi mi ljubše, če rečete »Margareta« . . .«
Sedaj jc molčala in povesila oči. Uganil je, da se mora posloviti.
Leo Bernis je bil globoko ganjen, da jc našel pri tako propalem bitju še toliko nežnosti in srčne dobrote. Čudna misel, zlata misel mu jc šinila v glavo, pravo pesniško razpoloženje. Prijel je raskavo, umazano roko zavrženke ter jo, globoko se priklonivši, poljubil kakor roko kraljice.
j •/<♦ ' ' V.
\M A
mm
Gespud redehter!
Jej, kuku rnene dons ježek srbi. de b kej puvedu ud pravice, ke ja ma-laja iz za-zezanetn učmi in pa iz ena va-ga, ke jc še na ta star furm, u rok, de je glih taka, kokr
_ kašna
Ipauka, ke
pu hišah grojzdje punuja. Pa vem, de je še ztneri za sluvenske časnkarje kuntumac in de na smem torbe iz goflc dol uzet.
Tu je res Buli pumagi!
In kdu je usega tega uržah? Nubedn druh kokr Sluvenci, ke tku grdu delaja iz nemškutarjem, de se morja čluvek u srce smilt. In tu ni prou!
Nej pumislja, kua se je unkat zgudl! Jest greni dol ukul špetala na špancir, kar zaslišem iz tiste gluhanemnee, ke ta mu-taste srumake brat učeja tista pesm, ke ja maja nemškutari prou u čast: če sm prou zastopu, sa pel »di volit atn Rajn«. Ta
I. prilaga y9Sfover»oaei it««. 245. dn£ 24. oktobra 1908.
grozilo, da se bode v nasprotnem slučaju oblastvo posluževalo vseh dopustnih sredstev v dosego te opravičene zahteve. Tudi ta strogi apel ni imel zaželjenega uspeha. Zmenili so se klavci le v toliko za to vprašanje, da se je po inicijativi načelstva mesarske zadruge sklical dne 14. januarja 1908 v »Mestnem domu« sestanek klavcev in malih mesarjev. Sestanku je prisostvoval tudi gospod župan, kakor tudi člani draginjskega odseka občinskega sveta. Iz zapisnika o tem sestanku je razvidno, da klavci nočejo ničesar slišati o znižanju cen prašičjemu in telečjemu mesu. Ker pa je to vprašanje vitalnega pomena za vse sloje prebivalstva, treba bo nastopiti drugo pot. Ker ne gre izlepa, preostalo ne bo drugega, kakor uporabljati zagrožena dopustna sredstva, da se ustreže upravičeni težnji občinstva po znižanju tudi tega mesa. Taka dopustna sredstva so v prvi vrsti: uoločitev maksimalnih tarifov za meso v smislu § 51 obrtnega reda, sporazumno s c. kr. deželno vlado, v drugi vrsti pa odpoved brezplačnih stojnic, oziroma vpeljava pristojbine za uporabo javnega prostora, na katerem stoje stojnice. Tudi z ustanovitvijo mestne mesnice bi se morda dalo kaj doseči. Ker se klavcem izlepa ne more do živega, poseči bi bilo po drugem sredstvu, po katerem bi bilo edino možno jih ugnati. Kajti nikjer, niti v tržnem redu kakor tudi ne v občinskem redu ni določeno, da mora mesto odkazati klavcem prostore za prodajo mesa. To je le prostovoljna usluga, katero pa mestna občina vedno lahko prekliče. Mali mesarji ali klavci pa se bodo gotovo premislili izpustiti iz rok to ugodnost, ker jim potem ne preostaja drugega, kakor najemati si mesnice v zasebnih hišah za drago najemščino. Občina pa tudi iz zdravstvenih ozirov lahko vsak dan prepove prodajo mesa na prostem, kar bi bilo gotovo povsem umestno in priporočljivo. Na odprtih stojnicah je meso izpostavljeno cestnemu prahu ter raznim mrčesom. Tudi z estetskega stališča stojnine po drevoredih niso baš vzgledne! Brezdvomno ima občina pravico zahtevati pristojbine za stojnice na mestnem svetu. Mali mesarji se bodo pa gotovo premislili plačevati take pristojbine, ki se lahko občutno odmerijo. Z ozirom na vse te okoliščine in zlasti glede na brezvspešnost vseh tozadevnih korakov in poskusov odločiti se bo za eno ali drago prisilno sredstvo. Le tako bo možno doseči regulacijo cen prašičjemu in telečjemu mesu. Mesarska zadruga naj se torej — in to zadnjič — pozove, da predloži mestnemu magistratu v teku enega meseca izkaz o primerno znižanih cenah zadnje imenovanemu mesu, kicer se bpdo klavcem in malim mesarjem stojnice v Šolskem drevoredu odpovedale ali pa zahtevalo od imenovanih pristojbine za stojnice po 20 do 30 kron na mesec z dostavkom, da se onim klavcem, ki znižajo prostovoljno cene mesa, odkažejo boljši prostori v Šolskem drevoredu. Za znižanje cen mesa govori ravno sedaj neovrgljivi argument. da je cena živini izdatno padla.
(Dalje.)
Gospodarstvo
— Prvi slovenski premogovnik v Črnomlju. Piše se nam: Ze nad pol stoletja je znano, da se nahaja v zemljah črnomaljskega okrajnega glavarstva, jugozahodno
med Črnomljem in Kulpo — premog. Bivša železolivarna v Gradacu je črpala iz teh zemelj velike množine lepega črnega premoga. Po razsulu gradaške livarne je zamrl tudi premogokop in od onega časa se za te zaklade podzemeljskega bogastva ni več nikdo resno brigal. Šele letošnje poletje so se za stvar zavzeli trije Slovenci in se z vso vnemo lotili dela. K temu jih je bodrila vže od prejšnjih dob znana sigurnost glede velikih množin premoga, še bolj pa dejstvo, da se ima v kratkem času zgraditi belokranjska železnica, ki bo tekla, tako se zagotavlja, uprav čez premogovo ozemlje na Metliko in Karlo-vec. Črnomelj sigurno dobi postajo in — ako bodo razmere ugodne — še posebej premogovo nakladišče. Kolikega pomena bo ta gospodarska pridobitev za sedaj tako osamljeno in gospodarsko zapuščeno Belokrajino, si je pač možno misliti. Za-raditega mora vsak pravi rodoljub z veseljem pozdraviti započetje pogumne trojice, ki ne štedi ne truda, ne novcev, da bi ustvarila za Belokrajino tako važen vir domačega blagostanja. Ko bode delo v premogovniku do dobra razvito, mogli se bodo ondotni domačini, večinoma izseljeni v Ameriko, zopet povrniti v mili domači kraj. Da bi se pa premogovnik čimhitreje razvil, se je omenjena trojica odločila razširiti svoj delokrog in v to svrho ustanoviti družbo z večjim prometnim kapitalom. V ta namen hoče sedanja družba sestaviti konzorcij, ki bi zložil glavnico 60.000 K. Polovica se obrne za odkup sedanjih pravic, polovica pa se naloži za razširjenje podjetja. Konzorcijski deleži znašajo po 500 K. Priglasila k udeležbi se naj pošiljajo na naslov »Slovenske premogovne družbe v Črnomlju« v roke g. Fr. Šetine, nadučitelja v Črnomlju. Strokovnjaki so ležišče premoga jako ugodno ocenili, med drugimi tudi rudarski strokovnjak See-land, bivši rudniški glavar v Celovcu.
+ Postaja v Uršnih selih. Iz Toplic se nam piše: Prihodnji teden se bo vršila revizija trase belokranjske železnice. Odločilo se bo, kje pojde železnica, in kje bodo postaje. Mi Topličani in vse ljudstvo tostran Gorjancev imamo najnujnejšo željo glede postaje v Uršnih selih, da se postavi na kraj, kjer bo v resnici v korist. Čujemo, da je postaja nameravana pri La-zah in bi imela samo ime od Uršnih sel, v resnici bi bila pa pomaknjena tako daleč proč, da ne bi služila vasem, Jci so pod Uršnimi seli. V interesu teh vasi je, da se naredi postaja res v Uršnih selih. Železnica mora služiti osobnemu in blagovnemu prometu in zato naj ustreže kar moč največjemu številu ljudstva. Več je ljudstvo kot en posameznik. Zato pa zahtevamo, da se naj odločilni faktorji ozr6 na položaj, kakršen je v resnici, in naj ustre-žejo želji ljudstva, ki želi postajo v Uršnih selili!
— Razpis dobave slame, sena, trdega lesa in premoga. C. kr. intendanca 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava večje množine sena, slame, trdega lesa za kurivo in premoga. Dobaviti bo v sledeče kraje: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, .Gorico in Pulj. Pismene ponudbe je vložiti pri oskrbovalnih skladiščih za dobav-ljenje v Pulj do 3. novembra, v Celovec do JO. novembra, v Gorico do 9. novembra, v Beljak do 11. novembra, v Gradec do 16. novembra, v Maribor do 19. novembra
t. 1., vsakokrat do 9. ure dopoldne. Dobavni razpis in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Cerkveni letopis.
Pravico za blagoslov jubilejnih svetinj sv. Benedikta se zamore dobiti pri nad-opatu redovnikov sv. Benedikta na gori Monte Cassino v Kampaniji na Laškem. Prošnja se mora pisati v latinskem ali tudi v nemškem jeziku v navadni pisemski obliki. Obrazec za blagoslov se dobi v »Duhovnem pravilu«, ki so ga izdali čč. gg. misijonarji sv. Vincencija. Dobi se tudi od benediktincev, če se prosi zanj. Prošnja se navadno jako hitro reši.
— Trška gora. Napovedani jubilejni shod Marijinih družb na Trški gori pri Novem mestu se je nad vse sijajno zvršil. Nihče ni pričakoval tako obilne udeležbe. Sešlo se je 11 Marijinih družb novomeške dekanije z zastavami in banderi, eno lepše kot drugo. Vsa cerkev, dasi precej prostorna, je bila do zadnjega kotička napolnjena. Do 1200 deklet je bilo zbranih, vse najboljšega duha in polne navdušenja. To navdušenje pa je dvignil do vrha slavnostni govornik, topliški župnik, s svojim govorom o lurški Mariji in dodanimi zlatimi nauki iz svoje bogate skušnje. Pogled na to ogromno množico cvetoče mladine naše mile Dolenjske, zbrano v Marijinem svetišču vinorodne »Trške gore«, je moral vsakega do solz ganiti. Po govoru so družice obnovile posvečenje, po veliki sveti maši in litanijah je bilo darovanje za zlati kelih jubilanta Pija X. Petje je oskrbela Marijina družba novomeška pod znanim spretnim vodstvom g. Hladnika. Kajpada se je pela tudi »lurška« pesem. Takega veličastnega shoda ni še videla Trška gora.
DruStva.
+ Socialna šola v Gorici. »Slovenska krščansko socialna zveza« otvori ta teden socialno šolo. Pouk se bo vršil vsak četrtek in vsako soboto od pol 8. do pol 10. zvečer v društvenih prostorih »Slovenske krščansko socialne zveze«. Doslej se je priglasilo za šolo 12 učencev. S socialno je združena tudi govorniška šola. Vabljeni so vsi, posebno mladeniči delavskega in obrtnega stanu, da se vpišejo v socialno šolo. Priglasiti se je do četrtka pri tajniku S. K. S. Z., Gosposke ulice 6.
—	Nova hranilnica in posojilnica se je ustanovila v Mirni peči in je začela poslovati z 18. oktobrom t. 1.; ona je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani in njeno na-čelstvo sodeluje brezplačno. Novi zadrugi želimo veliko uspeha v gmotnem in moralnem oziru! Le krepko naprej!
—	Dramatični skup »Istra« v Kopru priredi 31. t. m. veselico v dvorani pri »Starem kosu« (Merlo vecchio). Spored: 1. Dvignjenje zastora novega železnega odra. »Dvigni se zastor!« Deklamacija treh oseb. 2. »Mlinar in njegova hči«, ža-loigra. Glasbene točke svira tamburaški zbor »Zvezda«. — Bratje, kličemo vas na obilno udeležbo ter vas z odprtimi rokami sprejme mala skupščina, ki je komaj začela dihati v tem nasprotnem gnezdu. — Podpirajte nas, da bode tudi tukaj naš na ro vstal iz teme, ki duši našo mladino.
mutast srumaki sa bli liolt enkat mai bi vesel, pa sa ja zažingal. A t na prleteja naenkat te salamejnsk sluvensk razsajači in pubijauci in t use vokne pu gluhanemne razbijeja, de je glili taka vn vidla, kokr uc b bili sodn dan.
Zdej nej pa rečeja, če je tu prou! A ni tu grdu in čist pu burusk, de tem na-doužnem mutcem še tega mejhnga vesela na prvošja? Men se zdi tu že strašil na-graužen in jest b take Idi use na gauge cefrou.
Tu je še edin dobr, de nisa sam Slu-vencu tku mal manerleh, ampak de tud nemškutari take špilaja, de ni za nekamer.
Le puglejma Galetuva Lina, kakšne je špilala u Belak. Tam je pugervala ud tajčnaejunalarju, de morja še soje peteline udvadet, de nauja zjutri prevepal tistga nhnga »kikeriki«, kokr ga pujeja barbarsk petelini na Kranjskem, ampak saj ena štro-fa ud pesm »di volit am Rajn«. Ke sa bli pa nemškutarsk petelini še bi zabit, kokr nemškutari sami, in sc nisa mogl navadet te lepe pesnice, ampak sa teb nč men nč trubil zmeri naprej soj »kikeriki«, se je Galetu Lin tku fržmagal, de tieče jt na nuben nemškutarsk shod več klepetat. Use prošne sa zastonj, Lina je sojaglauna in na gre pa na gre.
Tku žihr Galetuva Lina kajfa in še clu peteline zapelava; jest sm mou pa enkat enga sluvenskega kusa, ke se je navadu
kar sam ud sebe en štiklc »Naprej zastava Slave!« in ja je enkat zapeu, ke je glih en neinškutar mem mojga vokna španceru; pa se jc prcc začeu drt in upit: »provo-kacjon! pulcaj!« in mejčkn je mankal, de nisa mene in kusa djal u špehkamra. Sam mojmo kuse sc mam za zahvalt, de se je še use tku srečn vn stekl. Ke sa namreč prletel žendari in pulcaji nad mojga kusa in ga tli djat u ketne, je ta srumak u sojino smrtnem strahe hitr zapeu: »O majn liber Auguštin, oles ist hin!« Teh par besede pa je žendarjem in pulcajem vnder tulk uči udprl, de sa sprevidi, de moj kus vnder ni tku zagrizen Sluvenc, za kokr zagri-zenga b ga člouk držu. In pusti sa ga pr-gmah, mene pa tud.
Dondons more bt člouk preklican pre-vidn, de kej preveč ali pa kera narobe na blekne; ke se čist lohka zgodi, de ga ker pr prič za kravatlc zgrabja in pol pa Buh pumagi.
Unkat je Mayerju klapc, tist, k se je že u Drin kopu in se na Srbe spuzna, enmu na ušesa puvedu, de je pršlu ene par stu srbskeh suldatu u Iblana, pa je blu prec use pu konc. Nemškutari sa se začel zaklepat u soje cimre, žendari in pulcaji sa letal pu Iblan kokr na sodn dan in puzvcd-val je use, ki sa te srbsk suldati skrit, de jh ni nč za videt u Iblan, in kdaj misija vn udart in Idi ukul prnašat. Nazadtic jc pa le edn blektiu, de sa pr Petričiče, ke je tud
sam Srb, skrit u gutnazin. Kar je blu bi kurajžneh, sa začel lazet ukul Petričičuga gumazina z nabasanem rabolbarjem u varžet; in ke le nisa mogl ud uzuni nč zaduhat, sa pugerval ud Petričiča, de more gutnazin udprt, in jm nukazat, ki ma skrite suldate.
Petričič se je mal nasmehnu, uzeu en velek kluč iz ene pulice, udklenit gumazin in puvabu zasledvauce, de nej greja z nim notr. Zalezvauci sa bli pa use glih tulk pametn, de nisa tli sojga žeulejna na vaga pustaulat in jt u gumazin za srbskem sui-datem brklat, ampak sa pugerval ud Petričiča, de jm jh more prklenene u ketnah vn prpelat. Petričič se je mal ubutaulu, nazadne se jh je usmilu, prulcku ena velika kišta iz gumazina in ja pred zalezvau-cem tidperu.
»Tela, bi ta mejim sa pu dvejst kraj-cerju tucant,« je reku, ke je ena škatla ud-peru in jm ja pud nus pumulu; »če pa želeja bi velike suldate, sa pa neki draži, ampak fajn roba!«
Kašne ksihte sa naredi zalezvauci, ke sa vidi u škatlah cinaste srbske suldate lepti pu vrst zlužene, tu ni za dupuvedat tu jc blu pu pravic rečen: za počt.
Pr marskašnmo špasc sm biu že zra-vn, ampak tacga špasa. kokr je biu prec Petričičuvem gumazinam, pa še ni duživu
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Vsak mali pripomoček nam je dobro došel, ker stroški so veliki.
—	Gospodinjska šola v Tomaju. Dnč
25. oktobra, prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne bode slovesno blagoslovljena in otvorjena jubilejna gospodinjska šola v Tomaju na Krasu. Vodstvo te šole imajo šolske sestre. Spored te slavnosti je jako bogat ter obsega spevoigro v proslavo cesarjevega jubileja, več deklamacij in pevskih točk. Predstava se bode ponavljala dne 2. in 26. decembra.
—	Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Krškem si je v svoji zadnji seji dne 7. oktobra t. 1. izvolilo v odbor sledeče gg.: načelnik Ivan N. Reiner, mestni župnik; njega namestnik Pavel Juvančič, c. kr. deželnosodni svetnik, blagajnik Albert Levičnik, c. kr. sodni pristav, in tajnik Anton Goslar, c. kr. sodni oficijal, vsi iz Krškega. Gospa Josipina Hotschevar iz Krškega je izvolila društvu podariti znatno vsoto 500 K, za kar ji bodi izrečena presrčna zahvala. Kot ustanov-niki z zneskom po 100 K so pristopili društvu gg.: Ivan Tekavčič, c.kr. vladni svetnik v Krškem, Franc Schvveiger, dekan v Leskovcu, Ivan N. Renier, mestni župnik v Krškem in Josip Borštnar, župnik na Raki.
Razne stvari.
Moderna ženitna pogodba. Iz Čikaga poročajo: Nemški mornarični poročnik Robert Ziinmermann je brzojavil Miss Adelaide Franz, hčerki pokojnega saint-louiškega milijonarja, je li pripravljena postati njegova žena iii deklica mu je takoj nato brzojavno odgovorila, da je pripravljena poročiti se ž njim. Pred par dnevi se je vršila poroka. Pred petimi leti je gospodična Ad. Franz potovala v Kiel v Nemčiji, da se tam izuči v glasbi, in mesto da bi postala dobra pevka, se je seznanila z imenovanim poročnikom. Pred dvema leti se je vrnila v Ameriko in od tedaj naprej sta si s poročnikom vedno dopisovala. Pred tremi meseci jej je poročnik poslal zgoraj imenovano brzojavno vprašanje, v katero je ona takoj privolila.
Steznik v pravdi za odškodnino. V Nevvarku (New Jersey) je bila pri neki nesreči cestne železnice precej poškodovana neka mlada prodajalka. Tožila je družbo cestne železnice za odškodnino v znesku 25.000 dolarjev, češ, da vsled poškodb ni več zmožna za izvrševanje svojega poklica. Seveda se je družba upirala in skušala znižati vrednost poklicne zmožnosti prodajalke. Končno so prišli zviti gospodje na pravo misel: Vprašali so namreč gospico, da-li nosi steznik. Nič hudega sluteča, je vprašanju takoj pritrdila. Sedaj so bili gospodje na konju; predložili so nebroj zdravniških izpričeval, ki so vsa dokazovala, da je nošnja steznika silno škodljiva, zlasti za prodajalke, ter je poklicna sposobnost istih vsled tega izdatno manjša, kakor bi bila, če bi ne nosile steznika. Sodniki so dokaz resnice sprejeli in prisodili presenečeni gospodični le 3700 dolarjev odškodnine. To naj si tudi naše mlade gospodične vzamejo k srcu!
To je reklama! Urar in draguljar J. Morafcsek v Požunu oglaša v listih kratko, da se pri njem brezplačno in brez bolečin — predirajo ušesa.
DAROVI poslani našemu upravništvu.
Za žrtve 2 0. s e p c e m b r a: G. Rev. Mat. Šavs, pastor v Ameriki, 48 K 60 h. — Ob priliki blagoslovljenja nove hiše Škerjanca v Postojni 10 K. — Gosp. F. Mislej v Postojni 1 K. — G. Mihael Schleicher, občinski tajnik v Logavesi ob Vrbskem jezeru, 10 K. — Neimenovan iz Št. Vidu pri Ljubljani 1 K. — Andrej Hlebš iz Spod. Zadobrove 1 K. — Olga Tomšič in Anica Ravnikar, nabrani prispevek v Trnovem 40 K; darovila so: županstvo v Trnovem 10 K; g. J. Resmanova 5 K; gg. dr. J. M. Kržišnik in Iv. Valenčič po 3 K; po 2 K so darovali gg.: Bož. Bežek, Iv. Brinšek, B. Bisail, Jan. Gogala, Ivan Lovšin, Jos. Prkan; po 1 K so dali gg.: Gregorij Adamič, Fot. Lamprct, J. Meden, Mar. Petkovšek, Mar. Ravnikar, Olga Tomšič in Julka Valenčič. — R. Fajdiga v Ložal pri Vipavi nabral 12 K 80 h.
Za obmejne Slovence: G. Rev. Mat. Šavs, pastor iz Amerike 24 K 30 h. — Nabrano pri slovesu č. g. kape-lana Antona Lavrenčiča iz Cirknice 10 K. — G. V. Oblak, župnik, Ribtio pri Bledu, 11 K.
Za pogorelce na B o ž j a k o -vem pri Metliki: G. Jos. Logar, prefekt, 10 K. — G. Martin Štular, župnik, 10 K. — G. Matevž Jereb, župnik v pok., Primskovo pri Kranju, 10 K.
Za pogorelce v Črnem Vrhu nad Idrijo: .G. Matevž Jereb, župnik v pok., Primskovo pri Kranju, 10 K.
UCltellstvo.
Pometajte pred svojim pragom!
Iz učiteljskih krogov se nam piše: Kakor se vidi, je silovito poparila zadnja ljubljanska učiteljska volitev znane vo-divne kapacitete, ki jim poveljuje učitelj Jelene. V »Slovenskem Narodu« poje svoje jeremiade dan na dan. Seve! Šli so z volišča poučeni, da hočejo tudi ljubljanski kolegi in koleginje hoditi pot, ki je niso začrtali »Tovariševei«. — Toda ne bi se po-vračali nazaj k minulim volitvam, ako ne bi omenjeni »voditelji« po »Slovenskem Narodu« vlačili obrabljenega in neumnega očitka, kakor da bi šlo pri opoziciji za kako nemško zvezo. »Narod« napada gdč. voditeljico na nemški osemrazrednici ter druge gospodične, ki so baje oddale glasove g. Simonu. Za božjo voljo! Kakšni liberalci pa ste, »Tovariševei«, če še toliko svobode ne privoščite, da si učiteijstvo izbira kandidata, katerega hoče in kateremu zaupa?! — Svobodo zahtevate zase, druge terorizirate! Očitate nemške glasove, primite sami sebe za nos! Vabili, prosili ste, moledovali ste za nemške glasove, ter jih nekaj tudi izmolcdovali! Ce drago, je na razpolago dopisek nekega gospoda, ki bo to potrdil; tudi njegovo častito ime se blišči na dotičnem »petiš-nu«, ki je priromal na nemško šolo. Za Jelenčevo družbo bi bili kajpada takozva-ni nemški glasovi dobri in bi ne bilo nobenega zgledovanja. (V resnici je g. Kccelj dobil več takih glasov.) Če so se nekatere učiteljice svobodno odločile za g. Simona — to pa je javno pohujšanje, zveza z Ncmci! — Gospodje! Motite se, če menite, da nas boste terorizirali!
Idrijske novice.
i Železnica Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija.
Pretečeni ponedeljek je imel konzorcij za to železnico v posvetovalnici kmetijske družbe v Ljubljani sejo. Načelnik je poročal, v kakem položaju je sedaj vsa zadeva. G. posianec Povše je vložil 9. septembra pri ministrstvu prošnjo za traciranje. Preden take prošnje preromajo vsa ministrstva, traja najmanj šest mesecev. Naša prošnja pa je bila v enem mesecu zelo ugodno rešena. Daje se za eno leto dovoljenje, da konzorcij preskrbi tehnične podrobne načrte za vso progo, a ob enem se dostavlja, da naj bode proga tako izpeljana, da se bodo lahko prav dolgi vlaki na n'ej vozili. Ministrstvo tudi obljubuje, da bode v slučaju, ko bi država res gradila železnico, povrnila vse stroške, katere bi konzorcij imel za podrobne načrte. V navadnih takih dovoljenjih se taka opazka ne naha;a. Ker je načelnik Povše osebno razlagal, kakega pomena je nova železnica, so mu še naročili, naj se z delom ne čaka, temveč ugodno vreme porabi, da se na prostem že kolikor mogoče izvrši in pozimi izdeluje v sobi, da morda kmalu v spomladi z načrti stopijo na dan. Posebno še železniški minister Derschatta se ie izrazil, da mu je projekt zelo simpatičen. Vojno ministrstvo bode že zaraditega podpiralo podjetje, ker alpinska železnica gre skoraj vsporedno z italijansko mejo, a nova proga gre navpično proti meji. Ako prvo k e poškodujejo, je že ves promet ustavljen, dočim pri tej železnici tudi v nesrečni vojski le korak za korakom dobe nekaj proge. Kranjski konzorcij bode iz Ljubljane do goriške meje preskrbel v kratkem podrobne načrte, zato bi bilo umestno, da tudi na goriški strani takoj začno. Zadnjič se jim je obljubilo, da bodo lahko kar deželni inženirji izvršili traciranje, denarja imajo že 12.000 kron v ta namen določenega; če bode potreba, bo Goriška še več lahko dala. Naj bi gospodje poslanci poskrbeli, da se bode dana obljuba tudi v dejanju izpolnila.
J senike nune
j Črna tema je zavladala na jeseniškem kolodvoru v nedel o, 18. t. m. ponoči. Bila je huda nevihta, pa je treščilo v električno napeljavo in jo pretrgalo. Slabo so na kolodvoru pripravl eni za take slučaje, petroiejnih svetilk nimajo zadosti. V restavraciji so žalostno brlele sveče, na vsaki mizi po ena, na peron so pa postavili, veliko bakljo, ki je vsaj za silo razsvitlje-vala obširni prostor^, pozneje so dobili še drugo bakljo. Do četrtka je bil kolodvor brez električne luči, ker niso mogli na ti, kje !e napeljava pretrgana. Ker je električni tok napeljan čez Mžakl:o iz Radov-ne, primeri se zlasti pozimi rado, da elek, trična razsvetljava odpove, ker hud snežen metež napeljavo pretrga. In potem treba v najhujši zimi laziti v skalnato goro in gaz'ti sneg ter iskati, kje je napaka. Posebno modro ni bilo, da se je električni tok napeljal čez Mžakljo. Razsvitljavo daje železnici savska tovarna vsled posebne pogodbe.
j Veteransko društvo ima že 45 članov. Poveljevanje bo slovensko. Prvič bo javno nastopilo 2. decembrj ob cesarjevem jubileju.
j Svoj stroj si je nabavila tovarna, da bo mogla sama železo voziti na kolodvor in s kolodvora. Dosedaj ie preskrbela vso vožnjo iz tovarne na kolodvor in s kolodvora v tovarno železnična uprava s svojimi uslužbenci. Zanaprej bo tovarna s svo:imi uslužbenci prevažala blago. Stroj je močan za 70.000 ton.
j Tovarniška godba se bo razbila, ali kaj. Veliko smeha je bilo te dni po Savi vsled tega, eni so se pa tudi jezili. No, pa ni vredno, razburjati se. Delavci tako niso imeli nobene besede pri godbi, čeravno so jo oni vzdrževali in bi se morala po vsi pravici imenovati delavska, ne pa tovarniška godba. Vsak delavec je moral plačevati po 20 vinarjev na mesec za godbo, utrgali so se mu kar pri plači. Leta 1907. je plačalo 1782 delavcev 4.276 K 80 vin. za godbo. In kaj imajo delavci od te godbe? Če kdo umrje, mu gre za pogrebom. V življenju pa sme brezplačno h koncertom. Koliko koncertov je dala letos godba, vedo delavci sami. Obl;ubljeno je tudi bilo, da vsako delavsko društvo dobi trikrat na leto godbo brezplačno. In kako je v resnici? Strokovno društvo na Savi je naprosilo letos samo enkrat godbo, in še takrat je ni dobilo, moralo si je najeti drugo godbo in jo plačati, čeravno je to društvo delavsko in najmočnejše in torej njegovi udje največ plačajo za tovarniško godbo. Konsumno društvo je za svojo desetletnico letos tudi naprosilo godbo. Obljubila se je pismeno, toda le pod pogojem, da kon-sum ne napravi veselice v »Delavskem domu»« katoliškega delavskega društva. Ker konsumno društvo ni sprejelo tega pogoja, — ostalo je pri sami zahtevi. A sedaj se drugič nastopa zoper katoliško delavsko društvo, ki ima nad 300 članov, in so z malo izjemo vsi tovarniški delavci. Katoliško delavsko društvo ima svojo godbo na lok. Godci so večinoma vsi tudi pri tovarniški godbi, vendar vsled tega še nikdar niso izostali od tovarniških koncertov in veselic. Katoliško delavsko društvo je v takih slučajih imelo svojo tani-buraško godbo. In glejte čudo, nekomu ni všeč, da bi imelo katoliško društvo svojo godbo na lok. Prišlo je povelje: Kdor hoče biti v katoliškem delavskem društvu pri godbi, ne more biti pri tovarniški godbi, če sam ne izstopi iz tovarniške godbe, bode izključen. Mož, ki je dal to povelje, se je pa vrezal. Če odstopijo godci katol. delavskega društva od tovarniške godbe, potem je konec — tovarniški godbi. Treba bo izučiti šele novih godcev. Zato toliko smeha po tovarni. Torej ni vredno razburjati se, če se razbije tovarniška godba. Delavci ne bodo brez godbe, saj jo bodo imeli v katoliškem delavskem društvu. Plačevati pa tudi ne bo treba zanjo, kakor so morali za tovarniško. Vsa čast godcem katol. delavskega društva! Z veseljem hodijo k godbenim vajam in pri prireditvah katol. delavskega društva igrajo brezplačno, ker kot udje društva radi žrtvu'e'o v prospeh društva. Le pogumno in brez strahu naprej! Delavstvo imate na svoji strani! Dosedaj je tako samo plačevalo za godbo, računa pa nobenega še ni videlo, in besedo pri godbi je imela le tovarniška gospoda.
j K dramatični predstavi v nedeljo, 25 .t. m., ob pol 8. uri zvečer, vabi katol. delavsko društvo. Vstopnina navadna.
TOJke novice
t Zimski šport. Opozarjamo slovensko javnost na drsanje s sanjkami, ki je sicer nekoliko nevarna vožnja, a se v alpskih pokrajinah goji s precejšnjo vnemo. Tržič je kot nalašč za to! Želeti je, da bi tržiški narodnjaki o tem malo prerešetali in potem seznanjali slovenske goste o tem lepem športu, kar z veseljem opažamo, da prihaja sedaj, ko vozi železnica, mnogo slovenskih gostov v Tržič, kar je gotovo velikega pomena za pravi razvoj Tržiča.
t V korist obmejnih Slovencev tudi tu delamo. Vžigalice, ki jih je založila slovenska krščansko-socialna zveza v Ljubljani, so se lepo razširile, narodni kolek »V pomoč obmejnim bratom«, založen od zveze v Mariboru, se dobi v katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu. — Sezite po njem!
DriMvi Jttsthent".
Brez boja proti med našim narodom tako razširjenemu pijančevanju je vsako izobraževalno delo samo polovičarsko. To so spoznali voditelji naših izobraževalnih in mladinskih organizacij in delali na to, da se tako lepo pričeto delo pred tremi leti ustanovljenega društva »Abstinent« ne samo poživi, temveč tudi razširi.
Pretekli ponedeljek se je vršila odbo-rova seja društva »Abstinent«, pri kateri je bilo sklenjeno sledeče:
1.	Razpošlje se oklic na vse društvene člane in prijatelje našega gibanja. Izvzeti niso ,kakor svoječasno, zmerni, tako da bo društvo lahko vedno v ozki zvezi z »Družbo treznosti«.
2.	Spomladi se priredi drugi absti-nenčni kongres v Ljubljani.
3.	V sredo, dne 28. t. m., ob 6. uri je v prostorih S. K. S. Z. prijateljski sestanek ljubljanskih abstinentov, zmernikov in prijateljev našega gibanja.
Opozarjamo, da se vse pismene poši-Ijatve na društvo naslove na: Društvo »Abstinent«, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Iz sljvansueja sveta.
sl Češko monumentalno bogoslovno delo. Monumentalno delo »Češky slovnik bohovčdny« začne izhajati prihodnji mesec. Pripravno delo je že popolnoma končano. Vsi češki odlični teološki strokovnjaki so obljubili sodelovanje. Iz cele množice slovarjev in knjig je sestavljen imenik gesel, ki bodo v slovarju obsežena. Velika pozornost se bode obračala na teološko književnost drugih slovanskih narodov. V tem pogledu bode češki teološki slovar nadkrilil vse podobne slovarje v drugih jezikih sestavljene. Slovar bode obsegal vse, kar je v obliki kratkih člankov mogoče razpravljati iz vseh strok teološkega znanstva, iz pastoralne prakse m sodobnega cerkvenega življenja. Vsak mesec izide en snopič. Naročila sprejema: »Cyriilo - Methodeiska knihtiskarna« v Praze II. Pštrossova ulica.
sl Moderni Herodi. Nemški občinski zastop v Privozu je sklenil, da naj sodnij-ski sluge odstranijo češki otroški vrtec iz dosedanjih prostorov v češki javni šoli, ki jih je za ta vrtec določilo šolsko vodstvo. — Je-li to sovraštvo ali strah pred češkimi dečki in deklicami?
sl Nemško maščevanje. Nemški učitelj Raab, ki je v Hilvatih pljuval češkim otrokom v usta, je bil iz Hilvat odstranjen in suspendiran na šest mesecev. Med pričami o njegovi sirovosti je bil tudi češki vrtnar g. Barvinek. Radi njegovega pričevanja so se Nemci nad njim maščevali na ta način, da so na njegovem vrtu uničili vse rože. Tako jasno žari nemška »kultura«.
sl Vpitje nemih. Poljski delavci v nad-rensko-vestfalskem kraju so se začeli boriti zoper protipol sko prusko jezikovno postavo na zelo praktičen in poseben način. O tem origineinem načinu se poročajo sledeče okolnosti: V Bruckhausenu in Essenu so se vršili »nemi shodi«. Po otvoritvi shoda se je namreč razdelil navzočim tiskan govor in na posebni poli tiskano tozadevno resolucijo zoper prusko politiko so udeleženci shoda prečitali in sprejeli. V Bruckhausenu so vrhu tega še zapeli poljsko pesem »Serdeczna Matko«.
V	Essenu pa je policija to pesem smatrala za neko vrsto »govora« in zato je pesem prepovedala, češ, da se morajo po najnovejši postavi vsi govori vršiti samo v nemškem jeziku. A prepoved petja ni spravila sklicateljev shoda v zadrego; opomnili so navzoče na posebnih lističih, da »naj se spomnijo, kai jih boli in naj v duhu pošljejo to pesem z gorečo molitvijo »Gospodu vseh gospodov«. Udeleženci so molče stali in nekaj časa so bili »nemi«, ali ta molk je prodiral nebesa. Menda še nikoli in nikjer se niso tako natančno uresničile besede starorimskega govornika »dum tacent, clamant«. Taki nemi poljski shodi na Pruskem bodo menda Pruse prepričali, da je vsa germanizacija Poljakov zaman. Tudi zelo dvomimo, ali bode odmev tega vpitja »nemih« v evropskem tisku pruskim »kulturnikom« ljub.
sl Poljaki in poznanjski mestni svet.
V	poznatrskem mestnem svetu imajo Poljaki 9 članov od 60, četudi je v mestu 80 tisoč Poljakov in samo 60.000 Nemcev. In le-ta »manjšina« poljska se je v zadnjem času tako prezirala in zaničevala, da so Pol'aki pretekli teden sklenili iz mestnega sveta izstopiti. Povod temu je dala soha pred kraljevskim gradom. Izpočetka je tam imela stati soha rimskega vojaka, kakor je cesar hotel. Načrt je bil potrjen, soha izgotovljena, naenkrat pa si je cesar celo stvar premislil in je hotel imeti namesto rimskega vojaka pred gradom kip nemškega križarja. Sam ie dal soho modelirati in model je bil izdelan po znanem umetniškem okusu cesarjevem. Mesto je bilo pripravl!eno staro soho odstraniti in za 30.000 mark kupiti novo soho. Poljaki so se uprli takemu zapravljanju mesta, ki si je šele pred kratkim izposodilo 25 milijonov mark. Cel načrt s križarjem so na-zvali razžalitev in zasramovanje poPske-ga naroda ter so iz mestnega sveta izstopili.
sl Nov čin ruske birokracije. Katoliški župnik v Kivliški je bil obsojen k globi 100 rubljev, ker je imel procesijo brez uradnega dovoljenja. Ker ni imel s čini plačati, nabrali so njegovi župijani po ko-pejkah omenjeno svoto, ki jo je duhovnik v vreči, polni bakrenih penezov vlekel na policijski urad. Vreča je tehtala več nego dva puda (eden pud — kg 16-38). Na uradu pa je nastal spor radi tega nenavadnega plačanja med uradniki in duhovnikom, pa se je končal s tem, da je bil duhovnik znova obsojen k globi 600 rubljev. Zuplja-ni se bodo bojda zopet potegnili za svojega župnika in zopet nabirali bakrne ko-pejke, naj se mogočni gospodje na policijskem uradu jezijo kakor hočejo.
sl Tuji podjetniki na Srbskem. Na Srbskem so skoraj vsa večja obrtniiska in trgovska podjetja v rokah tujcev. Dozdaj so na primer imeli rudo- in premogokope v rokah Francozi in sedaj se je ustanovilo novo nemško društvo, ki bode tudi na Srbskem začelo kopati rudo.
sl Slab začetek. Kakor bolgarski »Den« poroča, je prvi ukaz, ki ga je izdal novoizvoljeni »car« Ferdinand, ta, da se je na nedoločen čas odložila dopolnilna volitev poslancev v sobranje. Prvi carski podpis je torei na ukazu, ki se ž njim kratijo pravice bolgarskih občanov.
VOLIVNO GIBANJE V DALMACIJI.
Volitve volivnih mož v kmečkih občinah so končane. Po uspehu istih zamo-remo že zdaj sklepati, kako bo deželni zbor sestavljen. V kmečkih občinah zadr-skiii vdobe oba mandata pravaši; v šibe-niških bo izvoljen 1 pravaš in 1 član »hrvatske stranke«; v kmečkem okraju Ben-kovac, Obrovac in Kistenje: 1 Srb; v kmečkih občinah okraja Drniš, Knin in Vrlika: 3 Srbi; v kmečkih občinah Spljet, Trogir in Omiš: 2 člana »hrvatske stranke«; v kmečkem okraju otokov livar, Vis in Brač: 2 člana »hrvatske stranke«; v sinjskem okraju: 1 član »hrvatske stranke« in 1 pravaš; v Imotskem: 1 pravaš; v kmečkih občinah Makarska, Metkovič in Vrgorac: 1 član »hrvatske stranke«; v dubrovniških: 1 pravaš; v kmečkih občinah Korčula, Ston in Orebič: 1 član sa-mostalne organizacije »hrvatske stranke«; v kmečkih občinah Kotor, Ercegnovi, Risan in Budna: 2 Srba. — Ako vpoštevanio izid volitev v ostalih kurijah, v kolikor se to more danes že trditi, vtegne imeti v prihodnjem deželnem zboru »hrvatska stranka« 17 mandatov, pravaši 7, Srbi 7, samostalna organizacija »hrvatske stranke« 4, naprednjaki (demokrati) 1 mandat, Italijani pa 6 mandatov.
Po svetu
Socialni demokrati na begu. V Nemčiji je bilo pretekli mesec obsojenih dvajset socialnih demokratov radi poneverje-nja in tatvine. Od strahu pred kaznijo je pobegnil socialnodemokratični občinski svetnik Freiwald iz Pankova pri Berolinu, kateri je bil obsojen radi podkupovanja in krive prisege, pobegnil je tudi blagajnik socialnodemokraške zveze zidar Karsten, ki je ponesel seboj 25.000 mark, ki so jih nabrali delavci. Socialnodemokratični odvetnik Žid Schwarz je poneveril 25 tisoč mark sirotinskega denarja. Knjigovodja »Leipziger Volkszeitung« Sauer ter načelnik Enden, ki sa tudi poneverila večje svote, sta se usmrtila. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je socialnodemokratični blagajnik Schaberle poneveril 1100 mark. To so osrečevatelji ljudstva, ki se bore proti vsakemu lastništvu.
14krat omožena. Neka Mary Boieyen je bila v Čikagi aretovana, ker je obdol-žena bigamije. Tem povodom se je dognalo, da je štirinajstkrat omožena. Za vse to bi se ne izvedelo, ako b^ te dni ne prišlo do pretepa med dvema njenima možema, ki eden za drugega nista vedela. Are-tovanka je dosedaj že priznala, da ima pet .mož, dočim o drugih še taji. Eden izmed njenih mož je pred letom dni na sumljiv način umrl.
Znanost In umetnost
* »Matica Slovenska«. »Odbor zagrebških gospa za Strossmayerjev spomenik« je članom »Matice Slovenske« poklonil 200 eksemplarov velikega Stross-mayerjevega koledarja (453 strani v če-tvorki), z bogato literarno in kulturno-sta-tistično vsebino, ki daje koledarju traji") vrednost, in z mnogimi slikami. P. n. gg. člani »Matice Slovenske« dobe koledar brezplačno v knjigoveznici g. Bonača v Ljubljani; vnanjim članom bi se koledar dostavil na njih stroške. — Dr. Fr. Ilešič.
te, naročajte »Slovenca"
II. priloga „8lovtnoau *»e». 245. dni 24. oktobi*« 1908.
Ministrsko krizo.
Jugoslovan — minister rojak?
Ministrski predsednik baron Beck se je včeraj zjutraj pripeljal v Pešto, kjer se je posvetoval z baronom Aehrentha-lom in raznimi delegati. Popoldne je baron Beck poročal vladarju o položaju. Vladar se ni še odločil, ali odobri dem'sijo čeških ministrov. To se zgodi, ko se cesar po delegacijskem zasedanju vrne na Dunaj. Barona Becka načrt je, da se so-stavi popolnoma parlamentarno ministrstvo z določenim programom in zanesljivo večino v zbornici. Načrt je dober, vprašanje je le, ali se tudi posreči. Skoraj 'zključeno je, da bi dr. Fiedler in Prašek ostala v kabinetu. Češki poslanci so dobili zagotovilo, da deželni zbor češki sklene volivno reformo. Nemški poslanci so z obstrukcijo to preprečili in dosegli moralen uspeli. Ta uspeh pa, ki vzbuja ne-voljo med Čehi, ne bode manjši, ako dva druga češka politika vstopita v kabinet brez zanesljive zaslonrbe svojih strank. Tega mnenja so tudi nemški politiki. Tako se je izjavil znani graški poslanec dr. pl. Hofmann: »Nemške svobodomiselne stranke ne dovolijo najmanjše koncesije, da bi češka ministra ostala v kabinetu. Vsak tak poizkus pomen' »casus belli« na nemški strani. Vlada mora dati Nemcem zadoščenje za dogodke v Ljubljani in Pragi ter zagotovilo, da se taki izgredi proti Nemcem ne bodo ponavljali. Na Kranjskem se bode morala izvršiti izprememba pri deželni vladi.« Ako bi se morale izvršiti vse Hofmannove zahteve, je sploh vsaka koalicijska vlada nemogoča. Zato pa si graški zastopnik želi uradniško vlado, v kateri bi odločevali njegove vrste dvorni svetniki. Uradniško ministrstvo pa je mogoče le za kratko dobo. Zato iščejo nemški liberalci pomoč v krščansko-so-cialnem taboru. Ti imajo danes popoldne sejo, v kateri se bodo posvetovali o politični situaciji. Gotovo pa krščanski socialci niso še pozabili burnih izgredov iproti katolikom na avstrijskih univerzah in v zbornici. Zato je tudi izključeno, da bi svoje šotore prenesli v liberalni tabor pod zastavo vsenemških kričačev. Vse kaže, da se v kratkem izvrši temeljita izprememba kabineta. Tud' vprašanje jugoslovanskega ministra je zopet na dnev-nem'\redu. Tako se »Tagespošti« brzo-javlja iz Celovca: »Jugoslovanske stranke so se zedinile o jugoslovanskem tnini-stru-rojaku. Njih kandidat je poslanec dr. Šusteršič.«	. _
Pooblaščeni smo, vest graške »Tagespošte« popolnoma dementirati. O tem vprašanju se med strankam ni nič obravnavalo, se ni niti govorilo. Odločiti mora vendar politična situacija, ako Jugoslovani sploh morejo udeležiti rekonstrukcije kabineta ali pa zavzeti bojno stališče. Situacija je doslej še popolnoma nejasna.
Austri SKfl delMa.
Vojni odsek.
V	seji 23. t. m. se je sprejel izredni proračun vojnega ministra in 15 milijonov za nadaljno dobavo novih topov.
Odsek za zunanje zadeve.
Bosna.
V	seji 23. t. m. se je nadaljevala debata glede na okupacijski kredit. Kramar se zavzema za Srbe, priporoča, naj se jim potom ugodnih tarif odpre skozi Bosno pot do Adrije in naj se tudi ne odklanja ideje na kompenzacijo. Kar se tiče Bošnjakov, morajo biti zastopani tudi v obeh delegacijah, da bodo udeleženi tudi pri skupnih interesih monarhije. Konečno pobija ogrsko državnopravno naziranje glede na Bosno. Delegat Zazvorka je proti aneksiji ter se vneto poteguje za Srbijo. Vas'lko želi, da bi cesar pomilostil bosanske veleizdajalce. Protestira proti mažar-skim aspiracijam v Bosni. Nato odgovarja skupni finančni minister na različna vprašanja delegatov. Povdarja, da o izolaciji Bosne od Dalmacije ne more biti govora. Gradijo se marljivo prometna sredštva, k' vežejo obe deželi. Seveda glede na železniški načrt Aržano-Bugojno se dozdaj še nič ni moglo storiti, ker na tozadevno urgiranje nista odgovorili ne avstrijska ne ogrska vlada. Vprašanje mohamedan-ske cerkvene avtonomije je povoljno rešeno, glede na katoliško še nihče ni stavil na vlado tozadevnih zahtev. Volivni boj po mnenju ministra ne bo hud, ker bodo voNvci po kurijah in konfesijah volili. Dokler bo uprava Bosne poverjena skupnemu ministrstvu, bodo skupni ministri kakor doslej odgovorni delegacijama in jima predložili bosanski proračun. Bosanski deželni zbor ne bo imel vsega državnega parlamentarnega delokroga, temveč I le takega, kakršen pripada provincialne-
mu zboru. Kar se Srbov tiče, se ne bodo preganjali, temveč vsakomur se bo del'la le pravica.
Bollion.
Avstrija in Turčija.
Včeraj so prispele na Dunaj iz Bero-lina prve vesti, da je pogajanje med Avstro-Ogrsko in Turčijo razbito. Dunajskim diplomatskim krogom se je to zdelo nemogoče. Tudi v obližju barona Aeliren-thala v Budimpešti baje ni bilo o tem nič znanega, dasi se je vedelo, da Anglija zeli, da bi se monarhija ne sporazumela s Turčijo in je angleški veleposlanik v turškem ministrskem svetu protestiral proti pogajanju. Nekateri turški listi pa so tudi že včeraj pisali, da je turška vlada odklonila neposredno sporazumljenje z Avstro-Ogrsko in Bolgarijo in da zahteva mednarodno konferenco. Splošno mnenje v Carigradu je dolžilo Anglijo, da je razbila pogajanja.
Toda še tekom včerajšnjega dne je dobila naša vlada uradno obvestilo, da je pogajanje pretrgano. Zunanji položaj je vsled tega postal kritičen. Posledica bo ta, da se naša monarhija mednarodne konle-rence ne udeleži.
Nemčija in konferenca.
Ruski zunanji minister Izvolskij je prispel včeraj v Berolin; danes obišče državnega kanclerja Biilo\va in se odpelje v nedeljo v Peterburg.
Glede stališča Nemčije poročajo iz Berolina, da Biilovv ni izpremenil v tem vprašanju svojega mnenja. Nemčija se udeleži mednarodne konference le tedaj, ako bo sprejet avstrijski program.
Balkanske homatije.
Angleški intrigami se zopet enkrat lahko ponašajo z vspehom.
V seji spodnje zbornice je izjavil državni tajnik Grey na vprašanje glede mednarodne konference, da so Turčijo zadnji dogodki najhu.še zadeli in prva skrb velesil mora biti, da ji zagotovi kompenzacij, varuje njene koristi ter ojači 1.0-vo turško oblast, ki bo blagodejno vplivala na upravo turške države.
To sicer že znano stališče Anglije je še jasneje izrazi! angleški veleposlanik v Carigradu, ki je v turškem ministrskem svetu protestiral proti turško-avstrijske-mu poga;anju. Kakor je razvidno iz sledečih najnovejših vesti, je dosegel svoj namen. Turška vlada je odklonila nadaljno pogajanje ne le z našo monarhijo, ampak tudi z Bolgarijo.
Bolgari se sicer tolažijo, češ, da njihovo odposlanstvo ni imelo oficieluega značaja, marveč jc hotelo le sondirati, po-izvedeti za mnenje turških krogov. In to da je doseglo. Sicer pa to menda govore sedaj samo zaradi lepšega.
Avstrijska diplomacija je doživeia poraz. Posledice utegnejo biti dalekosež-ne. Mednarodne konference se Avstrija po vsem teni ne bo udeležila. Nemčija se jc izjavila z našo državo za solidarno. Ka-ko sodijo druge velesile o položaju, še danes ni znano. Toliko je gotovo, da se Avstrija eveiituclnemu diktatu konference, da bi se naj dalo Turči'i ali pa celo Srbiji in Črni gori na škodo naše države kakoršnesibodi kompenzacije, ne bo mogla pokoriti.
Zapletljaji so torej zelo lahko mogoč'.
Bosna.
Odposlanci mnogih bosenskih društev so sklenili, da postavijo v Sarajevu v spomin na aneksi;o spomenik cesarju. Srbska društva pri tem niso udeležena.
Senzačne in izmišljene vesti o vstanku v
Hercegovini ?
M o s t a r, 23. oktobra 1908.
Iz Mostara je došla iz zasebnih krogov vest, da so se v selu Lipniku v gač-kem okraju (hercegovsko-črnogorska meja) Srbi vprli. Prišlo je med vaščani in vojaki do krvavega spopada, v katerem je bilo nekaj vojakov ubitih. Rckviriralo se je vojaštvo iz Gačkega, ki je v dveh urali udušilo vstanek, ubilo nekaj srbskih voditeljev, nekaj pa zvezalo in odvedlo v Gač-ko. Velik del kmetov je zbežal v brda, vojaki pa so vas zažgali. (Zelo neverojet-no. Op. ur.)
D u n a j, 23. oktobra 1908.
Tukajšnji krogi so se, kakor javlja »Hrv. Koresp.«, obrnili na vojno ministt-sivo. da pojasni, kaj je na vesteh o vstaji v Lipniku resnice. Na vojnem ministrstvu sc jc odgovorilo, da dozdaj ministrstvu o tei stvari ni še nič znanega, sploh ničesar o tem, da bi v anek-tiraiiili zemljah »padel prvi strel«, kakor piše že več listov. Če bi sc bilo v resnici kaj na meji zgodilo ali v obče v Bosni in Hercegovini, bi bilo vojno •Ministrstvo samo dalo novinstvti vse vesti
i:a razpolago, ker utajenje nima nobenega smisla. Kar se Lipnika tiče, nam tudi ni nič znanega, kaj še, da bi vedeli, da so umi bili ubiti vojaki in seljaki ter da so vojaki selo zažgali itd. Te senzacionelne vesti so izmišljene in se razširjajo z očito tendenco ljudstvo razburiti.
Razburjenje med musulmani v Mostaru.
M o s t a r, 23. oktobra 1908.
»H. K.« poroča, da je razburjenje med musulmani v Mostaru zaradi aneksije še vedno veliko. Tukajšnji musulmani so namreč večjidel poštene staroverne korenine, katere je velesrbska propaganda vjela v svoje mreže, češ, da bo avstrijski cesar izlam pokončal in svete džamije porušil. Sodi se, da bodo premožni stari musulmani prodali svoja posestva in se izselili. Vlada je seveda pripravljena to z vso silo preprečiti, ker bi izseljenje niusul-manskih posestnikov pomenjalo narodnogospodarsko katastrofo.
Turčija.
Miadoturški odposlanci so baje dosegli v Sofiji popolno sporazumljenje. Odpeljal' so se čez Niš v Solun, ne da bi obiskali Belgrad, dasi so bili tam že napovedani. Bolgarsko odposlanstvo je včeraj konferiralo z velikim vezirjem.
Pri Osmanju je streljala bolgarska obmejna straža na turško, ki je odgovarjala s salvami. Bolgari so se morali umakniti. Zdi se, kakor da bi Bolgari hoteli izzivati konflikt na meji. V Makedoniji pričnejo razsajati zopet bolgarske čete, da bi dosegle avtonomijo.
Gornja Albanija je docela mirna. Ar-navti pravijo, da so v prvi vrst' mohamedanci, potem šele Albanci. Tu se torej ni bati nemirov.
Angleški finančniki so posodili Turčiji pet milijonov funtov.
Še ta teden pošlje tvrdka Schneider v Creuzotu v Solun najnovejših topov s strelivom vred v vrednost' 200.000 funtov.
V	Carigradu je za izvrševanje reda pripravljenih sedetn bataljonov, da v slučaju potrebe pomagajo policiji, ki je pod vojaško kontrolo. — V Galati so zaprli bolgarskega vrtnarja Ristova, ki ga dolže, da je anarhist.
Iz Trapezunta javljajo demonstracije proti Avstriji, ki so se jih udeležil' tudi Grki in Armenci. Trgovci so imeli shod, na katerem so sklenili bojkot avstrijskemu blagu in Lloydovim parnikom. Tudi v Ka'ru in v Solunu se je poostrilo bojkotno gibanje, dočitn so mogli v Carigradu in Sm.vrni naši parniki izkrcati svoje blago. Toda v Smyrni turška pošta ni hotela avstrijskih pošiljatev dostaviti na-slovljencem, o čemer se vodi preiskava.
Brigadir Vukotič in »ratobornost« Črnegore.
(Poročilo našega dopisnika.)
Belgrad, 24. oktobra. Brigadir Vukotič, ki se zdaj mudi tu kot posebni odposlanec črnogorskega kneza Nikite, je nasproti našemu dopisniku izjavil, da jc glas o aneksiji Bosne silno razburil Črnogoro, kjer vse gori kakor ena duša za vojsko. Knez čaka, kaj bo sklenila konferenca. Ako bi Avstrija še dalje vršila kontrolo nad črnogorskim primorjem, bi Čr-nagora to smatrala za »casus belli« in »tukli bi se za život in smrt«.
Srbija.
V	Belgrad je prispel naš poslanik groi Forbach. »Egyetertes« poroča, da je dobil najstrožja navodila, ki so zelo podobna ultimatumu za slučaj, da srbska vlada ne poskrbi za red.
Srbi so zelo pobiti, ker državni kancler Biilow ni hotel dr. Milovanoviča sprejeti. »Štampa« imenuje to nemško predrznost. Sploh jc bil srbski zunanji minister v Bcrolinu zelo hladno sprejet.
V	Lincu so na neki bavarski ladji-vla-čivki zaplenili 50 zabojev s strelivom za Srbijo in baje tudi za Rumunijo. Tudi r.a Dunaju so zaplenili dve ladji z municijo.
Črnogorskemu odposlancu Vukotiču na čast je kralj priredil dinč na dvoru. Udeležili so se ga prestolonaslednik in ministri. Tudi bakljado so mu priredili. Vu-kotiča je nagovoril pri tej priliki vscuci-liški tajnik Dačič. Vukotič se je zalival'! in izjavil, da je ni s'le na svetu, ki bi mogla razdružiti srbske in črnogorske brate.
POSLANSKA ZBORNICA
se snide najbrže 17. novembra. Ze v prvi seji se predloži zakon glede na splošno starostno in invaliditetno zavarovanje in proglasitev suverennosti nad Bosno. Nadalje pridejo na vrsto proračunski provi-zorij iu podržavljenje državnoželczni-ške družbe in severozahodne železnice. Pripravljata se jezikovni zakon in zakon o osnovi okrožnih vlad.
Dnevne novice.
+ Slovenska trgovska šola otvori z novembrom tega leta pripravljalni razred in zadružno šolo. Več o tem v današnjem uvodnem članku. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14. novembra od 9. ure dopoldne naprej v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2. Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra.
+ Ogorčenje izvestnih nemških listov nad protinemškitni demonstracijami prav dobro karakterizira »Grazer Volksblatt«, ki brzojavke »Grazer Tagblatta« o dogodkih v Pragi, posebno ogorčenje »Grazer Tagblatta« o napadu na nemške dijake v Pragi, o psovkah, ki so jih slišali nemški dijaki, o napadu na bumel nemških dijakov lepo citira in na ogorčenje »Grazer Tagblatta«, da bi se kaj takega v pravni državi ne smelo prigoditi, mirno pristavi: Te brzojavke iz Prage se čitajo skoro tako, kakor bi imeli pred seboj dogodke v — Gradcu, čisto podobni so ti dogodki divjanju n e m š k o n a c i o -n a 1 n e g a m o b a proti katoliškim nemškim dijakom v Gradcu. Zato »Grazer Volksblatt« označuje vse to ogorčenje za »Entriistungskomodie« in prav ima! Nemci, ki se zgražajo nad dogodki v Ljubljani in Pragi, sami proti svojim katoliškim so-rojakom še veliko hujše postopajo. Ljudem, ki nemške katoliške dijake do krvi pretepavajo, se sedaj ogorčenje prav nič ne poda!
+ »Slovanski Svet« piše: »Napadi Nemcev na Slovane se vrše v Avstriji na celi vrsti. Hitro so sledili drug za drugim dogodki v Tešinu, Kašperskih gorah, v Ptuju, v Libercu, v Celovcu. Postopa se vedno bolj jasno — a »Wacht am Rhein«, ki se je pela v češkem deželnem zboru, mora izpodbiti. Bliža se čas, da se bo moral vsak Nemec v Avstriji jasno izreči, če je za Prusijo ali Avstrijo, a kdor izmed njih hoče služiti Avstriji, mora spoznati, da je to mogoče edinole v sporazumu s Slovani in v kompromisu ž njimi. — »Wacht am Rhein«, ki se je pela v Tešinu, v Gradcu in v Pragi, mora slednjič povzročiti za Slovane jako koristen političen položaj, poln dobrih prilik. Da bi ga le znali izrabiti in pospešiti reorganizacijo države!!
H- Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« so darovali: dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani, 5 K; Janko Traven, kaplan v Šmartnem pri Kranju, 5 K; Alojzij Kocmur, solicitator v Ljubljani, 1 K; župan Stanonik v Horjulu 3 K. Hvala! Prosimo novih darov. Vsi, ki ste že kaj darovali S. K. S. 1., opozorite one, ki se še niso spomnili naše izobraževalne organizacije, naj ji vsak daruje vsaj eno krono!
+ »Naš List« — smo že mislili, da je umrl, pa nas je ravno toliko brcnil, da smo se zopet zavedli njegovega življenja —-napada v znamenju sprave Slovensko Ljudsko Stranko. Strašne stvari ji ve očitati. Poslušajte! Narodnonapredna stranka si je po pričevanju »Nenašega Lista« zaslužila zadnji čas priimek »idealno narodne stranke«, zato ker je baje iz samega usmiljenja in čisto narodnega idealizma pozabila v očigled deželnozborskim volitvam na svojo organizacijo na deželi. Slovenska Ljudska Stranka pa vkljub narodnemu žalovanju ni opustila delo, ampak je tako neusmiljena, da še celo izpopolnjuje svojo organizacijo. Po mnenju »Nenašega Lista« bi morala Slovenska Ljudska Stranka vsa svoja društva krat-komalo razpustiti in v znamenju miru in sloge zaspati, dokler se ne bi liberalcem in socialnim demokratom zljubilo, da ji dovolijo, da se sme zopet zbuditi. S takimi otročaji se seveda mi niti ne razgo-varjamo. »Slovencu« zamerijo, zakaj ni tolikokrat konfisciran, kakor »Narod*. Glejte »Narod«, pravijo, to je narodno-ra-dikalen, ker je vsak dan konfisciran, »Slovenec« pa izhaja. Ti otročaj' seveda ne vedo, da ni ložjega, kakor pisati za konfiskacijo. Konfiscirani članki so navadno plodovi časnikarskih začetnikov, ki še ne poznajo teže in ostrine besed, izkušenemu časnikarju se samo takrat kaj zapleni, kadar hoče bit' konfisciran. Včasih izkušen časnikar smatra to kot potrebno, in »Slovenec« je tudi dokazal, da razume perfektno pisati za konfiskujoči svinčnik državnega pravdnika, a da bi hodil »Slovenec« po svetu vsak dan z veliko belo plešo, za to ga pa vendarle previsoko cenimo. Časnikarski vajenec piše z loparjem in s krampom, govori z možnarj' in topovi, in preliva potoke krvi in črnila, tako da se državni pravdnik kar zgrozi in v strahu za življenje človeštva ustavi njegove grozote. Izkušen časnikar, ki ima kaj soli in misli v glav', pa z eno vrstico pove desetkrat več, tako da vsi vedo.
kaj misli, pa mu državni pravdnik zaradi same njegove uljudnosti ne more storiti nič žalega. Občinstvo na dežel' pa ima gotovo od tega več koristi, kakor od dolgih čisto belili kolon, iz katerih zeva ve-lii.a praznota. To je tudi bolj pošteno, kakor s konfiskacijami delati vodo zase. Mislimo, da se razumemo.
+ Okrajno glavarstvo v Kranju je izdalo ukaz, da morajo županstva napraviti dvojezične napise na krajevnih deskah. Radovedni pa smo, ali je to storilo na povelje deželne vlade ali le iz svojega nagiba. Ako se je to zgodilo le na podlagi ukaza deželne vlade iz leta 1892, potem si dovolimo vprašanje: Ali je znano gospodu okrajnemu glavarju Pircu, da je pred nekaj leti dekanijska konferenca v Kranju prosila okrajno glavarstvo, naj župnim uradom pošlje samoslovenske dopise. Toda dopisi so še vedno vsi nemški. To bi moglo biti k večjemu v strogo matičnih zadevah. Ako pa okrajno glavarstvo n. pr. odredi nabiranje darov za po-gorelce, zatiranje mrčesov itd., zahteva pa že običajna uljudnost, da govorim s človekom v njegovem jeziku, ako to želi. — In vendar trdijo ljudje, da hočejo biti patentiran' narodnjaki, ki nosijo stari biro-kraški cof.
-f Shod zaupnikov S. L. S. kranfcko-loškega okraja bo jutri, 25. t. m., ob pol 11. uri dopoldne v dvorani društvenega doma v Škofji Loki in ne ob 3. uri popoldne, kakor se je včeraj pomotoma poročalo. Pridite vsi zaupniki! — Tajnik »Kmečke zveze«.
+ »Slomškova zveza« odkrije dne dne 29. t. m. pokojnemu tovarišu Štefanu Primožiču, nadučitelju v Dobrepoljah, nagrobni spomenik. Deželni šolski svet je z odredbo z dne 21. oktobra 1908, številka 5929, dal učiteljem in učiteljicam, ki se hočejo udeležiti tega odkritja, na prosto voljo, da si v smislu § 115., odstavek 3„ dokončnega šolskega m učnega reda za ta dan izprosijo potrebnega dopusta. Tovariši, pokažimo, da znamo ceniti svoje može! — Spored: Ob pol 10. uri sveta maša, nato odkritje z govorom in petjem. Udeleženci imajo prav lepo zvezo z vlakom, ki prihaja v Dobrepolje ob 9. uri in odhaja ob 1. uri popoldne.
+ Pravila za izobraževalna društva se dobe v »Katoliški Bukvami« po 4 vin. i/.vod. Vsa tozadevna naročila naj se na-ciuve na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani.
+ Nemški »Turnerbund« se krha. 3. decembra se skliče »Bundesturnrat« na Dunaju in na dnevnem redu je edinole točka, da se imajo protischonerijanska telovadna društva iz zveze izključiti. Zato Ivi prišlo do razpora in bodo protischone-riianski telovadci osnovali brezdvoma svojo zvezo.
+ Iz Krškega. — C. kr. uradnik usta-novnik krajevne skupine »Svobod, misli«. Znani, pri zadnjih volitvah propali državnozborski kandidat Janko Stare, sklicuje svoje prosvitljene somišljenike na dne 24. oktobra 1908 k po § 2 sklicanemu zborovanju v gostilno k Havleku v Krškem. Dotična vabila je raznašal z mrzlično silo šolski sluga med tukajšnjimi uradniki in somišljeniki. Vabilo se glasi: Vabilo. V soboto, 24. oktobra 1908 ob 8. zvečer v gostilni K. Havelka § 2. zborovanje. Dnevni red: 1. Predlog radi ustanovitve krajevne skupine S. M. 2. Vpisovanje udov. 3. Volitev. 4. Raznoterosti. Krško, 16. oktobra 1908. Stare. — Ali je poklic državnega uradnika, ustanavljati krajevne skupine »Svobodne Misli«, katera organizacija zasleduje drž. zakonom nasprotne cilje?
+ Duhovniške vesti. Župnija Brezovica je podeljena č. g. Frančišku Honig-man, župniku v Kropi. — Premeščena sta čč. gg. kapelana Frančišek Zaje iz Starega Loga (Altlag) za župnega upravitelja v Polom (Ebental), Janez Jaklitsch iz Cr-mošnjic v Stari Log.
+ Osebna vest. Cesar je imenoval za častna kanonika preč g. I. Slavca, dekana na Opčinah, in preč. g. dr. T. Pe-derzollija, župnika pri Novem sv. Antonu v Trstu. Naše iskrene čestitke!
+ Za Slovensko dijaško zvezo so darovali: preč. g. Franc Marinič, župnik, Kojsko 10 K 20 vin.; župnik Ivan Debevec v Budanjah 10 K; stava dveh tovarišev 2 K; omizje kvartopircev dobiček 3 K 40 vin. Priporočamo vsem rodoljubnim somišljenikom, da se spominjajo Slovenske dijaške zveze, ki je ravno zadnji čas obrnila svojo posebno pozornost narodno eksponiranim krajem, da jih ohrani veri in narodu. Cim večji bodo zvezini dohodki, tem uspešnejše bo tudi naše delo. — Iur. Mark Natlačen, t. č. predsednik, Dunaj VIII., Strozzigasse 42.
-f Darovi za Primožičev nagrobni spomenik: Og. Neimenovan 1 K; Neimenovan 5 K; Strnad, posestnik, Ceota, 1 K: (""elofiga, postajenačelnik v pok., 5 K; Steh, trgovec, 5 K; Brezovar, učitelj, 2 K; A. Stupca, učiteljica, 2 K.
+ Ženska bolnica cesarice Elizabete v Novem mestu. Te dni so prišle prve usmiljene sestre iz kongregacije sv. Vin-cenca Pavlanskega v Novo mesto. Na kolodvoru jih je sprejel mil. g. prošt dr. El-bert, pri glavnih vratih bolnice pa ves stavbeni odbor, ki jih je peljal v njihovo klavzuro, potem jim pa razkazal krasno bolnico. Upati je, da bo bolnica sredi novembra vrejena in otvorjena.
+ Župnija Železniki je podeljena č. g. Valentinu Marčič, župniku na Slapu.
+ Tretjič razveljavljene občinske volitve. Razveljavljene so zopet občinske volitve v Medgorjah na Koroškem v prvem razredu vsled slovenske pritožbe ter se bodo vršile že tretjič. Nasprotnikom mora dajati lekcije že koroška deželna vlada. To pove nekaj!
—	Imenovan je za višjega poštarja ad personam poštar g. Rihard Schrey v Lescah.
—	Telovadn' odsek »Slov. katol. izobraževalnega društva« pri D. M. v Polju vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 25. vinotoka 1908, ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu« v proslavo sv. očeta. Spored: t. Fr. Ferjančič: »Ven-ček narodnih pesmi«, mešan zbor. 2. Ign. liladnik: »Vesela pevka«, mešan zbor. 3. »Žalostna kmečka rekruta«, komični prizor. 4. »Za letovišče«, burka v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 h, ostali sedeži 40 h; stojišča 20 h. — K obilni udeležbi vabi — Odbor telovadnega odseka.
Stavka z lakoto. Pet jugoslovanskih dijakov, ki so bili o priliki zadnjih demonstracij proti Nemcem v Pragi zaprti, so začeli v zaporu stavko z lakoto.
Štrajk zdravnikov. V zofijini bolnišnici na Dunaju štrajkajo zdravniki zaradi hrane in sporov z bolniškimi uradniKi. Dunajska zdravniška organizacija je izjavila. da je s štrajkujočimi zdravniki solidarna ter bo bojkotirala bolnišnico, dokler se ne ugodi zdravnikom.
Dobrodelna državna loterija. Glavni dobitek v znesku 200.000 kron z enim pred- in enim podobitkom po 1000 kron :n dvema pred- in dvema podobitkoma po 400 kron je zadela številka 266.470, drugi dobitek v znesku 40.000 K z enim pred-ni enim podobitkom v znesku 50.000 in dvema pred- in dvema podobitkoma po 200 K je zadela štev. 295.599, tretji dobitek 20.000 K štev. 227.541, četrti dobitek 10.000 K številka 330.001, peti dobiteK 5000 K štev. 346.074. Ostalo se dobi v iisti vzdignjenih srečk.
—	Ker je rešil življenje nekemu dečku, ki je padel v vodo, je dobil Jožef Horvat. učenec 3. realčnega razreda v Idriji nagrado 20 K.
—	V pijanosti zmrznil je na cesti v Grahovem potujoči dežnikar Adorico But-tolo iz Rezije v Italiji.
—	Burja v Trstu je te dni zahtevala več žrtev. Voznika Florijana Kantus je vrgla konjem pod noge ter ga poškodovala, da so morali pozvati zdravniško postajo na pomoč. F. Agurantu je vrgla na glavo opeko ter mu zlomila nosno kost. Kmeta Miho Ostružka je vrgla na tla, da si je razbil na čelu kožo do kosti. Dečka Karla Mahorčiča je zagnala v neko hišo, da se je hudo pobil na glavi. Ferdinand Cavazzani si je pri padcu zlomih celo par kosti. Takih več ali manj hudih slučajev je cela vrsta.
—	Trgovca s človeškim mesom so zaprli v Trstu, in sicer 25 let starega Josipa Jakopiča, ki je skupaj z nekim drugim poštenjakovičem pripeljal iz Celovca dve dekleti, 25 let staro Marijo M. ter 27 let staro Marijo H., ter jih prodal zvodniku Ivanu Križanu za — 34 kron. Tudi zvodnika so aretirali, pa zopet^ izpustili.
—	Nesreča v reški luki. Šele pred kratkim v morje spuščeni parnik hrvatske parobrodne družbe, »Frankopan«, je .imel že drugo nesrečo. Ko je minolo sredo odplul iz luke proti Krku, zadel je s prednjim delom v italijanski jadrnik »Otel-lo« ter mu napravil luknjo, skozi katero je takoj vdrla voda. Štiri može z jader-nice je vzel na Krov »Frankopan«, ja-dernik sam pa je po hudem delu privlekel v lirko parnik »Clotild«.
—	Volkovi so se že pričeli oglašati v Bostni. V Prijedoru se je pojavila večja tolpa, ki je napravila med ovcami veliko škodo.
—	Z britvo vrat prerezati si je hotel 57 let stari Lorenc Urban v Trstu. Žena ga je našla v mlaki krvi ležati na tleh. Poklicali so rešilno postajo ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo okreval. Vzrok: neozdravljiva bolezen .
—	Z okna v drugem nadstropju je padla v Trstu dve leti stara Viktorija
Popp. Otrok je bil sam v kuhinji — mater je bila poklicala soseda k svojemu umirajočemu dekletu — si privlekel stol k oknu, ga odprl ter zgubil ravnotežje in padel na tlak. Nek fant, ki je šel baš mimo, je pobral dekletce ter ga nesel narav-
nost v bolnišnico.. Zdravniki upajo,, da mu rešijo življenje;
—	Prvi. sneg v Zagrebu ja padel v noč od četrtka na petek.
—	Zmrznil je v Šopronju na Ogrskem kmet Kulman.
—	V plinu se je zadušil v pivovarni Judtman v Trstu Angelo Ippolito, 26 let star delavec imenovane pivovarne. Stanoval je z Dominikom Giacomelli v neki sobici prvega nadstropja stranskega Krila. Ippolito je šel že ob 8. uri spat, tovariš se je po večerji še podal v mesto ter se vrnil ob 9. uri. Obleko je obesil na plinovo cev, in sicer na pipo namenjeno, da se na isti združi cev za dovajanje plina k ognjišču. Ko je zaspal, se je obleka vsled lastne i.eže premaknila in s tem odprla cev, da je plin uhajal. Zjutraj je našel čuvaj, ko je prišel delavca budit, Ippolita mrtvega, Giaco-mellia pa umirajočega. Poslednjega so prepeljali v bolnišnico. Sreča je bila, da je čuvaj zjutraj, še v temi, imel s seboj varnostno hermetično zaprto svetiljko; sicer bi se bil plin unel, eksplodiral in povzročil grozno nesrečo.
—	Odlikovanje orožnika. Filip Fatur, četovodja 5. dragonskega polka, katerega sc en eskadron nahaja začasno v St. An-drežu, dobil je 22. t. m. na slovesen način srebrn zaslužni križec. Odlikovanec je služboval pri bosanski žandarmeriji skozi 4 leta, a je to jesen zopet vstopil kakor podčastnik k svojemu dragonskemu polku. Ko je še služboval v Bosni kakor tit. postajevodja, bil je 4. aprila t. I. poklican za asistenco komisije, ki je regulirala mejo pri Konjudjevic', okraj Bogatica, a ljudstvo se je temu uprlo, napadlo komisijo in napravilo razne poškodbe na dveh poslopjih. Le previdnosti voditelja patrulje je bilo zahvaliti, da ni prišlo do večjih izgredov, ker je na lep način ljudstvo pomiril, da se je na njegovo besedo vdalo in prepustilo komisiji, da izvrši regulacijo. Filip Fatur je doma iz postojnskega okraja.
Silovit podjetnik. Marko Pavič iz Poljan v Bosni je prebival v Bohinju in ondi v poslednjem času gradil s svojimi delavci več cest. Mož je silovite narave ter bil že večkrat kaznovan. Začetkom septembra se je prišel v Cešnico k županu Janezu Korošcu prepirat, ker mu je ta glede neke ceste očital, da ni dobro zgrajena. Dne 20.septembra t. 1. je prišel Pavič s sedaj že mrtvim delavcem Pavlom Komadanovičem v županovo gostilno. Iskala sta prepira. Komadanovič je gri-zel kozarce, med tem ko je Pavič s palico zbijal po mizi ter pobil nekaj posode. Naenkrat potegne Pavič neko bodalo ter z vso močjo dregne proti županu Korošcu v smeri prs, a v tem ga zagrabita v bližini stoječa Janez Stare in Martin Korošec za roko, da ni mogel svojega namena izvršiti. Takoj je potegnil iz žepa revolver, katerega so mu pa tudi odvzeli. Vpil je, da mora župana končati. Porinili so ju iz hiše, a začela sta metati kamenje skozi okno, potem pa v vežne duri. Kamenje je padalo na gosto, razbila sta debelo šipo na durih ter so bili v veži navzoči ljudje v nevarnosti. Po večkratnem opominu je Korošec na napadalca ustrelil in zadel Komadanoviča v desno nogo, vsled česar je ta na zastrupljenju krvi v ljubljanski bolnišnici umrl. Paviča je sodišče obsodilo na sedem mesecev težke ječe.
—	Nedosledni ljudje. Iz Trnovega na Notranjskem. Pri nas »neodvisniki« ma-žejo nemške napise, odločivni krogi pa so v trnovski mlekarni odstavili domačina in ga nadomestili s tujcem. Ali res »neodvisniki« ne dobe domačih ljudi ali so le talmi-narodnjaki ?
—	Umetniška šola v Zagrebu je dobila sedaj tudi svojo livarno.
—	Iz Šmartna pri Litiji. Kolavdacija novih orgelj, katere završuje orgljarski mojster I. Brandl iz Maribora, se ni izvršila v petek, ampak se bo vršila prihodnji teden. Delo obeta biti izborno.
—	Žensko truplo so našli v Maksimir-skem jezeru v Zagrebu. Dognalo se je, da je truplo Ljubice Tkalčič. Raztelešenje pokaže, ali se gre za samoumor ali zločin.
—	Inžener je postal g. Josip Pavlin iz Št. Ruperta na Dolenjskem.
—	Nov zavod na hrvaškem vseučilišču. Z novim šolskim letom so na vseučilišču v Zagrebu otvorili komparativno-anatomski zavod. Predsednik zavoda je profesor dr. Lazar Car, tajnik pa asistent dr. Jovan Hadži.
—	Prošnje za pomiloščenje. Rezervno moštvo često vlaga prošnje za oprostitev od orožne vaje, čeravno je zoper nje že vpeljano kazensko postopanje zaradi opuščene zglasitve ali kakega drugega vojaškega pregreška. Iz tega je razvidno, da ti ljudje sploh niso dovolj poučeni, in da ne vedo o splošni amnestiji, katero je izdalo Nj. Veličanstvo z Najvišjim odlokom z dne 26. novembra 1907. Ce se torej izkaže, da je tak prosilec zakrivil svoje kaznivo de-
janje še pred pričetkom jubilejnega leta,, to je pred 2. decembrom 1907, naj se zglasi pri pristojni politični oblasti (v Ljubljani pri vojaškem uradu v Mestnem domu) ter da svojo tozadevno prošnjo na zapisnik, da bo deležen Najvišjega pomiloščenja.
—	Slovenske godbe naročajo, kakor poroča celjska »Domovina«, vse potrebščine pri nemško-nacionalni tvrdki Schneider v Zatcu. »Domovina« pravi, da je slovanska tvrdka: Mojinir Urbanek, Praga, Jungmanova trida.
—	Pasja steklina v krškem okraju. V poslednjem času pojavilo se je v krškem okraju že pet slučajev pasje stekline. Ogrizeni so 3 ljudje, mnogo psov in.eden prašič. Diagnostična cepljenja na Dunaju so potrdila v vseh vposlanili slučajih to strašno bolezen. V celem sodnem okraju, odrejena je sedaj pasja zaprtija, ki naj bi se strogo držala v vsakem oziru, da se tako kar najhitreje zatre ljudem in živalim prenevarna bolezen. Slučaji te bolezni pojavili so se tudi v političnih okrajih Rudolfovo in Litija, kakor tudi v obmejnih okrajih Brežice in Jaška. Vsekako jc treba vse pozornosti na pse in mačke.
—	Trgovec pobegnil. S Sušaka je pobegnil tamkajšnji trgovec Karmelič, ko je preje prodal svoio trgovino. Doigovi za blago znašajo 130.000 kron,, drugi dolgovi niso znani.
»Srbska Rieč« je pričela zopet izhajati v Sarajevu.
—	Gratis-tečaje za mažarščino ustanavljajo v ogrskih mestih z mešanim prebivalstvom, zlasti slovaškim. Upajmo, da bodo vrli Slovaki vedeli prav ceniti to ma-žarsko velikodušje.
—	Velik požar. Dne 21. t. ni. je v Su-horju pri Košani 13 posestnikom pogorelo dvajset poslopij. Vsled silne burje in hude suše se je ogenj hitro razširil. Zgoreli so vsi pridelki, obleka in orodje. Uboštvo je nepopisno, zima je pa pred durmi. Škode je do 80.000 kron. V imenu pogorelcev prosimo dobra in usmiljena srca, naj se usmilijo nesrečnežev.
Slovanski polki ne bodo šli v vojno?
Nekateri listi so poročali,, da se je minister zunanjih zadev, Aehrenthal, izrazil, da bo Avstro-Ogrska odpoklicala z južnih mej vse slovanske polke in poslala tja le madžarske in nemške. Koliko je na tej vesti resnice, priča dejstvo, da je večina slovenskega spodnještajerskega polka št. 87 že v Bosni. Ta polk vendar ne morejo prištevati med »nemške« polke.
Štajerske novice.
š Proti slovenskemu bojkotu nemških trgovcev. V grašketn občinskem svetu je govoril občinski svetnik dr. Kaari o ljubljanskih protinemških izgredih, ki jih je obžaloval. Nato je pa naglašal, da se sicer ne vidi tako, kakor izgredi, zato pa i nič. neverjeten uspeh hujskanje proti spodnje-štajerskim Nemcem, katerim grozi uničenje. Zavzeti se mora stališče nasproti bojkotu na Spodnjem Štajerskem. Graški občinski svet lahko moralno podpira spod-nještajersko nemštvo, ki je v nevarnosti. Predlaga nujni predlog, po katerem graški občinski svet zelo obžaluje način, po katerem vodijo Slovenci na Spodnjem Štajerskem narodni boj na gospodarskem polju. Po poročilih s Spodnjega Štajerskega se načrtoma popolnoma bojkotirajo nemški trgovci, da se gospodarsko uničijo. Narodna nemška dolžnost veleva podpirati z vsemi močmi zatirane Nemce. Občinski svet poziva nemške prebivalce Štajerske, naj goje trgovinske zveze s Spodnjo Štajersko izključno le po nemških trgovcih in pa s takimi Slovenci, ki niso v zvezi s protinemškim hujskanjem. Pri nakupu vina, sadja in drugih poljskih pridelkov naj se poizvejo naslovi pri^ nemškem narodnem svetu za Spodnje Štajersko. Za nujni predlog so glasovali tudi socialni demokrati, izvzemši zadnji odstavek. — Radovedni srno, če bo vlada zdaj razpustila graški občinski svet, ki poziva Nemce, naj bojkotirajo nenemške trgovce na Spodnjem Štajerskem •? !
š Nemško protestno zborovanje v Mariboru, napovedano na 25. oktobra, je mariborsko okrajno glavarstvo prepovedalo.
š Pred mariborskim okrajnim sodiščem je bil obsojen pekovski učenec Franc Kšela iz Ljutomera na dva meseca težke ječe, ker je izmaknil svojemu mojstru eno vrečo pšenične moke, v vrednosti 16 K 10 vinarjev.
š Mrtvega so našli predorskega delavca Maržara Ivana Morodana izTemeš-vara. Sodnijska komisija je dognala, da je umrl vsled preobilo zavžitega alkohola.
š Poštni tat v Trbovljah. Tatu, ki je ukradel poštni zavoj z nad 6000 K, še nimajo. Vse osumljene osebe so izpustili iz preiskovalnega zapora.
š Očma ubil. Pred celjskimi porotniki je bil obsojen Franc Pšeničnik iz Globokega v brežiškem okraju k štirimesečni ječi, ker je svojega očma s palico tako udaril po glavi, da je čez noč na skednju, kjer je spal, umrl. Očim je rad pil in sc doma prepiral z ženo in pastorkom. V takem prepiru ga je tudi pastork udaril po glavi. Bil je le obsojen zaradi prestopka silo-brana.
JAPONSKA ZA MIR.
Japonski mikado je izdal razglas, ki naglaša potrebo sporazumljenja in ožjega prijateljstva z ostalimi narodi, ker le tako je mogoč napredek. Vsem slojem prebivalstva priporoča slogo, treznost in vztrajnost. Razglas je izdal z ozirom na dohod ameriškega brodovja, ker je hotel ;asno iiaglašati dobre razmere med Ameriko in Japonsko.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« g. dr. Evgen L a m p e. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. /
Ij Zabavni večer priredi »Katoliško društvo za delavke« v nedeljo, dne 25. oktobra 1908, v društveni dvorani na Žab-. jeku št. 8. Začetek ob 6. uri zvečer. Spored: J. Nagovor. 2. Mil. pl. Farkaš: »Naprej zastave Slave«, igra tamburaški zbor. .i Mil. pl. Farkaš: »Za jedan čašak radosti«, igra tamburaški zbor. 4. Mil. pl. Farkaš: »Venec hrvatskih narodnih pesmi«, igra tamburaški zbor. 5. L. Hudovertiik: »Naša zvezda«, poje društveni zbor. 6. P. Ferjančič: »Tu rasejo cvetke«, poje društveni zbor. 7. F. Ferjančič: »Slovo od doma«, poje društveni zbor. 8. »Ljudmila«. Igrokaz v petih dejanjih z živo sliko. — Vstopnina: Sedeži prve vrste l K; druge vrste 80 h; tretje vrste 60 h; stojišča za člane 20 h, za nečlane 30 h. — i< obilni udeležbi vabi odbor.
lj Godba v nemškem gledališču. Pri podrobni debati o etaju vojnega ministrstva se je delgat dr. Korošec pritožil, da v nemškem gledališču v Ljubljani še vedno igra vojaška godba, čeprav po ministrskem odloku tamkaj, kjer so dobre civilne godbe, pri civilnih prireditvah vojaške godbe civilnim ne smejo delati konkurence. V Ljubljani ima »Glasbena Matica« orkester, ki sestoji iz samih konservato-ristov. Ni torej nobene ovire, da bi »Glasbena Matica« ne prevzela godbe v nemškem gledališču. Zastopnik vojnega ministra je obljubil, v tem oziru vse potrebno ukreniti.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča.
V torek se poje četrtič opereta »Valčkov čar«. — V novi operi »Samson in Dalila« nastopita prvič gdč. Šipankova kot Da-iila in g. Florian kot satrap Abimelech. — Na Vseh svetnikov praznik se igra ob znižanih cenah kot ljudska predstava ža-loigra »Mlinar in njegova hči«. — No-voangažovana ljubimka, gdč. Wintrova nastopi prvič v Fuldovem igrokazu »Ma-škarada«.
lj Prezidavanje na ljubljanski glavni pošti se pridno nadaljuje in bo z novim letom nekaj oddelkov premeščenih v prostornejše lokale. Šlo bo zopet nekaj tisoč za prezidavanje, ki bi se bili pa jako lahko prihranili, ko bi se bil pri prvotnem načrtu le kaj uvaževal rastoči poštni promet. Posamezni oddelki so bili že izprva premajhni, nikar že zdaj. Pri vožnji pošti zlasti pa v špediciji in pri pismonoscih je prava pravcata gnječa. Da so sedanji pretesni lokali tudi v zdravstvenem oziru nedostatni, je umevno samo ob sebi.
Ii Dva znamenita koncerta bodeta. tekom meseca novembra v »Unionu«. Kon-certirat pride član dunajske dvorne opere g. Betteto in slavni virtuoz na klavir iu Go-dovski.
lj Umri je sinoči ob 9. uri nadobudni najstarejši sinček rodbine Jegličeve, 11-letni gimnazijec Joško po kratki, mučni bolezni. Pogreb bo jutri popoldan pri sv. Krištofu. Velecenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Ij Ljubljanske demonstracije in — ju-žno-ameriški časopisi. Prijatelj pošilja nam iz Buenos A'resa (Argentina) izrezek časopisa »La Nacion«, ki je najuglednejši in zelo rajširjen v celi južni Ameriki, iz katerega posnemamo, da se je dne 21. septembra z Dunaja brzojavilo, da so bile demonstracije v Ljubljani naperjene proti Nemčiji 'n da je vojaštvo zaradi tega proti demonstrantom streljalo, ker so ti klicali: »Smrt Viljemu!« Tako se razvija fantazija žurnalistov na tako veliko daljavo!
lj V sodni zadevi gospoda inženirja Prelovška je vložil zastopnik državnega pravdnika ničnostno pritožbo. Ničnostno pritožbo je vložil tudi gospod inženir Pre-lovšek. Cujemo, da je umaknilo državno pravdništvo več ničnostnih pritožb glede
na ljubljanske demonstracije na dunajsko najvišje sodišče, vzdržalo pa pritožbe gle-> de na odmero kazni in zahteva višje kazni.
lj Radi dogodkov dne 20. septembra
t. 1. se prihodnji ponedeljek, dne 26. t. m. ob 4. uri popoludne vrši pri tukajšnjem deželnem sodišču vzklicna razprava proti g. juristu Maksu Zupančiču. Aretiran jc bil v bližini Bahovčeve trgovine na Sv. Petra cesti 20. septembra, okrog 9. ure zvečer, skoro obenem z dr. Peganom. Če je bi! morda kdo svedok tej aretaciji, se nujno prosi, da se zanesljivo zglasi v ponedeljek dopoldne v pisarni dr. Tavčarja.
Ij Občni zbor »Društvene godbe ljubljanske« se je vršil včeraj zvečer v hoteiu »Ilirija«. Predsednik g. Turk je otvoril zborovanje. — Nato je podal g. Čadež tajniško poročilo. Orkester je postal popo-len šele od 15. septembra dalje, ko se je na novo angažiralo 25 godcev, izmed katerih jih je veliko absolviralo konservato-r:j. Godba je v upravnem letu nastopila pri raznih produkcijah 253 krat. Društvo šteje sedaj 725 podpornih članov z mesečnimi prispevki po 1 K ali 2 K. Društvenih sej je bilo 24. Takoj iz početka se je proučevalo, kako preosnovati godbo. Obč. svet je na odborovo prošnjo dovolil 12.000 kron letne podpore s pogojem, da se orkester dvigne tako visoko, da bo mogel igrati v glediščih in pri koncertih Glasbene Matice«. S tem sc jc položil temelj godbi. Da bi se čim preje dosegel cilj. pojavila se je misel, da bi se stopilo v stik z »Glasbeno Matico« glede vprašanja, če ne bi kazalo, da bi se godba spojila z »Glasbeno Matico« in sicer kot en pododdelek z lastnim odborom in upravo, posamezni člani orkestra pa bi poučevali v orkestralni šoli »Glasbene Matice«. Ko sta so 16. aprila 1908 sešla odbora »Društvene godbe« in »Glasbene Matice«, sprejel se ie soglasno predlog, da stopite obe društvi v stik. katerega glavne točke naj bi bile: 1. da se ljubljanska društvena godba spoji z »Glasbeno Matico« glede umetniške oskrbe; 2. društvena godba naj bo nadalje samostojna v finančnem oziru in imej tudi svoje funkcijonarje; 3. natančnejo obliko stika določi prihodnji občni zbor. Kot kompenzacijo da »Glasbena Matica« Društveni godbi« za sodelovanje pri menih koncertih 2000 K in učiteljem orkestralne šole. ki bi bili člani orkestra, tudi 2000 K. Godba je sedaj nastanjena v Glasbeni Matici«. Pri omenjeni seji se ic izvolil pododsek, ki se je začel takoj ba-viti z angažiranjem godcev. Z ravnateljstvom slovenskega gledališča se je sklenila pogodba, po kateri sodeluje orkester pri opernih in operetnih predstavah slov. gledišča. Člani orkestra so se angažirali za sedaj za čas od 15. septembra do 31. marca 1909. Povprečna njih plača znaša mesečno po 120 K do 140 K. Kot kapelnika sc je pridobilo g. kapelnika V. Talicha, ki ie nanj stavljene nade popolnoma izpolnil. Koncertni orkester je pokazal, da je epo-■ia!ne vrednosti za slovansko umetnost. --Blagajnik g. Drahsler je poda! nato blagajniško poročilo. Dohodkov je bilo v preteklem upravnem letu 44.702 K 17 v., stroškov 4i.014 K 94 vin. Med dohodki ie omeniti podporo glavne slovenske posojilnice z 100 K, kmetske posojilnice ljubljanske okolice 100 K, mestne občine ljubljanske 9.600 K, članarine 6.747 K, zaslužek iz koncertov 1.969 K 67 vin.; med izdatki pa plače godecm 27.197 K 63 vin., honorar godcem za razne nastope 3.357 K 80 vin.; gotovine je bilo 14. oktobra t. I. 3.687 K 23 vin. — Revizor g. Šušteršič noroča, da so se računi našli v redu. —■ Profesor g. Štritof predlaga izpremombo pravil. Točko »namen društva« se spremeni v toliko: S kolikor možno izvrstnim in popolnim orkestrom ustrezati vsem umetniškim, zabavnim, narodnim in vsem drugim, glasbo upoštevajočim potrebam v Ljubljani in izven nje. — Ime »Društvena godba« se spremeni na predlog g. Drahs-ierja v »Slovenska filharmonija v Ljubljani«. Ustanovnina se zviša na 200 K, ki se jo plača v štirih ali dveh letnih obrokih. Črta se točka, da se umrlim članom igra brezplačno pri pogrebu, kakor tudi da imajo podporni člani prost vstop k koncertom. Redni občni zbor se sklicuje meseca septembra, izredni pa, ako zahteva to najmanj 30 članov. Stik z »Glasbeno Matico« obstoji v tem. da »Glasbena Matica« imenuje gotovo število odbornikov, kakor tudi mestna občina. Odbor se razširi na 15 članov, imenuje pa še zraven »Glasbena Matica« 3 odbornike in mestna občina 3. — Pri volitvi so bili z vzklikom izvoljeni predsednikom g. Turk, odborniki pa gg.; !Jubad, Knific, Drahsler, Zebre, dr. Svi-gelj. Rohrmann, Kenda, dr. Pegan; potem gospodje, ki postanejo pravi odborniki šele, ko bodo nova pravila potrjena, — gl. ravn. Govekar, Trtnik, Tomažin, dr. Papež, Bončar, Slavko Ravnikar. Revizorja sta gg. Sušteršič in Gruden. Pri slučajnostih poroča koncertni vodja g. Htibad o
proračunu za koncertni orkester. Godba stane mesečno 5.770 K. Mestna občina prispeva 1000 K, gledišče 833 K, »Glasbena Matica« 400 K. Primanjkljaj znaša 1237 K. To bi se dalo pokriti, ako bi se (nabral ) novih podpornikov. G. Ružička predlaga, naj se nabiranje podpornikov razširi tudi na deželo, kar se sprejme. — Nato zaključi g. Turk zborovanje ob % na 12. uro, se zahvaljuje občinskemu svetu za veliko podporo, g. Hubadu in g. Drahslerju za »požrtvovanje« in tudi časnikarjem.
lj Sprememba posesti. Fr. Levart, c. kr; poštni asistent v Ljubljani, je kupil Ažnahovo vilo pod Rožnikom. Sedanji lastnik namerava prvotni načrt toliko predrugačiti, da napravi k vili dva balkona, in sicer: manjšega na severno, večjega pa na južno stran. Vila bo maja meseca leta 1909 v porabo.
lj Za naraščaj v stražniški službi. Povodom jubilejnega leta so se prejemki mestne straže ljubljanske zvišali tako, da zaostajajo le nekaj malega za plačo dunajske policijske straže. Hkrati se je tudi skrčila službena doba od 40 na 30 let ter določilo, da postane vsak stražnik po triletnem zadovoljivem službovanju defini-tiven. Razmere so se torej vsestransko temeljito izpremenile ter se je položaj mestne straže izdatno izboljšal. Meseca decembra tega leta bo popolniti več službenih mest pri mestni straži ljubljanski. Kdor ima tedaj veselje, primerno šolsko naobrazbo in inteligenco za to službo, naj svojo s potrebnimi izkazih opremljeno prošnjo čimpreje predloži mestnemu magistratu. Prosilci, ki so služili kot podčastniki v kakem domačem polku, imajo prednost.
NOVA VOJNA LADJA »NADVOJTODA FRAN FERDINAND — UŠLA.
Madame burja je naši vojni mornarici zagodla nekaj, kar se ji doslej tu še ni pripetilo.
Tekom noči jc pobrala novo vojno adjo, največjo v avstrijski mornarici, in, da ni bilo istrske obali, bi bila ista morda srečno ušla kar - na Benečansko.
Tri dni divja že v Trstu silna burja. Hitrost: 85 km v uri. Več oseb je prevrnila in poškodovala. Raztrgala je celo verigo nove oklopnice »Nadvojvoda Franc Ferdinand« v ladjedelnici sv. Marka in ladjo gnala skoro do Izole, kjer se je zarila v plitvino. Drugače se oklopnica ni poškodovala in jo bodo izvlekli.
Danes zjutraj ob 7-15 je križarka »Karol VI.« »Fran Ferdinanda« izvlekla nepoškodovano in odvedla v Pulj,
Telefonska In brzojavna poročila.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KRANJSKEM.
Velike Lašče, 24. oktobra. Kmetska zveza za kočevski okraj je pismenim potom pozvala svoje zaupnike, da izrazijo mnenje o deželnozborskem kandidatu. Večina zaupnikov je že odgovorila. Od 71 oddanih glasovnic se jih glasi 67 za dr. Vladislava Pegana iz Ljubljane. Torej je od strani zaupnikov sprejeta dr. Pegano-va kandidatura, katero bo Kmetska zveza priporočila vodstvu S. L. S. — Matevž Koželj, tč. tajnik Kmetske zveze.
LJUBLJANSKE DEMONSTRACIJE PRED GRAŠK1M VIŠJIM DEŽELNIM SODIŠČEM.
Gradec, 24. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da je obsodilo graško višje deželno sodišče Javornika Andresja, ki je bil obsojen v Ljubljani na šest tednov, v šestmesečno, Pirnata, ki je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, v dva meseca, in Kaduncu k' je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, tudi v dvamesečno ječo.
Javornik je bil obsojen, ker je rekel ob demonstracijah Rudholzerju, naj zapre trgovino, Pirnat, ki je bil aretiran ob šišenskih protibelgijsk'h demonstracijah in ki je klical, ko so ga tirali orožniki v zapor: »Slovenci pomagajte«, Kadunc pa, ker je vrgel za dragonsko patruljo kamen, ne da bi koga zadel.
ARETACIJE MAZZINIANCEV.
Trst, 24. oktobra. V Trstu, Pulju, Kopru in Gorici so na en dan zaprli več mladeničev, članov laške mazzinihnske organizacije in zaplenili mnogo spisov. Dolže jih zveze z republičanskimi organizacijami v kraljestvu ter protiavstrijskih namer v sedanjem kritičnem času.
»BUMEL« V PRAGI.
Praga, 24. oktobra. Nemški dijaki so sklenili, da prirede jutri vkljub prepovedi »bumel«. Bati se je spopadov.
ČASTNIK ZASTRUPLJEN.
Lvov, 24. oktobra. Poročnik Sclutber je umrl vsled zastrupljenja z oglenim parom.
SAMOUMOR TRGOVSKEGA AKADEMIKA.
Gradec, 24. oktobra. Tu se jc ustrelil 18 let stari trgovski akademik Jožef Ro-škar iz Ptuja. Bil jc takoj mrtev.
KONFERENCE V BEROLINU. VOJSKE NE BO? RUSKI MINISTER SE POSVETUJE Z AVSTROOGRSKIM POSLANIKOM.
Pariz, 24. oktobra. »Agence Havas< meni, da vzlic temu, da so se pogajanja med Avstrijo in Turčijo razbila in se je bolgarsko-turški sporazum ponesrečil, se ni bati vojnih konfliktov.
Berolin, 24. oktobra. Ruski minister za vnanje zadeve Izvolskij se je tu najprej posvetoval z avstroogrskim poslanikom Szogyeny-Marichom in sicer celi dve uri. To dejstvo vzbuja veliko pozornost. Izvolskij bo z avstrijskim poslanikom še konferiral.
Berolin, 24. oktobra. Vršila se je kon-ierenca med srbskim ministrom dr. Milo-vanovičern in avstroogrskim poslanikom. Slednji v teku eno uro trajajoče konference dr. Milovanoviču ni dal nobene priložnosti, da bi mogel formulirati zahteve Srbije.
Berolin, 24. oktobra. Jutri konferin Izvolskij s kanclerjem Biilouom in bo nato sprejet od cesarja. Ad sodišče.
Dunaj, 24. oktobra. Tukaj se trdi, da pogajanja med Avstrijo in Turčijo niso popolnoma razbita in je upati, da se doseže sporazum.
OSUPLOST V BELGRADU.
Belgrad, 24. oktobra. Tukajšne politične kroge je osupnilo poročilo ministra za zunanje posle dr. Milovanoviča, da se v inozemstvu smatra željo Srbije po teritorialnem razširjenju za neizvršljivo.
SPOPAD NA ČRNOGORSKI MEJI.
Kotor, 24. oktobra. Pri spopadu med mejno stražo in črnogorskimi tihotapci sta bila dva Črnogorca ustreljena.
SULTANA ODSTAVIJO?
Carigrad, 24. oktobra. Tukaj se dc-mentira vest, da bi hoteli sultana odstaviti.
POTRTOST V SOFIJI.
Sofija, 24. oktobra. Bolgarski posebni odposlanci so se vrnili v Sofijo, ne da bi dosegli sporazum s Turčijo. Vsled tega je javno mnenje deprimirano.
ANGLEŠKI VELEPOSLANIK DE-MENTIRA.
Carigrad, 24. oktobra. Angleški veleposlanik dementira vest, da bi bil on nasprotoval pogajanju med Turčiio in Av-'jtroogrsko.
RAZBURJENJE V CARIGRADU.
Carigrad, 24. oktobra. Tu vlada veliko razburjenje vsled tega, ker se hoče razmere urediti na škodo Turčije, nodisi na mednarodni konferenci, ali pa potom sporazumljenja z Avstrijo in Bolgarijo, zammiva razprava proti gospej Boltau-zanimiva bo razprava proti gospej Boltau-zerjevi.
SHOD PROTI KRALU PETRU.
Belgrad, 24. oktobra. Včeraj se ie iu vršil velik shod, na katerem so govoru.ki napadali kralja Petra in vlado. Po shodu so bile demonstracije proti Avstriji. Demonstrantje so poizkušali napasti avstrii-ske trgovine. Policija ie aretirala več oseb. a jih že danes zjutraj izpustila.
ZEPPELIN ZOPET V ZRAKU.
Friedrichshafen, 24. oktobra. Balon grofa Zeppelina se je ob 2. uri 5 minut v Marzellu dvignil v zrak ter leti preko grada proti mestu Friedrichshafen.
13.000 KOREJCEV USTRELJENIH.
London, 24. oktobra. Kitajski listi poročajo na podlagi japonskih podatkov, da so japonski vojaki in orožniki od meseca julija 1907 do 31. avgusta 1908 ustrelili 13.000 Korejcev.
SVINJA POŽRLA DVOJČKA.
Verona, 24. oktobra. V Miri pri Ve-roni je svinja udrla v stanovanje kmeta Karla Fomarona, ko sta bila kmet in njegova žena z doma in napadla v postelji ležeča dvojčka. Ko so prišli stariši domov, našli so na postelji le še nekaj koscev
borna dieti&na namizna plja&a. I
O dobroti Bilinske vode naj se vpraša domači zdravnik. I i _Dobi se pri Mihael Kastnerju v LJubljani.	1
^^^m^a^mm^mmm^mmm^tmmmmmmm*!'
1646 40- 10
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. oktobra.
Pšenica za oktober......12 53
Pšenica za april.......12-14
R2 za okt..........io-14
Oves za okt.........7 52
Koruza za maj 1.1909 ..........8 46
Efektiv: neizpr.
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
TISOČI
2249 2
Pristna le s j. znamko — r bičem — kot garancijskim
znakom Scottovega ravnanja.
skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
• Dobi se v vseh lekarnah. -
U»t«no»l)«no 1802.
Telefon itev. 684
c. k«- dvor.	mallnlat w
DUNAJ (WIEN), VII, K Al ERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, ime ali bogato emajlirane. Peti za trajno kurjavo sa premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K viSje. Z »loga - gnjiift, štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše pl nove pe6i, kamini Urni in emajl. Železne peči s petnicami za dve ali tri sobe.
Patent-vložki za glinaste peči. Suš Inioe.
Krulna peči.
20
Ceno češko posteljno perje I
5 kg nov temn K 9 60, bol|ie K 3 —, polbelo skubljeno K 8 — , belo K 24- — , sneinobelo, kot puh mehko skublj. K 30'—, K 36-—, K 43'—. Pošilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poitnine. Benedikt Sachsel, Lobea it. 159
pri Plznu, Čefiko.
Meteorologično poročilo.
Višina n. mor em 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm.
8 O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	m ja ESE S 3 i ss. a- >
23	9. zveč.	7420	1-3	sr. svzh.	oblačno	
24	7. zjutr.	41 6	11	sr. jvzh.	*	00
	2. pop	40 4	1-7	brezvetr.	dež	
Srednja včerajšnja temp. 2'0°, norm. 9 1°.
Svarilo.
Svarim vsacega, naj na moje ali moje soproge ime ne da ne denarja, ne denarnih vrednosti, ker se nobeno plačilo ne pri-pozna.	1778 2—2
Karol Lenčc str.
2267
Velika zaloga raznih
slovenskih plošč in gremofonov
ceniki od gramofonov In ploič na razpolago.
Fr. P. Ztfec
urar In optikar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 26.
ISče se
2789 3-1
= prodajalka =
vešča špecerijske trgovine. Prednost ima oseba, stara nad 30 let. Plača po dogovoru. Več pove upravništvo „S!ovenca".
Odda se s 1. svečanom 1909 prostorna
pekarija
z vso opravo 2793 3 1
na zelo obljudenem prostoru v mestu. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slovenca" pod »Pekarija'.
sssB&g
JL.
T 2797 1-
Rodbina Jegličeva javlja vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, odpoklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega, nadebudnega sinčka
Jožka
dijaka I. glmn. razreda.
ki je po kratki mučni bolezni vil. letu starosti sinoči ob 1/2IO. uri izdihnil svojo blago dušo.
J Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri v nedeljo popoldne na pokopališču pri sv. K r i š t o f u , kjer se truplo slovesno blagoslovi in položi večnemu počitku v rodbinsko rakev. Ljubljana, dne 24. okt. 1908.
1 R
III
Vsem prijateljem kn škof. zavoda sv Stanislava z žalostnim srcem naznanjamo. da je vsemogočni Bog v petek, dne 23. oktobra, zvečer ob \',10 uri poklical k Sebi dragega nam gojenca
Jožefa Jegliča
učenca I. gimnazijskega razreda
po kratki, hudi bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Dragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev. Slovesna črna sv. maša za njegovo dušo bo v ponedeljek, dne 26. oktobra ob '/«7. uri v kapeli zavoda.
V Št. Vidu n. Ljubljano, 24. oktobra 1908.
Vodstvo kn. šk. zavoda sv. Stanislava
Brez posebnega obvestila. 2799 1-1
t
Zahvala.
Povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene matere ozir. babice sestre in tete gospe
Iunne FortTč roj. PotiseR
vdove strojevodje južne železnice,
izrekamo najtoplejšo zahvalo za vsa obilna sožalja, ki so nam došla od blizu in daleč v tako obilni meri, kakor tur.i za mnogoDrojno častno spremstvo na zadnjem potu drage pokoj-nice, iskrena zahvala končno vsem kolegom, ki so nam kakorkoli lajšali vel ko bolest ob prebritki izgubi.
Ljubljana, 24. oktobra 1908.
I
Fran Proeckl javlja v svojem ter v imenu svojega brata Antona vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njiju srčno ljubljeni brat, gospod
Ivan Proeckl
daues zjutraj ob 6. uri, po daljši mučni bolezni previden s tolažili sv. vete, v starosti 33 let mirno preminul.
Pogreb dragega ranjcega se vrši jutri v nedeljo 25. oktobra t. I popoludne ob 5. url iz hiramice sv. Jožefa na Radeckega cesti št.' 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, 24. oktobra 1908.

Razstavni deficit
Zahtevajte povsod
Novo blago
z narodnim kolkom 1 kos 23 metrov za K 16 -.
se prikazuje v temnih jesenskih nočeh n nogim gospodom razstavnega odbo a v straSn h po-
dobah. Rad' tega se zd , da čeSče mnogo ljud dovi dc zli človek, do lega, da preveč računajo na ljudsko potrpežljivost (cveti čni korzo.monstre koncert, karneval umetn kov Id.), a vmdar se j m kmalu raz|asm položaj, da so se uračunlli, a oni se pa ne uračuna, kdor si naroč blago pri sloviti lvfdk FRANT1ŠEK MEJDR, strojni (kalil ci in razpuš ljulmc> v Hutvaldu it. »8. v Ustju nad Orlico — Barhent , damasti, gradli, Vanafasi, najmodernejši vzorci za dainske kostume itd., vse po najniij h tovarniikih cenah in na|bo |ši kakovosti. Na ta način pa tud vsak spozna, da ni kor st 1 le samemu sebi, marveč tudi narodni stvari; s podpiranjem izključno črikih tvrdk bi mi mog i torej narodu naklon ti
mnogo milijonov
2671
kron.
13-1
ŽAGAR
za leseni jerem. Le mojstri najbolje vrste dobijo takoj trajno delo. Vprašanja na Ferdo Turnherz, Rionio*.
_2795 2-1
2 mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo Anton Hrovat, mizar,
na Breznici, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
2794 1-1_
Mlinarja
za mletev koruze iščem za svoj mlin na motor Oženjeni imajo prednost, ker ima žena lahko še postranski zaslužek. Vstop takoj 2782 l—l A. Domicelj, Rakek.
Dražbeni oklic.
Prodalo se bode na prostovoljni sodni dražbi
dne 27. oktobra 190» od 9. do 12. ure dopoldne
in od 2. ure popoldne naprej eventualno tudi dne 28. t. m. ob isteui času v Ljubljani, S«. Petra cesta št. 77 v zapuščino umrle Marije Lipoglavšek
iz Ljubljane spadajoča premičnina: pohištvo, obleka, perilo, kakor tudi nekaj zlatnine.
V Ljubljani, dne 24. vinotoka 1908.
2892 2-1
ftlel^endcr 5udci>ernil<,
c. kr. notar kot sodni komisar.
Babica ANA TRTNIK
poj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznar ja stanuje sedaj
IV na Poljansk- .-sti štev. 9 "M
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Slovenska tvrdna čevljev, domaČega in tovarniškega izdelka
ATEJOBLAK
čevljarski mojster
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. &
se slavnemu občinstvu priporoča.
2741 6-1
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo v - lastni delavnici. -
KoKo postanem zdrav?

*i i* i i-r»» "W D ~i	i., g
To pouči naša 64 strani broječa ilustrovana
brezplačna knjiga
„Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie".
Zato priporočamo bolnikom, zlasti takim, ki trpe na nervoznosti, neura-steniji, revmatizmu, bolečinah v hrbtenici, glavobolu, želodčnih in črevesnih tež-kočah, srčni sl.bosti, ohromelosti in vsakovrstnih slabostih, da se nemudoma obrnejo na nas in pošljejo spodajšnji kupon, na kar pošljemo vsakemu zastonj in franko omenjeno brošuro pod zaprto kuverto. — Tisoči priznalnih pisem potrjujejo na najlepši način senzacionelne uspehe našega zdravljenja.
Elektro-terapevtiška ordinacija, Dunaj I., Schvvangasse 1, s/3, I. nadstropje.
i
Kupon za brezplafcno knjigo.	25. okt. 1908.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju, I.,
Schwangasse 1, s/3, I. nad-tr. Prosim pošljite mi knjigo ,,Eine Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
I
I I I
I I I
J
III. priloga ^Sloveno«11 itev. 245. diufe 24, oktobra 1908
čfictfniJci *» Xateri itf/i/o *%d>/xj. po ovni in K*vne&l/iuo-poiovttli na/sv obmeje
oSijnon^Mnctečca
v Jfyttltyini ŽCbto&vonsk« ulic*2&.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Lc najfinejše, pc5ti<?ene
kokosove orehe
predeljujejo tvornice .Ceres" in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
jedilno
mast
ki se rabi za praženje, kuhanje ln pecivo.
Najoinajk«
domačega izdelka
pflporoča po najnižji ceni In najbolfli kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
■= v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19 — Stari trg iter. 4 Prešernove olice Stev. 4. u3 mm
3oa(mfmrs(vo in po6o6arabo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovitimi in cerkvenim predstoj-nittvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdka	„	318 44-2
SoizimU JOeSar
ustanovila ktparako (fodobarsko) obrt Ur itdolormnjo oltarjev v Ljubljani, Tu rja i ki trg »t. f.
Priporočava s* torej Ma vsa ta strokovna Je'.a ter poUljava rasne načrte brcs-plačiiti na vpogled. — Jevrievala bodtva vsako ieročeno dele vestno, umetniška, t nein o in po »mernik cenah,
Frinuntnn plnmm «* nm rnrpnljrfto. V valogi bodo vedno rasna razpeta tu okvirji am cerkvene in druga podobe.
M odličnim spoštovanjem	,*
Gotzfmt. 4 IteGar
^••lalortt«« Iti p«4o*«*»•*»,».
ir š
P
"C
v
QQ
S
»
o
N ž
%
■
j i'*
4BM
Najcenejšo In nnJMtreJin vožnja « Ameriko je s parniki „ Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremenil Neo-vorft a
s cesarskimi brzoparniki Kaiiar Wilholm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. —mm GrOSSe. maaamm
imo 5—6 dni.
M rpBKomopsM vožnja traja
Natančen zanesljiv poduk ln veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 8<-86 43
Edonrtf Tnučnr-Ju,«KoMonkih micnu ».35
nasproti občeznane gostilne „Pri staram Tifilerju".
Odhod is Ljubljane Jc vaak torek, četrtek in ■oboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno ln breiplačno. Postrežba poltena reelna in aolidna.
Potnikom namenjenim v zapadne drtave kakor: Colorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington] nudi naše društvo posebno ugodno isvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftlflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilila, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelanega granita, labradorja in belega kanadskega, kraškega in več drugih marmorje« ; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki oeni. imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih oenah.
Z velespoštovanjem	856 24-26
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenekega ulice štev. 26.
Lepa zračna
661 32
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovi6evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Hiša v Ljubljani
nova, pripravna za vsakovrstno trgovino, dvonadstropna, s tremi pročelji, s krasnim razgledom proti jugu, na lepem trgu ob državni cesti, nasproti župne cerkve, v sredini treh javnih šolskih zavodov, se na obroke za 130.000 K takoj proda pod ugodnimi pogoji.
Več se poizve pri g. Ivanu Kregar, posestnik, pasar itd. Elizabetna cesta v Ljubljani.	2753 3-3
3
O S
'o
(0
L 0.
In
Slovenska trgovina I

pri ..solncu" za vodo
v mestni palači.
Katinka (Didmayer
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došiih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevaloe na debelo najnižje cene.	2552—4
Nizke cene I
N
U <
o a e
M
pssasKommosioe^
Slavnemu občinstvu in drugim korporacijam
v mestu in na deželi se priporoča domača
stavbna tvrdka IUAtl OGRItl

Ljubljana, Kar lovska cesta 5.

%l 7	7 "fpjfe
cResna ženi/na ponudSa.
Nastavljen državni železničar
K
n „ - - -
'i* samec, 25 let star, jeli v svrho g« jenitve znanja s pošteno, izobra-jeno gospodično od 18 — 25 let * le resne ponudbe s sl'k°> ki Se Ji* vrne, pod šifro: „iadovoljnoft" ^ f na upravo lega lista. 2763 4-2
sns
mmimm^^mmm..
im
Sp
u n im
im *
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta ^St flanele - - ^ modnega blaga
platna, damasta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havlaček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 9
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.
Najboljše
klavirje
r. :: prvovrstnih dunajskih tvornio in
harmonije
»mer. sistema prodaja in irpnsoja najceneje edina narodna t.rdk«
Alfonz Rreznit Gradšče §t. n
AllUiU UlC^Uin, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52—3
Založnik c. kr. avstr. država* iiraMkov.
£ Klobuke,
cilindre In čepice -m
vnajnovejilh laconaH tn v velikih IzberaH
pri poroda nt n-
»
Ivan Soklič.
Pod tran6a M. 2. Paty* ilu. Mnae.
J.KOREMCAli
--- I^jnbljana --
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno in na debelo.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
2575 4
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Yefo?e olice št 8
se priporoča slavnemu p. a. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarska obrt spadajočih dal, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dakoraoij-skih del.
Posebno •• Se priporoča za cenjena naročila za stavbena in pohiitvaae pleskarstvo. j e—. i„ ^ >44T ta—14
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča	::
slovenska špecerijska trgovina
****** ****** ****** ******
\
m***m m**m
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri Plavcu).
2748 3
****** **
■ v«	VV| -T* B V B
******
******
99
CBOMT1

j« edina hrva&ka zavarovalnica osnovana od občina n svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. n
TBA" osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje I IH , proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
Glavni zasfop „Croatle" v Ljubljani, Gosposke ulice 4.
(Za vsa večja mesta na deželi se i&čajo zastopniki.) Ja ||jjf|||'MBBm&am fp^^MM p^fe^^Bi ffljŽ^
mi
Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nad 27inpol mil. kron.

Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
nvi mi
m
m
Wt


Mestna hranilnica ljubljanska
u lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 15
Denarne uloge se sprejtmojo tudi no poStUn potim c.kr.poštne hranilnice.
Hranilne knjižice se [sprejemajo [kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.

Zajutrkovalna soba
Tvrdka
• ::
Vinarna
M
O
fm
m m
mi p
T. MENCINGER
Sv. Petra cesta 37 Ljubljana Resljeva cesta 3
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates, kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega Jamaika-ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aixer olje.
Prijazna vinarna je p. n občinstvu na razpolago.
Vsak dan sveže dunajske klobasice.
2580 10-4
UIA
m
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov in sicer:
I. v Grosupljem z letno plačo 1600 K
2.	na Raki z letno plačo 1400 K
3.	na Trati z letno plačo 1600 K
Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K. Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem še od zdravstvenookrožnega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško-zdravniške službe v Grosupljem.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru do
25. novembra 1908
2756 3 2
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. oktobra 1908
Okoli 100.000 kom. v rabi, 5 latno jamstvo, 8 dni na poiskus.
Vsaka britev v etul
Britev št SI, na|flne še solini. srebro-jeklo, '/, votlo HruSen«, zokraš držalom, kot ';aie .lika v okraSeni šatuljl M 2-50. St 32 Ista, toda •/, votla, K 3-—. Šr SS. Isti, toda votla, K 3-80. Št. 8'00 S Črnim, gladkim -trža-m 'I, votla, K l'S0. Brivska priprava v polltlrani ledeni omarici z zrcalom se zapre in vsebuje: brile., jermen, čopič posodico in milo, K 5'—, 6-—, z varnostnim Rlav-nikom »u v vet. Nlkak rlzlkol Ako ne ufja|a, denar naza|t Poillja po povzetju svetovno-znana tvrdka
HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni zoložnH, Most <BrQx) it. 1142 Češko.
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zaslon] ln Iranko.
2721 10-1
Karol Pollak
tovarnar, Ljubljana
priporoča svoje izvrstne
transmisljske (gonilne) jermene
posebnega stroja (Gerbung), da'je jermenčke za zavezavanje in drugo enakovrstno jermenje.
2734 7-5

Priporoča se slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega
• blaga za obleke in drugih potrebščin	—
2553 2	__W _
slovenska trgovina PRI CESNIKU slovenska trgovina
Stritarjeve aj*lice	||| || Ij^l |1	Lingarjeve ulice
Cene najnižje. Strogo poštena postrežba. Cene najnižje
SLOUEtlCP f»Pf J« fDh» PO vseh nojW Čistilo zn Me in usnje po
auivurvi. trgoiilnnli etfinole Ivan Ke&rovo « prid družbi sw.ciriia „ Metoda. 2,0„ ,
tropinovec kranjski brinjevao
Odlikovano » Parizu.
ie dobi v todlh od 60 litro« naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
Ml. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Siika, poleg Kosler-jeve pivovarne.
2050 20-11
FR. SEVCIK. puškar
u Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge Joeske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvr&ujejo točno.
Cenovoiki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto
2 pomočnika
' sprejmem takoj. =
ANTON ČEBULJ, krojač
2694 Jesenice. Gorenjsko. 4-4
Optični zavod
Marija Šattner,
LJubljana, Dunajska tasta It. «, H. atap., H. lariatr. (Medljatsva hlia),
m priporoča uni bktiMU M
izdelovanj& c&rfivmi/i
para-
mmtov.
Fr.P.Zojec*
Stari trg Z6
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih ofcal, ščipulcev, daljnogledov, toplomerjev, zrak o morje v itd. Oiala in ščipaloi se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
Velika zaloga pravih ivioar-ftkih žepnih in etenekih ur, zlatnine ia arebrnine.
Nikel ure od gld. 1'90 do 10-Srebrneurt. » 3 00 . 40-— Zlate . , , 1» — . ?50*—
Zahtevajte moj novi cenik, ki f« pošljem brezplačno.

ladaloja iili ornata kasni« » *aeh UtarfiCnik barvah, plailjal«, obhajila« bara«. Atol« in m a« alolb« boljo potreba« ■tvari, priproaU la aajfineja, kakor a« |laaš aaroflllo, » ■tU na tam ia slalom nu aj«. - i 14 «1 a j • Udi bandar* i« fcaldebla« lar brrrtoja viakomta« HrkTia« p«rU« k prtaUega plataa. Tp«rablja runa btri blage, cm« p« a«|ataMtl alzk«, ugotavlja trpaina, vaata« 4*1« ia bkra poBireibo. f fvoovljeaj. «U-rih panuaaatov taditade-Toljfto pravsaaa.
..li^ssss———i_ssssss********* »««..«»<»..»«......»«»»»».«»..
i ::::
...» ....
Hi
Dopisuje slovensko.
Tovarna strojev, livarna
žeiezn in kovine

= Ceniki zastonj in franko.
K. &R. JEŽEK
na Blanskem, Moravsko
se priporoča p. n. kmetovalcem v dobavo vsakovrstnih kmetijskih strojev. — Izdeluje bencinove in motorje na sesalni plin, dvigala, pre-2596	ma&ala.	3-3
Popolne opreme opekarn In Gmotnih tovarn.
g^" Sklad kmetijskih strojev t Ljubljani
Dunajska cesta št. 31. Zastopnik: Josip Šulo.
i
........
ttis t it t
Ffff??ffff??fffffffffffm
m
I
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. J A N A C H IN DRUG, TRST.
3 < o -o —. -i
C/> p3
sr "X
^ ta
&s
J" O
•jr-^' N<
0	3^
D. ro ® ro 1 O
sr a ;o
—• fu _
n n
III
rx c ? n o a
» s
£ » »90
o. o> 5"
~ S _
-
-■a «
o g tj to t/» -n
1	2.ST
3 K)
BO
Zalosa pohlštua
v ljubljanskem kol I zrj u na Marija Terezije cesti Stev. 11
Puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne in jedilne sobe, železno pohištvo,
tapetniške izdelke in blago. ZagrinjaSa in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo in tapetniške dela niče. :: Specijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931
V Ameriko !n Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line ^
444 35	Bližnji odhodi
Iz Krsta, domačega pristnnišČAi Panerl;a 27. okt. 1908. Kaipatija 10. nov. 1908. Ultunia 17. novembra 1908.
Iz Liverpoola i Lusitania največji najlepši parnik 24. oktobra.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.

!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno » ?? ucilišce za Krojno risanje
branja <fosili
Ljubljano, Stari t« it. 28.
Dobi u tudi krol po tlvotol meri.
Lud. Černe
iU &
n
zlatar, trgovec z urami ter za-n : prlseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, Wolfove ul. št. 3.
g J priporoča svojo izborno zalogo bri-"" lantnega, zlatega in srebrnega blaga ur.
m
£3 »
rs s
ter raznovrstnih 2545 13—5 Lastna delavnica za popravila in nova dela. Cene najnižje. Postrežba točna.
Svoji k svojim!
S"
n
.8
n n
s? »


Znja Deshenghl
LJubljana
si kupuje is
:: smrekove \n :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor t: Ljubljana. n
Ponudbe naj se pošiljajo:
Parna žaga Deghenghl
2157
Ljubljana.
60
Prvi Kinematograf Pathe
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne „Eoropa" vsako soboto in sredo nou program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6„ 1 in 8. uri.
Predstave ob nedeljah in praznikih s ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom:IiK^mo»"'TpSstor^rodin =Vsak četrtek in sobot° °d 3- d° 6-ure pred-1Siikcsedobivaiosamoizp™esvet-pariškctv°r-pMe
v 2613 3	vojaki do narednika 20 v.	1 stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. |	RflVnOteljStVO klnematOOrOfO „Piltll6".
!} Najkrajša h najcenejša IlOŽflJflo flfUOTlllfl
z modernimi, velikimi brzoparniki Iz
Ljobl)anečezAntwerpeovNewYork
je prog«
rdeče zvezde ..Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", .Kroonland". „Vaderland*, .Zeeiand* in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo mod A.ntwerpnom in New Yorkom, so nnainost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnico, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentneRa pomena, in traja vožnla 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Nada proga oskrbuje tudi po večkrat oa mesec vožnjo £«z Kanado, katera pa )e
iidatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da]e vladno potrjeni aastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej itev. 26. od Jui-nega kolodvora na levo pred mano gostilno ori .Starem tišlerju". 320 46 43
Slaščičarna, kavarna in pekarna
vw
Jakob Založnik
Stari trg št. 21
naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v to obrt spadajoča naročila, kakor o priliki svatovanj, ženitovanj, godovanj in o drugih dru&fvenih priredbah. Naročila na deželo se natanko po naro&ilu izvrše.
Nadalje priporočam svojo že znano
kavarno
kjer se dobiva vsaki čas sveža kava, čaj, čokolada in raznotera vina, kot malaga, cipro, madera, pristni pelinfcovec in razni like« ji.
Pričakujoč mnogobrojnega obiska, beležim z odličnim spoštovanjem
2712 3 2	Jakob Zafaznik.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
t lastnem zadružnem domu \ LjtlbljŽifll 08 Dunajski cesti itev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 59 197.246 20 K 12.888.795*43
obrestuje hranilne vloge po4'|a°l0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24.
Posojuje na zemljišča po 5>/«°/o z l'/j°/o na amortizaoijo ali pa po 5V<°/o brez amortizacije | na menioe po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izvon
m ®
ii
m
Solidna dela, prlznalna pisma na razpolago.
drobne spomenike
različnih oblik, iz raznih trpežnih marmorjev, granita in sijenita po konkurenčnih cenah in
deiavnico za umetna cerkvena ::	kamnoseška dela
priporoča
Vincenc Čamernik,
preizkušeni in koncesijonirani kamnoseški mojster
Celje-Zavodna
pet minut od postaje, ob poti k romarski cerkvi 2416	sv. Jožefa.	1
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! i i
2399 4
Prevzet je brivnice in priporočilo,
Udano podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem od gospoda Bukov&ana
prevzel
brivnico v Kopitarje ulicah št. I
nasproti stare ^Katoliške tiskarne".
Slavno občinstvo zagotavljam, da bom s pomočjo svojega dolgoletnega izkustva v tej stroki vedno dobro postregel ter da bom skrbel za vse irgjenične potrebščine.
Priporočam svojo brivnico za vsa v to svrho spadajoča dela, katere bom vedno izvrševal v polno zadovoljnost slavnega občinstva.
Najodiičnejšim spoštovanjem
Stanko Kelšin,
2662 3-3	brivski mojster, Kopitarjeve ulice Stev. I.
irF.frallg/KtBj 51/ivira SliSlB 512SE
H. SUTTNER trgovec g riatnlno in srebraino
Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža Ljubljana
Razpošiljanje
blaga na vse
kraje a veta I
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ge tudi
po po6ti pošljem za> st n j jn pošt, prosto.
Podružnica ■ v Spljetu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.
Jakob Šimenc
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana,
Sradišče 14, Simon Gregorčičeva ul. 3
priporoča slovenskemu občinstvu
veliko zalogo cvetic
in rastlin za sobe, palme itd.
____fL°ZOr i'aVn.° občinstv°' Izdelujem tudi lepe
-vence in 6oplce m vsa v to stroko spadajoča dela - Zunanja naročila točno in solidno, Cene
LiuhHnna Brzo'avnl naslov: Mob Šimenc, vrtnar, LjuDijana.	2530 6_3
Kupuje In prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. :
Podružnica - v Celovcu ■
Rezervni fond K 200.000. * -
r,
Krasna
BLUZE
» hi * trtam m*4mnm
2 * s 3 Mag« M^m : > : j
Vaafcavretea
KRILA, PERILO to OTROČJE -= OBLEKCE
Jesenske kakor I
Majnovejši
zimske obleke|
poprinlke, sohnie ln dežne plažče i modeli za zojospode ln fletke po Izredno | dame in : nizkih ln stolnih cennh priporoča | deklice s
konfekcijska A ■ ■ ■ r
trgovina A. LUkIC Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
) pe na#nlžih oooeh.
RRISTOFlf porot BUČAH
Ljubljana, Stari trg Itev. 28.
Staroznana
gostilna v Ljubljani
Kolodvorske ulice
z vsemi poslopji iz proste roke. Ponudbe pod »Gostilna v Kolodvorskih ulic«h« na upravništvo tega lista Posredovalci izključeni.	2729 3-4
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domiča tvrdka
Telefon št. 262.
2526 12-8
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
r
9
o
(D
3 «
Zahtevajte JKarar
Jamstvo več let. Vsako nepopolni™
■ lik. „	18 popolni »nosek.
»1«* V» nav. velikosti.
St 366	,
srebrna dam-ska remont, gl ••Si
6t 122 ^^^ srebrna moška ^Po remont |>sa
6t. 337
_ Brebrna s sidro
16 kamnov S*_
dvojni plašč 6-M
Št. 341, srebma s (idr* dvojni plašč 15 kam-nov, posebno močna 7-
Anton Rlffmann,
največja tovarniška zaloga ur, ilatnine in srebrnina. Uvo* v vse dežele Maribor L 5., ataj.raka.
©o
Z električnim obrn- d tom urejeno tvornico O
G. Skrbic § ©
148 Zagreb43-7 Q llloa fttev. 40 O
m
priporoča	X
svoje_ slovite solidne in cene 2a	Z
luzije, lesene, tkan« ia platnene	S
rolete, železne in lesene za-	5
tvornioe za izložbe ln proda	•
jalne ter prosi, naj s« tej solidni	9
tvornici izvoli nakloniti največje za-	^ ^upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
Denarni promet 1 1907 čez 64 milijonov kron.
Hoji* in nnitfsurneifo pflSo zo firifenje.
'	"L	v
Lastna glavnic K 354 645-15,
Stanje vlog30.jun.1908 čez 14 milijonov kron.
mr Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr.
od novembra leta 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva
(za frančiškansko cerkvijo).
cesta štev. 6
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po -
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h, na leto.
St nje uos dne 30. Junln 1908: R 14,Z25.902'59. - Denarni promet o leta 1907: R 6481260392
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala--— ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. ======
f^7ub,Jani* dne 30. junija 1908.
2633 8
Dr. Ivan Šuiter6i6,
pred8edn,k- »	Josip šiftlca, stolni kanonik
Odborniki B	podpredsednik. Anton Beloo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad J l hr t ■»
"V *nt"" Koh'' >•> "govec, Breg p. B. - K.r. Kr„°.„h.„7"	Br"SCak' dCŽC'ni odb°™k. d^avni in deielni poslanec
- I... K,.,., svetnik trgovske ,n obrtne' zborni« v F*"'T	*°'m*' S,0,"i deka" *
-n Poli.k tovarnar. - polUk'. ,!„,., ,„	ZTJ^ir^ ~
Koroške noulce.
k Odlikovanje. Oospa Liza Weitkoi, dobrodelna gospa v Oreifenburgu v dravski dolini je bila odlikovana od papeža s križem »Pro ecclesia et pontifice«.
k Na župnijo v Lollngu je bil imenovan tamošnji provizor Anton Niggas in na Visoko-Bistrico provizor Karol Plaš. Na župnijo Nemški Plajberg je resigniral Jožef Kopt". Sooskrbovala se bo od frančiškanskega samostana v Beljaku. Razpisana je župnija do 26. novembra. (Patron grof Henkel.) — Prestavljen je Anton Kohlmaier kot kaplan od Berga v Trg in Valentin Wank od Milštata v Berg. — O. Ludovik Reinprecht, pomožni duhovnik na Sv. Višarjah, ostane kot kapelan v Žabnicah. G. Anton Benetek, pomožni duhovnik na Sv. Višarjah. se je vrnil zopet kot kaplan v Črno. Dr. Franc Someregger se je podal na vseučilišče v Berolin, da se posveti večletnemu študiju narodne ekonomije.
k Kaj vse briga celovško trgovsko in obrtno zbornico. Proti slovenskemu ura-dovanju posebno proti slovenskim obravnavam pri okrajnem sodišču v Celovcu, se je oglasil v celovški trg. in obrtni zbornici svetnik Keller. Predlagal je pritožbo na justično ministrstvo. Kakšen krik bi zagnali nemški listi, če bi storila tak korak proti nemščini trgovska zbornica v Ljubljani. Vse ministre in svetnike bi klicali na pomoč, in časniki bi pisali o slovenski nestrpnosti in hujskanju! Slovcnci proti temu nečuvenemu vmešavanju trgovske zbornice v sodne razmere in drznemu naskoku proti našim postavno zajamčenim pravicam najodločneje protestiramo in nikakor ne bomo trpeli, če bi se pravosodnemu ministru morda zdelo potrebno sploh poslušati kake take pritožbe nemškonacionalnega politika.
k Smrten padec. Ponoči 20. t. m. vračal se je sodni oficijal Ivan Stiegler v Celovcu iz neke gostilne domu. Na stopnicah mu zmanjka stopinje in padel je tako nesrečno, da je umrl. ne da bi se zopet zavedel.
— Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 25. oktobra: Krizant in Krišpin, Bonifacij; ponedeljek, 26. oktobra: Evarist, Lucijan, Marcel, Ainand; torek, 27. oktobra: Frumencij, Sabina; sreda, 28. oktobra: Simon in Juda, Fidelij; četrtek. 29. oktobra: Narcis, Hijacint; petek, 30. oktobra: Klavdij, Marcel; sobota, 31. oktobra: Volbenk, Lucila.
Glas ljudstva je božji glas! To lahko trdimo o najboljšem zdravilnem domačem sredstvu, katerega ne bi smela vsled preizkušenih uspehov pogrešati nobena družina. Tako sredstvo je »Ferromanga-nin«; o njegovih blagodejnih učinkih io se prepričali tisoči nervoznih, slabotnih in malokrvnih ljudi. Veščaki priporočajo »Ferromanganin« najtopleje. Dr. J. K. pravi: Jaz priporočam vsakomur »Ferromanganin«, ker krepi živce in pospešuje prebavo. — Cena steklenice 3 K 50 vin. Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1; »Pri angelju« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Schwanen-Apotheke«, Dunaj, I., Schottenring.
Jubilejne ustanove.
2790 2-1
Slabosti.
Nfrvn.nA.II «__ .
Nervoznostl, krčev h„,„,-kar rabimo FelleM. ° ne P°z"»«">, od. fluid" O v a n a is to r I r i f,u,d s 7nan,ko .Elsa-Naro^il. „" l, l0.r.,ca z« poskušn! f k" (r.„L„
ETERNA
Cevke in ustniki.
Višek popolnostiv izdelovanju pip
Prednosti: Sna2nost, trpežnost , nizka 870 cena, užitek pri kajenju 1 18
Zdravniško priporočljiv«.
Dota«* «•«*
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1908 osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike voj-vodine Kranjske, in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1908. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
Trgovska ia obrtniška zbornica za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908.
ss Dvonadstropna ss
hišo z vrtom
Ljubljana, Cojzova cesta št.9
se iz proste roke proda.
Pojasnila daje Franc Jonke v Ljubljani, Gradišče št. 3 I. nadstropje od 2688 1. do 2. ure popoldne. 3-3
Na|nove|Se slovenske produkcl|e v oktobru.
Gramofoni
in plošče vseh sistemov in mark
K	Neprekosnl glede glasu In re-
(P	produkcl|e. — Prva specialna
S	uvozna hlia za gramofone.
i	Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
Ki Največja zaloga plošč v vseh znamkah < d K 3 — višje. S I.burni rodbinski ap.r.ti od K 80 — Tl«Je. Pokaže se
K	zastonj, ne da bi se sl Io k nakupu. Zamena vseh plošč K najkulantnejša. Lastna popravljata ca. — Pošilja se vsak KI ::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	::
Trgovina z železnino
Valentin Golob
Ljubljana, Mestni trg št. IO
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja, posode za mast, lonce za perilo, iehtarje, fconvice za mleko itd. — vse domače, trpežno ročno delo; Stedilna ognji&ča, peči, predpečnike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznio, 2569 plaht za vozove, gumastih cevi, pip ter 6-4
pristno pozlačenih nagrobnih križen.
Založnik zveze c. kr. drž. uradnikov.
A. Hermann veležganjarna za
slivovko
in tropinovec vVaraždimi, Hrvatsko
priporoča svoje špecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na žganjarno v Varaž-dinu ali pa na
glavnega zastopnika za Kranjsko	2391 2
Josipa Zidarja v Ljubljani.
Parkete
furnirane, masivne vseh vrst, hra* stove in bukove deščice
I. vrste izdelek, največje in najsolid-nejše domače tvrdke J. KOTNIK, Verd - Vrhnika priporoča in poklada	2683 10 -3
Ferdo Primožič, mizarstvo. Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5.
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje, in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
OOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOGOOGOO
o o
o
o
o
o
Veletrgovina železa
Peter IKEajdič, Celje
priporoča cenjenim odjemalcem.
Nove skladbe
lz zaloge:
Katoliške bukvarne v Ljubljani.
Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi.
Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1-30.
Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezke po K 1 50.
Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt.
tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski n&-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis P. K 150.
Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani
zbor s spremljavo orgel. II, natis P. K 1'20. Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi. Za sopran.
alt, tenor, bas. II. natis. P. K 1'20 Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešan
zbor. II. natis P. 1 30. Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. Pi K i-56., po gl. - -40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maia v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K 1'20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tti ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1-80., gl. po K -'40. Foerster Anton: Op. 105 Praeludium et post-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K —'60. Aljaž Jakob; Mešani in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K —'60. Vsebina IV. zvezka: ai Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipl duša. bi Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu
Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena.
Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina:
Za moške vloge:
1.	Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih.
2.	Za letovišše! Burka enodejanka.
3.	Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih.
Za ženskejvloge:
4.	Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih
5.	Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih
6.	Najden« hči. Igra v treh dejanjih.
Cena K 1'60., s poštnino K 180.
Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku. Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa: Podoba lurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 -.
Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob
60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6-—. Podoba vnanjega lica »Katoliške bukvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno.
Vse štiri razglednice je založila:
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Posestvo se proda
po ugodni ceni zaradi selitve, '/< ure od Ljubljane, pri glavni cesti v Štefanji vasi št. 66. Svota se plača v enem delu takoj, v dveh delih se pa lahko vknjiži.
V najem se da eventualno lepo stanovanje. hlev, klet itd.	2641 6 s
O
O
O
o
o o
O se
§0®C030uOOOOG03003COOOOQOOOtOGQOO
Za vedno
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srehrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete in proti temu, da se ml povrne K 13-80 in sicer : o kom. najfinejših namiznih
nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat sr<br. vilic Iz enega komada; 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavlnlli žlic; 1 kom. amer. pat srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. znjemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;	2773-1 1 kom. najfinejša sipalnlea za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 1.V80. Vseli teh 42 predmetov Je poprej stalo K 80'— ter jih je moči seoaj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Američansko pat srebro |e znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz da leta Instratne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago v&eč, povrniti brez zadržka znesek iu naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to ktasno garnituro, ki jc posebno prikladna kot prekrasno ženitovnnfsko In
priložnostno darilo. Kakor tudi za vnako boljše gospodarstvo..... Dobiva se edino le v
A. KIRSCKBERG-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga na Duna|i II., Rembrandlslrasse 19|V. .... Telefona Stev. 14397.
Pošil|a sc v provlncljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlle. — Čistilni prašek za n|o 10 vin — Pristno le z zraven na- c a Usnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). - Izvleček in polmlnih^ pisem: S pat. srebrno ga-nltu'< , .Jf- # sem jbko zadovoljen. Tomaž Ho-^ JO? i žnnc, dekan v Mariboiu liksc ^ ** ^ baronica Edelshrlm mi je najtop ~ T 6. leje priporočila Vašo garnituro, torej poslm, pošljite ml taki garnituri a K 13-1-0 Kocsard, >9. oktobra 1901 Ilonn Tlsza, roj. grofic« Dcgtnfcld — Ker je Vaša garnitura v g spo-dimst\u jako koristna, prosim, da mi poSljete še eno Sem l'a\el | ri Preboldu. Dr. Camilo Dohiti, okrajni i it tovarniški zdr»vniii
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K S, polbelega K 8-80, belega K 1. finega K «, najboljšega skubl|enega K 8. sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poStnlne prosto.
Dovršene postelje XV?«
xelo gostegi, j)ko trp»inega rdečega, modrega, btlega ali rumenega nanklng-blaga, 1 pernica velikost r.0Xll« cm z a blazinam«, velikost 80X5H, napoln|ena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1», 14, lit; blazine K 3, K 3-60, K 4. Proti povzetju razpoillja poštnine proslo pri naročilu od 10 K nadalje.
Hlaks Berger v De&enici i«. 223.
Češki les. 2599 52—?
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. pr
ZaSčItna znamka „Sldro"
imeit. Capsici
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujofe In odvodno mazilo pri prehlajcnju Itd.) cena 80 v.: K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovan|u tega povsod priliul)I|cnega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklcnice v škatljah z naš ) zaščitno znamko „SIdro" potem se je gotovo prejel originalni Izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev 8 nova. DV Dnevno razpošiljanje, stgj 2357 42—1
Imam naprodaj 2686 3-3
posestvo
vse v komadu, 80 oralov pašnikov, senožet in njiv, ter za domačo porabo gozda, dve hiši in velik obokan hlev. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava „SIovenca".
2762 3-2
Proda se
iz proste roke
hiBO
pripravna za kako obrt. — Zraven je tudi hlev in sadni vrt. Poizve se pri Jakobu Homovc na Verdu pri Vrhniki.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana j«	38 12 fl.
katera se z vspeliom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jentvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassniku-Ljubljana.	H4 62_ 43
sprejme takoj Lovro Bizjak,
čevljar v Postojni št. 127. 2775 2-1
Prodam v Poljčanah pri cerkvi
4 * o-
s 3 sobami — tudi za 2 stranki — kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, majhno njivo in travnikom. Okoli hiše in v vrtu je zasajeno trsovje za brajde, po travniku sadno drevje. Lega je mirna, ~ zelena, brez prahu. Razgled po polju, postaji, Pohorju. Primerna za upokojenca, cerkevljubno, osebo, rokodelca. Cena 5000 K. I. Zolnir, vpok. nadučitelj.
I
CM
Starejša gospodična
' n	II V. * ,	!■
v večletnim dobrim spričevalom išče službo pri starejši dami ali starejšem gospodu. — Je praktično izvežbana v gospodinjstvu in šivanju. Pismene ponudbe pod ,,Starejša gospodična" na upravo .Slovenca'.	" 2/76 2—1
stare in no®e, velike in majhne
ima na prodaj
I. BUGGENIG, Ljubljana
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5
2779 3-1
sprejme takoj Leopold Škof, kroj. mojster na Javo miku št. 59. Gorenjsko 2781 3-1
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-druga v Medo&ih (Konte)« pošta Pirano — žeiezniš. postaja Por-ftorose (Istra), Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (istrsko refoško) po 22 K hekto postavljeno na postaje.	1647 15
Več vrst sodo« ima naprodaj A. REPIČ,
•odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2 >83
Lancaster od K 26 -, Flobert-pu&ke od K 8 50, pištolo od K 1-50, samokresi od K5 -. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	češko.	16
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
•: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	::
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem
2239 13	ŠAKC.
JU" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni
2726 (1 - 1)
Razglas.
A 289/8 20
t , . .:N? Predl°g c kr. finančne prokurature v Ljubljani v imenu dijaške ustanove kot dedinje po ranjkem dr. Antonu Arko iz Škofjeloke se odredi
prostovoljno javno dražbo
njegovega zapuščinskega premoženja, to je zemljišča vlož. št. 187 Kat. obč. Škofjaloka (hiša štev. 119 v Skofjiloki), hišne in kuhinske oprave, obleke, perila itd. Prodaja se bo vršila na licu mesta,
hi&o pa popol-
dne 28. oktobra t. I.
in se bo za premičnine pričela točno dopoldan ob 9. uri. za dan ob 3 uri.	'
Če se premičnine ta dan nebi popolnoma razprodale, se bo njih dražba nadaljevala še drugi dan ob 9 uri dopoldan,
Hiša je cenjena na 15000 K in mora vsak dražitelj pred dražbo položiti 1500 K vadija Premičnine se bodo izklicovale po ceni, ki je zaznamovana v inventarnem zapisniku, ter se bodo oddale eventualno tudi pod to ceno.
Natančneji dražbeni pogoji leže v pogled v pisarni podpisanega sodn. komisarja. Škofjaloka, dne 17. oktobra 1908.
Niko Lenček,
c. kr. notar kot. sodri, komisar.
Naprodaj je lepa, nova
enonadstropna hiša
»gostilna Peričnik"
v Mojstrani. 2743 3-3 Več pove lastnik Jože Jakelj ravnotam.
oo Ici^-bri^eti
najboljša kurilna moč, 8000 kalorij, ravnokar došli.
Premog- kosovni k
orehovnik itd. 5000 kalorij, brez kamenja in prahu po znižani ceni, na cele vagone direktno, pod preniogo-kopno ceno, priporoča glavna zalo?a premoga I. Paulin, Ljubljana, Nova ulica, 3. 2767 3-3
fflff?ff?f?ffI? ?fffffff?f?fi?ff|?fffff?ffffffff?
Več
2113 10
slamoreznic
mlinov za sadje
z 2 kamenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
A. SllSNIK, trgovina, Zaloška cesta 21
Glasovir
kratki, jako poceni je naprodaj v Salendlrovi ulici šiev. 6,
I. nadstropje, desno.	2765 3-2
Razglas.
2784 1-1
Vs'ed ts. sklepa c. kr. okrajne sodnije z dne 21. oktobra 1908 opr. št A 1145/08 v zapuščinski stvari po gospej Mariji KopFioa roj. Haller se vrši dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v Kutinovih ulicah £t. 23
prostovoljna javna prodaja
v zapuščino spadajočih premičnin : različne oprave za sobe, kuhinjo itd ter obleke Pod cenilno, odnosno izklicno vrednostjo se ne prodaja
Najvišji ponudek se ima plačati v gotovini takoj v roki sodnega komisarja ter se mora kupljene premičnine takoj po položitvi kupnine odstraniti iz prodajnega prostora.
Dr. Fran Vok,
c. kr. notar, kot sodni komisar.
Razglas.
2787 3-1
Z novembrom t. 1. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko j 0 "družna šola. V pripravljalni razred se bodo vzprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let.
Vpisovanje se vrši v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2.
dne 13« in 14. nov. 1908 od 9.—12. ure dop.
Učenci naj se takrat zglasč osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prinesč seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Ljubljani,
dne 22. oktobra 1908.
Razglas.
2774 (2—1)
Za oddajo del pri zgradbi nove podcužne cerkve Sv. Trojice v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem se bo vršila dne 9. novembra 1908. ob 10. uri dopoldne v župnišču v Ribnici.
znuuijMna ustom no,
Načrte, stroškovnik in pogoje si vsakdo lahko ogleda v župnišču v Ribnici do 9. novembra 1908.
Proračunjeno je:
L zidarsko in dninarsko delo, odri in priprava brez ma-
terijala za zidanje.............j j 305
2. tesarsko delo brez materijala........ . 879
3. krovsko delo
152
4.	kleparsko delo z vsem materijalom ...... 681
5.	mizarsko, ključavničarsko iu pleskarsko delo . ! 727
K 05	v.
„ 74	v.
n 22	v.
„ 85	v.
» —	v.
Skupaj
13.745 K 86 v.
Podjetniki, ki se hočejo dražbe vdeležiti, morajo pred obravnavo položiti 10<>/rt varščino proračunjene svote. Stavbni odbor si pridržuje pravico, da si svobodno zbere
pSd|eSu "Cg "a ViSOkOS< P°nUdbenih cen ozir°™ d« odda tudi več del enemu
Stavbni odbor.
Vse zastonj! ^
Iščitegvedno povsod^cenejše! Ali 'najcenejše in®najboljše|kupite legsamo v konfekcijski trgovini
Angleško skladišče oblek, 0. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
T
Otfpremno in komisij, društvo
„BALKAN"
u Trstu, Riun Grumula st. 14.
Sprejema v svoja dobro urejena gkladlžža vsake § vrste blago in daje na isto predpjeme pod zelo 1 povodnimi pogoji, ter akrbl za prodaj blaga najknlantneje. Iatotako knpoje in prodaja vsake vrste blago po naročiln in na račun svojih na-ročevaloev najpovoljneje. — Odpošilja vsake vrste požiljatve na vse strani točno ln brco, zvršnje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo ln navodilo hitro in zastonj.
i
jm Ceniki zastonj in poštnine prosto.
i
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-j: Ijantnih in diamantnih. ;:
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24 i v zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
MoJ« trgovina obšlo)! že nad 30 le- In Je ob£e t:	znana na najboljšem glasu.	:t
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlati niče, gepetj i, •lamoreznic, čistilnice, p»-aše
za sadja i. t. d	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, lir. Terezijo cesta štev. I., Valvazorjev trg siev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa. traverz, železniških Sin In druge »različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
1 REDKA PRILIKA.
Ker se mi je posrečilo prevzeti neko zamujeno pošiljatev velikanske pariije površnikov proti neprimerno nizki ceni in mi nedostaje prostora oddam
f
595 68
J
I
fine površnike za gospode po K 20-fine površnike za dečke po K 12*-.
Površniki so rnzMienl v izložbah.
A.KUNC Ljubim
pod ,,NARODNO KAVARNO" Dvorski trg štev. 3.
Zolojn oblek,
.msmmmmta
2629 12-6
Slikar MATEJ TRPIN »•"■•-
Ljubljana, Elizabetna cesta št. 3, v hiši gosp. Ivana Kregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih
=z umetno-slikarskih izdelkov. =
Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in na&rte za društvene in cerkvene zastave, naprava
——— gledaliških odrov in dekoracij —■
za razne i6ralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni načrti in fotografije
Gramofoni !
„,., Milko Krapeš
urar, Ljubljana, Jurčičev trg Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
/'■MtMitfaitn in najnovejše slovenske plo-UrOmOIOnG šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 6
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Cene primerne,
Nolidno tlelo.
Dobre harmonike K 4'80.
Nad 50.00;; komi dov razprodanih.
Nikakc carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa den»r ntzaj. Glavni cen k s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 'U 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel 24/12 cm K 4 80. — Št. 65/ /4 10 tipk, 1 reg., 28 elasov, vel. 30/15 cm K 5 20. -Št. 656 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5-40. — Št. 305 3/4 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 >/4 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel 31/15 cm K 8 -.
Šola za samouk k;vsaki harmoniki zastonj.
Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konrad,
razpošilja'ni ca plasbil v Briiau. 2720 št. 1010. (Češko.) 15-3
UZAJEMMO P
UO 0 LJUBLJANI
tCcmgresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure
Kongresni trg 10
registrovana zadruga l omejenim poroštvom
po 4
Dni de hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bt se njih obrestovanje prekinilo.
31 O 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Hentnl dnvok plaAa hranllnloa sama. Kanonik A. Kalan 1. r., pr*4te4aik.
<**♦ i
Naj«igurneJ*tt prilika xa Atedei^l« *
j
Kanonik J. Suftnik 1. r., podpredsednik.
OSREDNJA BANKA ggam&g
VtoM M ksfUlM ha rmbmm 4 « !•«>*. I PoaaJUa tkra|wa, ■••tom, i
lu)i iaa|« !■ predata *ra*a. »aplrjM. I 4 J* ta *:.*(. uprava« priftolbine. Fli
BOHU, r^ftof«r»tr. TL
>wvlaa aalaga kraiprfaiM.
*S •» *:«•<. «p»»vs« pditojbine-	_
kav* •bflfaoij, katar« attvsj« papflanra itrnro««* la m mb«4» rsfeM n
«m la trn rita Irrntni fcoraarirt)— pra« i irmmfm fm^mik pMffar«|. Earia<]a tasta
i aWVfft«
^ Dal. kap. T,000.00»— ^
2 DepoalraaJ« ksv«i| ta f w vadi J rmrnalk mt > . Bakanl Maji« mm Z
i daaaralfc aavsdev. | i Mmi talonMMl]« 5
ha •*««• braaplaiaa.