V SAKALOVCAJ STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. maja 2006 • Leto XVI, št. 18 Nagnauk ešče vejndrik nigdar nej bilau telko Primorcov v Porabji kak 21. apriliša. Iz Kobarida so bili gostje Slovenske zveze člani Kulturno-umetniškoga društva Simon Gregorčič, iz Ajdovščine pa člani pevskoga zbora Primorje. Programa se je udeležil generalni konzul R Slovenije v Monoštru, Marko Sotlar tö. Letošnje leto je na Primorskom Gregorčičevo leto, letos se po Sloveniji spominjajo 100. obletnice smrti velkoga primorskoga pesnika Simona Gregorčiča. Zatok je društvo iz Kobarida, stero nosi njegvo ime, pripravilo projekt Gregorčičevi dnevi, steroga je notpokazalo v več mestaj v Prekmurji pa v Prlekiji. Tak so mislili, ka če do že na tom konci Slovenije, zakoj nej bi prišli v Porabje tö. »Ni naključje, da smo se odločili predstaviti pesniško vsebino našega rojaka na skrajnem severu in zahodu Slovenije, slovenskega etničnega prostora,« so napisali nosilci projekta. Tak so mislili, ka oni živejo ranč tak na raubi rosaga ka porabski Slovenci, oni so se prejk stauletja ranč tak mogli boriti pa se trüditi, ka bi Slovenci ostali, ka bi svojo materno rejč leko ohranili, kak Slovenci v Prekmurji pa Porabji. Na nji so pritiskali Italijani, na Slovence med Müro pa Rabo pa Madžari. Pri tom njim je dosta pomago dühovnik-pesnik Simon Gregorčič, steroga pesmi je lüstvo tak rado melo, ka ji je za svoje vzelo, za en čas se je sploj nej vedlo, ka ji je on napiso, tak so je spejvali kak narodne pesmi. PRIMORSKI VEČER V PORABJI Živlenje pa pesmi Simona Gregorčiča je publika leko spoznala s pomočjauv filma, oktet Simona Gregorčiča je spejvo pesnikove uglasbene pesmi, mladi študetje so pa zašpilali prizore, iz steri smo leko zvedli, kak se različne generacije (nona-stara mati, sin, vnuk) spominajo pesnika ali kak gnešnja mladina gleda na njega. Film je pokazo kraje, gde je živo in slüžo kak pop, če rejsan je dühovnik grato samo zato, ka ga je za tau prosila njegva mati. Zavolo razdvojenosti med popovsko slüžbo pa njegvimi željami je dosta trpo. Zalübo se je v mlado leranco, ka so njegvi prejdnji nej odobravali, zatok so ma najšli drugo slüžbo, drugo faro. O tom düševnom trplenji piše v več pesmaj (Izgubljeni cvet, Človeka nikar). Njegva najbole znana pesem guči o Soči (Isonzo), lejpoj zelenoj in bistroj reki, stera v njegvi vizijaj grata od krvi redeča. In če rejsan je on leta 1906 mrau, v tej pesmi tak piše kak če bi naprej vido, ka de se v prvoj svetovnoj bojni godilo na soški fronti (isonzói front), kelko pa kelko mladi lidi tam smrt strpi. Ta pesem se je čüla na filmi pa se je spejvala tö. Dobro pripravleni projekt de šaularom gvüšno pomago te, gda do se včili pri vöri slovenščine o Simonu Gregorčiču. Primorski večer se je končo z nastopom pevskoga zbora Primorje iz Ajdovščine, steri je s svojim zbranim, lejpim spejvanjom navdušo gledalce, steri so te bili najbole veseli, gda sta naprej prišli dvej harmoniki pa so leko vsi vküper (nastopajoči pa gledalci) popejvali. M. Sukič 2 Moja Slovenija – revija za Slovence po svetu in tudi v sosednjih državah PO ŠTIRIH ŠTEVILKAH – ISKANJE POTI DO ENAKE RAVNI, KOT SO JO IMELE PREDHODNICE Revija pevskih zborov v Murski Soboti V soboto, 22. aprila, se je v soboški kinodvorani zbralo 9 pevskih zborov, šteri so prišli na ocenjevanje. Med njimi je biu MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika tö. Bili so moški, ženski, mladinski zbori pa vokalne skupine. Te den je nej samo toplo sonce sijalo venej, nego srca pevcev so tö z nikšo vekšo energijo delala. Gda žirija ocenjuje, se mora zbor dobro pripraviti na takši nastop, ker tam tou tö ocenijo, kak izgovarjaš besede, kak se slišijo glasovi, vse vidijo in čüjejo. Redne vaje in delo se tü pokažejo. Za MePZ A. Pavel so povedali, da bodo po pošti poslali oceno. Gda so šle pevke zbora prek po parki, jih je srečala ena starejša gospa Sobočanka. Ta gospa je duga lejta na kulturnom področ-ji delala. Stavila je zborovodjo Marijo Trifus in ji čestitala za bogati repertoar, šteroga je zapopejvo mešani zbor. Den je tö lejpi biu, sunce toplo sijalo in ta gospa je dala pevcom za naprej še vekšo korajžo za petje. Vera Gašpar Pred dvema letoma je izšla zadnja številka Rodne grude, najstarejše revije, namenjene predvsem izseljencem, ker naj bi vlogo informiranja za zdomce, Slovence na začasnem delu v Evropi opravljala Naša Slovenija. Rodna gruda in Naša Slovenija sta postajali iz leta v leto bolj podobni druga drugi, nagovarjati sta začeli iste bralce, svoje je prispevalo tudi pomanjkanje denarja in maja 2004 je izšla prva skupna revija Slovenija. svet. Odgovorna urednica Vida Gorjup Posinkovič je v uvodniku prve številke napisala: »Cilj revije namreč ni zgolj informiranje, temveč predvsem povezovanje naših ljudi svetu, preseganje starih zamer in ran, iskanje poti do mladih generacij in odpiranje medijskega prostora za cel kalejdoskop različnih stališč, misli in pogledov, ki odsevajo živahnost duha.« Slovenijo.svet so na pot pospremili tudi ugledni slovenski politiki in cerkveni dostojanstveniki. Zunaji minister Dimitrij Rupel: »Izid prve številke je bil namenoma načrtovan v mesecu, v katerem je naša država tudi formalno vstopila v evropsko družino narodov ... Upam in verjamem, da bo revija Slovenija.svet postala stičišče, dejavnik srečevanja in sodelovanja, predvsem pa si želim, da bi se v njej našle tudi mlajše generacije rojakov na tujem.« Sedanji ljubljanski nadškof, tedaj tudi vodja pastorale Slovencev po svetu Alojz Uran: »Z veseljem sem sprejel ponudbo za sodelovanje v novi reviji Slovenija. svet. Zasnova revije je namreč utemeljena v povezavi vseh društev in katoliških misij po svetu. Zgodovinski oris delovanja slovenske katoliške Cerkve med izseljenci vsebuje trojni vidik: tezo, antitezo in sintezo.« Čemu tolikšna pozornost stališčem ob izidu revije, ki je s koncem lanskega leta »ugasnila«, z njo je šlo v pozabo več kot petdesetletno poslanstvo Rodne grude, nastala je Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine, ki jo podarja Republika Slovenija in je darilo domovine rojakom po svetu. Navedki zato, ker je bila Slovenija.svet dostojna naslednica Rodne grude, tako po vsebinski zasnovi kot grafični podobi. Tega za zdaj za Mojo Slovenijo (še) ne moremo reči, čeprav je sicer opazen trud sodelavcev, da bi natisnili vsebinsko in oblikovno všečno revijo. Prve štiri številke so premalo, da bi lahko ocenjevali revijo s kritičnim pristopom, kajti vsak – pisani ali drugi – medij zahteva določen čas, da se približa ciljem, ki si jih zastavi. Urednica Moje Slovenije Karolina Vrtačnik je v besedah bralcem, rojakom po svetu povedala: »Želeli smo si, da bi lahko prebirali revijo, ki bo v vas vzbudila tople spomine na domovino in ki vam bo hkrati pomagala, da bodo vaše odločitve, vezane na Slovenijo, lažje in pravilnejše.« Sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je v poslanico tudi napisal: »Dosedanje dobre izkušnje sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu želimo seveda ohraniti, hkrati pa želimo skupaj z Vami iskati in graditi nove, današnjemu času in znanju primerne oblike delovanja.« Tema meseca prve številke Moje Slovenije je bila Študij v Sloveniji, pravni nasvet je bil namenjen Dedovanju nepremičnin, objavljen je bil pogovor z dr. Borisom Pleskovičem, predsednikom Svetovnega slovenskega kongresa, predstavili so finančnega ministra Andreja Bajuka, slovensko hišo v Bruslju. Iz zamejstva je bila na kratko predstavljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, objavili so tudi pogovor z ravnokar »odhajajočim« državnim sekretarjem za Slovence v zamejstvu in po svetu Francem Pukšičem in še nekaj prispevkov, tudi za mladino oziroma mlajše bralce. V drugi številki je bil predstavljen Janez Kramberger, predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tema meseca pa je bila o vrednostnih papirjih. Vinko Ošlak je napisal aktualni komentar Pravna država in krajevni napisi na avstrijskem Koroškem. V drugi številki smo brali tudi pogovor s Sergijem Pelhanom, predsednikom Slovenske izseljenske matice, predstavljena sta bila predsednik države Janez Drnovšek in v rubriki Veliki Sloven-ci psiholog Anton Trstenjak. V tretji številki je predstavljen novi slovenski kardinal Franc Rode, o društvu Slovenija v svetu govori predsednik Boštjan Kocmur, lepše čase Slovencem v zamejstvu in po svetu v intervjuju napoveduje predsednik državnega zbora France Cukjati. Slovenska izseljenska matica sporoča, da bo 50. srečanje v moji deželi 2. julija v Bohinju. Med velike Slovence je tokrat uvrščen Simon Gregorčič, goriški slavček. Na dveh straneh so v besedi in sliki predstavljeni Slovenci v Porabju na Madžarskem. V najnovejši številki piše Moja Slovenija tudi o magistrski nalogi višje svetovalke za šolstvo Slovencev v Porabju Valerije Perger: Položaj in vloga slovenskega jezika v narodnostni šoli v Porabju: sociolingvistična presoja porabskega modela manjšinskega izobraževanja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je Valeriji Perger za magistrsko delo podelila prvo nagrado na temo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Natečaj je lani razpisal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, nagrajena pa so bila tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva. eR Porabje, 4. maja 2006 3 KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ Koroški pokrajinski muzej ma svoj sedež v centri varaša Slovenj Gradec na Koroškom. Ustanovljeni je bio 1951. lejta. Trno pomembnivi sestavini muzejskoga dela sta turistična dejavnost in promocija naravne in kulturne erbije. V muzeji leko vidite več zbirk, ništerne ranijo v depoji, ništerne pa si leko obiskovalec pogledne v samom muzeji ali pa na drügoj lokaciji, štera je tö last samoga muzeja. Prodnikova zbirka etnološkij predmetov je iz 19. in 20. stoletja. Zbrani so v Mežiški dolini, najbole znane pa so škrinje, stoli, vse fele šker, glineni in porcelanasti talejri pa sklejce. To vse ranijo v depoji. Najbole znana ženska na Koroškom iz indašnjij časov je bila dr. Ljuba Prenner, o šteroj so napravili razstavo v muzeji, njene predmete pa gnes ranijo v depoji. Lidge jo najbole poznajo po tom, ka je vövidla kak moški. Kak pripadnica Osvobodilne fronte med 2. svetovnov bojnov je rešüvala Slovence iz italijanskij zaporov in taborišč, zavolotoga je bila sama tö trikrat zaprejta. Bila je flajsen fiškališ, pa napisala je romane tö. Koroški radio Slovenj Gradec je ob 30. letnici delovanja podaro muzeji indašnjo tehnično opremo, pa gramofonske plošče in magnetofonske trake, štere ranijo v depoji muzeja. V Čarfovi zbirki ranijo 298 falatov panjskij končnic, to Srečanje cerkvenih pevskih zborov obmejnih župnij pri Gradu 23. aprila, na nedelo božjoga usmiljenja, se je zbralo 12 zborov v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradi. Domači župnik Štefan Kühar so vse navzoče lepo pozdravili. Osem cerkveni pevski zborov, trgé mlašeči zbori in eden posvetni (MePZ A. Pavel z Gorenjega Senika) je zaspejvalo. Vsak zbor je dvej pesmi spejvo, edno vüzemsko in edno evharistično. Deca so vsigdar živahna, tak je pri spejvanji tö, se znajo veseliti. Vidlo se je na njini obrazaj, ka sploj nemajo treme. Prvič je nastopila deca z Gorenjega Senika, mlajši od 2. do 4. razreda, zborček Sončnica. Gospod župnik Ferenc Merkli so je lepo navčili. Veliki aplavz so dobili. Vej so si ga zaslüžili, ker so oni eške mali, ali rejsan so se dobro navčili te pesmi. Ravno tak dobra je bila deca od Grada pa že malo vekši šolarji s Pertoče. Vsi pevski zbori že duga leta vküper sodelujejo na belo nedelo, leto za letom se vsigdar v drugoj cerkvi srečajo. Lansko leto je bilo srečanje prvič pri nas na Gorenjem Seniki. Na konci so se vsem pevcom, pevkam gospod župnik lepo zahvalili za bogati program. Kak vsakšo leto na konci je skupna pesem bila Jezuš naš je stal od smrti. Letos so prosili, da naj skupno v toj lejpoj romarskoj cerkvi spopejvamo Marija skoz živlenje, ka so dobili v Murski Soboti novo škofijo in prosili smo Marijino pomoč. Cerkev je donela od vnogo pevcev. Starejši so pa od veselja jokali, gda se je ta lepa, najlepša Marijina pesem zapela. Vera Gašpar; Foto: Gy. Bajzek so poslikani panji za fčele. Najbole stara je iz leta 1769, zadja pa iz leta 1977. Vse so poslikane, največ z nabožnov tematikov z motivi iz nove in stare zaveze. V arheološkom depoji ranijo trno stare predmete iz različnij arheološkij obdobij: prazgodovine, antike in srednjoga veka. Kak se je razvijo kolesarski šport v Mislinjski dolini, leko vidimo v Cajnkovi zbirki o zgodovini športa; vse fele priznanj, kejpov, pokalov, medalj in diplom rani ta zbirka. V zbirki novejše zgodovine ranijo 2000 falatov od orožja (fegyver), bojne opreme, uniforme, značke ... vse iz časa narodnoosvobodilne bojne. Vön iz muzeja, v pohorskom lejsi, pa si leko ogledate Paučkovo bolnico. Barbejr dr. Ivan Kovač Paučko je lejta 1944 s pomočjov domanjih lidi napravo 6 malih lesenih hiž, v šterij se je vračilo prejk 300 betežnih partizanov eške vküper z drügimi sodaki. Nemška soldačija nikdar nej najšla špitale v lejsi. V centri varaša stoji Sokličov muzej, šteri je primer zakladne hiže – muzeja, šteri so nastajali od 16. stoletja dale. Jakob Soklič, župnik v varaši, je muzejske falate postavo v hižo in živeo med njimi. Takša zbirka je rejdkost v slavskom in širšom prostori. Najbole znana, zanimiva in obiskana točka pa je cerkev sv. Jurija na Legni, v vesnici vön iz varaša. Rano srednjeveška cerkev s staroslovanskimi grobovi spada med najbole stare objekte na oglejskom misijonskom področji. Najbole je znana po tom, ka ma kla iz glažojne in skozi glažojne, po šteromj odite s šlaplini, nej s črejvli, vidite grobove. Odite po gležojni, spodkar pa vidite grobove, na takši način cerkev gnesden nüdi obiskovalcom pristen stik z zgodovino. Cerkev zaznamüvle kulturni spomenik najvišišje stopnje na državnom nivoji. Vse to te leko vidli, samo v Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradec trbej pozvati, ka si zgučite, za den pa vöro obiska. Šlapline, s šterimi te ojdli po glažojni, pa dobite v cerkvi, ka nete meli brige. Jelka Pšajd Foto: Koroški pokrajinski muzej Porabje, 4. maja 2006 4 Lübezen je kak sunce med zvejzdami, štera s svojo čistoučo i nesebičnostjov presvejti vse one ino prežive tüdi smrt. Materinska lübezen ne čaka proutiusluge, ranč tak, kak je ne čakajo žarki sunca, šteri z neba doli svejtijo na nas. Tou je pouleg žitka najvekši dar, šteroga smo dobili od svoje matere. Približava se den, gda eta velka lübezen najde odmev (visszhangra talál) v naših srcaj, pa se na pout spravimo ino obiščemo svoje matere, ka bi se njim zahvalili za tou, ka nas lübijo, ka nam davajo düševno ino telovno podporo, je obinemo ino njim prejkdamo rouže lübezni. Na te den pozdravlamo bodouče matere, vu tejli šterih pouleg svojega srca bije že tüdi edno malo srce, i štere vezdaj preživejo najlepši, vüpanja i čakanja pun tao svojega žitka. Ar žmetno čakajo den, gda svoje malo dejte leko na rokaj držijo ino ga k sebi stisnejo. Pozdravlamo matere malih otrok, štere bole čuvajo svoje dejte kak zenico svojega očesa, ga včijo izgovarjati prve rejči, njim s svojo rokou nüdijo gvüšno podporo, gda se včijo delati prve stopaje. Pozdravlamo matere, štere so že gorzranile svoje otroke, šteri že v višišo šoulo ali na univerzo odijo ali se ranč zdaj pripravlajo k nastavlanji svoje lastne familije. Kak koli velki naj bi bili, doma pri svojoj materi vsigdar najdejo po mouč ino obrambo, gda koli bi jo nücali. Mogouče je ranč te cajt najbole težki za mate-re, ar morajo odpistiti svoje otroke, pistiti je odhajati. Te, gda so je navčile, kak se človek znajde v žitki, gda so je navčile, kak leko gvüšno prejk ceste idejo, njim morajo pistiti rokou. Pouleg toga se pa bojijo zanjé, ali najdejo svoje mesto ali so že zadosta odraščeni BOUG ŽIVI MATERE! za samostojni žitek. Ali te den je za edno malo časa palik leko obinejo, kak prvle, zna biti, ka nej samo svoje dejte, nego tüdi dejte svojega deteta. Lepou je znouvič vküper biti, se spominati lejpi, zdavnaj minouli časov. Malo jih leko cartajo, jim sküjajo dober obed, te jih pa morajo pistiti, naj nadaljujejo svojo pout, ar je tou red žitka. V mislih pozdravimo tüdi že odseljene matere, med njimi tüdi mojo mamo, šteri se že več kak edno desetlejtje samo pri njenom večnom počivališči leko zahvalim za njeno brezkončno, verno lübezen. Rada bi se vüpala, ar verjem, ka te den poslüne mojo zahvalo za njene vnouge aldove, štere sam dobivala od nje i štere sam njej več nej mogla povrnouti. Dosta nas je takšnih, šteri v boleči tišini pokopališča iščemo troušt za naše bolečine, pa se trüdimo, ka bi komčimar za en kratek čas pričarali dobrotiven obraz svoje matere v spomin. Vsem nam želim, ka bi najšli v sebi zadosta moči, ka zbrišemo skuze z obraza i bolečine iz srca. Matere, žau, ne preštimamo vsigdar zadosta, ne preštimamo je tak, kak bi si zaslüžile. Če se doma vse dogaja v najvekšem redi, je tou za nas normalno. Što diči svojo mater za tou, ka ga s prestrejtim stolom čaka k obedi ali k večerji, ka je red v rami, ka je pripravlena čista srajca, ka ma vsakši pripravleno güžino. Za vse kotrige familije je tou normalno, ranč tak, kak je za mater normalno, ka ona tou vse mora včiniti, brezi toga, ka bi se toužila, kak je trüdna. Dostakrat je celou potisnjena v ozadje za ranč dežurno žensko idealo, za mlado, tenko, elegantno, emancipirano, zaposleno žensko. Matere so nej skrivnostne, ar one nosijo svoje srce na rokaj. Mouž ino deca pomejnijo za njou vse, štere bi za nika na svejti nej pistila bantüvati, za štere je pripravlena vse napraviti. Če so betežni, prejk noči verostüje pri njuvoj posteli, če trbej, jim srejdi noči prinese vrastvo iz patejke. Ona je prva, štera zazranka rano gor stane, po navadi te, gda je ešče kmica, i zadnja, štera ide v postelo kesno večer. Če trbej, te svoj zadnji prišparani pejnez da tistomi, šteri je toga potrejben, naj nišče v familiji v nikšoj formi ne trpi pomankanja. Skrbi za zimsko kürjavo, za topeu gvant, za čisto postelnino. Vöobslüži svojega moža, naj se on brez skrbi leko pripravla na svojo delo. Moža preštimajo, ga čüdüjejo. Med tem se pa on doma pred svojo ženo mogouče celou gizdavi. Spozabi se, ka bi se v prvoj vrsti njej mogo zahvaliti, ar je pri tom njena zasluga preveč velka s tem, ka njemi ogvüša pogoje za brezskrbno delo. Ka je pa njeno plačilo za tou? Veselje ino zadovolstvo, štero se odraža na obrazi njenoga moža, njenoga deteta. Trnok dosta energije majo matere, vsigdar najmenje telko, kelko nücajo, ar so one nej samo matere, nego ob ednom tüdi gospodinje, žene ino uslužbenke. Vsigdar so pripravlene nüditi pomouč, lübezen, verostüjejo pri našoj posteli, gda smo betežni, nam davajo telovno ino düševno hrano. Ali ednouk tüdi one opešajo. Sfali njim mouč, pomali slabi njina izžarevana energija, ar malo počivajo, svejčo žitka žgejo na obej koncaj. Gda njim dokončno sfali moči, je pistimo oditi, ništerni je pa pošlejo v kakšni dom onemoglih, ar što ma cajt i živce za tou, ka bi pestoval njino opešano tejlo ino düšo. Na žalost je venomer več takših lidi, šteri se za tou odloučijo, sklicavajouč se na svoje odgovornosti puno slüžbo. Ali je tou plačilo za vnouge aldove, za neprespane noči, za nesebično, gorialdüvajoučo lübezen? Zaka poklači trejzna pamet srce, egoizem empatijo, pejnezi pa lübezen? Zaka aldüjemo vse za pejneze, za imanje, tou zadnje pa za nikoj na svejti? Zakoj smo na glavou postavili etični vrejdnostni red (etikai értékrendet)? Matere se s časom pomirijo s svojim šoršom, probajo se znajti v svojom nouvom položaji, probajo odgovarjati nouvim izzivom. Samo njini pogled se spremeni, v njini očaj dokončno vgasne dobro poznani blišč, dobrotivnost ino vüpanje. V zadnjij toplij jesenskij sunčanij žarkaj, v tom zadnjom darili zemelskoga žitka ino v veri iščejo tolažbo i düševni mir. Suzana Guoth Porabje, 4. maja 2006 5 Mejšani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine je na svojom tridnevnom izleti zvöjn Porabja leko nota pokazo en tau svogja repertoarja v Somboteli tü. Zatau se Slovenska zveza posaba lepau zahvali predsednici Slovenske samouprave v Somboteli Mariji Kozar Mukič, stera je zvezino prošnjo spunila kak že telkokrat. Muzej Savaria pa rokodelski odbor sta letos 22. in 23. aprila držala svojo tradicionalno Jurijovo pa vinsko senje v škanzeni. Škanzen lepau drži gora sombotelsko šego. V indašnjom časi so v varaši Savaria/Somboteli gli na den Jurija, vogrski Györgya, 24. aprila meli velko senje. Škanzen pa senje ma furt na konci kedna kaulek toga dneva. Na senji je mnaugo rokodelcov vöspakivalo svojo blagau na odajo, stero napravi z rokami, mehanično, nej pa z mašini. Ka mi je bilau preveč simpatično, niške nikoga nej silo, nikoma nej na silo ponöjo svojo blagau. Vse smo si leko poglednili, spitavali, pa če se nam je povidlo pa splačalo, smo leko dola küpili. Cejne so bile vöspisane za domanje v forintaj, za tajince pa v evroji. Od ženski torbic, vankišov, blazin prauti bolezni, žončov, meda, naužicov, cipelov, gvanta, rémenov, lesenoga blaga do „kürtöskalácsa”, bilau je vse. Gledalci smo pa ške dobili za dar pau dnevni pester, lejpi, veseli kulturni program tü, steroga sta oprla, goste pozdravila etnologinja muzeja Marija Kozar s svojim kole-SLOVENSKO SPEJVANJPri zboru Primorje iz Ajdovščine spejva 40 pevk in pevcov pod vodstvom mladega dirigenta Mateja Petejana gom. Pred spejvanjom slovenski pesmi je gostiteljica Marija Kozar pozdravila pa v dvaujom geziki nota pokazala sam zbor. MePZ Primorje je lansko leto svetijo 25-lejtni jubilej svojga dela. Mnaugo koncertov je emo že zvöjn Slovenije tü, med tejmi so bili pozvani na Češko, v Argentino pa Avstralijo. V zbori spejva 40 pevk pa pevcev, stere drugo leto dirigira študent glasbene vzgoje, mladi skladatelj Matej Petejan. Po koncerti, steroga so že od drügim mogli pokrajšati pevci in tau obadvakart pauleg drügi, so si leko poglednili vogrskohrvaško folkloro, tamburaše, licitacijo ... pa zanimivosti, lepote škanzena. Gda so se že vönagledali, so bili pozvani v slovensko hišo, gde so je pogostili sombotelski Slovenci. Ja pa nej pa so domanji vö na dvor spakivali stole, stolice, postregli večerdjo. Nisterni so pakivali, drügi so se postavili za kölnare, tretji za spremljevalce ... Slovenska pesem tü nej sfalila. Za zborom so domanje ženske zaspejvala par pesmi. Vmes je ške Marija Kozar več taprajla od Slovencov v Somboteli, od škanzena pa samoga varaša Sombotela tü. S toga idiličnoga, držinskoga mesta nam je bilau težko slobaud vzeti. Zadovolstvo zbora pa zahvalo za pozvanje je izrazo predsednik društva Dušan Česen. Sombotelski Slovenci njim prej ostanejo v lejpom spomini. Klara Fodor Na senji na den sv. Jurija so ponüjali svojo blago rokodelci in ljudski obrtniki E NA SENJI V ŠKANZENI … DO MADŽARSKE Koalicijska pogajanja 27. aprila so se v Balatonőszödu začela koalicijska pogajanja med socialisti in liberalci. Liberalce so zastopali predsednik stranke Gábor Kuncze, člana predsedstva Iván Pethő in Gábor Fodor, vodja strankarskega zdravstvenega programa Lajos Molnár ter ministri prejšnje vlade, János Kóka, Bálint Magyar, Kálmán Kovács in Miklós Persányi. Na strani socialistov so se pogajali mandatar Ferenc Gyurcsány, predsednik stranke István Hiller, podpredsednik Imre Szekeres, vodja poslanskega kluba Ildikó Lendvai ter minister Péter Kiss. Stranki sta najprej usklajevali programe, ki naj bi služili znižanju proračunskega primankljaja, uspešnemu konvergenčnemu programu, odpravljanju siromaštva in zagotavljanju enakih možnosti za vse državljane ter pospeševanju gospodarstva. Po načrtih obeh strank naj bi se število resorjev s 17 znižalo na 12. V parlamentu trije romski poslanci Na aprilskih državnozborskih volitvah je kandidirala tudi romska stranka, ki pa je dobila le okrog pol odstotkov glasov, čeprav živi na Madžarskem od 400 do 600 tisoč Romov. Trije romski poslanci so prišli v parlament na listi večje opozicijske stranke FIDESZ. To so Flórián Farkas, predsednik romske organizacije IZ NAŠE POŠTE • spomniti, ka je bila tista velka cesta, gde smo se šetali vsakšo nedelo gor pa doj, včasik vse naklačeno. Se spominate tiste parade, štere so bile 1. majuša? Malo zvüna varaša je bilo mesto, zvano Kiskút. Kelko lejpi cajtov smo tam meli. Sploj zanimivno mi je pa z veseljem štem pisanje Irena Barberove o tom, kak pozableni leko gratamo, gda vsebole starejši gratüjemo. Istina, ka je tou nikoma nej na hasek, dapa mi starejši tak moramo misliti, ka je tou nej tak bilou, gda smo mladi bili, Gda sem doj zristo za eden keden, sam tanazaj v Győr odišo pa sam delo v fabriki Szerszámgépgyár kak montažer. Če ste vi, Irena, strugar bili, ste gvüšno čüli od Horváth Edena. On je moj predjen glavač bio. Sledkar, po revoluciji, gda sam več nej tam bio, je on prej dosta drugi fabrik prejkvzeu. Lungo drom, ter József Varga in István Rácz, ki ga je znotraj desnega združenja kandidirala Stranka podjetnikov. pa smo dosta kaj čednoga opravili vu našem žitki. Gestejo pa takši spomini tö, ka je sploj neščemo pozabiti. Žao mi je, ka ges Ireno osebno ne poznam. Ges sam vsigdar nin indrik bio, gda je ona ger bila. Če je na Gorenjem Seniki bila v slüžbi, je gvüšno poznala mojga očo, Kozar Antala, steri je dober, poznani fudaš bio vu vesi. No, ges sem njagvi sin, mladi Kozar Antal (pa igram na fude tö.) Donk sva vu ednom mesti vküper bila, samo sva tou nej vedla. Mene je revolucija tö v Győri zaojdla. Gda so Rusi nazaj nut v varaš prirogatali - mogoče se spominate, kak so tanki bili postavleni na cestaj - za 3 gni sam ges pobegno, meni je navarno bilou tam ostati. Dugo je tou že, ali itak se spominam tanazaj, ka je nas dosti Slovencov bilou tam gor, samo smo nej znali od eden drugoga. Kak je lepou, ka zdaj na stare gni se najdemo, če gli smo ta raztroseni po svejti. Za tou se pa morem lepou zahvaliti vam vsem, steri Programi, prireditve • Od 27. do 29. aprila je v Sombotelu v Muzeju na prostem potekala likovna kolonija, na kateri so sodelovali člani Likosa iz Murske Sobote. • 8. maja bosta porabske šole Tou mesto je bilou velki varaš Győr. Zame je trno interesantno, pišete v novinaj, posebno vam Irena, ar vi ste gorzbüdili v meni (Gornji Senik, gimnazija Mono gda ona piše, ka se je tam včila, tam se je goroslobodila z meštri tiste cajte, gda smo bili kak mladi tam gori v Győri. šter) obiskala pisateljica Karo jov kak strugar (esztergályos). lina Kolmanič in pisatelj Tone Ges sam tistoga ipa tö v Győri bio kak sodak od 1951. do 1953. Lepi pozdrav, Partljič. Srečanje s porabskimi leta. Cejli varaš sam vküp opodo kak sodački policaj pa sam dostakrat biu na straži na varaskom törmi. Ščem Ireno malo Anthony Kozar, Chicago, USA osnovno- in srednješolci bo potekalo v okviru bralne značke. Porabje, 4. maja 2006 6 OBNAVLANJE KULTURNEGA DAUMA V SAKALOVCAJ V Sakalovcaj se že audalič vidi, ka obnavlajo kulturni daum, zato ka na streji nejgajo črpnje pa puno delavcov je kauli zidine. V Porabji, leko povejmo, v vsakši vesi bi leko obnavlali kulturne domove, zato ka so že sploj na nikoj prišli. Čas je taodišo, nej čüda, vejpa tej domovi so se v šestdeseti lejtaj zidali. Samo ka je brezi pejnez sploj težko kakoli delati. Največ samouprav je pa tak, ka so radi, če leto leko brez duga zaprejo. Od kec so v Sakalauvcaj pejneze sprajli na tau, od tauga sam župana Tonina Črenkona spitavo. • Sploj je potrejbno bilau že obnoviti kulturni daum? »Te kulturni daum so šestdesetoga leta zidali, na gnesden je že tak na nikoj prišo, ka ga je potrejbno obnoviti. Najvekša problema je bila streja pa črpnje. Gda je dež išo, te je zidina mokra gratala, zato ka črpnje so že nej tak pokrivale kak bi trbelo. Od tauga je plafon tö na nikoj prišo, pa smo mogli začniti obnavlanje, če smo steli ali nej, zato ka je nevarno bilau.« • Samo strejo dojmenite ali v zidini spodkar tö kaj ovak vönapravite? »Spodkar zidina tak ostane kak je, samo moja pisarna pa knjižnica ta eden prostor. Do tejga mau je edna stejna bila med dvöma, zdaj se ta vöpobere.« • Za volo obnavlanja je gde zdaj vrtec, künja, pa kama odijo probat folkloristi? »Vrtec je zdaj v nogometnoj slačilnici. Künje nega, obed zdaj z Gorenjoga Senika vozimo. Plesalci pa nikan v Varaš odijo probat. Dočas de tau tak, tri-štiri kedne, dočas kulturni daum nede kreda.« • Tau obnavlanje je nej malo delo, pa nej malo pejnez. Od kec ste sprajli na tau proračun? »Tau se je že več lejt nazaj začnilo, ešče te, gda je Ida Močivnik bila veleposlanica. Ona je večkrat bila pri nas pa je obečala, ka de pomagala pejneze sprajti na tau, kauli 5-6 miliaunov. Samo žau, njej je mandat dolaparteko, pa potistim je več pomagati nej mogla. Generalni konzul je že tö drugi grato. Prejšnji generalni konzul bi tö pomago, zato ka je on tö obečo. Na vöre, ka so na cerkvenom törmi, je pejneze tö on dau, ka so pau milijona forintov koštale. S tejmi nauvimi gospaudi, z veleposlanikom pa generalnim konzulom, ka sta zdaj v funkciji, niše stike nejmam. Telko samo, ka vejm, sto-sto je. Ranč ne probajo, ka bi se malo pobrigali, pitali, ka je problema tü pri nas. Pa tau ne vejm, zaka.« • Dali ste notra natečaje za tau obnavlanje? »Ranč nej enga, liki več. Žau enga smo nej dobili. V plani smo meli, ka vrkar na paudi bi dvej pisarni vönaprajli, gde bi dvej manjšinski samoupravi (slovenska, ciganjska) mesto mele pa ešče eden pros-tor za zdravstveno ordinacijo (orvosi rendelő). Dapa etak je te tau taostalo, zato ka smo z natečaja pejnez nej dobili. Dapa čakati smo nej mogli, zato smo pa mogli pejneze na pausadbo goravzeti. Obnavlanje kulturnoga dauma de koštalo 22 miliaunov. S tauga sta dvej milijaunki svoj tau, kredit pa mamo 20 milijaunov. Ministrstvo za nacionalno kulturno dediščino je polovico nase vzelo s tauga, tau je 10 milijaunov forintov. Ka je ostalo 10 milijaunov, tisto de pa ves 20 lejt nazaj plačüvala. Tau ves nede vpamet vzela, zato ka tau nej tak dosta pejnez.« • Gda se prejkda obnovleni kulturni daum? Petnajstletnica soboškega madžarskega društva V torek, 25. aprila, je Madžarsko kulturno društvo Baráti kör svetilo 15. oblejtnico svoje ustanovitve. V grajski dvorani v Murski Soboti, v šestoj vöri zvečer, je vküpprišlo dosta lüdi. Nej samo člani drüštva, liki predstavniki drügi madžarski drüštev pa pevski zbori. Slavnostna govornika sta bila veleposlanik Republike Madžarske dr. József Czukor in župan občine Murske Sobote Anton Štihec. V kulturnom programi so nastopali pevski zbori iz Doline, Trimlinov, Žitkovec, Murske Sobote in Sombotela. Ljudske pevke sombotelskoga slovenskoga drüštva so spejvale pod vodstvom Judite Pavel. V Murski Soboti in okaulici živi 300 Madžarov. Madžarsko kulturno društvo v Murski Soboti je pred 15. lejtami ustanovila Rózsa Kercsmár. Zdaj ima drüstvo 43 članov, predsednica drüštva pa je Ella Pivar. Soboško in sombotelsko drüštvo sta se pred enim letom spadašivala. Sobočanci so bili v Somboteli, letos maja pa do Sombotelčani šli v Soboto. - mkm »Tau se 30. junija mora prejk-drügi svetovni bojni mrli.« dati.« • Te te leko slavili, zato ka • Baude kakšna proslava, baude zakoj, nej? gda se prejkda? »Tau gvüšno, če se tau napra»30. junija se uradno prejkda. vi, te de ves s tejm pa nika več Proslava na vaški den bau. Te mejla, de lepša pa de eške baešče prejkdamo obnovleno ukše živeti v tauj vesi.« nogometno igrišče pa eden spomenik tistim, šteri so v Karel Holec Porabje, 4. maja 2006 7 Miki Roš Prispodobe o živalih IZ MOJOGA DNEVNIKA KONJ Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za- Vam gre zadnje čase vse tako dobro, da vam bolje ne čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. bi moglo iti? Potem ste na konju. Če ste tako trdno v Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar sedlu, da vas nič ne more vreči s konja, ste lahko zares se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka srečni. Do kdaj? Kdo ve. Čez čas se vam bo morda kaj ponesre se v njem piše od moji dnevaj. čilo in takrat boste prišli s konja na osla. Sprijaznjeni z izgubo, ponavadi rečemo: »Kamor je šel konj, naj gre še uzda.« VCEJLAK NOUVI ŽITEK SE JE ZAČNO Konj je velik, neroden človek; in kar je konjsko, je veliko, gro-Tou slejdnjo soboto se je začno Filip. Ali pa Robert. Ali pa nin do večerdje. Ranč smo nej bo in nerodno: konjski obraz, konjska hoja, konjski zobje. v našoj držini vcejlak nouvi ži-Aleksander. Ali pa Žiga. Ali eške stanili vkraj od stola. Tak Kdor je kot konjska smrt, je poleg vsega naštetega tudi zelo tek. Ja, dragi moj dnevnik, tak pa Samuel. nam je ata dau gesti v tiste ta-suh in zelo neprikupen. je tou! Naša mama je ostanila - Ne vejm, če de glij tak kak si lejre, ka so ostanili na stoli od Vam je soseda podarila štedilnik, pa ste že prvega dne ugotokusta, nouvo dejte dobimo pri ti brodiš. Ge nekak mam čü-obeda. Tou je nika nej dopüsto vili, da pečica ne dela najbolje? Nikar se ne pritožujte, podarnas doma. Naš ata lejče kouli tenje, kak nut v meni raste našoj mami. Če glij je njegva jenemu konju se ne gleda na zobe. Bi radi koga vprašali za nje kak zalübleni goloub, una deklička, si je po svoje brodi-spotrejta rouka eške itak nut nasvet ali pomoč? Kar dajte, beseda ni konj, da bi vam ušla in pa se drži kak zalüblena golo-la naša mama. Naša mala de v gipsi, je vse sam obredo. bi jo potem morali loviti. Pretiravati seveda ni dobro: ljudem, bica na streji. se zvala Vera. Leko pa de Vi--Ti samo počivaj, ka de ki delajo iz mušice konja, na koncu nihče več ne verjame. Kak sam že napisala nut v tebe, oleta. Ali pa Viktorija. Leko naše dejte zdravo raslo, jo je Samo kdor je zares podkovan v tem, o čemer pripoveduje, sta nam v soboto vöovadila, pa Valerija tö. Pa Vesna tö. vsikšo minuto spoumno, kak lahko reče, kar hoče. Četudi se mu potem kdo smeje na vsa kak je tou z našo mamo. In v Ranč tak kak Vivijana. naj nika ne dela. usta, kot nilski konj ... tistoj minuti se je vse vcejlak Mi mlajši smo našiva stariša Na, tak se je godilo v soboto vse Klarisa Jovanović vöminilo, se nam je žitek vcej-samo z debelim gledali. Vej do pounouči, gda je dun trbelo lak ovak obrno. Kak bi pa nej!? pa sta gratali cejliva mlašeči-spat titi. Vej bi se eške kaj pogu-Vej pa čakamo na nouvoga va. Tak sta doj dejvala imena, čavali, depa naš ata trno velko KAKO SO NASTALI človeka, na nouvoga brata ali kak se mi mlajši ne moremo brigo ma za našo mamo. MARTINČKI sestro ali sina ali pa čerke naše doj staviti, gda si želejmo , ka -Mujs moraš spati! Dosta modržine. Mi mlajši smo si eške nam naj prinese božič. Zato raš spati, ka de naše dejte zdranej redno pomogli od šoka smo se ravnali vcejlak ovak vo. Pa vi mlajši tö morate spati, tam za stolom pri sobotnom kak mama pa ata. ka ste še dun mladi pa morate obedi, že smo iskali menje za - Mojomi brati de ime Zlatko, spati, ka te krepki pa zdravi! eške nej narojenoga človeka. je skur zapovedo naš Andi. Tak zdaj nut v tebe pišem, gda -Gvüšno de eške eden sin, si -Mojoj sestri de ime Lili, je bi po našom ati že mogla spaje pogučavo naš ata pa mamo zapovejdala naša Zana. ti za zdravo pa krepko tejlo. boužo po trbüji. Ranč tak de, -Mojoj sestri de ime Beba, sam Že smo skur dvej vöri stoupili ka va mela dvej čerki pa več kak zapovejdala ge sama. nut v nedelo, depa nika sam dva sina. Ime de njemi pa Na, tak smo se zgučavali tam eške nej snena. TOREK JE DOJ VZEU GIPS Z ATINE ROKE Gda sam gnes prišla domou iz Vej si pa mir njaj, ga je že mlada, njoj je tumačo. Pa njoj Takrat je v naši dolini živel okruten, požrešen zmaj. Vsake šoule, se je naš ata smedjau kak malo nevoulasta mirila naša je eške gnouk zapovedo, ka tri dni je pojedel sedem bikov in se nalokal vode iz bližpečeni maček. Če bi nej emo mama. Vej pa sam vsigdar nika ne smej delati. Pa je eške njega jezera, nato pa je tri dni in noči spal in smrčal, da vüj, bi se vejn smedjau kouli cej-do tejgamau delala vse do nam mlajšom zapovedo, ka so se tresle gore. Ker so se ga ljudje iz bližnjih vasi bali in le glavé, nej pa samo do vüj. Kak slejdnjega. Gda sam nosila moramo mami pomagati vsik-so hoteli imeti pred njim mir, so mu ves čas nosili hrano. bi se pa nej, če pa so njemi v špi-Andina, sam porodila dvej šo minuto, gda mo doma. Tak Kadarkoli se je pošast zbudila, jo je pred njenim brlogom tali doj vzeli gips. Pa zranja de vöri po tistom, gda sam obed se mi je vidlo, ka naša mama že čakala gora mesa. šou oprvin v nouvo slüžbo. Nej sküjala. Eške poumniš, kak kuman čaka, naj samo pride Tudi v sosednjih dolinah je v tistih časih živelo vse polno več v dalešnji varaš, liki v slüžbo je bilou z Zano? Prišla sam srejda. Zranja de šou naš ata v zmajev, v vsaki vsaj eden. Ker so ljudje kar tekmovali med doma. Zato se mi domanji tö iz baute, eške spucala künjo slüžbo. Vidlo se je, kak kuman sabo, kdo bo mrcine bolje nahranil, se je zmajem godilo kot smedjemo kak pečeni mački. pa spejglala cejli küp gvanta. čaka, ka bi kaj obrnila kouli po še nikoli in so se vse bolj množili. Sčasoma se jih je izleglo Depa najbole smo veseli, ka v Pa sam eške isti zadvečerak rami. Že njoj je vse više ojdlo, toliko, da jih ljudje niso več mogli nahraniti. Pošasti so ponašoj mami raste naš brat ali se-porodila. Samo naša Jani-ka nika ne smej delati. Vej sam stajale vse bolj popadljive in nevarne. Večkrat se je zgodilo, stra, sin ali pa čerka. Naš ata si na mi je delala malo več ti pa že tumačila, kak ženska da so se med sabo spopadle in takrat je tekla kri v potokih. ka bi nikšno žensko gora nut v meni, kak če bi se na-samo ednoga. Če šké moški koba, naj jim pomaga. Svetnik jih je uslišal. Vse zmaje vzeu. Ta bi naj poma-je pomanjšal v navadne martinčke, ki se ustrašijo še gala našoj mami, človeške sence, da o človeku sploh ne govorimo. gda de un v naša mama znouva smedjala. pride zranja srejda pa naša ata SlovenskaljudskapovedkazIdrijskega slüžbi. Naš ata pa je nej popüsto. Mujs de v slüžbo. Priredila Klarisa Jovanović zavolo nouve slüžbe že brodi, problemov. Tak je brsala tri kikle rama drži, moški pa Ljudje so se v strahu zatekli v cerkev in prosili svetega Ja -trbej počivati, ka je več nej tak ganjala za labdo. Na, tak več kak ednoga držati, leko vse je na svejt pribrsala tö, se je naoupak de. Rejsan dobro, ka Porabje, 4. maja 2006 PETEK, 05.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.40 Z VAMI, 11.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 REZIJA: TA ROŽINA DOLINA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POMLAD, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VELIKI IMPERIJI, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 VELIKI IMPERIJI, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 3.10 INFOKANAL PETEK, 05.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.50 VSA NJUNA SREČA, NEMŠ. FILM, 14.15 ŠTAFETA MLADOSTI, 15.05 ŠPORT ŠPAS, 15.40 ZDAJ!, 16.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 18.30 MOSTOVI - HIDAK, 19.05 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 20.00 BITKA LETAL X, AM. DOK. SER., 20.50 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 21.20 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA, DOK. SER., 21.50 DOGODEK V LARAMIEJU, AM. FILM, 23.25 POZDRAVI IZ KAŠMIRJA, NEMŠ. FILM, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 06.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 9.40 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, 10.25 PRVI IN DRUGI, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 SLOVENCI V ITALIJI, 13.50 KOMISAR REX, AVS.-NEMŠ. NAN., 14.40 NINA, SLOV. FILM, 16.10 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DALEČ JE SMRT ..., DOMAČA NAN., 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.35 CHUCK IN BUCK, AM. FILM, 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.45 HRI-BAR, PON., 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 06.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.45 SKOZI ČAS, 10.55 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA, DOK. SER., 11.25 ZDAJ!, 11.50 PESEM EVROVIZIJE 2006: PREDSTAVITEV PESMI, 13.25 KLIENTKA, FRANC. DRAMA, 15.05 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 15.35 KOŠARKA NBA ACTION, 16.10 DP V ROKOMETU (M), GORENJE - GOLD CLUB, 17.55 NOGOMET, PRVA LIGA SIMOBIL, 20.00 BISERI SABSKE KRALJICE, ŠVEDS.-ANG. FILM, 21.55 ČEŠNJE S POKOPALIŠČA, ŠPANS. LIT. NAD., 23.10 KONCERT ZORANA PREDINA, 0.15 APALAŠKO POTOVANJE, GLASB. DOK.,1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 07.05.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: MARCELINO KRUH IN VINO, DARILO ZA SELIMA, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 10.00 PODPORNICA, EVAN. HUM. PRIR. IZ ZGORNJIH PETROVCEV, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 INTERVJU, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 07.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 HRI-BAR, 10.20 UMKO, 11.0 RED AND GIANT PANDA, FRANC. POLJ. SER., 11.30 VELIKA NAGRADA 8. MEDNARODNEGA ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA, MARIBOR 2006, 13.00 ANINA VRNITEV DOMOV, NEMŠ. DRAMA, 14.30 EP V GIMNASTIKI ZA MOŠKE, 15.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 18.15 ŠPORT, 18.30 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 19.00 ŠPORT, 20.00 PEŠ ČEZ AFRIKO, FRANC. DOK. SER., 20.55 UMETNIKI O MOZARTU: SKRIVNOST, 21.00 VELIKI OPERNI FINALE II, 21.30 KONCERT IZ RAMALLAHA, 22.05 DOKAZ, IRSKA NAD., 22.55 ŠPORT, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.05.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROLI POLI OLI,RIS.16.05BUKVOŽERČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 16.10 BALET, LUTK.-IGR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO,16.35 BISERGORA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 UMETNOST IGRE, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: SPEER IN ON, NEMŠ. NAD., 0.25 ROJENI V DIVJINI, PON., 1.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 13.40 SLOVENCI V ITALIJI, 14.10 MOZARTOVO LETO, 14.10 UMETNIKI O MOZARTU: SKRIVNOST, 14.15 LEGENDARNE IZVEDBE, VELIKI OPERNI FINALE II, 14.45 KONCERT IZ RAMALLAHA, 15.20 PEŠ ČEZ AFRIKO, FRANC. DOK. SER., 16.25 VLAK, IT. NAD., 18.10 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 19.50 KRATKI IGRANI FILM, 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL TOREK, 09.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 HRI-BAR, 14.25 MAČJI IN ORJAŠKI PANDA, FRANC. POLJ. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MIŠKA SMETIŠKA, AN. NAN., 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: MLINARJI, 18.00 MODRO, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 ŠUM KOSOVELA, DOK. PORTR., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZADNJI PLES ETHEL ROSENBERG, FRANC. DOK. ODD., 23.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: MLINARJI, PON., 0.10 MODRO, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL TOREK, 09.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.00 ARITMIJA, 14.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 17.55 STUDIO CITY, 18.55 HIŠA MARIJE POMOČNICE, TV DRAMA, 20.00 NOGOMET, MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO - CMC PUBLIKUM, 21.50 POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, TV PRIREDBA GLED. PREDST., 23.30 SP V HOKEJU NA LEDU, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL Jože Murko OB DRAVI Na obali stojim, v vodo strmim in mislim, kako lepota nekdanjih dni izginja izpred mojih oči … Prišli so beli možje, odnesli so bele labode v črno smrt. In začutim tesnobo. Ker ni več labodov, teh belih gospodov, v belih oblačilih na reke gladini … NIKA ZA SMEJ Ribe Na djaji Števan sploj rad ribe lovi. Če Šanji je velki djagar. Etognauk má pau vöre, že je na Rabi pa se je domau postavo z ednim te se tam pozabi do večera. dojodjüljenim zavcom. Gda je Naj bi pa doma za toga volo tau njegva žena vidla, ga je nej nevola bila, če nika ne malo špajsno gledala pa etak zgrabi, te v bauti küpi ribe. pitala: »Toga nagoga zavca si Etognauk je tü »nesrečen« bio strejlo?« pa je v bauti küpo štiri lejpe Of pa: »Tak je. Te sam ga strejžive ribe pa ji je neso domau. lo, gda se je ranč kaupo.« Nevola je samo tau bila, ka je v žepki pozabo blok, ka je sve-Sardinije dočo, ka je ribe v bauti küpo. Mala Anuška etognauk vse-Za par dni se pá prosi na Rabo fale spitava svojga očo, ka naj od žene, pravi, ka bi pa rad tak-ji povej, ka gejo velke ribe v šelejperibezgrabo,kaketogna-maurdji. Oča ji pravi, ka male uk. Etak guči: »Elizabeta, samo ribe gejo. Zdaj Anuška tadala na pau dneva naj leko dem. Vej spitava pa pita, kakše male pa gvüšno ka pá kaj zgrabim. ribe gejo te velke, graube Dobro vejš, ka sam preminauči ribe? Oča pá pravi, ka povejkeden tü tri lejpe ribe zgrabo mo sardinije. pa kak so dobre bile! Tau samo Zdaj Anuška z velkimi očami ti leko svedočiš.« gleda očo pa etak pravi: »Pa Žena pa: »Ge sam dobro ved-kak te ribe leko gor odprejo la, ka se je bauta zmejšala. konzervo, gde so te sardinije Na bloki so štiri ribe bile na-nut spakirane?« pisane.« I.B. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT