259. številka. Ljubljana, vtorek 11. novembra. VI. h>to, 1873
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, iaviom/H ponedeljke in dneve pn praznik h, tw velja po P"-ti. }•> j Mua •. za avstra-eferaka at,',o*   .  •»•• Ifl .    I, ia ..<>. Leti 3 g«;!d ,
sa -Mirt lota 4 gol 4. — Za Ljubljano brca požiljariia na •. i ©te 13 tj\>'tt., sa eeirt lota 3 gol'i. 30 kr., *a en meu« l    Id. IG k..   Za ■> ;i'iar:j.. na
dom -je računa 10 krajo. «a aiesoc, 30 kr. potrt lota, — Za fojs dežolfi s* Bolp leto 20 gola , -...a p<;i leta 10 gold, — Za goapode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volji znliana oena in sicer: 2a Ljubljano aa Botri Leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejen etrt leta 9 % Za oznanila a« pladnje od četiri*
stopne potifc-vrso* 6 kr. oa ;io otnanilo nnkrat -tek*-, 5 Lr. c   j . av&krat in 4 ir.r. os? s« .'rt- a<i večkrat ttflka. Vsakokrat BO plača žtomj-o!j ia 30 ki. Dopisi naj no izvole franUirat.'. — Rokopisi M ne vračajo. — Uredaiitvo j«; v Ljubijaii ua coi.>vški oom,-, v Tav<5»rk-vi bišl „Hut'l Bvropa*. Opravn'žtvo, n» katero naj bo b'agOTv!:j" pobijati aau-oSfliae, roklamsftijr, ozrunila t j. adirur.jst.raiivnn rofa. j« v „NaroJr.i t<«:;amiu v T ivdar;evi Km.
Denarstvena kriza in vladna pomoč.
„La bourso on le . .. ministric."
X. Dva vidimo na D ona j i v velikih stiskah : borso in — vlado. Borsa nema denarja in kredita, vlada pa bi rada pomagala, ne ve, kako. Mi pak srno gledalci te tragikomične glunio in smo z ene strani radi, da nijsmo v Smcrlingovem gledališči igralci, in da sedanja vlada nij iz našega lesa izrezana. In če nam je teško dejalo čitati, kar je „Sonntags-Ztg." o nas izrekla: da jo opozicija samo starogrški kor (kol«) v komediji, *) veudar se znamo zdaj tolažiti, da so „korc-gam" (kolovodjam) slabeje godi, nego nam. To naj tudi z nekolikimi besedami utemeljimo!
Ali res denarja pomanjkuje ? — Pravega, menim da; papirnatega vsaj ne. To kaže onib dvajset milijonov, katere je „narodna banka1' črez svojo pogodbo (z državnim dovoljenjem) do zdaj izdala, in ne veS.
V resnici le manjka dvojega: zaslužka in, ker tega nij, tudi kredita. In vpraša se ne: odkod denar vzeti in komu dati in kako hirajoči kredit utrditi.
Kakor sem rekel: borsi manjka denarja, ker kredita nema. Ker nij zaslužka no kredita, manjka tudi trgovini in rokodelstvu denarja. Kličejo vsi na pomaganje, a najbolj borsa, ker prazni sodi najvotleji donijo.
Vlada bi dakako rada pomagala. Na borsnem lističu stoji tudi kurs njene popularnosti, in našo vlade so uže davno razvajene na vse drugo se opirati, nego na — narodno mnenje. „Vlada borsi očij ne iztakne", to je moderni pregovor, ker je oni o vrani uže davno zastarel. Tudi časnikarstvo bečko, ta ozka borsina alijansa, kliče sebi na pomoč; kadar kkče „preša", tedaj kliče „borsa" in
— vice versa. To si je blizu, kakor osel i u sedlo.
»S 100 miljoni (posojenimi) hoče vlada, ako je res, borsi V — ali komu še V — pomagati. Nemški poslanci ( Herbst) hočejo za men j deuarja borsiu kredit — kupiti; tem zadostuje tudi 50 milj.; nekaterim so še to vidi preveč. To je tedaj uiinuendo-lieitaeija za židovsko in časnikarsko podporo in pripomoć* v vladanji.
Vpraša se resno: komu in kako naj se pomaga?" —   »Bankam ?u — Katerim V
— „Dobrim." A katero se smejo dobro imenovati, ako pomoči potrebujejo V— „Stavbenc banke" ? In kako se naj tem pomaga V — rZ nakupovanjem njih papirjev"?
Presodimo si vso to čisto hladnokrvno! Ako se  hoče  bankam  pomagati , treba je
*) Jaz pa od naših pOBlanOOV pričakujem, da no bodo samo statisti, nego v važnili rečoh vrli akterji. 1'is.
razdeliti slabe od slabejšib ; kajti dobrim nij I treba podpore.   To delo se  ima na nekaj I osnovati. Na kaj ? — To je teško določiti. Vladi  se v tej reči   ne bode menj stanje prikrivalo, nego drugim ljudem.
Ali postavimo, da so bilance bauk take, da za umreti nijso, za živeti pa tudi preslabe; kaj bi bil nasledek take podpore?
Gotovo ta, da bi dotični papirji umetno rastli, drugih bank pa padali. Tako bi tedaj za dve, tri bauke drugih deset, dvajset itd. moralo trpeti.
Ali recimo: vlada hoče papirje posestnikom v najem jemati (z denarjem odkupovati). Ako to stori, tedaj bode vlada sama povod k ažiotaži (podraženju) dotičnih papirjev dala, in igranje s papirji pospeševala, kar pa ne sme.
In Če bi privatno banke podpirala ali pa privatno papirje nakupovala, nastala bi vlada sama borsijanec, in to neprak-tičeu borsijanec , ker bi pri večej kupčiji s privatnimi papirji baš državnih t. j. s v oj i h ceno potiskavala, kar zopet ne sme.
Gotov pa je še ta nasledek : po umetnem rastenji borsnih papirjev podraži se ves živež, stan ovni na, sploh vso potrebnosti življenja — in kriza se, namestu da bi polegla, le poviša.
Dokler tedaj država sama škode na dohodkih ne trpi, dokler nij pomankljaja — otieiozni listovi trdijo, da ne bo*? — dokler vlada ne ve, kako bi ona v resnici z najemom tujega denarja dohodke in blagostanje vse države povišala, dokler — kratko rekoč — vlada za državno stroške nij k posojilu primorana, naj ona svoje namere popusti ali pa ... naj predlog stori, pa z njim pade. Nam se nij treba za življenje bati!
Politični razgled.
TNotraanJe «a«»£ele.
V T+jitbfJa-Hi 11. novembra. Organizacija v strankah ttr£€*VM€ffa mbora napreduje.  Luvičujaki staroustavo verne stranke so se v „klub levice" organi sirali in je temu Herbstovemu klubu pristopilo   £e 80 poslancev. — Kcchbauer bode menda   predrfcdnik   zbornice  poslancev, in nstavoverni  [stran Vidulioh  eden podpredsednikov.
Za perovodje bodo po poročilu „N. Fr. Pr." nasvetovani is Češkega: baron Kotz, dr. Bareuther, in vito/- Oppcnhi-imcr, iz Moravskoga: dr. Promber, iz Kranjskega: dr. II a zla g, iz staj rskega: dr. Foregger in dr. Voš njak, iz Galicije dr. Krzvzauovski in grof Krasicki, iz Dalmacije grof Bonda, iz dolnje Avstrije Scl.oiiercr in Kodler.
Tudi ogersht zbor se jo -S. nov. sedel. Prvosednik je naznanil, da jo poslance in voditelj ogerske levice Koloman Ghyczy svoj mandat položil. Dcak je uasvetoval naj se v protokol zapiše obžalovaujc cele zbor-
nice, da je Ghyczy odstopil. — Minister Szlavy je razložil vspehe prejšnjega zasedanja, obetal več vladnih predlogov, posebno o; brambi proti deuarui krizi, ter pravi, da najvažneje naloge so: vprašanje o pokritji dciicita za 1874 in vprašanji o samostalni ogerskl banki.
Ogerska levica je dan pred odprtjem zbora imela veliko konferenco, pri kateri se je sklenilo, celo taktiko ogerske opoziciji spremeniti. Sprejet je bil namreč Tiszov prevažni predlog: naj ogerska levica zapusti stališče negacije, naj v aktivnost stopi, in naj bode za zdaj zadovoljna, da se le en del njenega programa oživotvori.
Vn I*ia Jo    r i. >.\ i <r,
J"'#•*/#.','• o.•• hi listi poročajo, da upanje verzajlskih monarhistov, Mac Mahonu oblast podaljšati, nij več tako veliko, kakor pred nekaterimi dnevi. Volitve v komisijo, ki se ima posvetovati, se li ima prezidcutova oblast podaljšati, nijso za monarhiste ugodno izpale. Republikanci bodo v tej komisiji, kakor francoski listi pišejo, skoraj gotovo večino imeli. Kazen toga je pa tudi le mala večina glasovala za nujnost Mac-Mahonove oblasti, kar ga je zelo v nevoljo spravilo. Sploh pa se ima vlada za večino le nekaterim poslancem iz kluba ..apel na narod", ki so bvojciuu programu odpali. Pravi bonapartisti, kakor Koulier, Gaviui i. d. pa so z opozicijo glasovali. Skrajna desnica jo razun generala du Templo vladi zvesta ostala, iz levega centra jo šlo sedem udov na vladino stran, a k opoziciji je stopil eden ud desnice in trinajst poslancev, ki so se do zdaj k desnemu centru šteli. Iz tega se lehko vidi, da je vladina večina, če ne popolno slučajna, vsaj gotovo na šibkih nogah. — Govoii se, da bo levica podala načrt postave, po ka-terej naj se na prvo nedeljo meseca marcija 1874 z ljudskim glasovanjem odloči, aH naj sc postavi cesarstvo, kraljestvo ali republika, in da sc prvo nedeljo v aprilu imenuje zb( r, ki bo organiziral od ljudstva izvoljeno vlado.
V Turinu na itttlijt* ii&kvni se je v saboto ob dveh popoludue odkril Kaviirjcv spominek. Navzoč je bil kralj, princi, ministri in zastopniki senata in zbornice, diplo-matičnega kora, civilnih in vojaških uradov, in nacijoualne garde. Turinski župan je govoril o Kaviuju, in je v svojem govoru poudarjal, kako je Kavur pripomogel do edinosti in neodvisnosti Italije v sredi nazinag-ljivih težav, opiraje sc edino le na zaupanje kraljevo in na domoljubje italijanskega naroda. Kavur je umrl, ne da bi bil edinost domovine popolno dovršil; a njegovo ime, njegova politika, njegova šola — vsa to je di-lj živelo, nego on. Po njegovem izgledu sc je prišlo v Benetke in Rim.
V M*ttlfiittt je bil v četrtek pogreb K . sa y Rosas. Kortesi in članovi vi id • s Kastelarom na č<-lu so šli za pogrebom. Tako sc tudi pošteni politični sovraži iki časte.
Dopisi.
Iz Diiililjil 8, novembra flzv. dop.j Ker sc je o shodu federalističnih poslancev .'). novembra dosti neresničnega pisarilo, hočem Vam povedati   nekatere po-
drobnosti, katere .sem iz gotovega vira poizvedel. Zbranih je bilo kakih 60 poslancev, dr. Kieger je predsedoval. Na dnevnem redu jo bilo edino vprašanje, ali vstopijo v državni zbor, ali ne. Vsi navzocni zastopniki dežel in narodov so kratko naznanjali sklepe svoje stranke in razen Cehov in dveli vorarlberških poslancev so vsi drugi izrekli, da b »do vstopili. Vse to se jo godilo brez vsake debate. Samo grof Hohenvvart je dostavil, da bode antlecntralistična stranka, katera vstopa, vselej sc potegovala tudi za interese češke državnopravne opozicije. Po teh izjavah je dr. Kieger že mislil skleniti shod, a oglasi sc dr. Vošnjak. Obžaluje, da tudi zdaj nij vsa opozicija edina v akciji; morali bi vsi vstopiti v državni zbor, ali vsi izostati. Ker pa so tako skupno postopanje glede državnega zbora za zdaj že ne da doseči , naj se vendar precej denes store koraki, da se spravi edinost v delovanje cele opozicije. Ako tudi Cehi nijso v dunajskem državnem zboru, ne sme zarad tega zveza med opozicijo pretrgana biti. Govornik tedaj nasvetuje, da se postavi odbor iz vseh opozicijoncluih strank, katerega naloga bi bila, program za delovanje cele opozicije izdelati, po katerem bi se naj ravnalo zvu naj in v državnem zboru. — O tem predlogu se je vnela daljša debata. Knez Carto-riski, dr. Čižek, dr. Trojan in drugi so podpirali ta predlog; dr. Kieger, Klam-Martinic, Zeithamcr pa nijso bili za tako trdno zvezo. Konec posvetovanja je bil, da so Cehi zahtevali, naj se poprej organizuje opozicija v državnem zboru, s katero bode češka državnopravna stranka gotovo lehko vzajemno delala.   In tako je bil zbor končan.
Iz s-orciij«* *taviiij«kak «Io-lilio 6. nov. [Izv. dopis.J V štev. 2.'33 „S1. N." sto moj dopis zarad opustoševanja gozdov Ljubljanske škofije sprejeli j kmalu po tem je tukajšnji oskrbnik Kičnian preklic na omenjeni dopis poslal, kojega ste tudi v „N." vzeli. Ta njegov dementi je pa od konca do kraja zavijača in neresnica. Ko je oskrbnik Kičman moj dopis bral, žugal je baje s pravdo. Pa premislil si je menda, ker ve, da je vse to, kar sem jaz pisal vseskozi istina, ter bi Vam znalo 100 svedokov d "kazal i. Da je stantnik sam 25.000 hlodov dobil, zna Vam vsaki Gornje gradčan potrditi; kje so pa še drevesa, katere so se še drugim trgovcem v Gornjem gradu, v Kočui, v Šmartni, v Pustopolji, v Kečici, na Ljubnem, v Lučah, v Solčavi prodajalo! Več obrtnikov je dobilo po 1000, 800, 500, 200 dreves, itd. Kar se je v Gorujcgraških planinah, v Gradišči, v Tr-boljci in v Teru posekalo, se pač ne da skrivati; in Se v takih krajih se je dosti posekalo, kjer imajo posestniki servitutno pravico, kakor v Pustopolji. Razen tega se pa Še mora pomisliti, da je grašinski stantnik lansko leto in letošnjo spomlad razen omenjenih 25.000 hlodov, ogromno število hlodov porezal.
Da je dež dni inšpektor škofovske gozde preiskava!, kakor je „TagespoŠta" poročala in ,.S!ov. Narod" po njej ponovil, nij res; ta je bil tukaj le zarad nove instrukcije k gozdarski postavi, da si je gozde drugih posestnikov ogledal.
Da bi pa ta škofu dosti ne storil, ko bi tudi zarad njega tukaj bil, to se iz tega razvidi, da ga je oskrbnik hitro prestregel,
k sebi povabil, da je pri njem stanoval, jedci itd.
Upamo pa, da bo c. kr. vlada gotovo kaj storila, ker že ima o ravnanji v gozdih vedenje. Graščina ima res v tukajšnjem okraji blizu 12000 oralov gozdov. Od teh je pa večjidel le bukovje in šapovje, brez vsacega ali čisto malega dohodka. Le manjši del je smreka in hojka, koja kaj dohodkov donaša, in ta se zdaj čudno pokončuje. Izgovor o ., Plantvvirtschaft in Kalilselilag" v oskrbmko-vem dementi, nij druzega ko sleparija. ,,Kahl-schlag" je res boljši, pa le tam, ker je že les za to, ne pa tam kjer najlepši podrast stoji. Na oskrbnikovc preklice Vam nij treba dosti držati.
Oll ■»rtav«* 6. nov. flzv. dop.] Dan-denes se nahajajo nže skoraj v vsacem trgu, že celo po vaseh slovenska društva. Samo naš Maribor, kateri naj bi bil kakor trdnjava na nemški meji proti nevarnemu navalu mogočnega soseda. Maribor nema društva, kjer bi se shajali včasi slovenski rodoljubje, katero važno ugenili v posameznih slučajih in eden druzega izpodbudili k živemu delu. Silno potrebo slovenskega društva so kazale zadnje volitve; pri kateri nij bilo nič prave organizacije, ne dovoljne agitacije.   Silno potrebo tacega društva nam kaže mlačnost mladeži, kateri vsakako vseh   sredstev   poman j kuje pečati se z narodnimi stvarmi.  — O volitvi nečem govoriti; pali smo in tega propada smo krivi tudi Slovenci sami, kriva je mnogo naša mlačnost in neka blaziranost. — Mladina naša životari, da se bogu usmili! Videl Hcm pred nekimi leti , da je tu navdušenost vladala med dijaki in drugimi mlajšimi. Krali so radi in mnogo „SI. Narod", naročevali so baš mladi celo siromašni ljudje naše narodne Icpoznanske knjigo in Časopise, živa agitacija je bila med njimi samimi,  veselje in marljivost do slovenskega petja tako,  da bi bilo kmalu skoraj zmanjkalo slovenskih kompozicij ; za nemške niti nijso marali. S kratka, navdušenost in zavest mladeži delala je in in storila nepričakovane napredke , obrodila dosta lepega sadu in smemo z ponosom od onih v prihodnjosti pričakovati izdatne moči za svoj narod.   Vsega tega   dandenes jako pogrešamo. Vsaj v Celji in Mariboru. In kaj je temu krivo? 0 onih letih je bilo to le mogoče in še tudi sedaj je edino mogoče, da so se uplivni narodni možje v teh mestih in trgih z veseljem in s pravo narodno zavestjo in pospešujočo udanosljo pečali z mla-dežjo. Snovali so društva, posojevali časnike in knjige, siromake tudi z vso močjo matc-rijelno podpirali, kak slovenski profesor tudi pri predavanji slovenščine cepil mladini ljudem ljubezen do domovino v srca. — Uprav sedaj  pa,   ko   čas   terja   od domoljubov tolicega delovanja, baš zdaj jelo je kolo napredka in to vesele nadeje tako pešati , da me nehotečega žalost prijemlje  in si mislim, kaj bo z boljo prihodnostjo. Kes se nikakor ne da odpustiti, da se med narodnjaci že kake dve leti množi število lenih in samo kritikujočili  pesimistov — mlačnežev — in celo nemčurjev! — Slovenski profesorji in doktorji se tako vedejo, kot da bi smatrali za nečastno pečati se z mladež jo. Ti gospodje, posehno pa mlajši, cenijo  osobne principe višje nego narodnost. Eden živi samo o po licih ali „plilih", drugi samo v pogovorih o plepih dekletih", tretji o „Ksenofouu ," četrti samo o »logaritmih", peti pa se za vse to
ne zmeni, Šesti samo varujejo kakor Preširen pravi, „dom in babo", sedmi pa grabi in kopiči novce ter hrepeni le po blagostanji. A nemški nasprotnik v svajem taborji lepo na vse kriplje dela duševno in materijelno proti našemu narodnemu življenju. — Celjska in Mariborska čitalnica ste v preteklih lfttib možato delali. — Mladina sc je v njiju prostorih razveseljevala marsikaj lepega in dosti vrednega naučila; predstavljale so se slovenske igro I dobrim uspehom, navdušila je slovenska demafa beseda na odru mnogO-katerega mladega mlačneža, celo protivnika in ga izbudila v ognji za dom. Dandenes skoro umira Celjska, — in Mariborska — ta jo že umrla — bog jej grehov nikdar ne odpusti — samo ena z papirjem nastlana izba in nekaj brojev starih nadušljivib ,.No-vic" in mežnarskega „Gospodarja" na praS-natih mizah nas še žalostno spominja preteklih lepših večerov. Vprašam, kam naj bi človek šel, če neče iti med nemško ošabnost, katera mu v krčmi poslužiti se domačega jezika brez posmehovanja skoro ne dopušča neotesanost, ki slovensko govorečega, celo sirovo napada? Kam naj bi zašel n. pr. tak dijak, ki revež nema dosta grošev, da bi si kupil „Slov. Narod", katerega veseli čitati? Nekaj brati mora in si kupi ali izposodi različne švabske časnike. V Soli dijak tudi malo sliši o slovcnSČini , ker se prvič ona prednaša samo dvakrat na teden in še to dvo urici so dijakom predolgi, ker učitelji ali iz suhoparnosti ne ume j o, ali nečejo, ali si pa ne upajo predmet ustvarjati interc-santen, ker ne skrbijo za potrebne knjige in berilo, se premalo pečajo z novejšo literaturo in v šoli sč svojo pedanterijo , svojim staroko-kopitarstvom , suhoparstvom, s svojo borni-ranostjo delajo učencem slovenščine več muke nego veselja do milega domačega jezika. Da se pa to odstrani, treba nam jo tacih profesorjev, ki imajo ljubezni do naroda, in mladine in znajo to ljubezen tudi pokazati, kojim je mar napredek in vsestranska omika mladeničev in kateri so sposobni tem terjatvam zadostiti, ne pa tacih mračnjakov in sta-rokopitnežev, ki pri izpitu zrelosti iz gole strahopetno8ti golo suho staroslovcnščino (katere še sami ne znajo) izpraSujejo v nemškem edino zveličanskem jeziku — sramota!
Iz Nii«»lM*rj.a pod Ljubljano 5. novembra [Izv. dop.j „Slov. Narod" st. 251 omenja počasnost poštarja in župana iz Zaloga. Omenjeni župan, in župan iz Udmata, sta odbornika za popravljcnje cest in potov. A meni se zdi, da se onadva prav premalo brigata za cesto, tako, kakor nemški usta-voverci za pravično zahteve našega naroda. Cesta iz Ljubljano proti Sv. Jakobu nij bila uiti ne enkrat posuta, da je sedaj v tako revnem stanu, da so še Bogu ne smili, kar je dež v zadnjih dneh dosta pokazal. Človek primoran po omenjeni blata polni cesti se voziti je v vedn^m strahu, da se mu kolesa pri vozu ne Bnamejo ali polomijo, ali pa , da colo celi voz v cesti ,,brez dna" ne obtiči , kar sc ljudem , po tej cesti vozečim, skoraj vsak dan pripeti. V kako bornem stauji SO pa srenjski poti, o tem še govoriti nečem. Koliko torej uboga živina — obžalujem, da nemarno še kakega „Thierschutzverein-a" — in vozovi po tacih cestah in potih trpe, lahko iz tega vsak sprevidi. Jaz svetujem omenjenima županoma in gosp. predsedniku cestne komisije, in
prosim v imena mnogih naj blagovolijo enkrat po omenjeni cesti voziti se, zagotovim jih, da ako so se kedaj prestrašili, ne bo jim treba rabiti gosp. Finc-evega kolovrata za odpravo strahu, ker se bodo jako dobro pretresli — menda še Želodec v trebuhu drugo lego dobi. Vprašam torej: Kje je cost-ni odbor? Kaj dela V Kje je postava za po-pravljenje cesta, katera je že meseca marca ls7;s sankcijo dobila V Menda vendar nij, da bi cestni odborniki le tiste ceste popravljali, po katerih se sami vozijo, kakor v Ljubljani mestni odbor tiste cesto in tlak najbolje ohrannje, kjer njegovi modrijani stanujejo, postava pa je ostala po stari navadi le bolj na papirji.
1% RrlgjrruflSa 4. nov. [Izv. dopis]. Knez Milan se je vrnil v četrtek s svojega potovanja. Zjutraj ob 6 odšli so mu nasproti zastopniki belgradske občine s pred-scduikom, in pevsko društvo na državni ladiji „lieligrad". Ko smo se peljali .'J ure po Donavi, srečamo blizu „S 1 a n k a m en au ladi jo, na kateri se jo vozil knez. Tu se na sredi Donave ustaviti obedve ladiji, bclgradska, na kateri je tudi dopisnik „81. N." bil in kneževa in zaori se gromovito „živio". Z „Dobro nam došao" in srpsko himno, katero je kom-poniral Slovenec D. Jenko, pozdravi za tem pevsko društvo kneza, kateremu se je na obrazu videlo, da ga je ta doček vrlo obra-doval. Okolo 12. stigne knes v Belgrad, kjer ga je na obali savski dočekal silni narod in srbska vojska, a na ladiji so šli vsi ministri in senatorji, da pozdrave kneza, kateri je šel potem v cerkev, da blagodari bogu za srečen povratek. Da to potovanje kneževo nij bilo samo zaradi zabave podjeto, nogo da ima i politične važnosti, vidi se iz tega da polu zvanični list „Jedinstvo" v uvodnem Članku kaže, da se knez vrača kao suveren, a moro se tudi reči, da njegovo dolgo bavljenje v Parizu no bo brez upliva na politični pravac, katerega sc bodo za v bodoče tukajšni merodajni krogi držali. D.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Ix Dtimtfa 10. nov. poslanska zbornica potrdi mnogo volitev. Vidi za predsednika dr. Rcehbauerja z 205 glasovi, proti 8.'} glasom. Za podpredsednika sta voljena Vidulich in Pillersdorf.
Domače stvari,
— (Slovensko gledališče.) V soboto ste sc predstavljali dve slovenski igri v ljubljanskem dež. gledališči. Prva z naslovom : „nevarnost je v odlogu" (kako grdo germanistično prestavljenjc nemškega „gcfahr im verzuge" ! tem bolj grajo vredno, ker je jezik v igri sami sicer poštenejši slovenski in čistejši!) je francosk konverzacijonclcn komad. Ta igra, sama na sebi no slaba, mora, ako hoče vspeha imeti, izvrstno igrana biti od igralcev, ki so na vrhunci umeteljnosti. Celo v nemških dvornih gledališčih temu žanru nijso najboljše nemške igralne moči emirom kos. Ker enake vesele igre rasto samo na trancoskih tleh, kjer je prava domovina salona in salonske okretnosti; ker sicer visoko omikani Nemci sami priznajo, da nijso zmožni enačili iger pisati niti pred stavljati, nij Čuda, da v slovenskem gledališči nij dobro izpala, akoprain moramo pri-
znati , da so si naši igralci vse prizade vali , kar je v njihovi moči bilo. Nobeno nemško provincijalno gledališče ne premaga težav, ki jih taka igra soboj nosi. Pri nas, v naši družbi nij teh tal, kjer se taka dejanja vrše, pri nas nij tega tona, ne te družbe. Naši igralci in naše občinstvo ne pozna teh parkefov. Kako bodo torej igralci situvacije naravno risali, katere so jim neznane, kako hi se občinstvo uživelo v intrige in mišljenja, ki nijso iz njegovega življenja. Kar se naših igralcev tiče, ponavljamo, da so si vse prizadevali, kar so mogli. Ali gosp. Kocelj izvrstem v ulogah katere njegovemu specijelnemu talentu ugajajo, nij doma v roli jovijalno - resno-smešnega kavalirja, gospodiČini Podkrajškova in Jamnikova nijsti, (da si sti posamezno scene izvrstno igrali) mogli v leliko-clegantni konverzaciji one naravnosti doseči, katera bi bila v igro duh in karakteristično zanimivost uvedla. — — Druga igra, opereta „Tihota-pec", je bolj zadovolila. Gospa Odijeva in gospod Kajzel sta bila popolnem na svojem mestu. GospodiČina Piskarjeva je prvič nastopila. Poznalo se jej jo sicer, da na odru se nij udomačena, ali mi imamo trdno upanje, da se bode izvrstno naredila, ker je prijetna prikazen, ima lep glas in je sploh simpatična. Ako se navadi večje sigurnosti, nekoliko bolj s pogumom nastopa, in se pridno uči, bode dobra moč.
— (y Dr. Kebič) notar v Ljubljani, je umrl. Kodi mu zemljica lahka — bil je sicer velik protivnik slovenstva.
— (Iz Loža) sc nam piše, da jo kaplan tam razpošiljal in ponujal l() iztisov novega farovškega časopisa ter po nečem še-pastem mežnarji ljudi odgovarjal, daljo naročati se na naš list. A vse brez vspeha.
— (Nasledek vraž.) „SoČa" piše: 5. oktobra prideta ciganka in cigan v Gor-jansko pri Komnu in gresta do kmeta, katerega prosita za prenočišče. Kmet ju vzame pod streho. Ciganka začne praviti o sreči, kako ona lehko pomaga do nje in vpraša kmeta ali ima kaj denarja: če namreč njej prinese ves denar, kolikor ga ima pri hiši, bode ona tako zacoprala, da mu ne bo denarja nikoli več prinianjkalo. — Kmet veruje in provržo vse kote ter prinese ciganki okolo 28 gold.; onavzanic denar, zavije ga v predivo, začne nekoliko moliti in blagoslavljati: ko to izvrši, opominja družino, da naj dobro pazi, da je dejala denar v predivo j potem poloti isto predivo na okno in reče, da naj se ga ne dotakne nihče do druzega jutra, ker drugače ne velja vse copranje prav čisto nič.
Ciganko in cigana pelje mož spat. Po noči pride sin domov in hoče denar; kako pa so začudijo vsi, ko razvlečejo predivo, a denarja nikjer ne dobe. — Ciganka in cigan pa sta po noči pobegnila in se v pest smijala. — Iskali so ju sicer, a vse zastonj. — Dokler bo vladala neumnost pri nas, bodo oiganje in enaki ljudje še zniironi kmetom krvavi denar izcoprali.
— (Zvest pes.) „Soča" piše iz Gorice. Tukajšnji inžcuer V. odšedši k dunajski razstavi pUfdi svojega psa v Gorici. A samemu psu tukaj oi-tati sc je zdelo težavno, pretrga verige in gre v Gradec. Ko se pelje F. iz Dunaja skozi Gradec, zagleda ga pes, katerega je imel neki kmet na verigi, strga se in skoči prav ljubezujivo na svojega gospoda.
Razne vesti.
* (Dunajski časopisi) so zaradi dragine papirja in tiska povikšali ceno. „Deutsche Zeitung" na pr. bo na mesec za 40 kr. dražji, kakor do zdaj.
* (Pogreša sc) že od srede dijak praškega konservatorija, Vit. Ta trpi vČasi na duhu, in pred enim letom so ga našli, ko je
v neki hosti pri Melniku od glada umiral. Kržkone je tudi zdaj kam zašel, in tako žalosten konec storil.
POftlOTlO.
Sprejel sem denes listnico s poštnim pečatom: „Klagcnfurt 2. nov.", pod naslovom: „Hcirn VViegcle in Guilthaler Feistritz \Vindischer Tabor Kneht" in z dopisom: „Grose Freude sngar unter die Slaben das dih Dic Wahl niht getrofen das arme folk \virct vor so cin Tabor Kneht PfatVen Sehadl noh mehr aut' gehectzt Kilde dir also niht cin das es jemand Kud ist. —"
Ker se ta moj „prijatelj" nij podpisal, zatoraj mu moram po javni poti sprejem njegovega dopisa potrditi, ter mu še poročim, da je meni in mojim tukajšnjim prijateljem njegova „vrla" listnica par veselih treuotkov naklonila.
Ob enem pa izgovarjam tudi vsem 54 možem, ki so KI. oktobra v Keljaco in v Borovljah — kljub u vsemu snmničcnji, ovajanju, da, psovanju moje osobnosti — za mene kot narodnega kandidata glasovali , ki so tedaj svojo narodnost možato očitno spri-čali, jMrc'iicjMo zahvalo! Preverjeni bodite, vrli slovenski možje, da — kakor ste
vi s svojim glasovanjem očividno dokazali, da se ne sramujete svoje tolikanj zasramo-vane slovenske matere, da v vas vre slovenska kri — tudi mene no bode niti prilizo-vanje, niti hvalisanje, niti psovanje in z a vratno napadovanje tudi le za pi-čico z narodnega stališča premaknilo. Ne vdajmo sc!
V Ziljski Bistrici 5. novembra 1873.
IVrilo V ig <'■<'•
Poslano«
Ms Jjvnihalm 6. nov. V dopisu iz mariborske okolice št. 252 „Slov. Naroda", je dobro znaui dopisuik, med drugim pisal: ,.V Lembahu je učitelju prskrbel (g. Seidl) 50 gl. za razstavo na Dunaj. — Zakaj V Ko mu je tuje denarje osobno izročil, je rekel: „Thun's agitiren. In Lembach ist ziemlich gcKihrlieh" itd.
V tem dopisu je — kar se mene tiče — samo to resnično, da sem jaz po predstojniku okrajnega zastopa g, Seidlnu prejel 50 gl. za dunajsko razstavo, vse drugo je neresnica gola laž. G. Seidl mi nikdar ni rekel, da naj za njega agitiram, ker dobro ve, da pri meni ne bi nič opravil. In da uijscui za njega agitiral, pokličem za pričo vse posestnike v Lembahu. Sploh pa prosim, da uaj dopisnik pred svojim pragom pometa.
Franc Košker, :,:) uadučitelj v Lembahu.
*) Tinti slučaj, da si je „Gosp", oni dopis kot tema polemiko ibral, navaja naa na misel, daje i/, redni dopisnik naš list zlorabil. Varovali ho ga bomo drugi pot. Ured.
Tržitui poroi'ilu.
Iz Dunaja 8. nov. I/, početka tedna sc je mislilo, da se bo žito podražilo, ker so Angleži zaceli posebno pšenico kupovati, zato ker je zaradi krize v Ameriki izvažanje od tam zastalo. Pšenice se je prodalo .'15.000 vagano v; cene pa so vendar stare ostale; bila je po 7 gld. do S gld. 50 kr. Rež pa je pala za 10 ll> kr.; prodali so jo 9000 vaganov p«> 5 gld. -10 kr. do 6 gld. 15 kr. Ječmen sc je kupoval samo za južno Nemčijo; lepi se je plačeval po 10 kr. dražje; srednji in slabi je pri stari ceni ostal. Prodalo sc ga jc 18.000 vaganov po -1 gld. 80
kr. do 1 gld. !•<) kr. Oves ho kupovali samo po malem, po I gld. !»7 kr.
Iz Pešte. 8. nov. Prve dni SO se kupci zelo držali in prodajalci so komaj po cenah preti čenega tedna žito izpcčavali. Toda pše-uice je zaradi t ""ga prišlo redno manj na tr.\ zato so morali kupci, ako 10 jo hoteli kaj dobiti, 10—15 kr. več privoliti. Slaba pše-uica pa se nij dala prodajati; lepe se je prodalo SO.OOO centov. Reži se je celi teden prav malo pripeljalo na trg. Prodali so je samo 5000 vaganov. Ječmen je imei proti koncu tedna prav živ semenj, zato sc je cena za 5—10 kr. p..višala, in sc ga je 25.000 vaganov prodalo. 0 v e s je imel miren trg, in se ga je po nespremenjeni ceni 15 000 vaganov prodalo. Nove koruze se jo malo pripeljalo, za to je imela po cenah preteklega tedna slab trg, in se je je komaj 20.000 vaganov prodalo. — Svinjska mast je po 40 gld., špeb po 80—86 gld., okajen do 30 gld. Ccšpljo po 17 —18 gld.; medu se je komaj tretjino toliko pripeljalo kakor po navadi; bil je po 17 — 20 gold j vosek po 87—90 gld.; vinski kamen po 28—33 gld. detelja do 26—28 gld., orehi po 15—18 gld.; jezice po 18—15 gld.
POMlilllO.
Vseni bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Izvrstno zdravilo Kevaloscičro du Harry odstrani \se bolezni, ki sit leku zoperstuv Ijajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsili, nu pijačah, jetrnh, žlezah, na slizniei, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlioo, in bojevanje krvi tudi ob času nosecotti, scalno silo, otožnost, sušenje, rovinatizoin, protin, bledico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovala:
Spričevalo št. 08.471.
1'rn n e 11 o pri Mondovi,
2o. oktobra 1H<W. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar Čudovito Kes alesciere du l»arry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let veo ne čutim. Mojo noge so zopet šibke postale, mol pogled JO tako dober, da no potrebujem očal; moj želodec jo močen, kakor bi bil .'JO let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigiijem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Trosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe Peter 0 a s t u i I i, Hach-es-Thool. in župnik v Prunettu, okrog Mondovi.
Spričevalo st. 75.706.
Dunaj, Praterstrasso 22.
maja ISTI.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega jo Vala Revaleaciere pri meni napravila. 'Trpel
sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega meje Vašo izvrstno zdravilo odrešilo.
L. I! ros m a n n.
Tečnojši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih oOkrat svojo cono za zdravila.
V ploh,Lotih policah po pol funta i gold. 60 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 1 ,.<.]d. 60 kr., ;"• funtov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 21 im,tov .">i> gold.,
— Revalesciere Blacalten v ptUUoah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovaleacicrc-Chocohitćo v prahu in v ploščicah za 12 tua 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tai 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 570 tas 30 gobi.
— Prodaje: Barry d u Barrv & (Jornp. na Mumiji, Wallfi»«kća»tie M. 8, v I,jul>Ijuui Ed. Mahr, v Gradol bratje Oberanzmevr, v lua* bruUu Dioohtl & Frank, v Celovel P. Iiirn-bache.r, v I.onei Ludvlg Miiller, v tfurihoru F. Kol etnik & M. Mor č, v Merami J. B. Stockluiusen, kakor v vseh mostili pri dobrih K-karjih in spceiijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznic'.h ali povzetjih.
8. novembra. KTOOpftl Stlpok hs Dunaja. Pri Blefantat Slieber Jožefa iz Trsta. — Sagoser iz Bajhenberga. — Vukic iz Trsta. — Tom-
šič B., Tomšič iz II. Bistrico. — (Jelardini z gospo i/. Trsta. — Ploj iz Kivmnic — D. rosa z gospo, (Jornp iz Trsta. — Seomiot iz Odeso, — Katarina Vodi tčir i/. Gradca. — Vičič iz Kopra. — Kinstein T.einb.Oil iz Mimakoi'ega. - Einctetn Lndevik iz lUiliau. — Pongrao i/. Dunaja — Valcratcin b Kilrth. Iles Tista. — Alblc iz l.iiica, — Aissek iz Trsta. Ilelor, Brodnik iz Gradca. — Triesor iz Zagreba.
V    MlUfail    Dr. Hubert iz Drobi. — Javor nik iz. Trž ća.       Baron l.udvig iz Kaniže. — Mibič /, drnllno i/. Stolnega Belgrada, — Brata iz Pešte.— Podboj iz Kostanjevice. — Dr. bolim iz Kočevja. —
r. ■inger ia Virtenberga, — Nadin iz Gradca. — Smarth iz Trsta. — pl. Bruner, Vellen iz Oanaja. — Sanrar i/. Kamnika. — Gospa Bailon \i. Londona.— Iaii iz Kočevja. — Ličen iz Sožane.  -   PopovlO* i/.
Zagreba.
Pri /.umoren i   ScbJIffer Flliplno i/. Gradoa.
— Kocijančič iz Nabrezine. — SotinCO iz Zagorja.
— Keiiiei.}- i/. Poite, — Kellner i/. Zagorja. — Bolo Ma.ia i/. Zagreba. — Dollnar is Gorenjovast.
Dunajska torza 10, novembra.
(Izvirno tolegrafičiu) porodilo.)
Enotni etri. ajlg v b.\nkovci F>.ntr.i -Irf. do'f? v Vi L840 < : m pojilo   .   . , akcije narodoe bank« Sr«di*rjn akcije .... Jjondon ......
.-•.p..-.
::. ''■(■■Vi.
o«kwl
«8 72 100 928 20»; 05 9
109
— kr.
00
20
Razpis službe.
Pri banki lit ^ ■ ji" dobi v slovenščini izurjen pisar* kateremu pa tudi računstvo nij popolnoma ueznano, za dnevno nagrado t f/ltf. za dva meseca posla.
Prijave sprejema (291)
(»lavni zastop v Ljubljani.
Za I
Pred slep&rstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za uro, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalcu preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupit i i. /a katero firma prodajalca no d:i dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno uro so vsak Čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, mil.ii/. ■iitjMlrogojMo no11<Iiiom11 !
Neverjetno, pa resnično!
I   ,    ' 1   f   lf.I   švicarska moderna porcelau-ouiail-ura, z lepimi seljankami KI.  111  ■ 9"° in cvetlicami euiailiiana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogat«!, z enoletno garancijo. y     Q    ||"|    j_|   a f   ir%   prava  angleška,  srebrna  cilindrasta ura,  s čisto talmi-verižico, z Ol   "1 f3     medaljonom, etuijcm, ključem in 51etniin garantilniin listom,  in z roservnim urnim steklom vred.   Taisto krono-časomorno uro, najfinejše v ognji pozlačeno samo 12 gld. BO kr.
|0 j n I 0«| volja praktična, dobra in cista remontnima ura, tako zvana cesarska ura, ki aw  <"I   IO -^1- je najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so
te uro no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo
zaiti no sine.
y„ |e * iw tr\ so dobijo moderno vojaško uro, lcbke, lične, poleg tega jako elegantne *A(\   m*9 lil   iO j„ okusno, in kar je glavna reč, zolO natančno gredo in  so po čudno
niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitiram* srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, otuijem, medaljonom in 61etnim garandlnim listom.
IO  I n   I K arebrna clllndraata ura, spravim zlatim obročem naskok, močnim
I^ItlllU lil   "v      ■ • kristalnim steklom,  z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnlm listom vred.
I rt   #Jir Ori  tf\   prava angleška srebrna sidorna ura, savonoto z dvojnim pokrovom, ^nillU  i*J «111  i^\W ^1. najfinejše gravirana, a pravo talmi-zlato   verižico in garantilniin listom vred.
^Jnilin   1^1 l)r;lva anglelka, srebrna in v ognji pozlačena kronouieter-ura z verižico, me-
y   fllllt*   IO ^ I. daljonom iz talmi-zlata, usnjatim eUiijem in garantilniin listom.
SftHlO  t"^- 1^1« taista, znamenito finojsa, z orijcntaličniua kažipotem.
^•llllfl   lil IT  <>*|    prava angleška Prince  of VValoB-renionloarna ura, najmočnejšega
VoclIIIlJ   u\9 «tll   I 4 obsega, s kristalnim steklom, kolesjem i/, nikelna v pravem, čistem
talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez kjuča navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilniin listom vred zastonj. ^ftlllO    13 m:.lv;l angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim
kristalnim steklom, in se tudi kolesje vitli, ko je zapita, s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilniin listom vred. SlA.IYl 11    1 _ji    »ili    IT   tri   cc'° uiajhna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s KEMIJI U »lil    I f    —pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilniui listom vred.
Šamiji I W j * v •>! I <rl prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-*   ' ■** ft     terna ura z dvojnim pokrovom,   najfinejše einailirana ,  s tino
verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilniin listom vred. SailH)   18   ali   20   ili   25   ITI. i:;;!.1!rj5a Prava.a»glelka eidema ura, na 15 ru
O ■• binov,
Jonom, usnjatim etuijem in garantilniin listom vred.
^S*illlO   20   III   2*5 Slubn,!i remontoarna ura,   bc brez ključa navija,
z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, inedal-
talmi-zlato medaljonom in garantilniin
•erižičo in medaljonom vred.
Samo 23, 25 in 27 gl. *°av*z vori*lo°
S*llllO 30    3^  ili 40  °*l   I,iavil angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po
Samo 35, 45 in 50 ari.
kmvom, garantovana in patentovana.
prava i'.1 gleika zlata sitloroa ura s kristalnim steklom.
Soituk 4341 in  14141 nna        renoonto.arna ura s kristalnim steklom, lOfi in
amo mf^      in iuu gu U6gli B ,Ul>Jl,ilu stt.k|OIU.
Samrt u> i' u ■      *liitl pravi angleški kronometer, z remontoarom. dvojnim pokrovom
aillO *£\t\f — ^JIIIF gU     kristafnim atoklom.
Razen tega vae kje drugod ali od kogar druzega razglašene ure »'»'im-J**.
Delavnica za poprave ur.
Stare uro, \eekiai dragi dmžinski Bpominki, se popravjjajo in ponavljajo. Cena poprav s 5!etno garancijo gl. !'/„, gl.     5 do 10 gl.
l^EsiiBrua naročila
so na poštno povzelj<> ali poslijutev znesku v 94 nraili izvrše.   N:i  posebno  tahtevanje si' pošiljajo tudi uro in verižico na povzetje na izbirko in sc za iienbdržano denar nazaj pošlje.
.Moje cene so vedno nižjo kakor najnižje povsod in j:i/.   stojim  s  svojimi   terjatvami na viaočinl časa.
VkI, kl si novo ure naročiti že'.e.
Vsi, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošoni, so n;i mojo firmo obrniti.
(284—3)
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. ^i5*»l«v nuj se €log>ro
Latstnina in tisk .Narodne tiskarne".