IZVOZ GRAFIČNIH STORITEV V LJUDSKI PRAVICINIČ NOVEGA Znanje ima odločilno vlogo Seznam dejavnoati CTP Ljudska pravica -Dnevnlk TOZO Tlskarna LJudtka pravlca, Ko-pitarjeva 2, vsebu|« tiakanje ozlroma calovtto Izdelavo obrazcev, reklamnlh tzda|, časopl-sov, ilvanlh knjlg, broiiranlh knjlg, knjig a trdo vezavo, klliejev In izdelkov Iz svlnca. Pred 36 leti je prišel v podjetje sedanji po-močnik direktorja Jože Paradiž. Kakšne naloge opravlja pomočnik direktorja v vašem tozdu? »Skrbeti mora za celovit razvoj tiskarne. Vsa-kodnevno delo zahteva, da kar pogosto zame-njam glavnega, pa tudi tehničnega direktorja. Direktor in detavci v komerciali, tako v nabavi kot v prodaji, morajo imeti bistveno močnejše stike z dobavitelji surovin \n polizdelkov kakor tudi z naročniki, kot pred leti. Material in naro-čila moramo zelo zavzeto zbirati po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Prizadevamo si, da nam bi tiskarske storitve za tuja tržišča zapolnile naše proste zmogljivosti«. Kollko l«t vaa poznajo tujl zaloinlM knjlg? »Nad dvajset. Zelo dobre stike smo navezali z Britanci. Tudi v sedanjem plačilnem neredu upoštevajo našo stalno solidnost in kakovost. Zato se nam v Veliki Britaniji ne more zgoditi tako, kot se nam je primerilo v ZDA. Naročniku je zagrebški izvoznik GRAFOIMPEX poslal ra-zlične knjige, ki smo jih tiskali v Ljubljani in v eni od hrvaških tiskam. Ker so bili tiskarji iz sosednje republike premalo natančni, je celot-no pošiljko reklamiral. Žal je v ta koš pobasal tudi nas, kljub temu, da je zadovoljen z našimi knjigami in jih prodaja. Zaradi te nevšečnosti irnamo v ZDA v dobrem 120 tisoč dolarjev. Žal pa ne vemo, kdaj jih bomo dobili. Kljub tožbam! S slabim plačilom smo se lani srečali tudi v Luxemburgu )n Nigeriji. Vsi trije kupci nam dolgujejo okrog 150 milijonov dinarjev«. Prav gotovo zaradl taga nlste vrgll puike v koruzo? »Prav ta mesec bomo poslali znatne količine knjig v tujino. Za Nigerijo tiskamo šolske knji-ge, za Veliko Britanijo in Nizozemsko pa lepo-slovne in strokovne knjige. Delo za izvoz bo prineslo (brez papirja) letos okrog 13 odstotkov prihodka. Letni plan navaja 700 tisoč dolarjev izvoza ali okrog 36,7 milijona dinarjev. To bo znatno več kot lani. šibkejše zanimanje za domačo knjigo, zaradi manjše kupne moči prebivalstva, krči progra-me založb in seveda krni naročila tudi vtiskar-nah. Zato nam bodo le tuja naročila lahko po-magala prebroditi to krizo.« Ste opr»ml|«nl • ttrojl, • katorimi boste lah-ko koa domačim In tujlm konkurentom? »Priznati moramo, da v tiskarni knjig rešujeta položaj offsetna stroja, ki smo ju lani kupili v NDR in ZRN. Preostali stroji v tiskarni knjig ter knjigoveznici so iztrošeni. To pomeni, da lahko dosežemo želeno kakovost, ne moremo pa vseh dohitevati pri hitrosti tiska.« Lahko ta pdoiaj lzbol|ia bolj Izobraien ¦trokovnl kader? »Stari stroji ne morejo premagati novih. Ven-dar pa ima v tiskarstvu pogosto prav znanje odločilno vlogo. Pri nas imamo dovojj grafičnih tehnikov, manjka pa nam inženirjev te stroke. Izobraževanje ob delu in za delo ne steče.« O krizl prl nakupu turovln In pollzdelkov lahko b«r«mo vtak dan. »Dolgotrajno sodelovanje ter vtaganja v to-varne papirja, lepil in cinka se nam bogato obrestujejo. Papirnici Radeče in Vevče, sežan-ski Mitol ter celjska Cinkarna so korektni part-nerji. Žal pa imamo vse preveč zagat pri oskrbi z roto papirjem. Tu se bomo morali dokončno odločiti, kaj ima prednost: domače informira-nje vseh ravni ali ekonomska (izvozna) nuja papirnice. bosedaj smo se še nekako prebijali z do 30-odstotnimi krčenji dobave roto papirja, ne vem pa, kako bomo prenesli 50-odstotno zmanjšanje.« Osemmesečni finančni rezultati so bili zelo ugodni. September je prinesel podražitve. Kljub vsemu, predvsem če pomislimo na kro-nično pomanjkanje roto papirja, je težko napo-vedovati, kaj bodo pokazale številke konec fe--bruarja 1984, ko bodo sprejemali zaključni ra- čun. Stane Jesenovec