ftev. 53. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'- 0 Ljubljani, v ponedeljek, dne 6. moren 1905. Leto mm. za pol leta za £etrt leta za en mesec 13 — 6-50 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— „ 10--» 5— » 170 za pol leta P' za četrt leta za cn mesec Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat .... .... 13 H 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSI nedelje Ia praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez - dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 138. h Nehaj o honsumih. O konsumih se prerekati z »Narodom44 je prazna reč. On zastopa načelno nasprotno stališče in gleda vprašanje o upravičenosti ali neupravičenosti konsumnih društev edino le s stališča koristi svojih pristašev. Gospodarskih stvari od političnih ne zna sploh ločevati. Zato je popolnoma umljivo, da je vse, kar piše o tem, pisano v tistem strankarskem tonu, ki ga splošno diči in mu daje sijaj surovega klafača. Ena laž več ali nanj, nič ne dene! Če bi kaj pomagalo, bi mu samo to povedali, da se gospodarski uspehi in neuspehi ■e morejo meriti po kakih splošnih načelih, najmanj po politiških ali religioznih. Pravilno in edino pravično je, če se presojajo individualno, vsak slučaj posebej. Konsumna društva so samostojne organizacije konzu-mentov. Lahko so dobre ali slabe, kakor organizacije sploh. Same sebi niso namen. Mi smo vedno povdarjali to stališče. V nobeni izjavi našega lista ali kat.-narodne stranke ne najdeš kaj druzega. Zato pa tudi mirno in trezno gledamo sedanji razvoj gospodarske organizacije. Tla, na katerih sloni, so sama po sebi politiško nevtralna in tega ne izpremeni prav nič dejstvo, da sodelujejo pri posamnih organizacijah osebe, ki pripadajo samo eni stranki. »Zadružna zveza", ki pri nas združuje gospodarske zadruge, to vedno odkrito pov-darja; po tem načelu vodi zadruge; to načelo naroča svojim revizorjem in drugemu ■radništvu. Zadruge, ki se zdravo razvijajo, goji in podpira; napake strogo trebi. Zlasti strogo pa postopa pri konsumnih društvih. Kar ni zdravega, naj preneha. V poslovanju »Zveze" naj se prepriča, kdor hoče izvedeti resnico, kakšna načela zastopajo tisti, ki jih psuje »Narod", da so revni diletantje v gospodarskih rečeh. Reorganizacija »Gospodarske zveze", ločitev trgovskega dela od zadružne zveze, neizprosna strogost pri reviziji je jasno znamenje, da se dela premišljeno in trezno. Izkušnje, ki jih ima s konsumnimi društvi, so mnogoštevilne in se popolnoma skladajo s tistimi načeli, ki smo jih v tem vprašanjuJJ od prvega začetka sem povdar jali. Za konsumno organizacijo morajo biti ljudje društveno in zadružno že nekoliko vzgojeni in na kmetih mora konsumna organizacija težiti po širšem .gospodarskem zadružništvu, po raznih produktivnih in skladiščnih zadrugah; če tega^ne^stori, ni izvršila svoje naloge. V zgodovini konsumnih društev ne smemo prezreti teh le stvari: Začetkom se konsumno društvo navadno živahno prične. Ko se pa vsled njegovega nastopa v nekem okrožju splošno regulirajo cen;, je njegovo delo, če se ne smatra kot vzgoja za širše zadružništvo, že izvršeno in prav nobene škode ni, če preneha. Ne smemo prezreti, da se prizadeti krogi, katerim se je pri nas z vso silo pridružila tudi gosposka, z vsemi sredstvi zaganjajo v konsumentske organizacije in oslabč začetkom vzbujeno vzajemnost. Marsikje se vsled nebrižnosti načelstva ali nadzorstva pojavi goljufija — prav kakor povsod drugod; že njen sum razdvoji ljudi, in pripomočkov, da se vzbudi tak sum, je dovolj. V takih razmerah je seveda zopet edino pravilno — razdruženje. Nikar naj pa nihčs ne misli, da s tem pada zadružna misel. Razsodni ljudje, ki gledajo individualno od blizu rojstvo, delovanje in razdruženje konsumnih zadrug, sodijo to stvar popolnoma drugače, kot »Slov. Narod". Zato morejo njegovi razni članki in notice v tem oziru pač razigrati živce prizadetim pristašem, morejo tudi glede na zadružno gibanje na Slovenskem »Narodovim" zvestim bralcem sploh spraviti v glavo neki čuden misticizem, ne morejo pa zavreti, da ne bi ljudstvo prej ko slej videlo v liberalni misli svojega sovražnika, v zadružništvu pa svoje rešitve. Preveč katoliško! Hamborn, 1. marca Kdo bi si to mislil ? Berolin se jim zdi preveč katoliški! Cesar Viljem II. je dal v Berolinu sezidati velikansko,krasno katedralo. Arhitekte je poslal po svetu, da so preštudirali vse najkrasnejše cerkve. In z ogromnimi stroški so sezidali sredi Berolina velikansko, krasno cerkev ter jo te dni po- svetili z največjo slovesnostjo. V resnici je to prekrasen spomenik stavbarske umetnosti, v katerem je hotel Viljem pokazati moderno renesanso umetnosti in verskega mišljenja med pruskimi protestanti In zdaj prihajajo pruski kritiki. Stavba ima v sredi ogromno kupolo, in ob straneh še štiri manjše kupole. Notri kaže krasne skulpture, katere občudujejo ljudje — ki nimajo predsodkov. Protestantovski kritiki pa zmajujejo glave in tožijo, da je ta stavba — preveč katoliška. Res je! Kupola je po zgledu cerkve sv. Petra v Rimu — To se zdi protestantom strašna nesreča. A kdo je pa še postavil krasnejšo kupolo, kakor papeži v Rimu? Tudi Viljemovi arhitekti so morali vstvariti nekaj podobnega, ako so hoteli sezidati vzorno, monumentalno kupolo. Zdaj pa skulpture! Protestantje so v katoliških cerkvah, katerih so se polastili po »reformaciji*, razbili in uničili najkrasnejše umetniške spomenike, češ da so „ma-likovalski". A v Berolinu so morali ogromno cerkev okrasiti s skulpturami, drugače bi bila preveč dolgočasna in prazna. V cerkev so morali pa vendar postaviti svete podobe! To je gnusoba v očeh prozaičnih protestantov. Oni imajo samo prazne cerkve, strahovito dolgočasne, kjer ni razven pulta za pastorja in klopi nobene »malikovalske* podobe. In Viljem jim postavi umetniške, cerkvene skulpture v cerkev. Nekaj groznega za protestante, ker jih spominja krasnih, katoliških cerkva! In še nekaj! Cesar Viljem je ukazal, da mora biti ceikev vernikom ves dan odprta. Zopet nekaj katoliškega, kajti vse protes-tantovske cerkve so ves teden zaklenjene, in se odpro samo v nedeljo, da v njih pa stor prebere svoj suhoparni in prazni govor. — In zdaj ta novotarija, da bi bila cerkev vedno odprta! In da bi ljudje še vanjo med tednom molit hodili! — To je preveč katoliško! Mi pa želimo protestantom, da naj ven dar enkrat začno trezno misliti. Protestanti-zem je smrt p o b o ž n o s t i in umetnosti. Pri njih se vidi to, kar pri angli-čanih. Ko začno reformirati svoje žalostne cerkvene razmere, se morajo^ribliževati katol i č a n s t v u. Kajti tu je resnica in umetnost, v protestantizmu je pa puščoba in dolgočasnost! Rusko-japonska vojska. Boji na vsi črti. V soboto zvečer so došla naslednja vznemirljiva poročila : Mukden, 4. marca. Rennenkampfova divizija je predvčerajšnjim izgubila 14 častnikov in 1074 mož. Sem so došli trije vlaki z ranjenci. Tokio, 4. marca. Iz jafkJlfskeaat glavnega stana se poroča : Boj se na&fljjlfc: na obeh krilih in v centru. Japonci si pridobivajo vedno več tal. Rusi so pri Simin-tinu poraženi. Berolin, 4. marca. »Berliner Tage-blatt" poroča iz Peterburga : Carjev reskript je nastal vsled žalostnih poročil z bojišča. Sinoči ob sedmih je došla od Kuropat-kina šifrirana brzojavka, ki pravi, da je 260.000 (!) Japoncev prodrlo r us k o 1 e v o K r i 1 o t e r g a odrezalo od armade. Ob desetih je sledila druga brzojavka, ki se glasi : .Japonci korakajo proti Mukdenu. Moj položaj je zelo nevaren". Danes v vladnih krogih priznavajo, da je bil Kuropatkin poražen in armada deloma razpršena. Berolin, 4. marca. »Berliner Ztg." poroča iz Peterburga: General Danilov je v j e t s celim svojim štabom. Prelaz Gutulin so vzeli Japonci po obupnem boju in rusko umikanje se je izpremenilo v pravcato katastrofo, ker so sveže japonske reserve napadle begoče ; Japonci so zaplenili 12 topov ter veliko množino streliva. Ruske izgube so silno velike. Na eni točki fron te je bila japonska armada vsled uničujočega ruskega topovskega ognja poražena. Ruska intendanca je zbežala iz Mukdena v Harbin Bitka v ruskem centru in desnem krilu se še nadaljuje. Baje je gotovo, da se Kuropatkin odpokliče. Niegov naslednik bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki mu bo za pomočnika general Linevič. Berolin, 4 marca. .Lokalanzeiger" poroča, da so Japonci vzeli P u t i 1 o v in Novgorodski grič. Rennenkampfova konjeniška divizija je uničena. Rusi se umikajo iz vseh pozicij ker se bojč obkoljenja. Vas Sanlinpu, 18 km. pred Mukdenom, so danes Japonci z naskokom vzeli. Kaj je res? Velika bitka divja v Mandžuriji. O kak odločitvi nam do danes opoldne še ni bilo ničesar znanega. Vsa vznemirljiva poročila pač ne bodo dobesedno resnična. Zabeležili smo jih kot kronisti. Dunajski listi trdijo, da splošni položaj še ni znatno izpreme' njen V središču pri Sahu imata obe stranki ravnotežje. Japonski oddelki v gorovju severovzhodno od Banjapuu prodirajo proti dolini reke Hun, a Rusi se jim upirajo. Ve- LISTEK. Prva vožnja z železnico skozi predor iz Bistrice v Podbrdo. Bliskoma se je raznesla novica po Bohinju: 1. marca bo prvikrat mašina drdrala skozi predor, prosta bo vožnja vsakomu. Ni Kakega poziva ni bilo, mnogi niti verjeli nismo, bo-li res. Toda vkljub tej negotovosti zbralo se )e že krog poldne na stotine ljudstva iz •beh dolin ob portalu predora. Bilo je 96 vozov pripravljenih. Brzo so jih zasedli domačini, delavci in povabljeni gostje. Dve mašini, okusno okrašeni z zastavami in venci čakali sta povelja za odhod. To je bilo življenja in navdušenja! Vse, staro in mlado, možje in žene, vse se gnete »a vozove, vsak hoče danes zastonj na Goriško. Točno ob pol 3 zapiskata mašini. Takoj smo v predoru Tu nad veličastnim por- talom, podobnem mogočni trdnjavi blišči se napis: dovršeno »fertig«. Zares! Kako naglo so minula štiri leta. Zdi se, da smo šele včeraj prosili blagoslova iz nebes pevajoč »Benedictus« v pričeti podzemeljski jami. In danes! Vse je dovršeno. Vsegamo-gočni dal je delu blagoslov. Saj nesreč ni bilo. Ponesrečil je zares samo eden v predoru. Taki in enaki spomini vrstili so se nam pri vožnji skozi predor. Nekak skrivnosten občutek je pretresa val vsakoga: eni so zamišljeni, drugi pojo, tretji strmeč občuduje to podzemeljsko trdnjavo. Med drdranjem vlaka opazimo na desni strani razsvetljen prostor. Kaj bo neki tu? Vlak vozi počasi. Na mestu smo, kjer je bil lansko leto 31. maja ob navzočnosti cesarske visokosti nadvojvoda Leopolda predor prevrtan, kjer je padla zadnja kamenita stena, koja je ločila Kranjsko in Goriško. Na tem mestu se blišče slike železniškega ministra Witteka, sekcijskega šefa Wurma in stavb, svetnika Hanaka v elegantnem, z zelenjem in baloni okrašenem okviru. Da so tu za-orili živio-klici, je umevno. Peljemo se nekaj sto metrov dalje, vedno hitreje, znamenje, da gremo navzdol proti Podbrdu. Zares velik strminec 10 pro-mile! V ozkem kanalu hiti voda — v adri-jansko morje! Zopet mesto v tesnini vse v lučicah. Ena besedica »skozi — durch" označi nam, da je bil tu zadnji kvader vzidan — predor zobokan Še dva kilometra in že se zasveti skozi vrata v elegantnem ovinku na desno beli dan. Hitro smo bili skozi — v 40 minutah. Poibrdčani okrasili so hiše z zastavami, pokali so — prvemu vlaku na čast — to-piči, da je bilo veselje. Prvikrat sežemo si Kranjci in Primorci v roke kot bližnji sosedje ponosni na svojo lepo domovino. In zanjo hočemo delati in trpeti, da nam je ne ugrabi noben sovrag ne od severa, ne od juga. Kako ozka dolina ! Človek skoraj razumeti ne more, kako je bilo mogoče v štirih letih toliko zgraditi. Hrib nad portalom je ilnat, vedno se ponižuje, seseda. Minerji bili so ze nekaj sto metrov daleč, kar se je začel hrib sesedati. Kaj storiti ? Napravil so morali še drugi postranski »Stollen", in hrib s trdnimi skalnimi kvadri, tako-rekoč podzidati. Temelj temu zidovju je še meter globeje, nego struga potoka Bača. Da pri pogledu portala v Podbrdu, moraš nehote tehniko občudovati. Portal bil je okrašen z zastavami, cesarskim orlom ter napisom — prosta vožnja — »Bahn frei". Sedlo nad Bačo je v megli, kakor bi se žalostilo današnjega dne. Saj je bilo tisočletja prehod raznim ljudstvom. Cez to sedlo so tovorili Rimljani, in za njimi Bog zna koliko časa že Slovani. Sedaj bo ta pot osamljena, zapuščena. — Spomladi do nesel nam je oljkine vejice stari Pepe s svojo ženico z brdske gorice. Prvo grozdje — vse je moralo čez Bačo. In vse to sedaj neha. — Kolik razloček 1 Prej se je bilo treba potiti nad 3 ure, sedaj kakih 7 10 minut in bom na Goriškem. Tako se na svetu vse izpreminja. Bog daj, da bi ta izprememba ne škodila narodu ! Kako hitro je minul odmor ene ure! liki boji so zahodno od železnice. Reke so zamrzle in četam ne napravljajo nobenih ovir. Med reko Hun in železnico stoji Oku nasproti drugi mandžurijski armadi, severno od Hunha in zahodno od Mukdena prodira Nogi. Kuropatkin še ni ničesar določil, da bi Rusi pričeli prevažati velike zalege i i Mukdena v Tjelin. Iz tega bi sledilo, da Kuropatkin upa odbiti japonske napade. Ce bi se Japoncem res posrečilo prodreti skozi levo rusko krilo, tedaj bi bil položaj za Ruse seve opasen, a o tem, kakor rečeno, do opoldne nismo dobili zanesljivih poročil Neverjetno se nam zdi, da bi 260 000 Japoncev prodrlo levo rusko krilo, ker to liko vojakov samo na tem krilu pač nimajo. Ce se izid bitke sedaj še ne nagiba ne na to, niti na ono stran, tedaj bode pač od ločilno, katera stranka bode imela močnejše rezerve. Ce je Ojama izigral vse svoje rezerve, bo v nadaljnih bojih vedno bolj oslabljen in situacija bo zanj postajala kritična seveda ako imajo Rusi dovolj rezerv Ako se pa obe stranki enako oslabila, tedaj bodeta zepet prenehali z boji, da dobita novih oja-čenj. Nikakor torej ni gotovo, da bo seda nja bitka res odločilna. Rusov nikakor ni presenetila japonska namera obkoljenja zahodno od Mukdena. To sledi iz tega, da ondi do sedaj kljub japonskim naporom ni nobene izpremembe v situaciji Kuropatki-novi Prodiranje Kurokijevo na vzhodnem krilu v dolino reke Hun bo morda dalo situaciji novo obliko, a gotovo to ni. Prej morajo Japonci vzeti prelaz Kutulin, a tega še nimajo. Prej na vzhodni fronti ne smemo govoriti o kaki odločitvi. Predno ne pridejo zanesljiva poročila, se o situaciji na bojišču ne more nič gotovega reči. Sodi se, da na ruski strani absolutno ni namena, izzivati odločilnih dogodkov, namen je, zavlačevati, dokler ne začne delovati baltiško brodovje. Ravno nasprotno stoji stvar na japonski strani. Japonci morajo siliti v odločitev vspričo naraščanja Kuropatkinove armade tn vspričo vedno intenzivnejšega utrjevanja ruskih pozicij. Širina fronte, ob kateri se vrše boji, je najmanj 100 km. To je bojna črta. kakršne ne pozna dosedanja zgodovina. Oba nasprotnika imata približno vsaj pol milijona vojakov in nad tri tisoč topov. Kaj pravijo v Peterburgu. Peterburg, 5 marca. Peterburški brzojavni urad poroča iz Mukdena 4. t. m. ob šestih zjutraj: Včeraj so Japonci nadaljevali naskoke na naše postojanke zahodno od Mukdena. V centru se je bil do večera le topniški boj. Japonci so potem naskočili Šahepu ter došli do žičnih ovir; a so bili odbiti Naše levo krilo pri Kaudališanu je naskakovala japonska garda (Kuroki); danes zjutraj ob štirih je bil odbit njen deseti naskok. Pri prelazu Kutulin so bili do sinoči odbiti vsi japonski napadi. — Sovražnik je imel povsodi velike izgube. Danes divja topniški boj na desnem krilu. Peterburg, 5. marca. Peterburški brzojavni