ftev. 53.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'-
0 Ljubljani, v ponedeljek, dne 6. moren 1905.
Leto mm.
za pol leta
za £etrt leta za en mesec
13 — 6-50 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— „ 10--» 5— » 170
za pol leta
P'
za četrt leta za cn mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat
.... ....
13 H
8
V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelje Ia praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 138.
h Nehaj o honsumih.
O konsumih se prerekati z »Narodom44 je prazna reč. On zastopa načelno nasprotno stališče in gleda vprašanje o upravičenosti ali neupravičenosti konsumnih društev edino le s stališča koristi svojih pristašev. Gospodarskih stvari od političnih ne zna sploh ločevati. Zato je popolnoma umljivo, da je vse, kar piše o tem, pisano v tistem strankarskem tonu, ki ga splošno diči in mu daje sijaj surovega klafača. Ena laž več ali nanj, nič ne dene!
Če bi kaj pomagalo, bi mu samo to povedali, da se gospodarski uspehi in neuspehi ■e morejo meriti po kakih splošnih načelih, najmanj po politiških ali religioznih. Pravilno in edino pravično je, če se presojajo individualno, vsak slučaj posebej. Konsumna društva so samostojne organizacije konzu-mentov. Lahko so dobre ali slabe, kakor organizacije sploh.
Same sebi niso namen. Mi smo vedno povdarjali to stališče. V nobeni izjavi našega lista ali kat.-narodne stranke ne najdeš kaj druzega. Zato pa tudi mirno in trezno gledamo sedanji razvoj gospodarske organizacije. Tla, na katerih sloni, so sama po sebi politiško nevtralna in tega ne izpremeni prav nič dejstvo, da sodelujejo pri posamnih organizacijah osebe, ki pripadajo samo eni stranki.
»Zadružna zveza", ki pri nas združuje gospodarske zadruge, to vedno odkrito pov-darja; po tem načelu vodi zadruge; to načelo naroča svojim revizorjem in drugemu ■radništvu. Zadruge, ki se zdravo razvijajo, goji in podpira; napake strogo trebi. Zlasti strogo pa postopa pri konsumnih društvih. Kar ni zdravega, naj preneha. V poslovanju »Zveze" naj se prepriča, kdor hoče izvedeti resnico, kakšna načela zastopajo tisti, ki jih psuje »Narod", da so revni diletantje v gospodarskih rečeh. Reorganizacija »Gospodarske zveze", ločitev trgovskega dela od zadružne zveze, neizprosna strogost pri reviziji je jasno znamenje, da se dela premišljeno in trezno.
Izkušnje, ki jih ima s konsumnimi društvi, so mnogoštevilne in se popolnoma skladajo s tistimi načeli, ki smo jih v tem
vprašanjuJJ od prvega začetka sem povdar jali. Za konsumno organizacijo morajo biti ljudje društveno in zadružno že nekoliko vzgojeni in na kmetih mora konsumna organizacija težiti po širšem .gospodarskem zadružništvu, po raznih produktivnih in skladiščnih zadrugah; če tega^ne^stori, ni izvršila svoje naloge.
V zgodovini konsumnih društev ne smemo prezreti teh le stvari: Začetkom se konsumno društvo navadno živahno prične. Ko se pa vsled njegovega nastopa v nekem okrožju splošno regulirajo cen;, je njegovo delo, če se ne smatra kot vzgoja za širše zadružništvo, že izvršeno in prav nobene škode ni, če preneha. Ne smemo prezreti, da se prizadeti krogi, katerim se je pri nas z vso silo pridružila tudi gosposka, z vsemi sredstvi zaganjajo v konsumentske organizacije in oslabč začetkom vzbujeno vzajemnost.
Marsikje se vsled nebrižnosti načelstva ali nadzorstva pojavi goljufija — prav kakor povsod drugod; že njen sum razdvoji ljudi, in pripomočkov, da se vzbudi tak sum, je dovolj. V takih razmerah je seveda zopet edino pravilno — razdruženje. Nikar naj pa nihčs ne misli, da s tem pada zadružna misel. Razsodni ljudje, ki gledajo individualno od blizu rojstvo, delovanje in razdruženje konsumnih zadrug, sodijo to stvar popolnoma drugače, kot »Slov. Narod". Zato morejo njegovi razni članki in notice v tem oziru pač razigrati živce prizadetim pristašem, morejo tudi glede na zadružno gibanje na Slovenskem »Narodovim" zvestim bralcem sploh spraviti v glavo neki čuden misticizem, ne morejo pa zavreti, da ne bi ljudstvo prej ko slej videlo v liberalni misli svojega sovražnika, v zadružništvu pa svoje rešitve.
Preveč katoliško!
Hamborn, 1. marca
Kdo bi si to mislil ? Berolin se jim zdi preveč katoliški!
Cesar Viljem II. je dal v Berolinu sezidati velikansko,krasno katedralo. Arhitekte je poslal po svetu, da so preštudirali vse najkrasnejše cerkve. In z ogromnimi stroški so sezidali sredi Berolina velikansko, krasno cerkev ter jo te dni po-
svetili z največjo slovesnostjo. V resnici je to prekrasen spomenik stavbarske umetnosti, v katerem je hotel Viljem pokazati moderno renesanso umetnosti in verskega mišljenja med pruskimi protestanti
In zdaj prihajajo pruski kritiki. Stavba ima v sredi ogromno kupolo, in ob straneh še štiri manjše kupole. Notri kaže krasne skulpture, katere občudujejo ljudje — ki nimajo predsodkov. Protestantovski kritiki pa zmajujejo glave in tožijo, da je ta stavba — preveč katoliška.
Res je! Kupola je po zgledu cerkve sv. Petra v Rimu — To se zdi protestantom strašna nesreča. A kdo je pa še postavil krasnejšo kupolo, kakor papeži v Rimu? Tudi Viljemovi arhitekti so morali vstvariti nekaj podobnega, ako so hoteli sezidati vzorno, monumentalno kupolo.
Zdaj pa skulpture! Protestantje so v katoliških cerkvah, katerih so se polastili po »reformaciji*, razbili in uničili najkrasnejše umetniške spomenike, češ da so „ma-likovalski". A v Berolinu so morali ogromno cerkev okrasiti s skulpturami, drugače bi bila preveč dolgočasna in prazna. V cerkev so morali pa vendar postaviti svete podobe! To je gnusoba v očeh prozaičnih protestantov. Oni imajo samo prazne cerkve, strahovito dolgočasne, kjer ni razven pulta za pastorja in klopi nobene »malikovalske* podobe. In Viljem jim postavi umetniške, cerkvene skulpture v cerkev. Nekaj groznega za protestante, ker jih spominja krasnih, katoliških cerkva!
In še nekaj! Cesar Viljem je ukazal, da mora biti ceikev vernikom ves dan odprta. Zopet nekaj katoliškega, kajti vse protes-tantovske cerkve so ves teden zaklenjene, in se odpro samo v nedeljo, da v njih pa stor prebere svoj suhoparni in prazni govor. — In zdaj ta novotarija, da bi bila cerkev vedno odprta! In da bi ljudje še vanjo med tednom molit hodili! — To je preveč katoliško!
Mi pa želimo protestantom, da naj ven dar enkrat začno trezno misliti. Protestanti-zem je smrt p o b o ž n o s t i in umetnosti. Pri njih se vidi to, kar pri angli-čanih. Ko začno reformirati svoje žalostne cerkvene razmere, se morajo^ribliževati katol i č a n s t v u. Kajti tu je resnica in umetnost, v protestantizmu je pa puščoba in dolgočasnost!
Rusko-japonska vojska.
Boji na vsi črti.
V soboto zvečer so došla naslednja vznemirljiva poročila :
Mukden, 4. marca. Rennenkampfova divizija je predvčerajšnjim izgubila 14 častnikov in 1074 mož. Sem so došli trije vlaki z ranjenci.
Tokio, 4. marca. Iz jafkJlfskeaat glavnega stana se poroča : Boj se na&fljjlfc: na obeh krilih in v centru. Japonci si pridobivajo vedno več tal. Rusi so pri Simin-tinu poraženi.
Berolin, 4. marca. »Berliner Tage-blatt" poroča iz Peterburga : Carjev reskript je nastal vsled žalostnih poročil z bojišča. Sinoči ob sedmih je došla od Kuropat-kina šifrirana brzojavka, ki pravi, da je 260.000 (!) Japoncev prodrlo r us k o 1 e v o K r i 1 o t e r g a odrezalo od armade. Ob desetih je sledila druga brzojavka, ki se glasi : .Japonci
korakajo proti Mukdenu. Moj položaj je zelo nevaren". Danes v vladnih krogih priznavajo, da je bil Kuropatkin poražen in armada deloma razpršena.
Berolin, 4. marca. »Berliner Ztg." poroča iz Peterburga: General Danilov je v j e t s celim svojim štabom. Prelaz Gutulin so vzeli Japonci po obupnem boju in rusko umikanje se je izpremenilo v pravcato katastrofo, ker so sveže japonske reserve napadle begoče ; Japonci so zaplenili 12 topov ter veliko množino streliva. Ruske izgube so silno velike. Na eni točki fron te je bila japonska armada vsled uničujočega ruskega topovskega ognja poražena. Ruska intendanca je zbežala iz Mukdena v Harbin Bitka v ruskem centru in desnem krilu se še nadaljuje. Baje je gotovo, da se Kuropatkin odpokliče. Niegov naslednik bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki mu bo za pomočnika general Linevič.
Berolin, 4 marca. .Lokalanzeiger" poroča, da so Japonci vzeli P u t i 1 o v in Novgorodski grič. Rennenkampfova konjeniška divizija je uničena. Rusi se umikajo iz vseh pozicij ker se bojč obkoljenja. Vas Sanlinpu, 18 km. pred Mukdenom, so danes Japonci z naskokom vzeli.
Kaj je res?
Velika bitka divja v Mandžuriji. O kak odločitvi nam do danes opoldne še ni bilo ničesar znanega. Vsa vznemirljiva poročila pač ne bodo dobesedno resnična. Zabeležili smo jih kot kronisti. Dunajski listi trdijo, da splošni položaj še ni znatno izpreme' njen V središču pri Sahu imata obe stranki ravnotežje. Japonski oddelki v gorovju severovzhodno od Banjapuu prodirajo proti dolini reke Hun, a Rusi se jim upirajo. Ve-
LISTEK.
Prva vožnja z železnico skozi predor iz Bistrice v Podbrdo.
Bliskoma se je raznesla novica po Bohinju: 1. marca bo prvikrat mašina drdrala skozi predor, prosta bo vožnja vsakomu. Ni Kakega poziva ni bilo, mnogi niti verjeli nismo, bo-li res.
Toda vkljub tej negotovosti zbralo se )e že krog poldne na stotine ljudstva iz •beh dolin ob portalu predora.
Bilo je 96 vozov pripravljenih. Brzo so jih zasedli domačini, delavci in povabljeni gostje.
Dve mašini, okusno okrašeni z zastavami in venci čakali sta povelja za odhod. To je bilo življenja in navdušenja! Vse, staro in mlado, možje in žene, vse se gnete
»a vozove, vsak hoče danes zastonj na Goriško.
Točno ob pol 3 zapiskata mašini. Takoj smo v predoru Tu nad veličastnim por-
talom, podobnem mogočni trdnjavi blišči se napis: dovršeno »fertig«. Zares! Kako naglo so minula štiri leta. Zdi se, da smo šele včeraj prosili blagoslova iz nebes pevajoč »Benedictus« v pričeti podzemeljski jami.
In danes! Vse je dovršeno. Vsegamo-gočni dal je delu blagoslov. Saj nesreč ni bilo. Ponesrečil je zares samo eden v predoru.
Taki in enaki spomini vrstili so se nam pri vožnji skozi predor. Nekak skrivnosten občutek je pretresa val vsakoga: eni so zamišljeni, drugi pojo, tretji strmeč občuduje to podzemeljsko trdnjavo.
Med drdranjem vlaka opazimo na desni strani razsvetljen prostor. Kaj bo neki tu? Vlak vozi počasi. Na mestu smo, kjer je bil lansko leto 31. maja ob navzočnosti cesarske visokosti nadvojvoda Leopolda predor prevrtan, kjer je padla zadnja kamenita stena, koja je ločila Kranjsko in Goriško. Na tem mestu se blišče slike železniškega ministra Witteka, sekcijskega šefa Wurma in stavb, svetnika Hanaka v elegantnem, z zelenjem
in baloni okrašenem okviru. Da so tu za-orili živio-klici, je umevno.
Peljemo se nekaj sto metrov dalje, vedno hitreje, znamenje, da gremo navzdol proti Podbrdu. Zares velik strminec 10 pro-mile! V ozkem kanalu hiti voda — v adri-jansko morje! Zopet mesto v tesnini vse v lučicah. Ena besedica »skozi — durch" označi nam, da je bil tu zadnji kvader vzidan — predor zobokan
Še dva kilometra in že se zasveti skozi vrata v elegantnem ovinku na desno beli dan. Hitro smo bili skozi — v 40 minutah. Poibrdčani okrasili so hiše z zastavami, pokali so — prvemu vlaku na čast — to-piči, da je bilo veselje. Prvikrat sežemo si Kranjci in Primorci v roke kot bližnji sosedje ponosni na svojo lepo domovino. In zanjo hočemo delati in trpeti, da nam je ne ugrabi noben sovrag ne od severa, ne od juga.
Kako ozka dolina ! Človek skoraj razumeti ne more, kako je bilo mogoče v štirih letih toliko zgraditi. Hrib nad portalom je ilnat, vedno se ponižuje, seseda. Minerji
bili so ze nekaj sto metrov daleč, kar se je začel hrib sesedati. Kaj storiti ? Napravil so morali še drugi postranski »Stollen", in hrib s trdnimi skalnimi kvadri, tako-rekoč podzidati. Temelj temu zidovju je še meter globeje, nego struga potoka Bača. Da pri pogledu portala v Podbrdu, moraš nehote tehniko občudovati. Portal bil je okrašen z zastavami, cesarskim orlom ter napisom — prosta vožnja — »Bahn frei".
Sedlo nad Bačo je v megli, kakor bi se žalostilo današnjega dne. Saj je bilo tisočletja prehod raznim ljudstvom. Cez to sedlo so tovorili Rimljani, in za njimi Bog zna koliko časa že Slovani. Sedaj bo ta pot osamljena, zapuščena. — Spomladi do nesel nam je oljkine vejice stari Pepe s svojo ženico z brdske gorice. Prvo grozdje — vse je moralo čez Bačo. In vse to sedaj neha. — Kolik razloček 1 Prej se je bilo treba potiti nad 3 ure, sedaj kakih 7 10 minut in bom na Goriškem. Tako se na svetu vse izpreminja. Bog daj, da bi ta izprememba ne škodila narodu !
Kako hitro je minul odmor ene ure!
liki boji so zahodno od železnice. Reke so zamrzle in četam ne napravljajo nobenih ovir. Med reko Hun in železnico stoji Oku nasproti drugi mandžurijski armadi, severno od Hunha in zahodno od Mukdena prodira Nogi. Kuropatkin še ni ničesar določil, da bi Rusi pričeli prevažati velike zalege i i Mukdena v Tjelin. Iz tega bi sledilo, da Kuropatkin upa odbiti japonske napade. Ce bi se Japoncem res posrečilo prodreti skozi levo rusko krilo, tedaj bi bil položaj za Ruse seve opasen, a o tem, kakor rečeno, do opoldne nismo dobili zanesljivih poročil Neverjetno se nam zdi, da bi 260 000 Japoncev prodrlo levo rusko krilo, ker to liko vojakov samo na tem krilu pač nimajo. Ce se izid bitke sedaj še ne nagiba ne na to, niti na ono stran, tedaj bode pač od ločilno, katera stranka bode imela močnejše rezerve. Ce je Ojama izigral vse svoje rezerve, bo v nadaljnih bojih vedno bolj oslabljen in situacija bo zanj postajala kritična seveda ako imajo Rusi dovolj rezerv Ako se pa obe stranki enako oslabila, tedaj bodeta zepet prenehali z boji, da dobita novih oja-čenj. Nikakor torej ni gotovo, da bo seda nja bitka res odločilna. Rusov nikakor ni presenetila japonska namera obkoljenja zahodno od Mukdena. To sledi iz tega, da ondi do sedaj kljub japonskim naporom ni nobene izpremembe v situaciji Kuropatki-novi Prodiranje Kurokijevo na vzhodnem krilu v dolino reke Hun bo morda dalo situaciji novo obliko, a gotovo to ni. Prej morajo Japonci vzeti prelaz Kutulin, a tega še nimajo. Prej na vzhodni fronti ne smemo govoriti o kaki odločitvi. Predno ne pridejo zanesljiva poročila, se o situaciji na bojišču ne more nič gotovega reči. Sodi se, da na ruski strani absolutno ni namena, izzivati odločilnih dogodkov, namen je, zavlačevati, dokler ne začne delovati baltiško brodovje. Ravno nasprotno stoji stvar na japonski strani. Japonci morajo siliti v odločitev vspričo naraščanja Kuropatkinove armade tn vspričo vedno intenzivnejšega utrjevanja ruskih pozicij. Širina fronte, ob kateri se vrše boji, je najmanj 100 km. To je bojna črta. kakršne ne pozna dosedanja zgodovina. Oba nasprotnika imata približno vsaj pol milijona vojakov in nad tri tisoč topov.
Kaj pravijo v Peterburgu.
Peterburg, 5 marca. Peterburški brzojavni urad poroča iz Mukdena 4. t. m. ob šestih zjutraj: Včeraj so Japonci nadaljevali naskoke na naše postojanke zahodno od Mukdena. V centru se je bil do večera le topniški boj. Japonci so potem naskočili Šahepu ter došli do žičnih ovir; a so bili odbiti Naše levo krilo pri Kaudališanu je naskakovala japonska garda (Kuroki); danes zjutraj ob štirih je bil odbit njen deseti naskok. Pri prelazu Kutulin so bili do sinoči odbiti vsi japonski napadi. — Sovražnik je imel povsodi velike izgube. Danes divja topniški boj na desnem krilu.
Peterburg, 5. marca. Peterburški brzojavni <irad poroča še nadalje iz Mukdena 4. t. m.: Ob sedmih zjutraj se je iznova pričel boj na postojankah pri Mukdenu proti diviziji generala Nogija. Na postojankah pri Šahu ni nobene izpremembe. Na levem krilu Japonci po dnevi niso napadali Zadnji na pad, trinajsti na prelaz Kutulin, j e bilodbit ob 8 urizjutraj. P u -tilov gričso Japonci celdan obstreljavali z oblegovalnimi topovi. (Torej ga še n majo ? Ur.) Na desni strani železnice so Japonci napadli selo Ljačaupu, ki so ga naše predstra-ž e po trdovratnem boju zapustile.
Kuropatkinova poročila.
Peterburg, 4. marca. Brzojavka generala Kuropatkina carju od 2. t. mes. se glasi: Danes okrog treh je bil naš oddelek, ki je zapuščal neko vas, štiri vrste vzhodno
Komaj da smo se spoznali, in že je treba misliti na odhod. Z Bogom toraj Bača ! Zvoni prvič, drugič, kakor mravlje hite ljudje ob nasipu vsak k svojemu vagonu. Pridružijo se nam še Podbrdčani. Preveč nas je. Pomagati nas mora tiščati, tretja mašina podbrdska Ni čuda. Saj nas je bilo nad 1200. Da je bila vožnja iz Pod-brda živahneja je umljiva. Goriška kapljica je marsikoga ogrela. Pesmi so se razlegale, čuli se živahni pogovori, tudi makedonski meh je neprenehoma kakor za stavo piskal. Sama radost! Vlak je tudi nazaj vozil točno 40 minut. Tako je minula prva vožnja s Kranjskega na Goriško in nazaj.
Na večer je bila v hotelu za povabljene gost", skupna večerja ter prosta zabava. — Cule so se lepe napitnice. — Minulo je trudapolno delo. Oni, ki so delo pričeli in dovršili nas trumoma zapuščajo iščoč si drugod dela, ali pa se posvete zopet svojemu prvotnemu poklicu. Bodite srečni 1 Z Bogom !
od Sanlinpua, obstreljevan od Sanlinpua. — Sovražnikovo prodiranje proti našemu oddelku smo kmalu ustavili. Sovražnik je danes energično pričel z ofenzivo ter je začel obhajati naše desno krilo na fronti vasi Šahepu in Lindzjatun. Japonci so po priprav-ljajočem hudem topniškem ognju napravili več napadov, a so b i 1 i z velikimi izgubami odbiti. — Proti naši poziciji na fronti Erdgoa-Kanda-lizan sovražnik nadaljuje kanonado. Japonci so silovito napadli naše postojanke na Gu-tulinu ter si osvojili eno utrdbo na fronti, iz katere smo jih pa v protinapadu zopet pregnali Ker pa je bila ta utrdba popolnoma razdejana so se naši po danem povelju iz nje umaknili. Sovražnik je danes večkrat silovito napadel naš oddelek na levem krilu. Proti eni uri je spravil svoje mrtve po boju mož proti možu na svojo pozicijo. Naše čete so napravile protinapad, pregnale Japonce ter se utrdile na slemenu bližnje gore. Naš oddelek pri selu Kudjaca je prešel k ofenzivi, ko je odbil pet silnih napadov z velikimi sovražnikovimi izgubami.
Nadaljna Kuropatkinova brzojavka od 3. t. mes. poroča: Sinoči pričeta ofenziva proti Japoncem, ki so zasedli vas Sanlinpu ter južno ležeče sosedne vasi, se je danes zjutraj nadaljevala. Istočasno so v Mukden došlaojačenja Na fronti danes naše postojanke niso bile napadene. Sovražnik je le streljal iz topov. Zjutraj so Japonci silno napadli naše postojanke na levem krilu v okolici Janzjatuna in Kandalizana. Zadnjega teh napadov se je od japonske strani udeleževalo okrog 20 bataljonov, ki so bili pa vsi z ogromnimi sovražnikovimi izgubami odbiti Po poročilu ondotnega poveljnika je pred našimi postojankami obležalo zelo veliko trupelj japonskih vojakov. Na mnogih točkah ]e došlo de bajonetnih bojev. Danes zjutraj je sovražnik dvakrat napadel naše pozicije na prelazu Gutulin, oba napada sta bila odbita in Japonci so pri tem trpeli velike izgube. Prve vrste Japoncev, ki so napadli naše stališče na desnem krilu, so bile oblečene v uniforme našega Čembarskega polka, ki je bil postavljen pri Gutulinskem prelazu. Tudi tretji napadje bil odbit. Sovražnik se je približal našim utrdbam do 200 korakov. Na levem krilu je bil en naš oddelek napaden trikrat, ob devetih zjutraj, ob treh in ob petih popoldne. Posebno zadnji napad je bil silovit in se je razvil v bajo-netni boj vendar so bili Japonci vsakokrat odbiti z velikimi izgubami. Šef generalnega štaba 71. divizije, polkovni poročnik H r a š t i c k i j, je bil ranjen, a je ostal na svojem mestu. Hrabrim četam oddelka na levem krilu, ki je trpel tako velike izgube, da so mrtva trupla tvorila naravniprso-b r a n, sem se zahvalil v imenu Vašega Veličanstva.
Kuga med Hunhuzi.
I r k u t s k , 5. marca. V hunhuških tundrah za Turnšanskim je med ondotnimi jeleni vzbruhnila kuga, vsled katere je doslej poginilo 20 000 živali. Več Hunhuzov, ki so uživali meso obolelih jelenov, je umrlo.
Nova vojaška kuhinja.
.Peterb Vedomostr javljajo, da si je štabni kapitan Boršov dal patentirati od njega iznajdeno razložljivo vojaško kuhinjo V tej kuhinji je možno pripraviti jedi za 50 oseb. Kuhinja je velike važnosti zlasti za obveščevalne svrhe, ker se jo lahko med potjo ali vožnjo razgreje in tudi pripravi jedi tekom ure in pol.
Ruski poročevalec o položaju.
T a b u r n o , ruski poročevalec v Mukdenu, poroča 27. t. m.: Črta japonskih čet se razteza — počenši od zahoda — preko naslednjih krajev. Sjaoh — Sahepu — ob desnem Sahovem bregu tja do Banjapudze — Daljnin — Tumadze in nadalje proti jugovzhodu, pri čemur je Huanžensjan (na Koreji) ruski. Z zadnjo operacijo Ojamovo se je japonska fronta precej izravnala. Zdi se, da bi bila Japoncem, ko bi vzeli prelaz Daljnin, odprta pot proti Fušumu (ob Hunhu, vzhodno od Mukdena) in Tjenlinu ko bi tu ne bilo ruskih čet. Vendarsete nevarnosti ni bati.
Iz boja pri Cinhečanu.
Od 25. febr. dalje je trajal boj na vsej vzhodni črti cinhenčanskega okraja. Najhujši je bil ponoči 26 febr. Zjutraj 27. febr. so začeli Japonci prodirati od Haolinzaja. Hkrati se je začel topniški boj pri Kando-linsanu. Zapadno od tega kraja je bilo sedem sovražnih baterij Bojna črta je bila dolga do 30 vrst. Japonci so ponoči 26 febr. izkušali prodreti rusko središče pri Fin-djapu. Del ruske straže se je moral umakniti pred Japonci, ki so se v nočni temi približevali v znatnih silah. Vendar so Rusi okreplieni vzdržali nadaljnje napade Pod polkovnik Pokrovskij je pustil Japonce priti prav blizu in je ukazal vojakom, da naj
upijejo: .Bratje, patron ni, patron ni!" Ko se Japonci to slišali, so veselo naskočili, a ruske puške se zagrmele in 120 Japoncev se je zgrudilo pod streli, in naskok je bil odbit. Potem je sledil vroči boj v okraja Haolinzaj-Kandolinsan.
Kuropatkin in Grippenberg.
Peterburg, 4. marca. Pod carjevim predsedstvom se bo vršil posvet generalov Saharov, Dragomirov in R o o p , ki bodo razpravljali konflikt Ku-ropatkinov z Grippenbergom ter se razgo-varjali o splošnem položaju na bojišču.
Hulska afera.
London, 4. marca. Angleška vlada je poslala Rusiji noto, v kateri zahteva 75.000 šterlingov lir za odškodnino žrtvam dogodkov pri Hulu.
Ojamovo poročilo.
Tokio, 4. marca. Maršal Ojama poroča, da so Rusi 2. t. m. proti našim postojankam pri Sinkinu. 80 milj vzhodno od Mukdena, napravili več napadov, ki so bili pa vsi odbiti. Pri Penziku je bil sovražnik vržen nazaj na obrambeno črto. Akcija se še nadaliuje. Ravno tako se pa razvijajo boji ob Šahu za nas ugodno. Dne 1. t. m. je naš oddelek pregnal sovražnika pri Sin-mintinu in pri Tunmintinu Zaplenili smo mnogo živeža in krmo.
Rusi v Koreji.
Vladivostok, 4. marca. Pri Seu-gučinu na severni Koreji se je izkrcalo 2000 Japoncev.
Zaplenjeni parnik.
Tokio, 4 marca Angleški parnik .Gasby Albey", ki je vozil premog, je bil na potu v Vladivostok od Japoncev zajet. Rusija odpovedala naročila?
London, 4. marca. Poročajo, da je Rusija odpovedala naročila, ki jih je naredila pri belgijskih tvrdkah na orožje in strelivo. Že pred dvema tednoma je došlo naznanilo, naj se transporti ustavijo.
Steselj.
Peterburg, 5. marca. Odposlan stvo mestnega sveta je pod vodstvom mestnega glavarja podalo generalu Steslju adreso.
Prihodnja bitka.
Tokio, 4. marca. Razun kratkih uradnih poročil tu o dogodkih v Mandžuriji ni nikakih obvestil. Gotovo je, da je živahno gibanje na celi, 90 milj dolgi, fronti. Dvomljivo pa je, če se je splošni napad tudi že res pričel. Velike bitke pričakuje pri Cujfintaju, kamor so se umaknili Rusi po svojem porazu pri Cinhečanu.
Položaj na Ogrskem.
Kakor poročajo, so ogrski politiki priporočali vladarju v soboto pri zaslišanju naj se sestavi koalicijsko ministrstvo. Justh je nasvetoval ločeni carinski ozemlji in armadi. Cesar baje ni nasprotoval ločitvi carinskega ozemlja, pač pa ločitvi armade. Mažari hočejo na vsak način za mažarske vojake mažarski poveljni jezik. Ogrska zbornica se snide 8. t. m. ter se odgodi do rešitve krize.
Poljske zahteve.
Poljski listi objavljajo po peterb"urškem „Kraju" zahteve, ki jih je izročil prof. Spa-sovič v imenu takoz^ane miroljubne stranke ministru Witteju, in ki se imajo na podlagi 7. točke carskega ukaza dne 26. dec. pr. 1. v ministrski konferenci obravnati. Sest jih je: 1. Poljski jezik naj se dopusti v administrativnih, finančnih in sodnih uradih poljskega kraljevstva, da se sme notranja manipulacija in dopisovanje vršiti izključno v poljskem jeziku Vsak uradnik v kraljestvu mora znati poljsko. Poduk v poljščini ne sme biti prepovedan Ruski jezik ostane seveda splošni državni jezik. 2. V šolah naj se rabi poljščina. Zasebne šole naj dobe večjo prostost. 3. Poljski uradniki naj imajo ravno tista prava kot ruski Odstranijo naj se vsi predpisi, ki izključujejo katoliške Poljake ali Ruse oženjene s katoliškimi Poljakinjami iz državne službe. 4. Odstranijo naj se vsi predpisi, ki branijo Poljakom pridobivanje zemliišč v nekaterih krajih ali ne neki gotov način 5. Občinam in deželi naj se da večja samouprava. 6. Uvedejo naj se porotna sodišča in nastavijo Poljaki za sodnike.
Propaganda japonskih menihov na Kitajskem.
Peterburg, 3. maica. Peterburški brzojavni urad poroča danes iz Pekina : Kitajska vlada je vsled dohoda mnogobrojnih japonskih menihov za Kitajsko silno vznemirjena, ker prihajajo ti pod pretvezo verske propagande, v resnici pa so tajni ogleduhi, ki delujejo med prebivalstvom zoper dinastij o. Pekinška vlada je zapovedala krajevnim oblastem, da ne smejo dajati japonskim menihom potnih listov pod pretvezo, da jap mska propaganda v Kini ni zaznamovana v pogodbi. Kitajci upajo, da bo to vsaj nekoliko ustavilo dohajanje ja-
ponskih menihov ter oslabilo revolucijsko propagando.
Na Ruskem še ni miru.
Car je v svojem reskriptu na ministra za notranje stvari, Buligma, izjavil željo, naj bi vlada v zvezi s sposobnimi močmi dražbe poizkušala izvesti stremljenja v blagor prebivalstva. Carsejeodločil, naj najvrednejši, po ljudstv« izvoljeni možje sodelujejo pri zakonodaji. Car je naročil posebni komisiji, ki ji bo predsedoval Buli-gin, naj se posvetuje in izvede carjevo voljo. Ta reskript je pač nekoliko v nasprotju z reskriptom, katerega je izdal car v petek. Nadaljna poročila se glase:
T i f 1 i s , 4. marca. Za začasnega generalnega guverne-ja v Baku je imenovan knez Amilabori. V Baku je proglašeno vojno stanje.
Peterburg, 4. marca. Vsi tuji diplomati so dobili brezimna svarila, naj jutri ostanejo doma. Peterburško garnizijo so pomnožili.
Moskva, 4. marca. Mnogo hiš in prodajalnic je zabarikadiranih in imajo z deskami zabita okna. Boje se nemirov. Ljudje si nabavijo veliko množino živil, da jim ne bo treba zapustiti hiš.
Novorosijsk, 4. marca. Strajk delavcev v luki je končan, ne da bi bilo dovoljeno povišanje mezde.
Taškent, 4. marca. Železniški delavci zahtevajo osemurni delavnik in povišanje mezde od 10 do 26 odstotkov ter pretč, da prično stavkati, če se do 6. t m. ne ugodi njihovim zahtevam.
Peterburg, 4 marca. Listi pozdravljajo reskript carjev kot prvi korak do izpolnitve želja naroda ter izražajo nado, da bo vest e carjevem odloku delovala pomirljivo na duhove ter da poneha upor, ki je izbruhnil po vsej državi.
Peterburg, 4. marca. Tukajšnjem« vseučilišču je bila radi zborovanja dijakov dne 20 februarja izrečena carjeva graja. Rektor je dobil ukor, kurator učnega okrožja opomin Vsi dijaki so bili relegirani, s pravice, da za morejo prositi za zopetno sprejetje.
Z a r i z i n , 4 marca. Stavka se je razširila na vse tovarne, zato v vseh delo počiva.
Lugansk, 4, marca. Od včeraj je tukaj splošna stavka. Zalege so zaprte. De lavci državne tovarne za patrone bodo dne 6 t. m. odpuščeni. Večina delavcev ne dela. Čeravno je vse mirno, je vendar razpol oženje vznemirljivo. Za jutri se pričakuje, da prično stavkati uslužbenci Jekaterinoslavske železnice in da se ustavi na isti železnici promet.
Pariz, 4. marca. „Echo de Pariš" poroča, da je car izdal prvi manifest vsled pritiska reakcijonarjev. Car pa je izprevidel, da bi manifest lahko povzročil meščansko vojsko in je izdal drugi manifest, v katerem je obljubil ustavo. Neko drugo poročilo pa trdi, da sta bila oba oklica sestavljena istodobno. V prvem oklicu je hotel car izjaviti, da hoče obdržati akcijsko svobodo, v drugem pa, da hoče car prostovoljno dovoliti ljudstvu sodelovanje pri zakonodaji.
Peterburg, 4. marca Tovarnarji so sklenili zapreti tovarne, ker je položaj nad vse resen. Po mestu krožijo vojaške patrulje. Med delavstvom narašča razburjenje.
Varšava, 4. marca. V vaseh lom-škega gubernija je priredilo prebivalstvo izgrede.
M i t a v a , 4 marca. V vseh tovarnah stavkajo Le v tovarni Lokoppovi delajo konserve za armado v Mandžuriji. Tovarno straži vojaštvo.
Novorosijsk, 4. marca. Stavka delavcev v ladjedelnicah je končana, brez da bi bili dosegli kaj delavci.
Peterburg, 4. marca. O nemirih v lodzki tovarni Posnanskega poročajo sledeče podrobnosti: Ko je množica bežala pred kazaki, je več oseb padlo v neki ribnik ob poti, kjer je utsnilo 24 ženskih, kazaki so ubili 4 delavce. Opoldne je razpo-čila v tovarniški kantini dinamitna bomba. Gostilničar je bil ubit. — V ponedeljek pričakujejo splošne stavke.
Peterburg, 5. marca. Peterburška brz. posredovalnica poroča iz Luganskega: V mestu in okolici se vrača mir. Upajo, da bodo pričeli delavci zopet delati na ponedeljek.
Helsingfors, 4. marca. Senat je sklenil adreso na carja Nikolaja, v kateri zahteva, naj na Finskem ponovi prejšnji deželni red.
B a t u m , 4. marca. Vojaški guverner je pozval delavce v Ruitovih tovarnah, naj prično zopet delati. Ce tega ne store, bodo tovarne trajno zaključene.
Peterburg, 3 marca. Car je s posebnim reskriptom odpoklical generalnega vojaškega poveljnika v Varšavi, generala Certkova, ki bo, ker služi že nad petdeset let, prideljen carju. Za Certkovega naslednika je bil imenovan hetman donskih ka-zakov, generalni poročnik Maksimovič.
Berolin, 5. marca. Iz Peterburga se poroča, da so delavci vnovič preglasili generalni štrajk. Med delavoe so vojaki razdeljevali novi carjev manifest. Delavci so carjev manifest metali v sneg ter izjavili : „To teptamo z nogami, kakor ste vi nas ono nedeljo". V Peterburg prihajajo nove vojaške čete.
Na Balkanu.
V okraju Kumanovo so vladni organi našli mnogo bomb. Doslej je radi tega aretiranih 14 Bolgarov, med njimi neki šolski ravnatelj. Vstaško četo, kateri je poveljeval bolgarski častnik Naumčov so obkolili turški vojaki. Ko so vstaši odložili orožje, so neoborožene vstaše napadli turški vojaki in jih vse pobili.
Italijansko ministrstvo de-misijoniralo.
Rim, 4. marca. Minister Ronchetti je zbornici priobčil, da je min. predsednik Gio litti iz zdravstvenih ozirov podal kralju svojo demisijo, nakar je cel kabinet odstopil, kralj si je pridržal odločitev.
Z ozirom na ostavko kabineta je agi-tacijski odbor železničarjev sklenil, da opusti obstrukcijo.
V prilog poljski revoluciji.
Nowa Reforma prinaša vest, da je bil dnč 23. febr. v Parizu ogromno obiskan mednaroden shod z dnevnim redom »revolucija na Poljskem". Sklicalo ga je uredništvo politiškega tednika Le Courier euro-pčen, ki obravnava mednarodno politiko in posebno pazno zasleduje pojave med politiško tlačenimi narodi V pripravljavnem odboru je bilo mnogo slovečih mož, senatorjev, poslancev, pisateljev in profesorjev. Govorniki se brez izjeme vsi povdarjali upravičenost ruskih uporov in odobravali poljsko revolucijsko gibanje. Poslanec Sem-bat je dejal o Sergijevem umoru, da ne more obsojati tega dejanja. „Smrt vleče za seboj smrt. Prav je, da je poginil tisti, ki je bil vzrok pogube mnogo ljudi". Socialista Sve-tot in Lčoy sta poudarjala, da se morejo revolucijci sploh učiti iz dogodkov med Poljaki. Yvetot je dejal, da se more po teh izkušnjah splošno revolucija vprizoriti samo s splošnim štrajkom. Seignobov je svetoval Poljakom, naj se ljudstvo odtrga od plemstva in duhovstva in samostojno nastopa. Mnogo se je zabavljalo proti »carskemu barbarstvu". Končno se je sklenila resolucija, s katero se je izrazilo občudovanje poljskim in ruskim revolucijcem in izreklo gorko sočutje za dvojno teptano poljsko ljudstvo z željo, naj mu kmalu zabije ure osvobojenja.
Balugdžič obsojen.
Belgrad, 4. marca. Bivši tiskovni voditelj Balugdžič, ki je bil radi razžaljenja vlade in obrekovanja ministrskega predsed nika in ministra za finance obtožen, je bil radi zadnjega delikta obsojen na trimesečno ječo, radi prvega pa na globo 600 dinarjev'
Izgnani ruski vojaški beguni iz Bukovine.
Bukovinska deželna vlada je izdala na vsa bukovinska glavarstva in na črnoviški magistrat odlok, naj zapovejo vsem v Bukovim se nahajočim vojaškim beguncem, da zapuste v najkrajšem času deželo. V Bukovini je 1024 ruskih beguncev samo v Crnovicah jih je 704. Begunci imajo večinoma trahom in druge nalezljive bolezni. Odlok končuje z besedami: Ruske vojaške begunce naj se opozori, naj prostovoljno zapuste deželo in avstrijsko ozemlje. Določi naj se jim za to gotov rok, ki pa ne sme biti daljši, kakor 6 tednov. Izraelske cerkvene občine in pomožni odbor naj skrbijo, da bodo ruski begunci prostovoljno zapustili Avstrijo, ker bi jih drugače izgnali.
Turške priprave za vojsko.
Če nastane, kakor trdč listi, med Bol garijo in Turčijo vojska, bo poslala Turčija proti Bolgariji 432.850 mož z 810 topovi. Za vojsko sposobne bolgarske moči pa cenijo le na 253 200 mož s 486 topovi. Turčija pa ne bo mogla izmed navedenih vojakov uporabljati 20.000 mož carigrajske garnizije in pa 40000 arnavtskih prostovoljcev, ki niso sposobni za vojsko. A bolgarske moči so nekoliko močnejše, kakor sodi o "Jih javnost. Zatrjuje se namreč, da imajo Bolgari 382.000 mož, izmed teh jih je 300.000 oboroženih z Manlicherjevimi puškami. Tudi imajo 378 novih brzostrelnih topov. V vojski z Rusi so imeli Turki v Evropi proti Rusom 230000 v Aziji 150.000, skupaj torej 380 000 mož. Turška mobilizacija je trajala eno leto. loda takrat so bili Turki še gospodarji Bolgarije, vzhodne Rumelije, Bosne, Hercegovine, m lesalije. Tudi v Aziji so imeli večjo po' sest, kakor sedaj. Zato je pa malo verjetno, aa bo imela Turčija več kakor 300.000 mož. Izmed 370.000 mož jih bo moralo 60.000 straziti železnice, 40 000 bo moralo biti pripravljenih, če udarijo Črnogorci, torej ostane
T«i?m •proti BolSariii še 216000 mož. i urške in bolgarske moči so si torej precej enake in ni nemogoča bolgarska zmaga,
osobito ker bodo morali Turki računati tudi z mogočo vstajo.
Dnevne novice.
,Narod' in ,Rafaelova družba'. .Narod" je začel delati reklamo za „Družbo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev. Po svoji stari navadi trdi stvari, pri katerih nastane opravičeni dvom o njihovi istinitosti. Pravi, da družba ni hotela pomagati dvema slovenskima in enemu nemškemu duhovniku v New Yorku, ker nista imela denarja. Ker „Narod" ne navaja imen dotičnih duhovnikov, je to za nas popolnoma postranska stvar. »Narod" pravi, da se družba briga le za ljudi, ki imajo denar v žepu, in piše, da ako ni cvenka, pokažejo tudi najboljšemu katoličanu hrbet. Splošna trditev, da dela družba za denar, je laž. Vsi družbeni nasveti so brezplačni. Ali bi „Narod" morebiti rad, da bi družba pošiljala izseljence na svoje stroške v Ameriko? Potem bi pa kričal, da pospešuje izseljevanje, kaj ne? »Narod" z ozirom na nadaljne njegove laži poživljamo: Navede naj le enega izseljenca, od katerega se je zahteval denar za varstvo medpotompo »Družbi sv. Rafaela". Ako družba preskrbi kakemu izseljencu vozni listek, ne sprejme in ne mara za to od prekmorskih družb nobene provizije. Koliko je verjeti »Narodovim" trditvam o družbinih ječah, je razvidao iz tega, da se je avstrijsko ministrstvo za notranje stvari pričelo pogajati že lani z upraviteljstvom Leonovega zavetišča »Ameriške družbe sv. Rafaela v New Yorku" za sprejem avstrijskih izseljencev v to zavetišče. Gotovim »izkoriščevalcem" izseljencev in pospeševalcem izseljevanja proti izseljevanju naperjeno šele pričeto delo »Družbe sv. Rafaela" ni všeč. Umljivo, da so se zatekli za »Narod". »Družba sv. Rafaela" bo dala na »Narodov" napad najboljši odgovor s tem, da bodo njeni zaupniki skrbeli, da se bo izselil vsak izseljenec le po posredovanju »Družbe sv. Rafaelac in se tudi pri p o v r a t k u posluževal te družbe, ker so slovenski ameriški duhovniki njeni zaupniki. »Narod" naj pa kriči, kolikor hoče; čimbolj bo kričal in upil, temvečje bo zanimanje za družbo, če bo to všeč ali ne ljudem, ki si iz denarja izseljencev delajo bogastvo in so prijazni ž njimi le toliko časa, da iztisnejo iz njih kar mogoče mnogo denarja. Da se pa to prepreči je ravno namen »Družbe sv. Rafaela.
Značilno je, kako je prišla svoj čas v »Domovino" znana dr. Dečkova izjava, s kojo sebe pere in nas zaničuje. — Kakor znano so svoj čas, ko je prišlo na dan, da je dr. Dečko prodal svoj travnik vladi za gimnazijsko stavišče, celjski narodni voditelji v »Domovini" objavili svoje stališče, ki dr. Dečka obsoja. Ko je dr. Dečko to zvedel, je sklenil podati neko opravičevalno izjavo in jo tudi v »Domovini" priobčiti. — Konzorcij »Domovine" se temu ni protivil, nego je le določil, da ima priti izjava dr. Dečka med inserate kot »Poslano". To seje sporočilo tudi dr. Kukovcu. Predno se je pa dotična številka »Domovine" sestavila, je prišel v zadnjem trenotku dr. Dečko v tiskarno in od stavcev zahteval, da pride njegova izjava med dnevne novice To se je tudi zgodilo, kajti stavci se dr. Dečku niso upali protiviti, vsaj je on načelnik »Zveze", ki je lastnica tiskarne. - Tako je prišla izjava dr. Dečka na dan v uredniškem delu lista — za hrbtom in proti izrecni volji konzorcija!
»Ljudska hranilnica in posojilnica" v Zagorju ob Savi je namenjena za: Zagorje, Polšnik, Sv. Goro, uemšenik in Sv. Planino. Otvoritev in prvi uradni dan bo v nedeljo, 1 2. s u š c a ob 4. uri popoldne v hiši g. G r č a r j a. j - Ker je nova hranilnica in posojilnica ustanovljena na trdni podlagi po Raiffaise-novem sistemu, bo popolnoma zanesljiva.
„Novi List" — ,,Slovenskemu Narodu". »Novi List" piše: -Slov. Narodu" se zljubi v teh resnih časih, ko bi morali imeti vsi Slovenci pred očmi skupni cilj narodne obrambe, še uga- ' njati pustne burke ! Pripoveduje svojim slovenskim čitateljem, da »Novi List" pišejo italijanski duhovniki od »Amica", list pa da
vzdržuje škof dr. Nagi. Končno nam še podtika, da smo v narodnem oziru — volkovi v ovčji koži. Ker se nam ne ljubi briti norcev, povemo tako »Narodu" kakor i njegovemu maloresnemu poročevalcu, da je skozi in skozi neresnično, kar piše o našem listu. Lista ne vzdržuje tržaški škof in ne pišejo ga italijanski duhovniki, v .Novi List" pišejo samo Slovenci in Slovani sploh. List naš stoji na strogo krščanski in narodni podlagi, kar dokazuje vsaka njegova številka. Ce se vkljub temu izvestni ljudje, katerim je »Novi List" trn v očeh in se že šest let zaman prizadevajo ga za-treti, dobro prepričani o rodoljubnih ciljih našega lista, pišejo laži, jih moramo le po-milovati kot tiste vrste Slovence, katerim je »vse skupaj goli špas". »Slovenski Narod" pa bi bolje storil, da se potrka na svoja prsa. List, ki paktira z Nemci in Židi, list čegar urednik ima politične sestanke s sovražniki našega naroda, mora molčati ko grob o narodnih rečeh in ne sme črhniti proti kakemu drugemu listu! »Slov. Narod" ni druzega ko slovenska izdaja dunajske Židinje in ako prinaša »navdušene" narodne članke in notice, je le to pesek v oči čitateljem !
O jugoslovanskem almanahu
se poroča. Svoje spise je poslalo za almanah okoli 90 slovenskih književnikov, ter je med temi bilo sprejetih v almanah blizu 50 pisateljev. 80 strani za 50 pisateljev pa je seveda premalo ter se bodo morali nekateri spisi izpustiti. Glavna krivda da almanah še ni izšel pa zadeva Bolgare; ki se med seboj pričkajo ter doslej sploh še niso ničesar poslali ter tudi gledč 11 jugoslovanske ume t. izložbe še ničesar niso ukrenili.
Osebne vesti. Prestavljen je davč. adj inkt g. Alojzij K 1 o f u t a r iz Višnje-gore v Idrijo in davčni kontrolor g. Vin-cenc N e d e 1 j k o iz Ljubljane v Višnjo-goro.
—	Prijeti dezerter. Dezerterja Jožefa Cestnika so prijeli v trboveljski okolici.
—	Konj je ubil nedavno posestnika Janeza Perparja iz Dobernika. Sedaj je umrla tudi njegova žena ter zapustila dva mladoletna otroka.
—	Novo železniško postajo ustanove na progi Brezovica-Preserje. Najbrže bo postaja v Notranji Gorici.
—	Smrtna kosa. Na Opčinah je umrl g. Jakob H r o v a t i n , posestnik in tajnik »Konsuranega društva" in »zavarovalnice za govejo živino". — V četrtek je umrl v Gorici v 88. letu starosti g. Fran P i t a m i č, c. kr. okrajni predstojnik v pokoju in bivši notar.
—	Postne pesmi P. Hugolina Sattnerja. Mnogobrojnih naročil na te pesmi ni mogla Katoliška Bukvama, kakor je bilo obljubljeno odpraviti v soboto. Zamudo je zakrivila neka v n a n j a tiskarna, ki ni naročenega dela pravočasno izvršila. Naročila bomo izvršili takoj po prejemu tiskovin.
—	Poštni uradi in kovan denar. Z dežele se nam piše: Nedavno sem hotel oddati na pošti za davkarijo 126 kron 20 vinarjev v kovanem denarju. Na pošti so mi odgovorili, da naj prinesem papirnast denar, katerega pa v domači vasi nisem mogel dobiti. Prosim Vas, pojasnite mi to stvar. — Pojasnilo uredništva: V smislu zakona z dne 2. avgusta 1802, drž. zakonik štev. 126, oziroma dotičnih naredeb finančnega ministrstva iz leta 1893. in leta 1900. mora vsak javni plačilni urad, kar se tudi poštni uradi, sprejemati srebrn denar po 5 in 1 krono neomejeno, torej v vsakem številu, drobiž v niklu in bronu pa do 10 kron. V zasebnem prometu pa nihče ni dolžan sprejeti več ko 25 kron po 5 kron, oziroma l krono, ali bronastega za 1 krono. Torej je bil dotični poštni urad dolžan sprejeti označeno vsoto.
—	Catalogus eleri ljubljanske škofije za leto 1905. izkazuje 293 župnij (eno več, kakor lani: Tomišelj), en vikariat, 3 stare kapelanije, 18 ekspozitur 231 kapelanskih mest, 6 zgodnjišnih in 34 beneficijev. Podružnic je v ljubljanski ško fi|i 1002, samostanski cerkva 10, kapel 217. Duhovnikov je bilo lani 712, in sicer: knezo-škof, 17 kapitularjev, 454 dušnih pastirjev, 44 duhovnikov v drugih službah (profesorjev, katehetov itd.), 52 vpokojenih, 18 duhovnikov iz tujih škofij, 23 duhovnikov pa 1 biva v drugih škofijah, in 108 redovnikov. Usmiljenih bratov je 17, uršulink 153, kar-meličank 17, usmiljenk 246, šolskih sester 55, križaric 7. Leta 1904. je umrlo 16 svetnih duhovnikov in 4 redovni. Vernikov izkazuje 592.717, seveda so v tem številu tudi izseljenci.
—	Znamenje časa. V gledališču Rossetti v Trstu so včeraj zjutraj našli de-narnico, v kateri je bil samo zastavni listek. V imenovanem gledališču je bil ples ...
—	Premeščen je orožniški straž-mojster gospod S. P i a n t o n i iz Gorice v Brno.
—	Mestna mesnica v Gorici prodana. Mestno mesnico v Gorici je kupil mesar L 11 1 i c h e r, ki se je moral obvezati, da bo prodajal m^so po osem vinarjev ceneje, nego drugi mesarji. Mestne mesnice je konec, s tem pa tudi odpora proti draginji po mesnicah, kajti mesarji držijo trdno skupaj, in ta kupljena mesnica ne bo nič drugega, nego filijalka Illicher-jeva. Na goriškem magistratu res ne znajo drugega, nego norce briti z meščanstvom.
—	Velik pustni korzo so imeli včeraj v Trstu. Jutri bo še večji. Policija ima obširna navodila, ker se je bati, da se vsled dohoda mnogih »rešenih" bratcev iz Italije dogode kake protiavstrijske demonstracije.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmar-tnem pri Kranju je imelo dne 19 fe-bruarija t. 1. v svojih društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Predsednik je podal zbranim članom društva poročilo o delovanju društva v preteklem 1. 1904. Društvo ni spalo, kajti predavanj je bilo osem in sicer: o slabem in dobrem tisku, o alkoholizmu, o vzrokih ruskojaponske vojske, o modernem mlekarstvu, o ruskojaponski vojski in njenih mogočih posledicah, o potresu in zlasti o Falbovi teoriji, o solnčnem sestavu, o zgodovini Slovencev : kako so prišli v naše kraje, kakšno je bilo njihovo socijalno stanje nekdaj in sedaj in o vzrokih sedanje socijalne bede. Veselice so bile tri. Knjig se je izposodilo 650, časnikov je bilo naročenih 12 Pri volitvi v odbor so bili enoglasno izvoljeni: Janez Bašar, Benedik Miha, Čadež Jakob, Eržen Janez, Gorjanc Janez, Kodran Franc, Paulus Vilko, Rolc Jožef, Tepina Janez. Prihodnje predavanje bo dne 12. marca t. 1.
—	Tiskarski škrat je v tržnem poročilu nam v soboto napravil celo vrsto napak. Namestu »sladkor tendira" je napravil »teddiro" pri moki je napravil nizke »vrste" — »vsote" iz fižola ribenčana je napravil »cibenčan" iz rapidno »razvidno«.
—	Crnovojniške namemb-nice so se pretekle dni razposlale nekaterim črnovojniškim obvezancem, med drugimi tudi takim, ki niso bili nikdar vojaki Ti so določeni v slučaju vojne kot sprevodniki pri vojnem trčnu, a se bodo rabili le kot nadzorniki voz. — Zato so se izbrali le inteligentnejši obvezanci; določila so jih politična oblastva.
—	G. Anton Foerster, sin našega stolnega pevovodja g. Foersterja, je dne 1. marca koncertriral v Berolinu, kjer je dosegel velikanski uspeh Berolinski listi hvalijo njegovo mojstrsko klavirsko tehniko in fini umetniški čut v prednašaniu.
—	Novo nemško društvo. Liberalni in nacijonalni Nemci v Avstriji so si osnovali društvo »Freie Schule", katerega namen bo nasprotovati šolskim zahtevam katoličanov.
—	V zagrebški mestni mesnici se prodaja meso po 1 K 44 vin., 1 K 28 vin., 1 K 80 v.
—	Od umirajoče žene v zapor. Uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. Z ozirom na pod naslovom »Od umirajoče žene v zapor" v štev. 38 dne 16. febr. t. 1. priobčeno notico naj se na podlagi tisk. zak. sprejme sledeči uradni popravek: Ni res, da je sodnijski sluga moža iz Dolenje vasi, kateri je imel dostati tridnevno kazen, odvedel od umirajoče žene v zapor in da je sodnija pustila doma same otročiče. Res pa je, da je dotičnik svojo kazen prostovoljno brez poklica nastopil dva dni pred smrtjo svoje žene, katera je bila takrat zdrava ter je dne 29. jan. nena doma umrla, da je prihodnjega dne svojo kazen dostal in da je na edinega otroka pazila stara mati. Dotičnik se zaradi tega ni mogel izpustiti pred časom iz zapora, ker se kazen po zakonu ne sme pretrgati in sodnija ni upravičena kazni odpustiti. — C k r. okrajna sodnija Ribnica dne 3. marca 1905. — V i š n i k a r.
—	Razpis dobave lesa. C. kr. trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški znornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu za svojo delavnico v Nišu : 1910 hrastovih tramov, 1000 hrastovih desk, 2050 jelovih desk in 2000 borovih desk raznih velikosti. Pismene zapečatene in z napisom »Ponudba za dobavo stavbnega lesa" opremljene ponudbe je najkasneje do 13. marca 1.1. opoldne vložiti pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu. Prepis dobavnega razpisa obsegajoč podrobne dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogleJ.
—	Termini letošnjih spo-mladnih orožnih vaj v okrožju 3. kora so sledeči: rezervisti vseh pešpolkov tega kora (7., 17., 27., 47.,
87., 97. in 2. bosniški polk), dalje vseh lovskih bataljonov imajo po eno vajo, ki traja 13 dni, od 15. do 2 7. maja; — 4. drago n s k i in 6. h u s a r s k i polk imata po tri vaje, ki se začenjaj« 1., 15. in 29. maja; 3. komi topniški polk ima 2 vaji, začenjajoči se 14. in 26. junija; divizijski topniški polki št. 7, 8 in 9 - štiri vaje (1. maja, 15. maja, 29. maja in 12. junija); 4. trdnjavski topniški p o 1 k 5. *aj (1. maja, 15. maja, 29. maja, 12. jun. in 26. jun.); — — sanitetni oddelki 7., 8. in 9. od 1. do 13. maja. — Nadomestni rese r v i s t i navedenih pešpolkov imajo vaje v dveh oddelkih, namreč od 1 5. d o 2 7. maja in od 29. maja d • 10. junija; nadomestni rezervisti lovskih bataljonov pa le od 29. maja do 10. junija. - Vrhu tega pa bode pozvano v petih turnusih večje število nadom. rez. k 28dnevni orožni vaji, da dosežejo polki predpisano število moštva. Tako n. pr bode zvano k 17. pešpolku v ta namen že na 3 aprila čez 100 nadomestnih res. Termini za jesenske orožne vaje še niso določeni in jih objavimo svoječasno, ko izide dotična naredba
— Nepoštena kuharica. Marija Toni z Iga je služ la za kuharico pri pokojnem župniku Jerneju Koscu v St. Jerneju pri Turjaku. Po župnikovi smrti, kije umrl dnč 28. marca 1913, niso našli skoro nobenih premičnin ali denarja, tako, da so se iz njegove žapuščine pokrili komaj pogrebni in drugi stroški. Letos se je pa izvedelo, da je Marija Toni koj po župnikovi smrti odpeljala iz Št. Jerneja cel voz premičnin, ia jih zase obdržala, v kar seveda glasom opo roke pokojnega gospoda ni bila opravičena in so bili vsled tega dediči oškodovani. Dne 17. januarja t. I. pri Mariji Toni izvršena hišna preiskava je pa pokazala, da je bil sum oškodovancev opravičen, ker so pri nji našli veliko domačega platna, posteljne oprave, namiznih prtov, jedilnega orodja, srebrno moško žepno uro, dalje več nožev in kuhinjske posode. Marija Toni "taji tatvino in trdi, da ji je vse to podaril rajni župnik še pred smrtjo.
-	Iz Aleksandrije. Kustos svete dežele preč. P. F r i g d i j a n Gianini bo posvečen v škofa tretjo predpepelnično nedeljo v Jeruzalemu. K posvečevanju se je odpeljal tudi naš Mgs A v r e 1 i j B r i -a n t e. — 24. febr. sta srečno dospela v Aleksandrijo preč. P. E m a n u e 1, provin-cijal in P. Stanislav, tajnik, ter nadaljujeta svojo vožnjo z istim parnikom proti Kajfi.
—	Postne pridige za vojaštvo bodo v cerkvi sv. Petra dne
9.	in 2 3. m a r c a za vojaštvo nemške, a
10.	in 24 marca za vojaštvo slovenske narodnosti. Pridiga je vsakokrat ob treh popoldne. Velikonočno spoved in obhajilo bosta, kakor vedno v frančiškanski cerkvi in sicer po sledečem redu: 9 in 10. marca za vojaštvo tukajšnjih oddelkov 17. pešpolka; 11. marca za sanitetni oddelek štev. 8, lovski kader, oskrbovalni magacin; 13., 1 4., 1 5., 1 6 , 17., in 18. marca za pešpolk št 27; 2 0. in 2 1. marca za 7. div. topniški polk. Kaznjenci v garnizijskem zaporu in bolniki v vojaški bolnišnici imajo imenovano opravilo v dotičnih zavodovih prostorih.
Štajerske novice.
š O Domovini. Celjska Domovina pravi, da nam včasih ni prav, če o kakšnih stvareh piše, drugič pa nam ni prav, če o istem molči. Uganili so jo ! Res nam ni prav če Domovina piše laž, da je bil namreč dr. Dečko imenovan častnim starostom celjskega Sokola, res nam tudi ni prav, če Domovina n e piše ali če zamolči resnico, da je namreč obrtno društvo imenovalo dr. Dečko častnim članom. Domovina baje ne more drugače, kakor ali pisati laži, ali resnico zamolčevati. Tako se vsaj posname iz njenega dopisa v zadnji številki, ki se bavi z nami.
š Zopet v pojasnilo. Čeprav smo svoje stališče o celjskih razmerah dovolj jasno označili, so nekateri še vedno pri delu z zavijanjem resnice. Ponavljamo še enkrat, da nam ni za osebe prav nič, nego le za stvar. Niti od daleč ni naš namen, komu osebno škoditi, zlasti ne kakemu društvu. Isto velja o gospodu Re-beku, kojega smo imeli vedno za poštenjaka v vsakem oziru. Saj ga poznamo že iz prejšnjih časov še iz Ljubljane. Svetujemo mu le, naj se v prihodnje nikar ne vdinja za stvari, katere naj izvedejo drugi. Ce je komu na tem, da dobi dr. Dečko častno članstvo, naj mu ga sam oskrbi! G. Rebek je menda itak sprevidel, da ni dobro iti za druge v žerjavico po kostanj.
š Poizkus umora in samo-umora. Vrtnarjeva hči Marija Wasner je v soboto zvečer v Gradcu ustrelila na cesti na mesarskega pomočnika R. Vuruška in nato na samo sebe Oba sta nevarno ranjena.
š Povodenj je v graški okolici. Vode so izstopile. Dve hiši sta v nevarnosti.
š Na Laškem je 28. febr. umrla gospa Antonija Drobnič zvesta, krščanska in narodna gospodinja.
š Slovito Potočinovo hišo in
posestvo v Loki pri Zidanem mostu kupil je Ivan Jakše, trgovec v Loki za 40 000 K.
Ljubljanske novice.
Izpred porotnega sodišča.
Oproščen.
Bogomir Obermann je bil hudodelstva nenravnosti oproščen, ker so se porotniki pridružili mnenju zdravnikov-zvedencev da je on storil dejanje v svoji duševni nezmožnosti. Sodišče ga je oprostilo.
Oko mu je izbil.
Bude Lončar iz Brinja, delavec pri zgradbi železnice v Boh. Beli, je bil dne 7. februarja t. 1. nekoliko pijan. Prišel je ©koli 2 ute popoldne pred Kobetovo barako iz katere je prišel popolnoma trezen Miha Žuber. Lončar mu je dal brez povoda tako zaušnico da je Žuber padel v sneg, na tleh ležečega je s pestjo po obrazu tolkel, in ga z nogo suval. Komaj se je Žuber pobral in stekel, dohitel ga je zopet Lončar in ga začel na enaki način pretepa vati, v dokler niso drugi delavci napravili miru. Žuber je vsled zadobljenih udarcev po glavi izgubil oko. Lončar se je zagovarjal, da ga je pokvarjenec prvi napadel in da je to storil v silobranu. Lončar je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. S to razpravo je bilo porotniško zasedanje zaključeno.
lj Pusta zažigali bodo po stari navadi jutri zopet po celi ljubljanski oko lici. Kdor ob 6. uri zvečer gre na Grad ali na hrib vrh Šiške ali na Dunajsko cesto blizu topničarske vojašnice, ima krasen prizor, kako se gibljejo plameni, kakor bi v zraku plesali in pri tem ne vidiš časih nikogar, slišiš pa vrišč in smeh na vse grlo. Tu in tam je cela vrsta plamen. Pred nekaj leti smo jih šteli nad 100 gorečih, starih — — metelj. Prikazen mine čez pol ure.
lj Smrtna kosa. V Gradcu je umrl vpokojeni stotnik Alojzij Kaligar, v Ljubljani je umrla gospa Jožefa L u -tschounig, podpolkovnikova soproga, v bolnišnici pa N e ž a K a 1 a n
lj Predpust. V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani po raznih restavracijah in gostilnah 49 plesnih veselic. Vseh plesov je bilo dosedaj letošnji predpust v Ljubljani 329.
lj Ukradena poštnohranil-nična knjižica. Pretečeni mesec dvig nil je neki italijanski delavec na tukajšnji poštni filijalki štev. 4, kakor tudi v Šiški, Vodmatu in Viču na neko hranilnično knjižico po 30 kron. Knjižica je bila ukradena v Sežani. Omenjeni, ki se je podpisal na ime Antonio Fiorazen, je okrog 30 let star, srednje postave, zdravega obraza in nosi mejhne črne brke.
lj Ubeglega 12!etnega Hugona Ko zlevčarja je orožništvo na cesti proti Lo gatcu prijelo in poslalo s spremstvom ne-zaj v Ljubljano.
lj Umrli so: Franja M a v c , gostija, 64 let, Fiorjanske ulice 11; Makso Burger, dtlavčev sin, 4 in pol mesece, Tr novske ulice 7; Avgust K 1 o p č i č , knji-goveški pomočnik, Zaloška cesta 6; Anton Zupančič, delavčev sin, 1 leto, Jenkove ulice 7.
lj Nemški urar R. W. na Dunajski cesti noče, da bi Slovenci pri njem ku povali, marveč jih odganja proč od šip svoje izložbe, njegova žena pa hoče, da bi z njim v Ljubljani nemški govorili. Kam plovemo?
lj Našel se je včeraj pred Flegarjevo hišo prstan. Dobi se pri najditelju Zaloška cesta 5.
lj Imenovan je za sodnega zdravnika pri deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Plečnik.
lj Slepar iz Ljubljane v Celju.
Te dni je prišel k neki vdovi v Celju, ki je imela oddati stanovanje, lepo oblečen gospod, ki si je ogledal stanovanje, da si ga najame. Crez nekaj časa je zopet prišel ter dejal, da je v denarni stiski, izposodil si je 20 K, potem pa je izginil in ni ga bilo več. Ogoljufani vdovi je pustil le svoj dežnik.
li Veselica lovskega društva „Krim" je zbrala preteklo soboto v prijaznih prostorih Zajčeve restavracije na Rimski cesti obilo občinstva iz vseh slojev. Takih veselic, kjer za hip potihne strankar-stvo, bi bilo želeti več. Odbor je preskrbel mnogo zabave — vsa čast mu — prostori so bili vsi v zelenju in ker je bila tudi postrežba izborna, je bila zabava splošna Pogrešali smo pa zelo glavnega prireditelja, občinskega svetnika g. Seuniga. Poslal je le svojega lovca, ki je moško s puško na rami stražil pri vratih. Zlobni jeziki so go- j vorili, da se je morda gospod Seunig tudi j to pot zbal medveda. Drugi so g. Seuniga ' odločno zagovarjali, češ, da njegova nena-; vzočnost nima nič opraviti z njegovim pogumom.
Priče se iščejo! Včeraj, v nedeljo, popoldne je šla neka dama skozi Zvezdo, imajoča v svojem spremstvu precej velikega psa fox terrier-ja bele bar,ve z rumenimi ušesi in šiljasto (stachel-haarig) dlako. Ta pes napadel je drugega psa Gospodar slednjega je obe živali raz-družil, pri tem pa mu je prišla na roko slina onega fox terrierja, in sicer na prst, kjer ima gospod neko majhno rano. Ker se je pa rana sedaj malo izpremenila je nujno potrebno, da se dožene, čegav je omenjeni fox terrier, ker ga mora mestni živi-nozdravnik preiskati. Vsakdo, kdor vč, čigar je sumljeni pes, se prosi, da to nemudoma naznani mestni polioiji.
Koroške novice.
k Prvih 5000 kron za »Narodno šolo" v St. Jakobu v nožu na Koroškem. Kdo jih je dal? Šentja-kobčani smo dali 2772 30 K, ostala Koroška je dala 2047 K Koroška vkup tedaj 4819 30 K. Amerika je dala 50 K, Štajerska 48 20 K, Kranjska 42 50 K Primorsko 20 K, Moravsko 10 K, Srbsko 10 K, Poslani nam oklic prosi zavedne Slovence nadaljnih darov. Kaj pripovedujejo navedene številke ? Skrivoma si marsikaj šepetajo na uho ; o nečem pa se razgovarjajo na glas: „Vidite, kako zelo potrebna je „Narodna šola" v St. Jakobu v Rožu. Dasi Sentjakobčani in Korošci sploh niso premožni, so vendar za •Narodno šolo" v treh mesecih žrtvovali že 4819 kron. Ali nitoočividen dokaz, daKorošci smatrajo novo šolo za prepotrebno ladjo-re-šilko, ki naj jih reši potopa v morju nasilnega ponemčeva-nja po javnih ljudskih šolah? !" Da, tako je, dragi rojaki ! Ce se Slovenci na Koroškem hočemo ohraniti, si moramo oskrbeti še več narodnih šol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo .Narodno šolo" v St. Jakobu v Rožu. — A kje so naše moči? Z vsemi svojimi žrtvami pač moremo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo — višje pa ne moremo. Moči naše so kljub najboljši volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale. Zato pa z zahvalo za dozdajne podpore združujemo novo prošnjo : bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapustite nas ! Vedimo in bodimo uverjeni, da s šentjakobsko »Narodno šolo" zidamo t r d -nj a v o ce1emu naro du slovenskemu. Kajti če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in — delavnost ! — (Prispevke prejema Matej Ražun, župnik, pošta St. Jakob v Rožu, Koroško.) — F r. K o -b e n t a r , župan ; F r M a j e r , nač. šol. sv., M Ražun, župnik.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj] 6. marca. V ogrski krizi je zopet odmor. Cesar bo še-le jutri nadaljeval z zasliševanji ogrskih politikov. Kriza bo gotovo trajala več tednov.
St. Peter, 6. marca. Sobotno poročilo »Narodovo" o dogodku v Knežaku je silno zavito in pretirano Proti liberalnemu izzivanju in surovemu nastopu so se ljudje uprli Več pismeno.
Domžale, 6 marca. Nadučitelj Pfei-fer je danes umrl Pogreb v sredo ob pol 4 popoldne.
Tokio, 6. marca! Ojama nadaljuje svoje gibanje, da daleč naokoli obide obe ruski krili. Njegova fronta tvori sedaj velik polukrog z bazo ob bahu. Ojama vedno bolj zožuje objemalno črto. Kuropatkin dela obupne napore, da zadrži japonsko prodiranje. Medtem ko odbija napade na svoja dva krila, prodira proti japonskemu centru.
Mukden, 6. marca. Japonske pred-straže stoje že devet kilometrov pred Mukdenomin njih granate udarjajo štiri klm. od cesarskih grobov. Ves dan se že rusko in japonsko topništvo obsipavata s šrapneli; od strelov se dvigajo oblaki dima.
London, 6. februarja. Iz glavnega stana generala Kurokija javljajo, da je Ku roki v soboto strahovito streljal na ruske utrdbe, o katerih ni upati da bi se vzdržale proti ognju iz japonskih velikanskih topov. Isti dopisnik poroča da so včeraj Japonci dosegli onostran Hunha znatno zmago. Premagali so dve ruski diviziji, ki ste nedavno došli iz Evrope in jima zadeli znatnih izgub. Japonske operacije napredujejo.
London, 6. marca. V Njučvanu menijo, da bo Mukden kmalu padel. Nogi je včeraj odrezal pot 4. ruskim stotnijam, ki so hotele v Mukden. Morale so v Tjenlin.
Tudi nekatere ruske čete, ki so bile pozvane nazaj, da branijo Mukden, so morale v Tjenlin.
Peterburg, 6. marca. Kuropatkin poroča od včeraj: Sinoči ob 11. uri in ponoči so Japonci napadli Putilov grič, a so bili vedno odbiti. Ponoči sta bila odbita tudi dva naskoka na prelaz Gutulin. Ranjena sta generala Gurko in Sašilov. Japonci so vzeli po hudem boju Sansanpu. Pozicije levega krila Japonci silovito na-skakujejo. Ob štirih zjutraj je bil odbit deseti napad.
Peterburg, 6. marca. Kuropatkin poroča včeraj: Proti našemu oddelku na Sahepu so Japonci pričeli prodirati, a so bili takoj odbiti, ne da bi nam napravili kaj škode. Na naših redutih so nakupičena mrtva trupla Japoncev.
Peterburg, 6. marca. Kuropatkin poroča: Japonci so vzeli Sunčjapu, a naprej se niso^pomaknili,
London, 6. marca. Kitajska poročila pravijo, da Rusi že zažigajo zaloge na muk-denskem kolodvoru, da jih ne dobe Japonci.
London, 6. marca. „Daily Mail" poroča 4. t. m. iz Honkona. Sto milj jugovzhodno od Honkona so videli dvoje japonskih brodovij. Prvo, močno 9 ladij, je plulo s polnim parom v zaprtih vrstah z zastrtimi svetilkami ; drugo je obstajalo iz 13 velikih vojnih ladij.
Kronstadt, 6. marca. Druga divizija tretjega brodovja, ki se oborožuje sedaj, se ojači še s sedmimi argentinskimi križarkami, ki so — kakor se zagotavlja od najzanesljivejše strani — res že kupljene.
Peterburg, 6 marca. Vsled tiskarske stavke nista izšla lista „Rus" in „Pe-terburgskija Vjedomosti".
London, 6. marca. Bolgarski knez se pripelje sem.
Razne stvari.
Velika kača. Neki iur. Gardner pripoveduje v svoji knjigi »Potovanje po Braziliji", kaj vse lahko požre kača, zvana „boa constrictor". Večkrat — pripoveduje pisatelj — smo našli kače, ki so bile dolge 40 čevljev. Največja pa, kar sem jih kedaj videl, se je nahajala tu; a živela ni več. Nekaj tednov pred našim dohodom v Sape niso mogli najti najljubšega konja senhora Lagoeira, akoravno se je pasel na paši, ne daleč od hiše, ter so natančno preiskali cslo faciendo. Kmalu potem je šel eden njegovih ,vaqueirov" skozi gozd in je videl velikansko kačo med vejami drevesa, ki so se nagibale v vodo. Bila je mrtva Zadnja povo denj jo je zajela. Bila je ravno v stanju spanja ter se ni mogla umakniti vodi. Dva konja sta jo privlekla na suho. Merila je 37 črevljev. Ko so jo odprli, našli so v njej nekoliko polomljeno okostje konja ter napol prebavljeno meso. Okostje glave je bilo nepoškodovano, iz česar so sklepali, da je požrla boa celo žival.
Predpust. Tako dolgega predpusta kakor je bil letošnji ne bo zopet tako kmalu V novejšem času so imela sledeča leta dolg predpust: Leta 1840 je bila pepelnična sreda 4. marca 1. 1843 1. marca, 1. 1848 8. marca, kakor letos, 1. 1851 5. marca, 1. 1854 prvega marca, 1 1859 9. marca, 1. 1862 četrtega marca, 1. 1865 1. marca, 1. 1867 šestega marca, 1. 1870 drugega marca, 1. 1876 drugega marca, 1. 1878 6 marca, 1. 1891. drugega marca, 1. 1886 10. marca, 1. 1889 6. marca, 1. 1897 3. marca. Pust izvira še iz starodavnih časov. Svoje korenine ima v poganski mitologiji. Že stari Kelti, praprebi-valci naših krajev, so slavili pusta.
Oporoka v sliki. Pri snaženju stare slike, ki jo je imela v svoji sobi neka gospa Horne, v prijetnem angleškem morskem kopališču, Margate, je padla iz slike stara, zrumenela listina. Bila je to oporoka nekega Jakoba Gisby-ja, narejena 1. 1795., dne 25. maja. Oporoka postavlja za dediča ubožno rodbino istega imena. Ker se takrat ni nihče oglasil za dedščino, jo je sprejela v svojo oskrbo država. Sedaj je dotično premoženje narastlo na že 2,320 000 K, ki vse pripadejo potomcem one ubožne rodbine Ti potomci žive še vedno kot ubožni ribiči na otoku Thanet. Jih bodo li ti milijoni osrečili ?
Prošnja na ruskega prestolonaslednika. Neki varšavski Žid bi bil moral plačati 600 rubljev, ker sta se njegova dva sinova odtegnila vojaški službi s tem, da sta pobegnila v tujino. Napravil je prošnjo na ruskega prestolonaslednika, naj mu odpusti kazen. Iz Peterburga pa je došel na prošnjo sledeči odgovor: »Bodoči prestolonaslednik v rani svoji mladosti še ne zna brati; zato prošnji ni mogoče ugoditi."
Novo zdravilo zoper influ-enco rabijo v zapadni Švici Prišli so po naključju do njega. Ko je začela lete 1890 prvič razsajati influenca, zbolelo je v Mad-retscbu v treh tovarnah zelo mnogo delavcev. V četrti tovarni, kjer se je delalo s ter-pentinom, pa niso imeli niti enega bolnika. Od tedaj so začeli tudi po hišah nastavljati terpentin, da je izhlapeval, in bolezen ni prišla v hišo. V ta namen se postavi krožnik z vodo pomešanega terpentina na peč. da polagoma izhlapeva ter ga ljudje na ta način vdihavajo Seveda se mora začeti rabiti to sredstvo še o pravem času, preden je kdo že bolan v hiši.
Mlekarstvo v Sibiriji. Tudi v oni deželi, o kateri mislimo, da je najbolj zapuščena na svetu, in o kateri smo prepričani, da vlada v njej večna zima in mraz, ie mlekarstvo bujno razvito. Vpeljali so ga Danci. Vlada je podpirala to stremljenje s tem, da je pi šiljala gospodarske učitelje v one kraje, kjer je bila najbolj razv.ta govedoreja in ti so snovali mlekarne. Sibirske mlekarne so največ lesene, vendar so znotraj jako lepe in snažne. Tam izdelujejo največ masla za izvažanje, ki se zavij v perga-mentni papir. Mali papirni zavojčki se de vajo nato v zabojčke, ki so 50 kg težki. Tako vloženo maslo se drži v ledenicah tudi po dva meseca. Maslo izvažajo s posebnimi vlaki, ki imajo vagone nalašč za to narejene. Takih vlakov vozi vsak teden pet. Stroški za prevoz iz Sibirije do morja znašajo 15 K za 100 kg. Leta 1900. je bilo izvoženega masla za 53 milijonov kron.
Cerkveni letopis.
Mednarodni evharistični shod.
Po papežu Piju X odobreni spored za mednarodni evharistični kongres določa, da bo shod trajal od 1. d® 6 junija t. 1. Otvorjen bo s pontifikalno papeževo mašo 1. junija t. 1. v cerkvi sv. Petra. Dne 4. junija bo slovesna procesija z Najsvetejšim v vatikanskem vrtu. Sv. oče bo nosil sam Najsvetejše, dne 6. junija bo pa slovesni srrejem vseh udeležencev. Tudi po vsem katoliškem svetu bodo praznovali tridnev-nice. Udeležniki kongresa bodo plačali 5 lir. Kdor se namerava udeležiti kongresa, naj to naznani berganskemu škofu. Naslov Rim, Corso Vittorio Emanuele 22.
Poslano.
Na Dunaju, dne 1. marca 1605. Znano je gotovo vsakemu kakšen hrup je zagnala »Oroladina" radi nekih 10 K ki jih je baje ,Danica" odjedla Ciril in Metodovi družbi Iz vsega se vidi prozoren namen »Danico" očrniti pred slovensko javnostjo, menda iz maščevanja, ker je Ranica" najbolj delala na to, da je moralo nar. rad. dijaštvo narodni kolek prepustiti družbi sv. C. in M. To priliko je hotela „Omladina" izrabiti, da bi pokazala, da je „Danica" egoistično društvo, ki mu je pro speh družbe sv. C. in M. deveta briga in da jo je torej v zadevi narodnega kolka vodil samo egoizem. Le s ttga stališča si moremo razlagati ta veliki hrup, ki pač ni v nikaki primeri z malo vsoto 10 K
Koliko je torej na tem resnice? Oi čistega dobička pri veselici v Š<0f,i Loki
?? ,nV*LU3ta 1904 je PriP»»lialiii odbor odločil 10 k za podporo »Danici* Vtem
odboru je bil tudi sedanji Dan i car, tedaj abi tu rijent Iv. Dolenec, ki pa je glasoval proti predlogu. Predlog je bil vseeno sprejet in predsednik odbora g kaplan Petrič je par dni pozneje poslal omenjeni znesek na »Pripravljalni odbor za desetlet mco „Danice" v Ljubljani". Ali po krivdi pošte je prišel denar v roke veleč. g. Tomo Zupana kot urednika .Zgodnje Danice", ki je denar spreiel. O vsem tem pa ni bilo odboru .Danice" nič zna nega, ker društvo deuarja ni prejelo in o aaru tudi sicer ni bilo obveščeno. Torej »Danica" denarja, ki ga ni prejela in o njem nič ni vedela, ni mogla niti obdržati niti odkloniti.
Ko je prišla »Omladina" z znano oboo zitvijo, je odbor prizadetega člana takoj Poklical na odgovor. Ta je povedal, da je vest »Umladine" v toliko neresnična, da je prejel samo 15 K, ne pa 25 K, ker ,e tu vštetih najbrže tudi onih 10 K, katere je priprav 'Mini odbor omenjene slavnosti odločil za »Uanico."
Isto nam je potrdil tudi popravek g retriča v 11. št. »Omladine". Ker »Danica« aenarja ni prejela, je njen odbor odpošiljala o tem obvestil, naj poizve, kam je prišel omenjeni denar, da se čast -Danice" pileča zadeva javno pojasni. Na ta način smo izvedeli, da je denar prejel g. prvo mestnik dr. sv. C. in M., ker ga „Dan.ca« mara sprejeti, s prošnjo, naj z ozirom na znane napade »Omladine« javno pojasni, t. Ji? °n P°m°toma prejel začetkom sep-Mnbra m. 1. ta denar, ki je pri njem ležal
d* meseca februarja t. leta, do zadnjega časa brez vednosti „Danice", in da ga Danica" sploh nikoli prejelani. G. prvomestnik je denar izročil družbi, prošnji, da bi javno vso zadevo pojasnil, pa še ni ustregel; zato si smatra podpisani odbor toliko bolj v svojo dolžnost, da sedaj ko je stvar definitivno dognana, tudi definitivno pojasni ter napravi konec zlobnim napadom društvenih neprijateljev.
Kar pa se tiče postopanja onega Dani-čarja, ki je sodeloval pri omenjeni slavnosti. nam pač ni treba izjavljati, da se nikakor ne more napravljati društvo odgovorno za eventualne pregreške posameznih članov. Edino, kar more storiti, je, da jih, če se kaj pregreše, pokliče na odgovor, kar se je tu tudi zgodilo, in v slučaju krivde v smislu društvenega poslovnika kaznuje.
Za odbor slov. kat. akad. društva „Danica":
Dražba posestva.
Fr. Uršič,
t. a. tajnik.
Schaubach,
t. i. predsednik.
Zahvala.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pre-srčno zahvalo: prvič g. dr. Ed.Šlajmerju za trud in sijajno izvišitev operacije, in na drugem mestu čč. ss. usmiljenkam v Le-onišču za izborno postrežbo in požrtvovalnost.	434
V Beiipeči, dne 4. marca 1905.
Andrej Krajec,
inpnik.
Dne 13. marca 1905 ob 10. uri dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Radoljld d/atba na Rečici pri Bledu se nahajajočega posestva umrlega Frana
Jeklerja, obstoječe iz novozgrajene hiše, v kateri se nahaja gostilna in prodajalna, vrta in zemljišča. Posestvo je cenjeno na 5294 kron.
Ugodna lega tega posestva v bližini bohinjske železnice zagotavlja živahen promet Kupci se uljudno vabijo k dražbi.
Hiša na prodaj
zaradi preselitve ped ugodnimi pogoji v Skofji Loki predmestje Karlovec št. 26. Natačno se izve pri lastniku Gašper Pokom.	429 3_j
430 2-1
433
Izjava.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnik za kakršnikoli dolg za mojega zeta Franc Vončina.
Idrija, 4. marca 1905.
Ivana Serjun.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam smrt moje ljube matere
Marije Zabukovec.
Umrli so v nedeljo pop. 5, previ-deni s sv. zakramenti.
Pogreb bode v torek ob 10. dopoldne.	428 Prosim Vas, spominjajte se v molitvi drage pokoj niče.
Jesenice, 5. sušca 1905.
Janez Zabukovec,
inpnik.
Otvoritveno naznanilo.
Usojamo si uljudno naznaniti, da smo danes še jedno
prodajalno
v Prešernovih ulicah št. 50 otvorili, v katerej bodemo imeli v zalogi posebno bogato izbiro hišne, kuhinjske in gospodinjske oprave in vabimo tudi ob jednem slavno občinstvo k prostemu ogledu popolnoma urejene uzorne kuhinje.
Svojo dosedanjo trgovino na Valvasorjevem trgu št. 6 bodemo neizpremenjeno nadaljevali in bilježimo z odličnim spoštovanjem
Ernest Hammersctimidt-a nasledniki Mladile, Wutscher & Ko.
V Ljubljani, dne 6. marca 1905.
425 S—1
uažno za zananjc zauaroualnc uradnice.
Večja ameriška zavarovalnica je sklenila dovoliti svojim sotrudnikom nove, doslej nenavadne pogoje. Po teh se zunanjim uradnikom daje prilika da si ne le zagotove svoje dohodke, marveč jih tudi pomnože, ne da bi jim bilo treba izvesti večje akvizitersko delo. Na anonimne ponudbe se ne ozira, zajamči pa vsakemu oferentu stroga tajnost.
Pisma pod „Lahko delo" na upravništvo tega lista.	«6 t
P. n.
V svoji nanovo restavrirani hiši na Marijinem trqu št 1 v Ljubljani sem otvorii
trgovino z barvami, firneži, laki, čopiči
in vsemi drugimi v to svrho spadajočimi potrebščinami.
Ker stoji moja hiša, v koji je trgovina, v središču mesta, in glede prometa na najugodnejšem prostoru v Ljubljani upam, da bo to mojim p. n. odjemalcem pri nakupovanju veliko bolj priročno.
Kakor v svoji stari trgovini, ki obstoji že od leta 1832 in bo m obstojala se nadalje, tako hočem tudi v novo otvorjeni trgovini ji prodajati le solidno blago in po dosedanjih cenah, ter sem uverjen !£f da mi ne ostanejo zvesti ne le vsi dosedanji p. n. odjemalci, marveč " da si pridobi moja nova trgovina še mnogo novih.
Z odličnim spoštovanjem
424 3—1
Adolf Hauptmann.
iiniiimnimnmtmHWiMi»n
Že skozi 19 let j
rj boleham na želodcu. Po |
"C/s^. poskušr\jah z različnimi |
zdravili sem začel leta §
18*6. rabiti Vašo	§
a
tinkturo f
5za želodec, |
ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	a
kujoče zdravilo, pa ne	|
le meni, ampak tudi	§
a raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	a
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	a
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—43	|
1	Friderik Repolusk,	1
— inpnik v Št. Vidu nad Valdetcom, p. Mittaling, a =	18. dee. 1903.	S
|	Resnici čast!	|
|	Vaše „2«leznaf0 Vino" se mi je pri	1
a	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, i
a	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav |
a	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	i
a	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
|	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	i
|	morem Vaše res izborno železnato vino iz	§
=	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	a
|	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
|	Anton Žnidaršič,	|
a btpnik pri Beli eerkvi, p. St. Jeme), Dolenjsko a B	1. marca 1004.	~
| Raročlla »sprejema proti povzetja In točno lzvr.;nje I
| odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana |
i lekarna ,Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni i S	založnik Njihove Svetosti papeža.	=
muMiinHuuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiinnitiiiiuii
lfeliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 21
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
št. t2•
Mesečno soba
z opravo ali brez nje se odda za mesec maj na Sv. Petra cesti št. 101.
392 3—3

llsok dan sveže
pustne krofe
Slaščičarno
Jak. Zalaznik
Stari trs 21. Mestni tri 6. S«. Petra cesta 21
33 21
Razglas.
<n i—I
Vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade se bo letos v Škofji Loki letni semenj namesto na dan sv. Jurija, vršil
na Veliki četrtek, dne 20. aprila.
To se objavi s pristavkom, da naj odslej semnarji, ki rabijo sejmske , stane (štante), s seboj pripeljejo strešno platno (plahto), ker so se dose- j danje tržne ute z lesenimi strehami odpravile.
Mestno županstvo v Škofii Loki,
dnč 4. marca 1905
Izprašan kurjač
se sprejme za parno kurjavo o deželni bolnici u Ljubljani.
Plača 1080 kron In prosto stanovanje. Prošnje in izpričevala je vložiti do dne 15. marca osebno pri upravi deželne bolnice
401 3 — 2
Naprodaj je
v Ribnici na Kranjskem, nasproti cerkvi enonadstropna
hiša
z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom In obSIrnlm iem lličem.
Pojasnila daje dr. Iv. Merhar, TRST, Via Montfort 8.	394 3-3
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25
V soboto 4. marca pričenši	400 104-3
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
ZI
»Kot. butaram" v Ljubljani
priporoča sledeče novosti:
Kraiik, Dr. Richard von, Jesu Leben und Werk. Vezano K 7-20. — To je velezanimiva knjiga posebne vrste, ki se razlikuje od drugih tozadevnih del. Učeni pisatelj — laik — popisuje Izveličarjevo življenje svojega stališča, kot zgodovinar in prav poseben izvedenec v zgodovini občne omike.
Pohle, Dr. Joseph, Die Sternenwelten und ihre Bewohner.
Zugleich als erste Einfiihrung in die moderne Astronomie. Vezano K 12'—. Landois, Dr. Hermann, Das Studium der Zoologie mit be-sonderer Riicksicht auf das Zeichnen der Tierformen. Ein Handbuch zur Vorbereitung auf die Lehrbefahigung fiir den naturgeschichtlichen Unterricht an hoheren Lehr-anstalten. K 18.—.
Schfipfung und Entwicklung:
I.	Gander, P. Martin O. S. B„ Die Erde. Ihre Entstehung und ihr Untergang. Vezano K 180.
II.	Isti, Der erste Organismus. Vezano K 180.
III.	Isti, Die Abstammungslehre. Vezano K 1-80. Zbirka se bo nadaljevala; namenjena ni špecijalistom,
temveč bo vsakemu olikancu dobro došla.
„RatoliSka bukvama" v Ljubljani.

Leopold Tratnik
pasar v LJubljani o o
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja.
Slavnemu občinstvu pa elek- A trična svetila in druge ko vinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih. podobe i. t. d.
• Priporoča se za oblla • 000 naročila! 000
20-7
Zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo in čebulo, kupuje po najvišji ceni
Jožef Leuz "93-2
v Ljubljani pri novem Fran Jožt fovem mostu.
Priporočamo
za telesno in posteljno perilo ki gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu Sarcu, specialna
trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta ft. 8.
42 12-9
Kuharica
dobi službo v župnišču z malo ekonomijo r»a deželi. Plača po dogovoru. — Naslov povč upravništvo „Slovencau. 418 3—s
Služba cerkveniket in orjanista
se nastopi lahko takoj ali saj prve dni aprila.
Dohodkov 600 K, prosto stanovanje in vrt. Kje, pove upravništvo ,,Slovenca". 403 3—3
416 3-2

Gorki
se imenuje najnovejši
ruski jopič za . . . gld. 12-— v obliki nar. jopiča
(spenzer) za ... . „ 6'— Gehrick - dežni plašči črne ali poljubne barve „ 7-—
Največja Izbera zadnjih novosti za spomladno dobo.
Senzacija!
Izvirno angleško blago iz posebno lepega desina z opart. prav elegantnim krojem za obleke in površnike.
Najnovejše mode angleško blago za pikd, svileni in baržunasti telovniki brez konkurence.
Naročila po mer; za gospode in gospe se izvršujejo iz najfinejšega francoskega in angleškega blaga po čudovito nizkih cenah.
Bernatovič, Ljubljana.
Angleiko skladišče oblek.
V&mmmimmmMmmi^—mčSr
Umr Nakup la prodaja M vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
»iuEB C U B"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
jpV Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh fipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo	18 150—25
bdajatelj in odgovorni urednik Or. i«*«gij Zitslk.
Tisk ,K.atoliaKe usKarne" v Ljubljani