¥9. Stroilfta.
f LMlIiil, i sn*. 1. mm NN.
XL1X. leto.
.Slovenski Narod" vdja ¥ Ljubljani
na dom dostavljen: :c'o I eto naprej   •  •  •  •   k 24-—
četrt leta ia mesec
6'— 2*—
v opravnišrvu prejeman:
celo leto naprej  • 9 • • K 22»—
Pol leta      . ..... |K-
četrt leta . • • • . . 5*50 na mesec   m      . # #-#   . t-90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo: KnaHova ulica ši. 5 (v pritličju levo,;- te laf on at. 34.
Izhafa vaak dan avefter Izvzemal nedelje im pravnike.
Inserati veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inscrcijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je admžnistra'.ivne stvari.
Posamezna številka velja IG vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon št 89.
.Slovenski Narod- trelfa pO posti!
za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo-:
celo leto skupaj naprej    .   K 25*— I celo Teto naprej   •  - . L K 3>—
atruša :   ; :: : «51 ■ Amerlto in vse deMe-
na mesec   „       •    • •   •   230 * celo leto naprej  « . • « X<35.—
Vprašanjem glede fnserr.fov se naj priloži za odgovor dopisnica aH jznamka« Vprav&žstvo (spodaj, dvorišče levo), Snallova ulica št 5, telefon SL85<
Jute bitko pil Uerdunu.
nemSke Čete so ugrabile pri svojih nevzdržnih navalih skoro 17.000 francozov. 87 topov, 86 strojnih fušk in nepregleden vojni materijal.
Berolin, 29. februarja. (Kor. ur.) WciBov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 29. februarja.
Zapadno bojišče.
Si!nejše delovanje artiljerije Je traja?o na mnogih krajih.
Zapadno Mase smo zajurišali malo oklopno utrdbo tik severo-zapadno vasi Dcuaumont. Obnovlje-ne sovražne napadalne poskuse v tem okolišu smo zadušili že v razvoju.
v Woevri so prekoračile naše čete Dieppe, Aabancourt, Plancee. Očistile so razsežno gozdovje vzhodno VatronviHe in Haudiomonia ter so osvojile v hrabrem navalu Mau-heulles ter Champion.
Do včeraj je bilo javljenih nera-njenih v jetnikov: 228 častnikov in 16.575 mož, ter ugrabljenih 7S topov, med njimi mnogo težkih najnovejšega sistema, S6 strojnih pušk in nepregleden materral.
Pri logarski hiši Thionville, severo - vzhodno od BadonvHlier, smo napadi! eksponiran del francoske po-z'cije ter ga osvejiif. V naših rokah je ostalo večje število vjetnikov.
Vrhovno armarino vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
27. februarja popoldne. Severno od Verduna so naše čete še nadalje ponoči ojačevale svoje pozicije. Nobene izpremembe na fronti izhodno od Mase, kjer je začelo močno snežiti. Nobenega poročila o novih poskusih, napasti Cote de Ta-lon in Cote Poivre. Koncem včerajšnjega dneva je naš artiljerijski ogenj In ogenj strojnih pu£k zlomil močan nemški napad. Drug, nič manj silen poskusen napad v okolici pristave Mardaumont, je imel ravno tako ma-
lo uspeha. V Woevru so se naše prednje straže na povelje umaknile, pri čemer jih sovražnik ni niti najmanj oviral. Zapadno od Mase nobenega podvzetja s strani infanteri-»e. V Vogezih je poskusil sovražnik po artiljerijski pripravi, ko se je napravih: noč, močan napad na fronti dveh kilometrov južno od Ceilesa v dclini Plaire. Napad se je popolnoma izjalovil. Danes zjutraj je dosegla akcija naših baterij proti sovražnemu skladišču živil v Stoss\veilerju, severno od Mtinsrra, dober učinek.
27. februarja zvečer. Med Soissonsom in Reimsom uničevalen ogenj na sovražne naprave nasproti Venizelu in vzhodno od Trovona. Severno od Verduna poročajo, da je sovražnik nasproti silnim bojem prejšnjih dni nekoliko popustil, razen med vrhom Douaumont in visoko planoto, severno od vasi Vaux, kjer smo odbili silen napad na pozicijo. Vzhodno in zapadno od pozicije pri Douaumontu. kjer je pobočje pokrito z mrtvimi Nemci, objemajo naše čete tesno dele sovražnika, ki se je mogel tam vstaliti in se le s težavo drži. Glasom zadnjih poročil, C6:e de Talou niti mi, niti sovražnik ne more držati vsled ognja baterij z obeh strani, zato je nobeden ni zasedel. V V/oevru se je sovražnik spoprijel z našimi prednjimi stražami v smeri Blanzie - Moranville, kjer so se ponesrečili njegovi poskusi, razviti svojo fronto proti koti 255.
V Vogezih boj z ročnimi granatami ob Hartmannswei!erkopfu. V okolici Senonesa smo obstreljevali in razpršili neki sovražni oddelek.
28. f e b r ua r j a popoldne.
V Belgiji so obstreljevale naše baterije nemške naprave nasproti Steen-straatu. V Champagni se je p( reči-lo sovražniku v okolici farme \ava-rin, severno o^ Souaina z ne: Jnim napadom vdreti v nekaj delov naših prednjih črt in nekega porm nega jarka. Severno od Verduna tr i silno obstreljevanje. Na Cote I »ivre niso poskusih nobenega noveli napada. Včeraj zvečer so poskusili Nemci zonet večkrat, iztrgati nam
vas Douaumont. Njih napor se je zbil na odporu naših čet, katerih tudi najljutejši napadi niso omajali. Pri fortu Douaumontu, ki je ozko obkoljen, je položaj neizpremenien. Severno od vasi Vaux (južno cd Har-daumonta) je bil boj najsilnejši. V Woevru je sovražnik včeraj zvečer in tekom noči živahnejše deloval. Železniško postajo Eix sta oba nasprotnika z napadom in protinapadom izmenoma vzela; ostala je v naših roke h. Vsi napadi na višino 255. jugo - vzhodno od Eixa, nas niso mogli prepoditi od tam. Bolj proti ju^u izvrštm nemški napad proti Manheullesu se je popolnoma ponesrečil. Naša artiljerija je energično odgovarjala na sovražno obstrelie vanje na celi fronti. V Vogezih smo obstreljevali več sovražnih nočeva lišč v okolici Ban - de - Santa.
2^. februarja zvečer. V Argonih so obstreljevale naše težke in poljske baterije dovodne ceste sovražnika, zlasti v bližini gozda pri Cheppvju. Zjutraj smo zažgali pri vrhu 285 mino in zasedli vdrtino. Severno od Verduna je bilo delovanje obojestranskih artiljerij še vedno zelo živahno razen v odseku zapadno cd Mase, odkoder poročajo, da sovražno obstreljevanje pojema. Nemci so poskusili čez dan več delnih napadov, ki smo jih s svojim ognjem in s protinapadi odbili. Zlasti zapadno od forta Douaumonta so se borile naše čete mož proti možu. Sovražnika smo prepodili iz majhne redute. v katero je bil vdrl. V \Voe-vru sta se popolnoma izjalovila dva napada na Fresnes. V Lotaringiji ft bila naša artiljerija zelo delavna v odsekih Rcillon, Domevre in Baden-\vciler.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
A februar j a. Preteklo noč smo zavrnili slaboten napad na naše iarke severo - vzhodno od kanala iz Yprcsa v Comines. Pri Tiulluchu, Ypresa in Armcntieresu je danes delovala na obeh straneh artiljerija.
BITKA   PRI VERDUNU.
P>itka pri Verdunu se razvija še nadilie ugodno za Nemce. Na severni fronti so nemške čete obdržale črto Bras - Douaumont kljub številnim protinapadom v gostih masah in kljub Mlnim artiljerijskim pripravam. Nemci so izboljšali   svoje pozicije
poleg tega z zavzetjem male oklopne utrdbe severo - zapadno od vasi Douaumont, ki je pri zadnjih bejih zelo ovirala prosto gibanje. Proti vzhodni fronti Verduna so Nemci napredovali približno 7 do 8 kilometrov ter pošliejo sedaj lahko v boj več težke artiljerije.
Na dru^l strani pa so Francozi prisiljeni, pošiljati v Verdun velik del onih svojih rezerv, ki so bile določene za pomladansko ofenzivo na drugih mestih.
Nikakor se pa ne more že danes reči. da stoji bitka pri Verdunu direktno ali indirektno v zvezi z nameravanimi odločitvami.
Francosko poročilo govori o popuščanju borbe, kar pa oomeni samo pavzo v tei veliki bitki. Od nedelje sem se Francozi silno trudijo, da bi zopet zavzeli forte severno* od Douaumonta. Učinek težke nemške artiljerije je velikansk. Fort Vaux je močno poškodovan od nemškega ognja Na levem bregu Mase so postavili Francozi več oklopnih vlakov, da otežkočiio operacije Nemcev proti Masi.
Kljub temu, da močno sneži, strelja nemška artiljerija neprestano na višine pri Douaumontu. Do Cote de Froide je besnela glavna bitka. Tja so Nemci koncentrirali svoj ogenj. Kakor se da sklepati iz dima, gori zapadno od Douaumonta. Sovražna artiljerija na obstreljuje oči-vidno samo sprednio bojno črto ter ne more opraviti ničesar proti artiljeriji, ki stoji bolj zadaj. Tudi v Verdunu samem baie gori. Onostran Mase. v smeri na utrdbe pri Vache-rovillu, besni tudi boj.
»Matin« poroča, da je moralo vse civilno prebivalstvo Verdun zapustiti in da sedaj v Verdunu ni nobene civilne osebe. Prve nemške granate so padle v mesto v ponede-Jiek. Od takrat obstreljevanje ni prenehalo.
*>Tem ns<« omenja med nemškimi bhžinskimi bojnimi sredstvi zlasti strašni učinek pijonirskih metal ognja.
»Kolnische Zeitung« poroča iz Ženeve, da je od nedelje sem zaprta vsa francoska meja za vsak promet.
»Dailv Mali« poroča, da Francozi zadnje 'ini niso mirovali. Mnogo vlakov s četami in municijo prihaja dan in noč v Verdun. Francosko ar-
madno vodstvo si je na jasnem, da bo zmaga na oni strani, ki bo najbolj uspešno uporabljala artiljerijo. Dosedaj so smatrali septembrsko ofenzivo za največji dogodek vojne. Sedanja bitka pa je prekosila vse račune francoskih generalov in število granat prekaša vsako cenitev. Francozi pa imajo dosti municije.
Neki nemški vojaški strokovnjak pravi, da v bitki pri Verdunu ne gre za pravo trdnjavsko bitko, marveč za splošno velikansko borbo. Bojev se udeležujejo vse trdnjavske čete in veliki deli mobilne armade. Cele armade torej izvršujejo tu protinapade. 2e dolgo se jc slišalo, da pošiljajo Francozi z juga in jugovzhoda proti severu vse nadomestne in rezervne čete in jc računati s tem, da bodo pošiljali v boj vedno nove čete, tako dolgo, da bodo izčrpani zadnji viri Francozov.
Francozi se boje. la se bo napad na Verdun v kratkem razširil tudi v smeri iz Metza in St. Mihiela, tako da bo prišel Verdun s treh strani v ogenj.
»Journal de Geneve« poroča iz francoskega glavnega stana, da so baje poslali Nemci v boj za Verdun 8 armadnih zborov.
Briand o položaju pri Verdunu.
»Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve: Obdan od šefov parlamenta-ričnih strank, je obnovil Briand v Bourbonski palači zagotovilo o neomejeni ravnodušnosti francoskega armadnega vodstva. Neupravičena ie skrb. da bi se dali merodajni faktorji presenetiti od dogodkov. Napram poslancu Verduna je nato izjavil, da se bo verdunskim beguncem v Parizu in drugod pomagalo v najizdatnejši meri.
Vtisk bitke pri Verdunu.
Angleški tednik »Nation« piše: Pri velikem navalu, ki ga izvršujejo Nemci sedaj na zapadni fronti od Ypresa do Verduna. je francoska fronta že na več točkah vpognjena. Nemci so prehiteli entento, ki je hotela od Nemcev zasedene pokrajine zasesti. Dokler ne moremo pregledati vseh strategičnih načrtov nemškega napada, moramo biti previdni v svoji sodbi. Napad na Verdun je največji dramatični dogodek. Če že priznavamo mirovne pogoje Asqui-tha, Sazonova in Brianda, če ne dvo-
LISTEK.
Zločin s OFCivalu.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.) xviii.
Naietaval je rahel dež, a Sauvre-sy ga ni zapazil in je šel čez polja, ne da bi vedel, kod hodi. Kmetje so ga začudeno gledali, ker jim ni odzdravlja! nego le brez prestanka na ?Ias ponavljal: »Ni mogoče, ni mogoče«. Vsak čas je vzel pismo iz žepa in je novic prečital. Končno je sedel na kamen ob cesti in začel razmišljati, kdaj da je Berta utegnila pisati to nesrečno pismo. Uganil je, da najbrž tisti večer, ko je bit svoji ženi povedal, da se pelje drugi dan v Melun.
Sauvresvju se je zdelo, da se je podrla vsa stavba njegove življenjske sreče in da nima na svetu ničesar več iskati. Ce bi se zdaj ustrelil, bi ves svet verjel, da se mu je na lovu zgodila nesreča. A kaj bi potem storila Berta in grof Tremorel? Pred ljudmi bi jokala, skrivaj pa bi se veselila, saj je bil Sauvresv napravil oporoko, s katero ie yse svoje imetje zapustil BertL
1 »Ne!'< ic končno odločil. »Zdaj ne! Najprej se moram maščevati in šele potem si končam življenje. A maščevanje mora biti strašno!«
Sauvresv je zbral svoje moči in ic navidezno ravnodušen vrnil domov. Da bi mu ne bilo treba sesti za eno mizo z Berto in z grofom, je kratko izjavil, da ne bo nič jedel, in se zaprl v svojo sobo.
»Moj mož mora imeti danes nekaj posebnega na srcu,« je Berta rekla grofu. »Oči so se mu svetile tako čudno . . . Gotovo kaj sluti. Odkar sva poročena, se je danes prvič zgodilo, da me, prišcdši domov, ni objel.«
Zvečer je Sauvresy poslal slugo po zdravnika, češ, da je bolan. Berta in Tremorel sta mu skrbno stregla, a samo zaradi ljudi, kajti v svojih srcih sta oba želela, da bi Sauvresy nikoli več ne ozdravel.
Šele deveti dan se je bolezen obrnila na bolje in Sauvresy se Je spomnil pisma, ki ga je bil vzel Pe-lagiji in ga pustil v svoji pisalni sobi.
»Lahko grem sam po pismo,« si rekel Sauvresy. »2ena misli, da spim: še predno pride v mojo sobo, sem lahko pismo že vzel. Ce me slučajno vidi, bom pa delal, kakor da zopet fantaziram.«
Sauvresy se je splazil iz sobe. Ker ie £ul neki *i«n na .stopnicah, se
ie stisnil v kot in stopil na dvorišče. Pogledal je r.a hišo in je videl, da je razsvetljeno samo okno Tremorelo-ve sobe. Ravno tedaj je v ono sobo stopila Berta. Sauvresv je videl, ka ko sta se Berta in grof nekaj časa živahno pomenkovala. Zdelo se mu je. da Berta nekaj zahteva, grof pa brani ugoditi njeni prošnji. a končno se je Tremorel vdal in Berta se ga ie oklenila in ga vroče poljubljala.
Zdaj je Sauresv vedel, kar je doslej le slutil in ni hotel prav verjeti. Vrnil se je v svojo sobo. ?ele zdaj je zapazi! da je bil skoro bos šel na dvorišče; brezpetnikov se je držalo še nekaj snega. Spravil se je naglo v posteljo, in ko je prišla v njegovo sobo Berta, se je delal, kakor da spi.
Berta je sedla h kaminu in čakala, če se Sauvresv prebudi. Tudi grof Tremorel jc prišel čez nekaj časa v sobo. Bil je vidno razburjen. Videč, da Sauvresy spi, jo je naglo šepetale vprašal:
»Ali ste bili kaj na dvorišču?«
»Ne!«
»A posli so šli vendar že davno spat.«
»Mislim, da so šli. Zakaj pa vprašujete?«
»Ker je bil pred nekaj časa nekdo na vrtu. V snegu se še vidijo sledovi nog in v veži so tudi vidni mokri sledovi.«
Berta je šla z grofom iz sobe in
se je na svoje oči prepričala, da so v veži mokri sledovi.
»Morda so ti sbdovi še od prej
tu?«
»Ne! Poglejte! Tu je še nekaj snega. Ti mokri sledovi gredo samo do snalnice vašega moža.«
Berta in grof sta se prestrašena spogledala in nista ničesar več govorila.
Sauvresy je bil slišal njiju pogovor, a delal se jc še dalje tako, kakor da spi. Ponoči se mu je bolezen zopet obrnila na slabše. Naslednje jutro došli zdravnik je zmajeval z glavo in ni hote! nič določnega povedati, pač pa je brzojavil domov v Pariz, da mora več dni ostati pri Sauvresvju.
Zdravnik se je z največjo vnemo zavzemal za bolnika, toda Sauvresvju ni postalo nič bolje. Vsak dan je zapazil zdravnik na njem nove znake, ki si jih ni znal raztolmačiti in ki so mu delali vedno večje skrbi.
A končno se je Sauvresv vendar le nekoliko popravil. Zdravnik mu je čez dober teden dovolil, da sme vsak dan za nekaj ur zapustiti posteljo, potem mu je tudi dovolil, da sme sprejemati obiske in hoditi nekoliko po vrtu. Toda slab je bil Sauvresv še vedno tako, da bi ga brla lahko podrla vsaka sapica.
Sauvresy je mnogo razmišljal o svoji bolezni in se sam sebi čudil, ka- I
ko je mogoče, da jo je prestal. Zavedal se je dobro, da je smrt že neštetokrat stala kraj njegove postelje, a da jo je pregnal le s svojo čudovito eneržijo. Ostal je pri življenju, ker na noben način še ni hotel umreti, ker mu je dala želja po maščevanju silo, da je premagal vse slabosti.
Osveta! Ta mu je bila v mislih. A kako naj se maščuje grofu in svoji ženi? Hotel se je maščevati, kar mogoče strašno, ker se mu je zdelo, da za uničevalca njegove življenske sreče ni nobena kazen zadosti velika in zadosti kruta.
Osvetoželjnost je dajala Sauvresvju moč, da je premagoval samega sebe. Z nobeno kretnjo in z nobeno besedo ni izdal, da ve, kako razmerje ima njegova žena z grofom Tremorelom. Napram grofu je bii nadvse prijazen in z ženo jako nežen. Presedel je vsak večer v njiju družbi več ur za mizo, se ž njima kratkočasil in jima pripovedoval zabavne anekdote.
»Tvoj mož je popolnoma zdrav, četudi izgleda še nekoliko slabo,« je rekel nekega večera grof Tremorel, ko je bil Sauvresy odšel k počitku.
Berta je takoj uganila pravi zmisel Tremorelovih besed.
»Ti menda še vedno misliš na gospodična Lavtencijoi Courtois?^
Stran 2.
.c4-UVfcNSKJ nakuu\ dne l. marca 1916.
49. štev.
Nasprotstva Proti AsquHhovlm mirovnim pogojem.
»Kolnische Zeitung« poroča: »Economist« govori o znani mirovni formuuli Asquitha ter pravi: Dvomljivo je, ali more kdo vzeti to formulo dobesedno. Belgija in Srbija se po vojni ne moreta več dvigniti v svoji prejšnji obliki, niti ne moreta svojega stališča izboljšati, ker nobeden mrtvega ne more prebuditi, niti ne mir. Kaj pomeni nadalje primerna varnost Francoske? Ali so mišljeni med malimi narodi Evrope tudi narodi v evropski Rusiji? Zdi se, da se kabinet ne more zediniti na nič boljšega, kakor na to staro formulo. Zato je pričakovati, da bodo nevtralne države dale povod za mirovna pogajanja.
Anglija ponuja mir?
»Lokalanzeiger« piše: Z raznih strani nam prihajajo vesti, — ne vemo v kareri zvezi in s katerim namenom, — da je prišla zopet enkrat Anglija z mirovnimi ponudbami ali celo, da so angleški posredovalci že na potu. Z merodajne strani zavračajo te vesti kot popolnoma neutemeljene.
potrpežljivo. Izražali so mu sožalje iz vseh delov Italije, posebno ga tolaži sožalna brzojavka vojvode d* Aosta.
»Kolnische Zeitung« pa poroča, da je bil ranjen D' Annunzio na poletu nad Lj u b 1 j a n o in sicer ga je zadel strel v glavo; krogla je š'a skozi nos v levo oko, ki je skoro gotovo izgubljeno.
Italijanski oficirski saniran t je,  ki so odrekli prisego.
V Mod eni so zaprisegli pred par dnevi 2500 novih rezervnih oficirjev. Kakor poročajo iz Turina, se je pripetil pri tej zaprisegi pomemben incident: štirje aspirantje so odrekli prisego. Takoj so bili aretirani in izročeni vojnemu sodišču.
Italija še ve-^no odlaša svojo udeležbo na pariškem vojnem svetu.
Italijanski listi poročajo, da je še vedno vprašanje, ali poidejo italijanski državniki v Pariz, da se udeleže vojnega'sveta. ^Stempa« pravi, da treba peprej rešiti šele celo vrsto važnih vprašanj, gl^-fe katerih se ni bilo mogoče zedinit'. ko ie bil Briand v Rimu, predno se Italija odloči, da se udeleži pariškega vojnega sveta. — Italijanski intervencijonistični listi pravijo, da je neobhodno potrebna napoved vojne Nemčiji, predno gresta Sonnino in Cadorna v Pariz, da se udeležita vojnega sveta. Ta zadeva mora biti dotlej rešena. »Secolo« pravi, da brez te napoved; je posvetovanje v Parizu nepotrebno. Ministrski svet razpravlja o stvari.
Italijanski ministrski svet. Ministrski predsednik S landra je skHcal zaporedoma mini^tr ki svet na posvetovanje o dogodkih Albaniji in pri Verdunu kakor tudi o boljši razdelitvi italijanskih hranilnih sil v zmislu izvajanja mornarišk ga ministra in v svrho razpravljanja o gospodarskih in upravnih zadevah. Gospodarska vprašanja so zopet jako vznemirljiva, ker so prevozninski tarifi v Ne\v-Castlu in Cardiffu sedaj še večji kakor so bili pred začetkom
pogajanj italijanskega posebnega odposlanca v Londonu. In vrhu tega tudi ni mogoče dobiti na razpolago potrebnih ladij za prevoz.
Italijanski ministrski svet zboruje skoro v permanenci. Splošni po-litiški in vojaški položaj je tak, da zahteva neprestano razmotrivanje dogodkov in sklepanje za bodočnost. Sonnino je imel tudi z Esadpašo daljši pogovor, o čegar rezultatu je poročal v ministrskem svetu. Mornariški minister je poročal o pregledovanju jadranske obali in o ukrepih v obrambo nekaterih vbrežnih mest.
Izjave Salandre.
»Corriere della sera« pravi, da poda ministrski predsednik Salandra tudi politične izjave ter razloži, na katere parlamentarne sile se namerava nasloniti. On bo zahteval od njih votum zaupanja.
Italijanska vlada pod ostro kritiko.
Reformni socijalist poslanec Raimondo napada v »Messagero« italijansko vlado, geš, da mora imeti posebne vzroke, da ne napove Nemčiji vojne, parlament pa mora vedeti, kaki so ti dvoumni odnošaji Italije in Nemčije, da ne bodo ovira v političnem in vojaškem vodstvu vojne. Notranje organizacije Italija nima, vsled česar se je bati najhujšega. Birokracija se je izkazala popolnoma nezmožno napram zahtevam vojnega časa. Država daje družinam vojakov samo neznatne podpore, ki pa se že znižujejo vsled draginje. Ministrstvo ne sme ostati gluho napram takim pritožbam.
Vojna stranka in vlada.
»Secolo« poroča, da je skrajno vojni naklonjeno krilo sklenilo, da se odreče vsaki politični debati v parlamentu, da se olajša položaj vlade.
Želje italijanskih republikancev.
Kongres republikanskih deželnih strank v Rimu pod predsedstvom poslanca Colajannija je dovršil svoj jako obsežni dnevni red. Cenzurirali so skoro vse vladarje, posebno ostro vladarje Romunije, Grške in Bolgarije, obzir pa so imeli do italijanskega kralja, ker je bil v maju pokoren volji republikancev in s pogojem, da kralj in Cadorna bosta obvarovala Italijo pred invazijo, osvojila Trident in Trst ter v družbi Francije in Anglije, odstranita glavno zlo sveta, Nemčijo.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Corriere della Sera« poroča, da je uprava italijanskih državnih železnic sporočila švicarskim železniškim upravam da ima italijanska carinska oblast nalogo, zapleniti vsako izvozno blago, prihajajoče iz Nemčije, tudi ako je bilo oddano na železnico v Švici.
Občinski svet v Milanu je sklenil, da ako se bodo ponavljali zračni napadi, se bodo dajali alarmni signali z raketami na več delih mesta, kadar konča nevarnost, bodo zvonovi zvonili dalie časa.
Španski poslanik Piana je dospel v Sassari, da si cgleda taborišče avstro-ogrskih vojnih v jetnikov.
Dogodki na Balkan
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik načeJnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROĆILO.
Berolin, 29. februarja. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 29. februarja.
Balkansko bojišče, Položaj je neizpreraenjen. Vrhovno armadno vodstvo. *
IZJAVE PRINCA MIRKA IN ČRNOGORSKE VLADE. Dunaj, 29. februarja. (Kor. ur.) Princ Mirko, serdar I. Vukotič ter v Crno gori ostali ministri in sicer ju-stjčni minister Radulovič, notranji minister Popovič in vojni minister Vješovič so podali danes naslednjo izjavo:
Dne 29. decembra, ko sta padla Kuk in Krstac, smo se obrnili s kraljevim odobrenjem na poveljstvo c. in kr. čet, da se sovražnosti obustavilo. Odgovor je prispel 30. decembra proti jutru, ko je bil kralj že odpotoval v Kruševac, kamor so se po prejemu odgovora podali tudi ministri. Po daljšem posvetovanju je zaprosila kraljevska vlada v sporazumu s kraljem c. in kr. vlado s telegramom z dne 31. decembra za mir. Istočasno se je obrnil kralj z brzojavno prošnjo na cesarja Franca Jožefa, da bi nam bili kon-
cedirani ugodnejši mirovni pogoji. Dne 2. januarja smo dobili odgovor, da se bodo mirovna pogajanja pričela, čim oddamo orožje in izročimo srbske, na našem ozemlju se nahajajoče čete. Sledila so posvetovanja. Pogoji so bili težki, da zelo težki, pa tudi položaj je postajal vedno težav-nejši. Avstro-ogrske čete so silile naglo naprej. Resno se nismo mogli nikjer več upirati. Živil sploh ni bilo, municije le prav malo. Končno smo prvi pogoj sprejeli, glede drugega pa smo izjavili, da se na črnogorskem ozemlju ne nahajajo nobene srbske čete.
Delegati, določeni za pogajanja glede izvršitve oddaje orožja, so odpotovali dne 3. januarja v Cetinje ter se vrnili drugi dan nazaj, češ, da so sovražnosti sicer ustavljene, da pa se pogajanja o postopanju pri oddaji orožja ne morejo pričeti, dokler ne prispe odgovor z Dunaja. Vsled tega poročila smo se nadejali, da pride do pogajanj in do sporazuma, zato smo ministrskega predsednika Mi-juškoviča. ki se je dan poprej podal z diplornatičnim zborom v Skader, takoj poklicali nazaj. Dne 5. januarja pa smo prejeli od poveljstva c. in kr. čet dopis, v katerem so se nahajali predpisi za postopanje pri oddaji orožja, ne da bi bili pripuščeni ugovori z naše strani. Avstro-ogrske čete so neprestano prodirale, zlasti v smeri proti Skadru in Bojani. Resno se je bilo bati, da bo zveza Skader-Medua pretrgana. Predsednik Miju-škovič se je vrnil še isti večer v Skader. Drugi dan smo sestavili noto ter jo poslali c. in kr. vladi. V noti smo popisali potek pogajanj ter poudarjali, da je predpisani način postopanja pri oddaji orožja neizvedljiv in
mimo, da ima ententa moč, Izsiliti one pogoje, moramo svojo strast Še nekaj časa brzdati. Če smo pa mnenja, da ententa teji namenov ne more s silo doseči, moramo siliti na to, da se vojna s svojimi grozotami ta-Koj ustavi. Toda niti o tem ne moremo odločati mi.
Francoska zanikanja.
»Vossische Zeitung« poroča iz Rotterdama: Francoski glavni stan zanika, da bi bil fort Douaumont zavzet od nemških čet. Fort baje tudi nima pripisane mu važnosti. Nadalje zanika glavni stan, da bi bilo 10.000 Francozov vjetih. Število vjetih je samo pol tako veliko.
Belfort.
Obmejne kraje Suacre Lepulx fn Courtelevant v okolici trdnjave Belfort je francosko civilno prebivalstvo zapustilo. Civilno prebivalstvo v Belfortu zapušča trdnjavo z vso naglico.
Boji v Zgornji Alzacljl.
Poročevalec »Kolnische Zeitg.« poroča o hudih bojih v Zgornji Alza-ciji, ki prihajajo od dne do dne sil-nejši, zlasti v dolini pri Metzeralu in v okolici Altkircha.
ŽIVAHEN  ARTILJERIJSKI BOJ NA  SOŠKI FRONTI.
Dunaj, 29. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Včeraj popoldne   je   bil ogenj italijanskih topov preti delom goriškega mostišča in proti Doberdobski risoki planoti zopet živahnejši.
Namestnik   načemika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
»Centralni državi poraženi v bodoči vojn!.«
Italijanski radikalni poslanec Frane!etto je imel v Benetkah govor, v katerem je priznal, da bosta centralni državi poraženi morda kedaj v kaki bodoči vojni, v sedanji, kakor vse kaže, pa ne. Italija pa tudi sedaj ni mogla drugače ravnati, kakor je ravnala v lanskem maju. Fradeletto je bil takrat eden glavnih vojnih huj-skačev. Ko je Fradeletto nehal govoriti, se je oglasil iz lože proti občinstvu poslanec Musatti ter izjavil, da on in soeijalistična stranka niso zadovoljni z govornikom, marveč proglašajo vojno Italije za sramotno vojno. — No, kak krik je bil. kako da je Avstrija trhla in kako lahek bo boj z njo. Sedaj pa so obupali že najhujši italijanski vojni hujskači in se tolažijo z bodočnostjo, da sedaj centralnih držav ni mogoče premagati, morda bosta premagani kedaj v bodočnosti? Kedaj? Odgovarjamo: nikdar! V vojni zgodovini Italije ni zmag, dobrota sosedov in interesentov jo je ustvarila. Zmag ni, nastopiti pa utegnejo katastrofalni porazi, ki ponižajo Italijo, da se ne bo upala nikdar več dvigniti svoj meč proti nam.
D* Anmmz'jevo Junaštvo. Italijanski listi morajo poročati, da junaka d' Annunzia ni zadel morda kak sovražen strel ter mu poškodoval oko, marveč se je ranil sam v oko po nerodnosti, ko je stopal iz aeroplana. Hvalijo ga pa vendar, da leži nepremično in prenaša bolečine
»Ljuba Berta, saj si mi vendar sama svetovala ...«
»Jaz sem ti svetovala, da počakaj in zate je bilo Ie dobro, da si počakal. Poznam žensko, s katero boš dobil ne en milijon dote, ampak tri milijone.«
»Kdo je ta ženska?«
Berta se je nagnila h grofu in mu šepetaje rekla na uho:
»Jaz sem edina dedinja Sauvre-svjeva in postanem že lahko jutri vdova.«
Celo iako hladnokrvnega in ravnodušnega grofa Tremorela so pretresle te besede.
»Sauvresvju se vendar dosti bolje godi in nič ni dvomiti, da bo popolnoma okreval.«
Berta mu je nekaj rrenotkov srepo gledala v oči, potem pa s strašno mirnostjo dihnila:
»AH veš to zanesljivo?«
Tremorel se ni upal vprašati, kaj naj pomenijo te besede in sploh ni ljubil razjasnilnih pogovorov, ker se |e bal, pogledati vsaki stvari naravnost v obraz. Sicer pa je le laskalo njegovemu samoljubju, da se je Berta upala sama storiti, kar se ji je zdelo potrebno, da si izvojuje njega.
Naslednji dan je Sauvresvju po zavžitju zdravila zopet postalo tako slabo, da so ga morali spraviti v posteljo, Zdravjiik    »Javil, da so ac
I pokazali znaki popolnoma nove bolezni. Sauvresv je napenjal vse sile, da bi premagal svoje bolečine, dal je pa poklicati notarja in svojega odvetnika in se z njima večkrat kar po ves dan posvetoval. Poklical je pa k sebi tudi razne druge znance in je tudi z njimi imel dolge in skrivnostne pogovore. Berta si ni mogla raz tolmači ti, kaj se godi in jezilo jo je še posebno, da ni dobila nikakega pojasnila od ljudi, ki jih je Sauvresv klical k sebi.
Vzlic veliki pazljivosti in skrbnosti zdravnikov in vzlic najvestnej-ši postrežbi pa je Sauvresy vendar čedalje bolj hiral. Najbolj je to skrbelo grofa Tremorela, ki se je neprestano vpraševal, kake posledice bi Sauvresvjeva smrt imela zanj. Če postane Berta vdova, ga več ne izpusti — tega se }e Tremorel dobro zavedal.
Nekega popoldne, ko se Je mudil pri Sauvresvju oče Plantat, je Berta poklicala Tremorela v svojo sobo in mu je rekla:
»Svetuj mi, kaj naj storim v slučaju, če je moj mož te dni preme-nil svojo oporoko.«
»Kaj naj ti svetujem!« Je zavzdihnil grof Tremorel očividno preplašen.
»Omenila sem ti že večkrat, da je moj mož kmalu potem* ko se je z
I menoj poročil, napravil oporoko. Ta določa, da sem jaz edina dedinja vsega njegovega premoženja. Zdaj pa me je strah, da je to oporoko razveljavil in napravil drugo.«
»Strah ima velike oči. Ti se gotovo motiš.«
»Ne motim se! Le pomisli, da kliče moj mož že ves teden same pravnike k sebi. To mora nekaj pomeniti. S preprostim podpisom me lahko pripravi ob vse!«
»Tega ne bo storil. Saj ti vendar pri vsaki priliki pokaže, kako te ima rad.«
»To ni nikak dokaz! Meni je treba jamstva, da moj mož ne premeni svoje oporoke. Njegovih treh milijonov ne rabim zase, marveč zate. Imeti pa jih hočem in dobiti jih moram. A kako naj izvem, če Je oporoko prenaredil ali če je ostala stara ▼ veljavi?«
Tremorel se je v vsem silno jezi!, da razpolaga Berta ž njim tako, kakor da ima neomejeno oblast nad njim in ne da bi ga sploh vprašala, če se strinja z njenimi namenu
»Potrpeti je treba in počakati,« je odgovoril namenoma popolnoma brezbrižno.
»Počakati — da bo mrtev?«
»Ne govori vendar tako!«
»Zakaj ne? Samo osem dni bo I Se živel To ti lahko jamčim.«
Berta je vzela iz žepa malo steklenico modre barve in jo pokazala grofu.
»Strup?« je vzkliknil grof Tremorel ves prestrašen.
»Da, izvrstno učinkujoč strup.«
»In ti, nesramnica, ti daješ ta strup svojemu možu!«
»Dajem mu ga,« je trdo odgovorila Berta in izzivajoče pogledala Tremorela v oči.
»Tega ne smeš več storiti,« se je razburil Tremorel. »Jaz sem sicer človek, ki se. ne ustraši hitro kakega dejanja, a kar ti počenjaš, to presega vse meje.«
»Ne boš mi branil,« je odločno odgovorila Berta. »Pomisli le eno: Ti si moj ljubimec in jaz to lahko dokažem. Kako pa hočeš ti dokazati, da nisi moj sokrivec?«
Tremorelu je Mo hipoma jasno, kakega pomena je ta strašna grožnja.
»Zdaj pa pojdi in povej vsemu svetu, kar sem ti rekla,« je dejala Berta. »Razkrij resnico! A naj se zgodi karkoli, midva sva v sreči m v nesreči nerazdružna.«
Hektor se je kakor onemogel vrgel na sofo. Zdelo se mu Je, da hna roke in noge zvezane in da se teh vezi ne more rešiti.
(Dalje prihodnji«.)
poniževalen. (Da bi se bilo nameravalo Črnogorce ponižati, o tem ni govora. Predpisi so bili izdani le s stališča vojaške potrebe. — Op. kor. urada.) Istočasno smo zahtevali, da naj se v zmislu dogovora sestanejo delegati k pogajanjem.
Isti dan, proti 4. popoldne, je odpotoval kralj brez vednosti v 1 a d e v Skader in od tam čez Me-duo v Italijo. Radi tega niso bile izvršene formalnosti, ki jih predpisuje § 16. državne ustave.
Tak odhod kralja je konsterniral armado in narod. Nastala je splošna zmešnjava in nevarnost notranjih nemirov. Radi tega smo mi trije ministri svoje funkcije obdržali ter pogajanja nadaljevali do uspešnega zaključka. Orožje ostane last države, armada in narod se smeta vrniti domov in brezdvomno je bila dežela rešena končnega pogina.
Kralj Nikita obsojen.
Iz Sofije poročajo: »Ruskoje Slovo« javlja baje iz avtentičnega vira: Anglija in Rusija ste sklenili, da črne gore ni več smatrati za zaveznico četverozveze in da kralj Nikita ni o f i c i j e I en gost francoske republike.
Italijanski poveljnik v Albaniji.
»Secolo« poroča, da ima poveljnik v Valoni, general Bertozzi, popolnoma neomejeno poveljstvo nad bojnimi silami v Albaniji in da tudi ni podrejen najvišjemu generalnemu štabu. Bertozzi ima 61 let ter je začetkom vojne poveljeval na tirolski ironti.
Sonnino o Valoni.
V rimskem ministrskem svetu je izjavil Sonnino, da so štirje, v Drač poslani polki, svojo nalogo popolnoma rešili in so odločili zmago v svoj prilog, ker so prizadjali sovražniku večje izgube, nego so jih imeli oni. Da se izprazni Drač, je bila že zdavnaj sklenjena stvar. Drač da so hoteli imeti zaseden samo mimogrede. Ali bodo Avstrijci nadaljevali svoj pohod v Valono, se ne ve, vsekakor oa Valone ni mogoče vzeti in jo bodo branili Italijani z vsemi sredstvi. Na-sprotin araščajoči agitaciji za napoved vojne Nemčiji, pokaže vlada, da treba s to napovedjo še počakati.
Iz bolgarskega sobranja. Sofija, 29. februarja. V sobranju je pričela danes adresna debata. Voditelj demokratične stranke Malinov je zahteval, da naj vlada opoziciji bolj zaupa ter ji predvsem pojasni zavezniške pogodbe in iz njih izvirajoče zavezniške dolžnosti in pravice. Malinov je grajal, da je prestolni govor omenjal le bombardiranje Dede-agača, ne pa tudi obstreljevanja Varne, ki je takisto škandalozno. Vlada naj postopa tako, da bodo ostali Bolgariji po vojni vsi zavojevani kraji. Za Mali novom je govoril voditelj so-cijalistov Sakazov, ki je zahteval tako politiko, da bo mogla Bolgarija pozneje zopet živeti v miru in prijateljstvu z balkanskimi narodi. Zlasti je svaril pred aspiracijami na Do-brudžo.
Francoski interview s kraljem Konstantinom.
Atenski dopisnik pariškega »Tempsa« se je razgovarjal s kra^ Ijem Konstantinom ter pravi, da grški kralj zelo občuduje francosko armado in francoske generale. »Dva sem spoznal osebno, Paua in Castel-naua, oba občudujem. Sprejel sem tudi Kitchenerja in komaj sva govorila 10 minut, že sem ga smatral za svojega prijatelja. V izvrševanju svoje suverenosti ne poznam drugega načela, kakor obrambo grških interesov. Vem ceniti, da do ure še nI nastalo nikako tako pomembno dejstvo, da bi moglo spremeniti dosedanje zadržanje Grške.« Končno je kralj poudarjal: »Nikdar nisem pre- i nehal smatrati Bolgare za dedne so« vražnike moje države.«
Reuter ve" povedati, da je kralj Konstantin vprašal generala Sarrai-la, ali bi si mogel ogledati solunske utrdbe. — Italijanski listi pa poročajo narobe, da je general Sarrail vabil kralja Konstantina, naj pride v Solun.
Položaj v Romuniji.
V Bukarešto je dospel poslanec nemškega centruma Erzberger, ki potuje že več tednov po Balkanu. V Bukarešti je konferiral z raznimi romunskimi politiki.
»Balkanska pošta« javlja iz Bukarešte: Bratianu je znova poudaril, da Romunija sedaj nikakor ne namerava intervenirati. Pozneje se bo pridružila oni stranki, ki ji bo nudila več koristi.
»Minerva« poroča: Ruska vlada odločno odklanja kompenzacije Romuniji v Besarabiji.
Take Jonescu napoveduje v svoji »Roumanie«, da bo spomladi morala Romunija izvršiti dolžnosti, ki jih ima napram sebi sami. Od severa nam ogrožajo Madžari, od juga Bolgari, ki tvorijo veliko državo %
.SLOVENSKI NAROD*, dne i. marca i9!6
Stran 3.
več kakor  10 milijon! prebrvalcev.
Spomladi se bodo odigrali veliki dogodki tudi za Romunijo.
{Vojna z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 29. februarja. (Kor. ur.) |[ radno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ničesar novega.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. tlofer, fml.
INEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 29. februarja. (Kor. ur.) ttolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 29. fe-
ruarja.
Vzhodno bojišče. Položaj ie neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE,
Med dumo in vlado je prišlo do elikega konflikta, — vzroka »Novva Vforma« ne pove, — tako da misli lada baje dumo razpustiti.
Baje je ruska vlada pozvala voj-rc begunce, ki so se naselili v notranjosti   Rusije,   da se priglase k ;lčenju.
»Rječ,« priobčuje ukaz namestni-V Kavkaziji, velikega kneza Ni-;olaja   Nikolajeviča,   da se morajo osebe, ki izrabljajo sedanje raz-p ere. da obogate,   postaviti pred jno sodišče;   zlasti gre za osebe, so v državni ali posebno vplivni In in katerim se dokaže,   da so e podkupljene ali da so obogatele Jprotipostavno in za one vodilne in r govorne osebe,   ki vedo za tako Jp ;etje   svojih   podloznikov,   a ne tore pravočasno potrebnih korakov roti korupciji.
Gospodarska politika Rusije po vojni.
Iz Črnovic   poročajo: Agrarci ) - zapadnih ruskih gubernij so kenili na svojem zadnjem zborovanju, pripraviti za čas po vojni prometne zveze iz Črnega morja z angleškimi pristanišči, da žito na potu ko Amsterdama ne bo prišlo več lemškim   konsumentom   v dobro, Imarveč da dobita Anglija in Francoska vso južnorusko žetev. Za to, da va Rusija samo od entente svoje dustrijske potrebščine, naj ententa mlje od Rusije žito. Samo na ta način je mogoče doseči uspešno protiutež proti nameravanemu gospodarskemu bloku centralnih držav.
Boji na morju.
Potopljeni parniki.
Angleški parnik »Southford« je
bil potopljen, — najbrže >Southport" ^ 3588 tonami. Parnik »Knippla (493 : n), iz Trelleborga v Goteborg s koriem na krovu, je zadel ob mino in se potopil. Ruski parnik »Pe-nga« 1647 ton potopljen, 15 oseb rešenih.
Od 119 pasažirjev »Majo!e» se ;e rešilo 64. Vsega skupaj je bilo od 411 oseb rešenih 260.
Nizozemski poštni parnik »Meck-snburg« je zadel ob mino in se po-il. Angleško - nizozemska poštna -i je vsled tega za nekaj časa prekinjena.
ation«    ceni    vrednost od Moewe* vzetih ali potopljenih ladij I1'., milijona funtov šterlingov. t pravi, da je ta slučaj dokaz, da lokado in obvladanjem morja ni vse v redu.
Turška vojna.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
26. februarja.   Končni re-tat operacij pri Erzerumu, ki smo izvedli z razmeroma majhnimi tebami, pomeni velik uspeh za nas. kjeli smo 235 turških častnikov in vojakov ter vplenili 9 zastav 523 topov. Razen tega smo dobili krzerumu, trdnjavi prve vrste, v e velike zaloge orožja in municf-ter zalog vseh vrst, kakor so po-:hne za velike koncentracije čet, trena i. dr.   Zasledovanje ostankov /ene in demoralizirane turške ze se brez odlaganja nadaljuje, ktdeset vrst zapadno od Erzeruma, ob cesti v Trapeznnt, smo vrgli so-fne zadnje straže nazaj ter za-lli vas Aškala (45 kilometrov se-cro - zapadno od Erzeruma).
Bitka pri Trapezuntu.
Iz Bukarešte poročajo: Čete erala Belutuova se bore 25 kilometrov zapadno od Erzeruma v nieri na Trar»ezunt s turško arma-lo. Rusi si zelo prizadevajo, priti do obali Črnega morja. Rusko črnomor-«^o vojno  brodovlt  Je neprestano
delavno. Turki pričakujejo na črti Trapezunt - Ersinghan Djarbeka se
razvijajoče boje z vsem zaupanjem.
Amerika in Nemčija.
^Frankfurter Zeitg.« poroča iz New Yorka, da se pogajanja z ameriško vlado nadaljujejo. Ameriška vlada hoče baje pripustiti za trgovske ladje samo majhne topove, ki morajo biti tako postavljeni, da jih je nemogoče rabiti za napad.
Nemški veleposlanik grof Berns-torff je baje pooblaščen, izjaviti vladi Zedinjenih držav, da smatra Nemčija svoje izjave glede »Lusitanije« in »Arabiea« za obvezne, toda samo glede na mirne trgovske ladje, ne pa glede na oborožene parnike. Tudi je Bernstorff sporočil vladi, da Nemčija ne vidi nobenega povoda, da bi iz-premenila svoja naročila glede potopitve oboroženih parnikov brez svarila. Zastopnik Avstro - Ogrske je podal podobno izjavo.
»AMERIKA   NA   ROBU VOJNE.«
Iz \\ ashingtona poročajo: Voditelji demokratične stranke so izrazili
v zadnji seji reprezentantske zbornice svoje pomisleke proti resoluciji, da naj se Amerikancem svetuje, da oboroženih trgovskih ladij ne uporabljajo.
Odposlanstvo zastopnikov zvezne države Missduri je prišlo k senatorju Stoneju ter zahtevalo, da se potujoči Amerikanci posvare. Poslanec Decker je pozneje izjavil: ■ R e k e 1 s e m S t o n e j u, d a s e m za takojšnje sprejetje take resolucije. Bojim se, da stojimo na robu vojne. Izogniti se je hočemo, če le mogoče. Noben demokrat ni bolj za to, da se predsednik podpre, jaz pa sem mnenja, da se mora storiti ta korak (svarilo) brez ozira na njegovo n a-z i r a n j e.
Vest o prihodu odposlanstva je vzbudila v zbornici razburjenje. Splošno se poslanci razgovarjajo o položaju. Sestal se je tudi odsek za zunanje zadeve. Predsednik tega odseka Flood je nato sporočil Wilsonu, da se odsek še ni odločil glede reso-luciie in da njenega sprejetja tudi še ni sklenil priporočati ter da je mnenja, da se to tudi ne bo zgodilo.
Bazne politične ve<ti.
= Afera dveh švicarskih polkovnikov. Vsled nekega incidenta se je
pričela obravnava proti švicarskima polkovnikoma Egliju in Watten\vylu pred vojaškim sodiščem v Curihu še le v ponedeljek. Egli ie obtožen, da je dajal nemškemu in avstrijskemu vojaškemu atašeju tajna poročila informacijskega oddelka švicarskega generalnega štaba. \Vattenwyl ga je v tem podpiral. Oba sta nadalje obtožena, da sta sporočala avstrijskemu in nemškemu vojaškemu atašeju vsebino uradnih dopisov med inozemskimi vladami in njihovimi zastopniki v Švici. Obravnava jc javna, toda dostop imajo le švicarski državljani, ki se izkažejo s posebnimi legitimacijami. Sodišče je obd io od močnega vojaškega kord a. Egli ie priznal* da ie nemškemu ta-šeju marsikaj povedal, na drugi strani pa tudi mnogo od niega izve let Pri informacijski službi velja nadelo do ut des. Z atašeji četverozvezc ni občeval, ker ti ne vedo nič. Polkovnik Watten\vvl je priznal, da ni dovoljeno dajati informacijsko gradivo tujim atašejem, v ostaHeni pa se po njegovem mnenju ni sporočilo atašejem ničesar posebno važnega. Glavna obteževalna priča, dešifrer dr. Langie-Montreu ie izpovedal, da se mu je zdelo sumljivo, da mu je polkovnik Egli naročil, naj dešifrira pet ruskih prestreženih tajnih brzojavk, ki se prav nič niso nanašale na £vi-co. Vsled tega jc vložil ovadbo, ker ie bil prepričan, da kršifp oba polkovnika nevtralnost. Oba obtoženca sta bila zločina proti nevtralnosti države oproščena ter izročena vojaški oblasti, da ju disciplinarno kaznuje.
= Zaplenjene nemške ladje na Portugalskem. Lvonski listi poročajo iz Lizbone, da so Portugalci rekvirirali pri Kapverdiskih otokih ob zapadni obali Afrike zasidranih osem nemških ladij. Posadke je nadomestilo moštvo portugalske štacijske ladje.
Hrvatski sabor.
V svoji seji 29. februarja je razpravljal sabor o materijamem položaju hrvatskih srednješolskih profesorjev. V imenu saborskega peticij-skega odseka je predlagal poslanec Ribar (koalicija), da naj se izroči spomenica, ki so jo vložili profesorji vladi z rminiai priporočilom, da ure-
di prejemke profesorjev tako, da ti ne bodo na slabšem kakor njihovi tovariši v Avstriji ali v Bosni. Žalostni položaj profesorjev je povzročil znatno nazadovanje dijakov filozofije na univerzi, kar je v narodnem cziru opasno. Poslanec profesor S u r m i n (koalicija) predlaga rezolucijo, ki poživlja vlado, da naj v najkrajšem času predloži zakonsko osnovo o preureditvi plač za srednješolske profesorje. Šurminov predlog podpirajo poslanci Kufrin (Starčevi-čanec). Roje (koalicija) in Jalžabetič (kmečka stranka). Poslanec profesor Pazman (frankovec) pravi, da bodo profesorji tem boljši vzgojitelji, čimboljše bodo plačani. Toda posvariti se jih mora, da vzgajajo mladino v bodoče bolj patrijotično ter jo navdušujejo za vse, kar je hrvatsko. TVUadina naj postane zgadj hrvatska, ne pa slavosrbska ali jugoslovanska. Poslanec P o p o v i ć (koalicija) se toplo zavzema za profesorje ter svari pred šovinistično vzgojo. Šovinizem madžarske šole je Madžarom mnogo škodoval in mnogi spoznavajo, da je metoda, ki se ozira le na Ogrsko, ki falzifirira zgodovino in ne vidi na svetu nikogar razen Madžarov, napačna. Sekcijski načelnik dr. Tropsch izjavlja v imenu vlade, da bo v najbližnjem čau pomaknjenih večje število profesorjev v višje plačilne razrede. — Zbornica je konečno sprejela predlog profesorja Šurmina ter ie razpravljala na koncu seje o raznih interpelacijah. — Poslanec K e m p f (Star-čevičanec) je zahteval, da se naj pošlje 16- do lSletne mladeniče, ki so bili poklicani kot vojaški delavci, domov, ker ne prenesejo težkega dela v težavnih alpskih krajih. Sekcijski šef Fodroczv je izjavil: vlada se bo zavzela za to, da bodo ti mladeniči zamenjani.
Pustite bombe prt mini. V 2upi pri Dubrovniku so našli otroci bombo. Igrali so se ž njo tako dolgo, da je eksplodirala. Drobci so enega fanta ubili, dva pa težko ranili.
Na Reki so s 1. marcem za osebo zmanjšali racijo kruha od 1 kilograma na pol kilograma. Mestnemu tržnemu uradu je zglasiti vse do šest let stare otroke, ker se zna zgoditi, da bo zmanjkalo mleka in bodo v tem slučaju dobivali mleko le otroci in bolniki.
Dnevne vesti.
Mi iz priiMtt imi
Tržaški namestnik pri primorskih beguncih v Wagni kraj Lipnice
na Štajerskem. Včeraj je obiskal tržaški namestnik baron Fries - Skenc v spremstvu štajerskega namestnika grofa Clarvja taborišče beguncev v \Vagni kraj Lipnice. Tam je nastanjenih 20.000 primorskih beguncev. Uradno se poroča, da jc bil namestnik jako zadovoljen z velikopotezno napravo taborišča in preskrbo beguncev.
V ruskem vjetništvu se nahajajo poleg uradnih seznamov izgub: Anton Gusutinčič, korporal, rojen leta 1899, Trst, kraj ni naveden; Lazar Jerman, iz Kopra, rojen 1. 1893. v Čistopolju, gubemija Kasan; Vinko Križanac, iz Zminja, evakuacijska bolnišnica v Kursku. rojen 1. 1886.; Ivan Renčelj, iz Sežane, rojen leta 1891., korporal. kraj ni naveden; Ivan Stemberger, z Voloskega. bolnišnica v Moskvi; .Anton Koren, iz Boljuna, rojen leta 1885., v Čistopolju, gubemija Kasan.
Goriška ljudska posojilnica opozarja na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca dopoldne ob 10. v Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
Prememba na predstojniškent mestu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Na mesto dvornega svetnika Roberta Pattava je stopil dvorni svetnik dr. pl. K a m m-1 e r, svoj čas predstojnik poslaniške-ga poštnega urada v Carigradu.
Himen. Poročil se je tržaški mestni učitelj, sedaj v vojni službi v Kruševcu. gospod Andrej Č o k, z gospodično Zoro Draščekovo z Opčin. Na£e čestitke!
Cene živil v Trstu in Pulju. Kilogram koruzne moke stane v Pulju 44 vinarjev, v Trstu 76 vin.; kilogram kave 4 K 20 vin., v Trstu 4 K 40 vin.; olje stane v Trstu 7 K 60 v, v Pulju čisto olivno olje 3 K 60 vin.
Umrl je v Pulju gospod Viktor L o n č a r i č, kadet trgovske mornarice, enoletni prostovoljec na vojni ladji »Adria«. Star je bil 22 let. Doma je iz Selc v hrvatskem Primorju.
V Malem Lošinju v Istri so imeli od začetka vojne na tamkajšnji pošti vsled intervencije vojaških oblasti uradna vojna poročila pisana v hrvatskem jeziku. Sedaj je pri občevanje uradnih poročil v hrvatskem jeziku nehalo. Okraj lošinjski šteje okoli 20.000 prebivalcev, med temi kakih 4000 Italijanov. Hrvatje nimajo ne uradnih poročil, na lapisa, ne pečata v svojem jeziku. Obračajo se na poštno ravnateljstvo, da ukrene potrebno. — Sole družbe sv. Cirila fn Metoda v Malem Lošinju so priredile zabavo v korist fonda za vdove in sirote padlih vojakov. Izbrani program Je bil izveden v vseh točkah izborno. Prisostvovali $o prireditvi zastopniki vojaške in politične oblasti.
— Odlikovanja. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila rezervni poročnik Adolf Sipek ter infanterist Josip Hafner, oba 17. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: korporal Leopold Bole, enoletni prostovoljec korporal Ivan Cink ter poddesetniki Ivan C e n e-r i č, Franc Marangon in Jakob S p e t i č. vsi 97. pešpolka; infanterist Franc J u g o v a r 17. pešpolka; četovodja Josip F r a n d o 1 i č, kor-porala Adolf Zupanec in Alojzij T a b e r n i k, poddesetnik Iv. S t a-n e t, pijonirji Karel Mlinaric, Tvan M i š k u I n i k, Martin Rito-n j a, Franc Prelaz, Anton T e k a-v e c in Jakob Krope, vsi 3. pionirskega bataljona. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stražmoj-ster Anton Priveršek, četovodja Ivan B r a d a š j a, dragonci Karel B r e č k o, Ivan D e b e v e c. Valentin E i n s p i e 1 e r, Jakob Godec, Anton H r o v a t. Andrej Jernej, Franc Av s e c, Franc Pire, Andrej Piki, Karel P o h a r, Josip R a -b e 1 j, Anton Rezek, Franc Repa t e c, Josip R o ž a j, Ivan Sreli o t, Fran T e r Č i č in Andrej Zbo-g a r, vsi 5. dragonskega polka; če-tovodji Franc D u g o 1 i n in Nikolaj Pavlic, korporali Ivan L i t e r a, Jakob Š t e g e 1 j in Ivan J e 1 č i č, poddesetniki Peter L a n g e r, Ivan M a t i č i č. Josip B o ž a c, Ivan Č e-d a d a in Franc G e d e š a, infante-risti Josip Petelin, Ivan V i v o -d a, Jaroslav S e f e r, Jernej M o z e-t i č. Avgust F e r j a n č i č, Luka D e I a k, Ivan K r a j e v i č, Josip Č a k o t i č, Josip V i d o z in Andrej I p a v e c, vsi 97. pešpolka; lovec 8. lovskega bataljona Aleksander Jeze r n i k.
— Odlikovanje. Zlat zaslužni križec s krono na hrabrostnem traku je dobil c. kr. asist. zdravnik v r. gosp. dr. M. V. B r e z o v n i k iz Vojnika pri Celju, sedaj na severnem bojišču.
— Svarilo. Z ubegom vojnih vjetnikov je velika nevarnost, škoda za lastno armado v zvezi. Kdor vojnim vjetnikom, zavedajoč se te škode, pri begu pomaga, izvrši hudodelstvo proti vojni moči države po § 327. voj. kaz. zak. To hudodelstvo spada pod naglosodno postopanje in se v tem postopanju kaznuje s smrtjo na vislicah. Vsled tega se vsakdo, zapretivši zakonite posledice, svari, vojne vjetnike, kakor tudi, ker se vojni vjetniki in vohuni večinoma poslužujejo civilne obleke, ljudi, ki ne bivajo stalno v kraju, tujce neopravičeno ali vsaj ne da bi se naznanili vojaški ali krajevni oblasti, jemati pod streho, jim da-iati hrano, ali takim osebam s tem, da se jim pokaže pot. da se jih pre-obleče ali na drug način pri nadaljevanju pota podpirati.
— Praporščak Milan Mravlje. Kakor čujem od prijatelja mojega brata Milana Mravlje z Rombona, ni isti padel, kakor so poročali listi, marveč je najbrž ranjen prišel v italijansko vjetništvo. Z napetostjo pričakujem pojasnil. — T. Mravlje.
— Kdo kaj ve? Ignacij Fale-t i č, k. u. k. Landst. - Arbeiter - Abt. 51/1, išče svojo ženo Marijo Fale-t i č z družino iz Livških Ravni št. 99 pri Kobaridu, Primorsko. — Kdor kaj ve", naj mi sporoči. Pozdravljam vse čitatelje »Slovenskega Naroda«. — Ignacij F a 1 e t i č.
— Veledušen dar. Gospod re-stavrater, ki ne mara, da bi se ga imenovalo, je garnizijskemu zdravstvenemu vodji, višjemu štabnemu zdravniku dr. G e d u 1 d i g e r j u, vročil izredno velik dar 10.000 sval-čic, z določilom, da naj jih 5000 prejme okrepčevalnica v Nabrežini, 5000 Da naj se jih razdeli med ranjene aH bolne, moštvu pripadajoče vojake v ljubljanskih bolnišnicah. Vzgledno darežljivemu dobrotniku bodi s tem lavno izrečena najprisrčnejša zahvala.
—- Ponovna dragfnjska podpora deželnhn uradnikom hi uslužbencem.
Deželni odbor Je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se ima s 1. marcem izplačati: 1. vsem deželnim uradnikom in uslužbencem zopetna draginjska podpora v istem obsegu m v isti izmeri, kakor decem-
JLfenJ£& toda s prhtavtoro. <tonOh-
če ne sme dobiti manj, nego bi izna-* šala četrtletna kvota draginjske podpore državnega uslužbenca na istem plačilnem mestu. Deželni uslužbenci, ki prejemajo redno mesečno plačo nad 500 kron, in oni, ki niso navezani zgolj na deželno plačo (zdravniki, državni umirovljenci v začasni deželni službi) so od draginjske pod^ pore slej ko prej izključeni. 2. Deželni užitninski uslužbenci (v kolikor ne spadajo v kategorijo deželnih uradnikov) in deželni cestarji dobe draginjsko podporo v isti izmeri, kakor zadnjič. 3. Ljudsko- in meščansko-šolskemu učiteljstvu se izplača draginjska podpora v istem obsegu, kakor novembra 1. 1. — Odločitev v izjemnih slučajih (ako kak učitelj vstopi v dejansko službo sto-prav po I. marcu) se prepušča deželnemu glavarju. 4. Deželni b a n k i se naroča, da izplača svojim uslužbencem draginjsko podporo po istih načelih, kakor je priznana deželnim uslužbencem.
— Cene zdroba in prekajenega mesa v mestni vojni prodajalni. Mestna aprovizacija prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici pšenični zdrob po 92 v koruzni zdrob po 84 v in prekajeno meso po 5 K za kilogram. Za vsako osebo se dobi pot kilograma pšeničnega in en četrt kilograma koruznega zdroba, prekajenega mesa pa poljubno množino.
— Oddaja moke. Ljubljanski mestni trgovci dobe moko jutri 2. t. m. Peki in mokarji v petek 3. t. m. Okoliški trgovci pa v soboto 4. t. m., vselej ob 8. zjutraj v mestni posvetovalnici na magistratu nakazano.
— Poroka. Danes se je poročil v frančiškanski cerkvi okrajni sodnik gospod dr. Robert Ogoreutz z gospodično Marijo P i c c o 1 i, hčerko lekarnarja in liferanta cesarskega in papeškega dvora gosp. Gabrijela Piccoli. Čestitamo!
— Društvo »Pravnik« v Ljubljani ima svojo redno glavno skupščino dne 15. marca z dnevnim redom po pravilih. Začetek ob 8. zvečer v lokalu »pri Roži« 1. nadstropje. — Odbor.
— Umrl je v Ljubljani Anton Čuk, rojen v Pristavem na Goriškem v Brdih leta J890. vsled bolezni, ki si jo je naropal dne 20. januarja 1915 na ruskem bojišču. Njegov brat Avguštin Čuk služi kot četovodja pri vojakih.
— Nov zemljevid zapadnega bojišča je izdala znana dunajska tvrd-ka Frevtag & Berndt. Zemljevid je jako natančen, pri tem pa zelo pregleden. Označena je na njem tudi bojna črta. kakrišna je bila, predno so se začeli veliki boji za Verdun. Ta novi zemljevid, ki ga je dobiti v »Narodni knjigarni«. Je 80X100 cm velik in stane s poštnino vred 1 K 30 vin. Priporočamo ga toplo.
— Lastnikom psov! Stranke se ponovno opozarjajo, da morajo imeti njihovi psi, kadar so na ulici, cesti, travniku in sploh na kakem javnem prostoru, predpisane nagobčnike, vrhu tega jih morajo imeti tudi na vrvici. Kdor se pregreši zoper to naredbo, bode strogo kaznovan, psa pa bode koniač pokončal, ne glede na vrednost in pasmo. Vsaka eventualna tozadevna prošnja bi bila brezuspešna.
Umrla je v Kranju v starosti 84. let gospa Mina R a k o v e c, mati tovarnarja v Kranju, gospoda Ivana Rakovca, in gospe Karoline Dobida. soproge dvornega svetnika g. Josipa Dobida v Ljubljani. Bodi blagi narodni gospe ohranjen prijazen spomin!
V Sodražici je umrl gosp. Ivan P a k i ž, bivši župan, kovaški mojster in posestnik, v najlepši dobi svoje starosti. Bil je obče priljubljen mož.
V Št. Vidu je bilo ukradeno neki gospe, ko je bila pri maši, iz njenega zaprtega stanovanja 90 kron denarja ter dve žepni uri. Orožniki so prijeli radi te tatvine nekega 16-letnega tovarniškega delavca, pri katerem so našli še obe uri, denarja pa ne več.
V Trnovem pri Medvodah se je vtihotapila v stanovanje posestnika Antona Vidica neka lSletna deklica, ko ni bilo nobenega doma, m je vkradla 22 kron izpod zaglavja.
Prekajenega svinjskega mesa 80 kilogramov je bilo ukradenega posestniku Vinko Albrehtu v Kamniku. Tatu iščejo.
Osumljen, da Je ubil svojo sestrico, je 151etni Lovro Prešeren na Jesenicah. Pred šestimi tedni je izginila šestletna hčerka tovarniškega delavca Apolonija Prešeren in, od takrat dalje se nič ne ve o njej. Te dni pa so aretirali njenega 151etnega brata, ki je najprvo pripovedoval, da je svojo sestro zadavil blizu Jesenic ter vrgel truplo v grm in je tam skril, pozneje pa je vse preklical. Sodišče preiskuje stvar.
Pašnik se ie vnel. Pašnik, vrtu .Klavjie, c£sie y: Rebermcah Qil .Vfe*>
Stran 4.
.SLOVENSKI NAJtOD\ dat 1. marta 1916.
49. stev.
»   ;1 —p—^
S„ se je iz neznanega vzirofce vnet ničeno je Mo na treh oralin listje
in trava. Domačini iz Ložice m kor-donska pehota iz Št. Vida so ogenj pogasili. Kdo je vžgal, se vzlic zasledovanju od strani varnostnih organ ov ni mogle dognati.
Osepnlee v Gradcu. Nenadoma so obolele v pradcu §fm odrasle Ženske za osepnfeami.
jKonkurz Centralne blagajne v Celovcu. Pred kratkim bi se bila mo-"TaJs-vršiti prferfma dražba imetja nekaterih članov predsedniška one Centralne blagajne v Celoveu, ki je bila prifla svej čas po zaslugi mon-sirnora Karscrja in mcMlrnora Weissa v konkurz. Ta drafba je bitla ustavTfena. Zdaj je posneti i« celovškega uradnega lista, da je oskrbnik mase predlagal, naj se vpraša upniški zbor, če obveže bivše Člane na-čefstva Centralne blagajne Ambroža Scharfefgerfa, hnana Hemlarja, Josipa Kassla, Josipa SrrHssinta, Valentina Podgorca in župnika Andreja Christofa vseh obveznosti glede odškodnine proti temu, da plača c. kr. poljedelsko ministrstvo 200.000 kron. Sklepanje o tem predlogu bo 26. marca pri deželnem sodišču v Celovcu.
Itmo »Ideal« je predvajal včeraj
prvič detektivski film ^William Voss - in že prvi dan je vzbudil velikansko zanimanje. Ako si človek ogleda ta detektivski film, je od te bistroumne vsebine, s katero je tu tzhko ragundjhv dejanle izpeljano, popolnoma razočaran. — VefnV smeh "'zbudil film »Biser v oatrigf«. fa-m zna vesetoigra v dveh dejanjih, s pri /hijene M«n*ie Ziener in Harry LiedK ::m v glavnih vlogah. Spored se pn aja se danes, jutri in pojutrišnjem v Kino Idealu«. — Soboto »Bofje soova^. Prvi film Budim-r?*te.
Izgubi! se je šolski zvezek o trigonometriji, #d Rožne doline čez • entjakobsH mest do Križevniškega trga. Polten najditelj ga blagovoli rddati proti primerni nagradi Ulica na Grad št. 8, T.
Izgubila se je dne 22. februarja od Vtča do mesta zlata zap**tnica v ol [itd veriieee Vrednost 80 K. Po-šten najditelj naj jo prinese upravni-štvu ^Slov. Naroda«, kier dobi primerno nagrad<CT
Pohabil je nekdo denarnico z ranico vsoto denarja v delikatesni trgovini M. Ravtar v Ljubljani.
Otvoritev nove konfekcijske tr-evfee. V Šflenburgovi ulici Št 3 vogpa! Kntflove ulice) je otvoril go-spe4 han G r i č ar konfekcHsko trgovino.
V vojaško službovanje zopet •vpoklicana družabnika tvrdke C i u h a & .lesih, »Pod Trančo«
udno javljata p. n. občinstvu, da rsrtne trgariift račtsnn zaprta ter
se priporočata* da njima ohranijo p.
n. odjemalci svojo naklonjenost do
zopetne otvoritve.
Bazne stvarL
* Avstro - ogrska banka izdaja posebne diplome tistim, ki ji izroče večje množine zlata, oziroma zlatega denarja.
* Nizozemske banke so že nekaj časa sem vplačevale za inozemske vloge samo \xU7e obresti. Zdaj so še to obrestno mero znižale na — V* odstotka.
* Razpuičeito društvo. »Narodni Listv« javljajo z Dunaja: Nižje-avstrijsko cesarsko namestništvo je razpustile društvo čeških učiteljev na Dunaju.
* Nesreča na železnici. Na postaji Schwarzach - St. Veit na Tirolskem je dne 26. februarja ušel voz in zadel ob vlak. Štiri osebe so bile ubite, dve težko ranjeni, dve pa lahko ranjeni.
* Sladkor za Ogrsko in Bosno. Danes je iztfla ministrska naredba, ki prepoveduj? pošiljanje sladkorja po pošti na Ogrsko, v Bosno in v Hereegovino; za pošiljat ve po želez-■lei ii s parniki pa je treba posebnega dovoljenja.
* Poneverjenje pri sicilski banki. Italijanska vlada je bila primorana, odstaviti generalnega ravnatelja velike banke -Banca di Sicilia« in razpustiti upravni svet. Generalni ravnatelj in upravni svet sta namreč goljufala kar na debelo in znaša Škoda nad dva milijona lir.
* Izmenjan bo v Rusiji internirani avstrijski viceadmiral Mauler za ruskega fumalista Jančevcckega, bivšega dunajskega dopisnika »Novega Vremena«, ki je bil skupno s poslancem dr. Markovom in Kurilo-vičem radi veleizdaje obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Jančevecki se poda čez Bukarešto v Rusijo.
* Kavamarji v Budimpešti niso mogli dalie mirno gledati, kake dobičke delajo oderuhi z živili in drugi taki ljudje. Dasi imajo kavarnarji zdaj zlate čase. so vendar podražili kavo, slaščice in vse kar sploh prodajajo. Med občinstvom je to vzbudilo veliko nevoljo, češ. da kavarnarji sedaj itak nimajo skoro nič časopisov in so že enkrat cene povišali. A protesti niso nič zalegli.
* Gališki begunci. Na Dunaju živi še sedaj kakih 40.000 galiških beguncev, za katere se skrbi iz javnih sredstev. Poleg teh je seveda še na tisoče drugih, ki so ali premožni ali pa so dobili na Dunaju zaslužek, da ne rabijo podpore. Bili so pa časi. ko se je mudilo na Dunaju 128.000 beguncev, ki so uživali podpore, ko-Hfco še drugih pa ni natančno znano.
Seveda bi se Dunaj rad znebil beguncev in počasi Jih vlada tudi spravlja nazaj v Galicijo, toda zdaj ie odpravljanje beguncev ustavljeno do sredi aprila, ker so v Galiciji velike težave s preskrbo živil in stanovanj.
* Ozdravljenj giukonemi vojaki.
Mnogi vojaki, ki so bili na bojišču izpostavljeni posebno hudemu učinku eksplozij, onemijo in oglušijo. Po večini je ta gluhonemost le histeričnega, ne organičnega značaja. Dunajski zdravnik dr. Urbantschitsch je sedaj dokazal, da se da taka gluhonemost na mah odpraviti s tem, da se spravi pacijenta v silno duševno razburjenost, ali pa, kar je enostavnejše, da se mu nepričakovano in trenutno prizadene velika bolečina, ki provzroči, da pacijent zakriči. Navadno se mu v istem trenutku vrne sluh in glas. Dr. Urbantschitsch se poslužuje pri svoji metodi električnega toka, ki udari pacijenta v gol-tanec ter mu povzroči veliko trenot-no bolečino. Na ta način je ozdravilo že mnogo vojakov, med njimi neki profesor, ki ie vsled eksplozije neke granate ležal tri dni v ljubljanski bolnici brez zavesti in ni mogel pozneje niti govoriti, niti slišati.
• »Nemški rojaki na bojišču!« Pod tem naslovom priobčuie v nemških listih predsednik nemškega Schuivereina, državni poslanec in načelnik nemškega Nationalverban-da dr. Gross, naslednji oklic, namenjen vojaštvu nemške narodnosti na bojišču: »Nas zaostale je zadela gotovo ne hvaležna naloga, da varujemo in upravljamo nemško narodno imetje v domovini za časa vaše odsotnosti. Dohodki so se sedaj zaradi splošnega pomanjkanja denarja, zaradi sedai bolj vojni preskrbi posvečene dobrodelnosti tako znižali, da smo morali ustaviti velik del podpor šolam in otroškim vrtcem. Kar se še vzdržuie, ie naravnost neizogibno potrebno. Vsakdo vas ve, da nas celo sijajen vojni uspeh ne odreže «krhi za vzdržavanje nemških jezikovnih tal, iz mnogih vzrokov, ki govore ravno za vojniško požrtvovalnost nemških bojevnikov. Če hočete, da se ohrani nemška ded-ščina v vaši odsotnosti, nabirajte med svojimi nemškimi vojnimi tovariši in pošiljajte nam darove. Nemški narod in vaša nemška domovina vam bosta hvaležna! -
Gospodarstvo.
—   Ljubljanska kreditna banka.
v mesecu februarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 3,841.724 K 58 v, dvignilo pa 3,205.228 K 3 v. Stanje koncem februarja 21,150.454 K 05 v.
Vabilo na naročbo.
Slavi« p. n. občinstvo vljudno vabimo na ■evo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da je e pravem časa ponove, da pošiljanje ne preteka is da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 6«— Pol leta . . . „ 12-— I En mesec . . . „ 2,—
V ipravništvn prejeman na mesec S 1-30. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . „ 13-— J En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in drnge dežele vse leto 35 K.
0V Naroča se lahko i vsakim dnevom, a liratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
WT list se ustavlja 10. dan po potekli nars čnipi brez ozira vsakemu, kdor je ne vpofifc o pravem času.
UpravnišiVĐ Mmilm Breja".
Današnji list ebssga 6 strmi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne«.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše kozra.
fistilo za zobe
Izdeluje
O. Seydl
Stritarjeva nlica 7.
ili
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska
Ostrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moj^ bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov sj nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zel malo.   Bolniki naj se torej poslužujejo 1 onega sredstva, o katerem je preizkušnjo i večletna raba izpričala, da je v resnici dobro n ta je: Sejalin".
r-
ev
^asl
&JANS
;.!cs:čmk za književnost in prosveto,
Letnik XSZV. (1915).
LJUBLJANSKI ZVON" Izhaja t zvezkih po enkrat m mesec ter stane na leto 9 Z SD h, pol leta 4 K 60 h Četrt leta 2 K 30 k, za vse nearstriiake delale p« n r. 20 h m leto. Posamezni zvezki ie dobivajo po 80 h.
„Narođaa tiskana11 v LJnblJani
fcž:
J k;
i ,
1 r
t-' f
Globoko ginjeni obveščamo, daje naš občespoštovani tovari?, gospod
Franc Korent
c kr. asistent tobašae režije, c. kr. nadporočrik v rezervi, imejitel? odlikovanja r3igouai Laudis"
ranjen v boju na južnozapadni bojni črti, dne* 18. listopada 1915 umrl in bil v S. Lorenco di Mossa pokopan.
Jasnim čelom je šel v bojni metež, v neštetih praskah in bitkah se je boril zvesto in pogumno, dokler ga v častnem boju ni zlomila bojna vihra. Slava in tast vrlemu možu!
V Ljubljani, dne 1. sušca 1916.
Uradniški zbor
752 c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
azp Pri
Iz
Pra
Ženlfna ponndba!
Trgovsko izobražen mladenič, star 23 let, se želi se- 753 znaniti z gospodično staro .   20—24 let, v svrho ženitve.
Le na resne ponudbe se odgovarja. Ponudbe pod „Resno/753" na upr. ,S1. Nar/
V neizrecni žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da je naša nepozabna mati, oziroma stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
m m
Mina Rakove
roi.
Oblak
išče večja občina  na Kranjskem,
Pla(fa po dogovoru in zmožnosti. Prednost imajo v občinskih poslih iz izvežbani. Nastop službe takoj ali v enem mesecu. i\\ Prošnje je vposlati na upravništvof »Slov. Naroda« do 5. marca t. 1. poq naslovom »Občinski uradnik 71r
posestnica
danes opoldne, v 84 letu svoje starosti, po dolgotrajni bolezni, previden« a Svetotajstvi za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v Četrtek, dne 2. marca 1916, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti št. 92 na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V KRANJU, dne 29. februarja 1916.
756
za cementno tovarno v Zidanemmostiif Štajersko. I se išče za takoj proti dobri placlj
Ponudbe samo najboljše kvalifiko* vanib ponudcev z referencami in 2 navedbami rodbinskih razmer in v jaške dolžnosti, ter plačilne zahteve pri prostem stanovanju, naj se pošljejo direktno na ravnateljstvo tovarne. 749
3** t
Ivan Rakove, tovarnar, sin. Baraba PafcMa roj. ftakave, Mi. Marija Oblak, sestra Mara Kakave roj. Eriea, sinaha. Josip BofeIia9 c. kr. dvorni svetnik v p., zet. Vinki ki vnukinje: Marlea Kakava. Aaka Polak roj. Kakava, Olga Kakava j Jaika KaMia, e. in kr. fregatni poročnik, Karal KafeMa, stud. jur.,
, \m§m Karal Palak, tovarnar, ▼eaei aa aa taMe
enkrat rabljeni, več sto komadov so
=—abx naprodaJ9 n
a le od pet komadov pri 748
Viljem Spltzerju,
Ljubljana, Kolizej.
aaMMBHBBl
6749
63
89
04
.siovtiNSKj NAkOD*, one 1. marca 1916.
Stran 5.
780
tanovanje
- 2 alt 3 sobami in pripadki, ▼ mestu tli zunaj mesta, za  prvi maj.
šaslov  pove uprav.  »Slov. Naroda«.
tka
eiz-šek noji /oj r se celo ' le
J in brc.
i 15- marcem aa odda v aaleai
talni straoki 1  ali 2 lepi opremljeni
g sobi
eventuelno tudi s hrano«
Saslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Pristen dober
Prodajalka
vešča špecerijske in manufakturne stroke eventuelno tudi ielezninarake stroke,
ii  aa aprejma lakaj, n
v večjo trgovino na deželo.
Ponudbe blagovolijo se poslati na upr »Slovensk. Naroda« pod „1 M/111*.
757
1 aa
» M
nL
se dobi pri
i mmm v spod. m.
."''C
K 7-60
8-60
„ 7-40 „ 6-00
—II
1
so
I kg praške gnjati......
(gnjat) kos 472 do 7 kg. praške zvaljene gnjati . . (Rollschiuken) gnjat kos 3—5 kg prekajen kare Ia   . . ♦ „
praške salami......
poljske salami.....„ 6*60
krakovskih gnjatnih salami „ 7*40 mortadela salami ... pariških salami . • . 9 debrečinskih salami • . tirolskih salami . . • • brnnšviških salami   . «
n
t?
7-20 720 7-20 6-80 5-00
razpošilja po povzetju v pošt zavojih i 5 kg I Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnfati,
M. Kolin, 552
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I.
I   Gonoktein. 1
Najnovejše, izkušeno sredstvo brez vbrizgavanja proti kapavcu (tri-peiju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd., priznan na klinikah in uneljan na teh le zdravniških znanstvenih receptamih za leto 1915.
Berliner Rezept-Tasc hen-buch fOr Pracktische Arzte na strani 17 in 128. Berliner Allgem. med. Zentral - Zeitungsre^ept - Taschenbuch na strani 5. Buda pester Orvosi Zseb-naptar es K6zik6ny na strani 12 in 153. Frommes Oesterreich. Med. Kal. und Rezept Taschenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und Wiener Therapeutische Leistungen. Let 1913 na strani 63. Praški receptanj čeških zdravnikov na strani 171. Prager Rezeptarium des Zentralvereines deutsch. Artzte in Bohmen na str 172 z opazka: Da es die Magenschleim-haut nicht alterert, besonders beim Išngerem Gebrauche wie bei Cvstidis zu empfehlen. Schnirers Taschen-buch der Therapie na str. 230. S te in Schneiders Arztlicher Taschenka-lender. Verzeichnis der neuesten Arz-reimittel na str. 28. Wiener Rezept-Taschenbuch fur praktisehe Arzte na str. 17 in 23* VViener Rezept-Ta-schenbuch fur ZivilSrzte na str. 127. VVurzburger, die Nebemvirkungen derrmdernen Arzne'mittel. Vli. Gruppe Na str. 157. GONOKTEIN ne kvari želodca, na draži ledvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5*—.
Zahtevajte   literaturo   in prospekt.
Ljubljana: Lekarna Trnkoczv.
Zagreb:  Lekarna   „Salvator" S.
Mittelbach, Jelaćlćuv trg.
Proizvaj?.: farmakološko-kemični laboratorij „HERA"*, Praga-Vršovice 552.
Dobavitelj vojnega ministrstva ln Volno zdravstvenega združeni a.
Nedelj ko Brixel Ivanka Grunt
■*yX" danes poročena -SJS*- 758
Ljubljana dne t. marca 1916.
Nafnovejjša izbera
z umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
fjubljana Prešernova ulica štev. 7.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
^^^B—^^W   fraver ia izdelovale IJ ^^amjjmlt^     kavčikovni ttaattlij
LlaMfana, Seleakargova iUm L
Ceniki franko. Ceniki franko.
VOLNO
za snežne cepiče,
moške nogavice, zapestnike i. t. d.
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
Teodor Kom
(popre! Henrik Korn)
nckrlTaler streli in Mesar, vnelfalec strelovodov, ter instalater vodovodov
LUliat Poljanska cesta št. i
Priporoča se si. občinstvu  za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skriliem z
astast-cementniin škriliem (Eterniflpafrnf flafsehrt
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in knhinjska oprava. Postekijena posoda
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
V
modni otelile
: za gospode :
LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške i uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
jaznib K©le$. ?fi
■
Brezo tfiii lini za vezenje v biti
Pisalni stroji ,,ADLER", Fletitai stroji
vseh »•llkssti
LMIKUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča tvojo veliko izber tkiaikot ki solaftaifcev.
Popravila se izvršujejo točno in solidna.
Gospodična jfe/i iivahno koro-SPondirati s boljšim gospodom, /tastov na uprav. ^S^^skega /fatodaT pod $ifro „2voyda/?4?",
Trgovski vajenec
event.
S  primerno šolsko izobrazbo, pomočnik z dobrimi referencami se spni«« takoj v trgovino pri
]os. Hodriču v Sv. Rrižu
pri   Kostanjevici, Dolenjsko.
In majev termin no Uto
stanovanje
z 3 sobami, pritiklinami event porabo vrta.
Ponudbe na npr »Slov. Naroda« pod šifro „Maj 1916/755". 755
Dobroznana
gostilna
s gospodarskimi poslopji vred in vrtom
se odda v najem
V Bizoviku it«   55. Pojasnila daje gostilna Kregar v Stepanji vani pri Ljubljani. 746
Št 3202.
754
V smisla razpisa c. kr. deželne vlade z dne 23. februarja 1916, Št 7307, se bo dne 6. In 7. marca 1016 vršil
in sicer oba dneva od 8. dopoldne do 2. popoldne.
Komisija  za pravo v mesto  bo poslovala V mestni pOSVOtOValnloi,
na Barin in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od kiše do kiše.
Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino, oziroma svoje prašiče na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
Mestni
lagistrat v LJubljani,
dne 28 februarja 1916.
Št 3070.
751
Razpis ustanove.
Ljubljanska mestna občina ima za tekoče leto oddati 200 K znasajoćo ustanovo, katera je bila vstvariena o priliki srebrne poroke Nj. c. in kr. apostolskih Veličanstev cesarja in cesarice.
Pravico do te ustanove ima Ljubljančanka, ki je revna, poštena ln se je tekom leta 1915 omožila ter je bila pred omožitvijo samica (ne vdova).
Ljubljančanke so le take prosilke, ki so imele kot dekleta v LJubljani domovinsko pravico.
Prošnji je priložiti:
1. Poročni list,
2. dokaz ljubljanskega domovinstva pred poroko, 3 nravnostno izpričevalo.
Prošnje je vlagati ▼ vloinem zapisniku mestnega magistrata (glavno poslopje, II. nadstropje) do vštetega 20- marca 1916.
Na prošnje, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi dokazili ali pa bodo vložene prepozno, se ne bo oziralo.
Mestni   magistrat ljubljanski!
dne 1. marca 1916.
L h. mi. mm* m    « l b. m mm. MU a mak.
„Austrijski Feniks" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000,
Dražba zavarale: o) proti škodam vsled ognja, strele In parne ali plinove razstrelbe. kakor tndi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam Živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanja po sutiem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsskovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica . . • . I 6,000 000.
Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . . 60.000.000 Letni dohodki na premijah   . . 12,000.006
Dražba zavarile na človeiko Življenje po najraznovrstneiših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale au kako drago določeno osebo:
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema
e) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje sa starost; zavarovanju otroških dot plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca sameva;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov ia vzgojiaskih rent po najnižjih premijah la pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tndi a slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radevoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev- 1.
80
■
0649
6634
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 1. marca 1916.
49. šiev.
Vizifice in kuverte s firmo
priporoča
Narodna tiskarna".
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo m sicer : nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce,  sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz   fona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Pianino
aev, se proda. Stari klavirji se vzamete v račun. 6?i [VpraSj se v Krakovski ulici 10.
Lep lokal
v  Kolodvorski ulici  z 2 izložbenima oknoma 48
■V  se odda takoj. "99
(Prej je bila pisarna »Bi emen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Roviek.
Na debelo in drobno.
r
C. in kr. dvorni založniki
nkl sinovi
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA. $
o
"O ■j
«->l 2.
ra O cr
Najcenejše
Centrala s Gradec. Centrala: Gradec.
Tovarne in podružnice; na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ——   Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ——
i"ri poi*o^a|o z
vse vrste olinate, suhe, emajlne in fasadae barve, firnei, pristni kraniski, mavec (Gvps), olje za pod in stroje, karbo-linej, čopiče, steklarski in mizarski klel in druge v to stroko
spadajoče stvari.
Ceniki na razpolago Ceniki na razpolago!
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
<9
C
©tuoritcu
l<onfe^cij$l^e trgovine
luan CHčar
^elenburgcua tilica jjt« 3*
i i
i i i
i
Na novo izšlo!
S; oviti
rit
mođnl Blisose
za pomlad in poletje 1916 in
za perilo,
kakor tudi vsi novi kroji :: ::  se dobe pri ivrdki  :: ::
M. Rantb
Dubljana, Marijin trg.
Favorit glavno zastopstvo za Kranjsko.
Favorit modni šibam cena 1-— K, po pošti 1>10 K. Favorit mladinski album (za perilo) cena !•— R, po posti 110 K.
■ i
B S 1 1 1 i i 1 8
1
■
Popolne opreme
otroškega perila
v zalogi za vsako starost
priporoča znana
trgovina s perilom
C. J. Hamann
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1860. Perilo lastnega izdelka.
□ PPPPPPUDpPPPPPPflDPlO
: 3van Vlah-JJajok, 3ušici, pošta jlfiatulje
===== priporoča obin5tuu uelil^e =====
zalogo v
najboljših vinogradov hrvatske, Dalmacije in JKastavščine.
Na zahtevo pošlje vzorce«
H
28!6
□ □□□□□
a0*Bi^
^r
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
m za gospode in gospe so oogam
■J najbolj priležni, lični in najboljše
jg kakovosti.    Naprodaj   samo pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
wk Prešernova ulica št. 5.
^     Goysserski čevlji za turiste, higijenični ^    čevlji za otroke ia Lawn - tennis - čevlji.
*ttsaa***
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Se da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne pojjravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
Priporočamo najnovejše
zemljevide naslednjih Niši!:
Frevtagovo: Sev. Francosko in Belgijsko n          Zapadno Rusko ..... ii          Avstro-ogrskega Primorja y, Romunsko.......
„ Avstrijsko- in Nemško Rus-
kih obmejnih pokrajin   . . n Srbsko .........
i, Perzijsko in Afganistansko
n Dardanelsko......
n Egipta, Palestine in Arabije
Hdlzlovos Splošno rusko bojišče    .   • .
za ceno po oošti
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30 1-50 1-60 —•60 —-70 —•80 —-90 —•80 —-90 1-20 1-30
Pošilja se le proti gotovini v naprej ali pa po povzetju.
NARODNA KNJIGARNA V LjuMjoni
Prešernova ulica št. 7.
CYL
16