POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERN Leto XIII. Štev. 55 TELEFONt UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28• 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.469 Maribor, sreda 8. marca 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejemali v upravi ali po pošti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1"— Konec komunizma v Španiji Prevratu generalov je sledila vstaja komunistov, ki io le pa nova vlada zatrla — Pobeg republikanskega brodovia v Bizerto z voditelj cartagen-skih komunistov — La Passionaria v Franciji — Pogaiania za mir med Madridom in Burgosom — Stališče nacionalistične vlade MADRID, 8. marca. Dogodki v republikanski Špani# se razvijajo z veliko naglico in ustvarjajo vedno nove položaje. Čim je bila zadušena vstaja v Cartagenl, je sledil v noči od nedelje na ponedeljek prevrat v Madridu, ki je strmoglavil Negrinovo vlado in prinesel Miajevo, v ponedeljek se je pa pričela že vstaja komunistov proti novemu režimu. Vladinim četam se je sicer posrečilo po dvodnevnih naporih streti komunistično vstajo, vendar vsi komunisti še niso razočarani. Medtem pa s& bili po posredov anju Anglije že dobljeni stiki med Madridom in Burgosom, kamor je v imenu nove vlade odpotoval minister Casada, da se -s Francom pogaja za sklenitev miru. Toda zdi se, da bo general Franco vztrajal pri svoji zahtevi po brezpogojni in takojšnji kapitulaciji. Ob vsem tem je potacaj skrajno negotov in nihče ne ve, kaj prinesejo prihodnji dnevi. KOMUNISTIČNA VSTAJA. MADRID, 8. marca. Takoj po sestavi nove prevratniške vojaške vlade pod vodstvom generala Miaje, so se v ponedeljek uprli madridski komunisti, skušali z orožjem v roki odstraniti novo vlado in se polastiti vse oblasti v mestu ter vsej preostali republikanski Španiji. Vstajo so zasnovali komunistični voditelji s pomočjo komunističnih oddelkov v re. publikanski vojski. Komunistom se je z naglo akcijo posrečilo, zasesti nekatere iavne zgradbe In tudi cele mestne dele. Novi vladi zveste čete so morale nastopiti proti njim z orožjem in vneli so se ostri boji, ki so trajali ves ponedeljek, oelo noč na torek in včeraj do večera. V akcijo so stopila tudi letala, ki so ob-streljavala in bombardirala poslopja, ulice in mestne dele, ki so bili v oblasti komunistov. Madridski obrambni odbor je objavil sinoči, da se je komunistična vstaja ponesrečila In da je vlada zopet v celoti gospodar položaja. Po tem po-ročiiu je vlada zvečer pozvala v nekaterih poslopjih zabarikadirane komuniste, naj se vdajo, ker so jih voditelji Izdali in pobegnili, kar je baje pomagalo. KOMUNISTI Šp NISO STRTI. PARIZ, 8. marca. O komunistični vstati v Madridu kljub poročilom vlade generala Miaie Še ni popolne jasnosti. Po danes Semkaj ,dospe!ih vesteh vstaja še popolnoma zadušena. Del komunističnih čet je še vedno zabarikadiran v nekaterih poslopjih in v južnih predmestjih Madrida. General Miaja je poslal še preostalim komunističnim upornikom sinoči ultimativni poziv, naj se takoj vdajo, ker oo sicer ukazal streljati na poslopja s težkimi topovi. Več komunističnih oddelkov fr? t odzva,°- M so razoroženi j" Petdesot voditeljev vstaje jei bilo takoj postavljenih pred zid in T?da fudi na vladni strani so terjali boji s komunisti precej žrtev. Bo-ev prod vstašem se je udeležilo tudi protikomunistično razpoloženo civilno prebivalstvo, med katero so v ta namen razdehill orožje. 18 nanien NOVA VLADA PROTI MOSKVI MADRID. 8. marca. Preko madridske radiofonske oddajniee ie bila sinoči pre-čltana vladna izid v a, v kateri se nanlaša da ie Madrid postopal doslej Izključno le po navodilih iz Moskve. Pri tem se Je pa pokazalo, da je vodila Moskva pri tem le čisto svojo egoistično politiko In hujskala Španski narod dalje k boju samo zato, da bi se iz španskih homatlj izcimila nova svetovna vojna/katero bi nato izkoristila kominterna za uresničenje svo-le'ta načrta svetovnega komunističnega prevrata. Odslej se pa republikanska Španija ne bo več eksponlrala za tuje In- KALKUTA, 8. marca. Indijski podkralj je poslal včeraj Gandhlju pismo, v kate-rem ga je naprosil, naj opusti svojo gladovno stavko in mu predlagal, naj se skupaj z njegovim nasprotnikom, maharadžo iz Radžkota podvržeta razsodbi vrhovnega justičnega lorda Indije, ki bo presodil njun spor na podlagi avtentičnih listin. Obenem ga je podkralj povabil, da bi ga osebno obiskal, ker se tako terese. ampak bo vodila le svojo lastno, [ veliki spori urede najlažje z osebnimi raz špansko politiko. General Miaja je pa na- govori in bo on osebno posredoval raz-•tovll na ia-nost poslanico, v kateri je govor med Gandhijem in maharadžo. napovedal skorajšnji konec državljanske vojne. REPUBLIKANSKO BRODOVJE V BIZERTI. BIZERTA, 8. marca. Včeraj ob 17. uri je priplulo v tukajšnjo luko špansko republikansko hrodovje iz Cartagene, ki šteje 12 enot, od tega 3 križarke. Na vseh ladjah so bile Izvešene španske republikanske zastave. Moštvo je bilo v paradnem nastopu razvrščeno ob robovih palub In v dobrem stanju. Z mornarji so pripluli iz Cartagene tudi levičarski civilisti, predvsem komunistični voditelji, med njimi celo 600 žensk in otrok. Skupno je priplulo na vseh 12 ladjah S000 ljudi. Po pozdravnih formalnostih se ie moštvo izkrcalo ter izročilo orožje in topove, ki so jih Francozi odpeljali v arzenal, ki ga straži francoska križarka. Vojake In civiliste so odpeljali nato v posebna taborišča zunaj mesta. Kakor pripovedujejo begunci, je republikanska mornarica zapustila Cartageno zaradi nacionalistično vstaje v mestu v nedeljo zjutraj, da ne bi padla v roke vladi generala Franca. Z mornarico so na bojnih ladjah pobegnili v Irancosko Tunizijo tudi vsi cartagenskl glavni levičarski voditelji z ženami in otroci. LA PASSIONARIA V FRANCIJI. PARIZ, 8. marca. Znana španska komunistična voditeljica La Passionaria ie pribežala z več drugimi komunističnimi voditelji v Francijo In je na nekem francoskem parniku na poti v Marseille. Kakor se zatrjuje, ji je sovjetska Rusija že dala dovljenie za odhod v Rusijo, dočim ostalim španskim komunističnim voditeljem takega dovoljenja doslej še ni hotela izdati. KAPITULACIJA ALI NAPAD. BURGOS, 8. marca. Priprave za splošni napad na Madrid in ostale republikanske postojanke so končane. Napad bi se lahko že vsak trenutek pričel, toda general Franco čaka še na rezultat pogajanj z vlado generala Mlaje v Madridu, k! so se pričela s posredovanjem ministra polkovnika Casade. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, spremembe v Madridu ne morejo vplivati na stališče vlade v Burgosu, ki ne more pristati na nobene načelne koncesije, ki bi bile v nasprotju s cilji, ki jih nacionalisti zasledujejo. Pogajanja med Burgosom in Madridom so mogoča samo o načinu kapitula clje republikancev. Odločitev o kapitulaciji ali spopadu bo znana najbrže še ta teden. LONDON, 8. marca. Po vesteh, ki prihajajo Iz Španije, so so pogajanja za premirje med obema taboroma že pričela. Te vesti pa od strani nacionalistov še niso potrjene. General Franco baje zahteva brezpogojno predajo. Toda poročila iz Franclje vedo povedati, da so pogajanja že tako napredovala, da bo sklenjen mir že v par tednih, obrambnemu svetu pa bo dovoljen prost odhod Iz Španije. Nacionalistična radiooddajna postaja v Oviedu je včeraj ves dan oddajala nepomirljive izjave. Zapisla PoJjsko-romunska zveza POLJSKA IN ROMUNIJA PREDSTAVLJATA NEPREMAGLJIVO OBRAMBO MIRU. - ROMUNIJA NE SMATRA KARPATSKE UKRAJINE ZA DOKONČNO TVORBO. VARŠAVA, 8. marca. Poljski tisk ob-I tudi romunsko stališče do mednarodne- iavlja še vedno članke o rezultatih Ga-fonculevega obiska v Varšavi In pravi, da sta postali Poljska In Romunija veliki braniteljici miru v srednji In vzhodni Evropi. Njuna zveza ni naperjena proti nikomur, a se tudi nikomur ne bo vklo-niia. Poljsko-romunsko sodelovanje se bo posebno manifestiralo tudi ob priliki Beckpvega obiska v Londonu, kjer Beck ne bo zastopal samo poljskega, ampak ga položaja. Romunski kralj Carol je smatral romunsko-poljsko zavezništvo vedno kot podlago svoje zunanje politike. Sedaj sta Poljska in Romunija združeni tesneje kakor kdaj koli. Poljska pa pozdravlja tudi stališče Romunije, ki meni, da sedanji položaj Karpatsko Ukrajine še ni definitiven, ker vidi v njem enako kakor Poljska ognjišče nemira. Gandhi je zmagal INDIJSKI P0DKRAy POSREDOVALEC MED GANDHIJEM IN MAHARADŽO IZ RADŽKOTA. KONEC NEMIROV V INDIJI. Gandhi je poziv sprejel in takoj nehal stavkati. Izjavil je, da zaupa v pravičnost razsodnika in v svojo stvar. Pripomnil pa je, da razume stališče podkralja, ki Kot Anglež ne razume pomena gladovne stavke in mu je kot zahodnjaku odvratna. Ves indijski tisk pozdravlja danes srečni izid Gandhijevega posta in uspeh, ki je bil s tem dosežen. »Hindustan Times« pišejo, da je dejanje indijskega podkralja krasno darilo za medsebojni sporazum. Na vest o prenehanju Gatidhijeve stavke so prenehali tudi nemiri po mestih. Hermann Wilhe!m Goering Maršal Goering, eden najmočnejših mož nacionalno - so-cialističn. režima v Nemčiji, se mudi v San Remu v Italiji na oddihu, kakor se uradno zatrjuje, nedvomno pa tudi v posebni politični misiji. Hermann Wilhelm Goering je bil rojen 12. januarja leta 1893. V svetovni vojni je bil letalec in odlikovan z najvišjim redom »Pour le merite«. Odfleta 1922. je v Hitlerjevi nacionalno-socialistični stranki, od leta 1930. dalje do prevzema oblasti je bil poseben odposlanec stranke v Berlinu, predsednik državnega zbora, nato pruski ministrski predsednik, minister za letalstvo, notranje zadeve itd. Končno je postal vrhovni poveljnik vsega nemškega letalstva, vodja nove nemške petletke in poleg Hitlerja gotovo najvidnejši mož nove Nemčije. Iz San Rema bo obiskal Goering baje tudi italijansko afriško kolonijo Libijo. Zakalj ne zrhteva japonskih kolonij Nemški dnevnik »Weslfalische Lan-deiszeitung« razlaga, zakaj Nemčija ne zahteva kolonije, ki jih je dobila Japon- 1 ska. List piše, da so kolonije, ki so pod japonskim mandatom, po velikosti v primeri z bivšimi njenimi afriškimi kolonijami neznatne. Tisti, ki hoče svoj dom nazaj, piše list. hoče ves dom in ne sa-^ mo kak delček, ki je brezpomemben. Tudi Poiiska med ..lačnimi državami" Prav tako kakor Italija in Nemčija si tudi Poljska želi, da bi dobila pristop k izvorom surovin za svojo industrijo in prostor na svetu za populacijski prebitek; zato je Poljska prisiljena, uvrstiti se v italijansko-nemško vrsto nenasičenih narodov. (The Times«.) \ Britanski fi m proti nemčki kolonialni politiki V Londonu in vzhodni Afriki dokon-čujejo film, s katerim hočejo Angleži kljubovati nemški kolonialni propagandi. Prvič ga bodo predvajali na njujorški razstavi. Posneli so ga na Malajskem, v zapadni Indiji ter na Ceylonu. Pokazal bo obsežnost britanskega carstva in delo, ki ga je vlada izvršila za izobraz-! bo, vzgojo, zdravje in stanovanjske razmere domorodcev. Pažnjo so posvetili tudi raziskovanju tropičnih bolezni v kolonijah. laponski glas izpred volne Prodiranje Japoncev ob kitajski obali na jug vznemirja evropske kolon.alne države. Žilavi narod otoškega carstva je imel že davno opremljen cilj svojih imperialnih teženj. O tem priča izjava japonskega diplomata, dana 1. 1908 ruskčmu listu »Nov. Vremja«: »Iz holandske Indije uvažamo letno za 60, izvažamo vanjo le za 4 milijone frankov blago. Kako pridemo Japonci do tega, da plačujemo Holandcem samo za sladkor 40 milijonov frankov, ko bi njene kolonije lahko sami upravljali... Sramota je, da ničeva državica Evrope izmozgava 38 milijonov Azijcev, da je v teku 300 let poslala v svoje kolonije le 70.000 izseljencev, medtem ko smo mi v enem desetletju poslali na For-mozo 110.000 svojih ljudi! Japoncem gre prvenstvena pravica do kolonij v Aziji..« Angleži *so načrte Japoncev preprečili, vzeli so v zaščito Holandce in zaprli vrata na jug s trdnjavo Singapurom ... Zanimive goljufije v Nemčiji ZASEBNA PODJETJA, KI SODELUJEJO PRI GRADNJI ZAHODNIH UTRDB, SO SLEPARILA S CEMENTOM. POLOŽAJ IN POSLEDICE UTRJEVALN1H DEL. — M a r i b o i\ 8. marca Na sestanku JNS je imel senator dr. Kramer 28. februarja govor, čegar politični smisel je dal pobudo, da smo prejeli od posebne strani prošnjo za priobčitev članka, ki se glasi: V svojem govoru je razvil g. dr. Krainer tudi svoje strankarsko- taktične načrte, ki bi naj pripomogli k uresničenju j njegovega državno-političnega programa. Priznanje hrvatskega vprašanja in želja za rešitvijo tga vprašanja je vodilni motiv te nove politike vseh delov JNS a zdi se, da želi slovenska frakcija v tem prednjačiti. Z zadoščenjem lahko pozdravljamo to temeljito preorientacijo nekdanjih nositeljev centralistične ideje. Nimamo tudi nobenega razloga, da dvomimo o iskrenosti tega novega stališča. Zakaj tekom zadnjih nekoliko mesecev je postalo jasno vsakomur, da je veljava političnih elniteljev v državi pogjno zvezana s priznanjem hrvatskega vprašanja. To pa celo v takšni meri, da jim raste medstrankarska veljava, v kolikor so bližji sporazumu z dr. Mačkom. Kajpada moramo ravno v tem dejstvu iskati vzrok preorien-tacije marsikaterega politika. Zato pa tudi moramo oceniti tako preorientacijo manj kot zaslugo spreobrnjenca in bolj kot uspeh opozicionalne, v prvi vrsti dr. Mačkove politike. S tem v zvezi tudi lahko pustimo odprto vprašanje o resničnosti Kranierjeve trditve, da obstoji sporazum med politično organizacijo, ki jo on predstavlja, in dr. Mačkom. (Marsikdo namreč išče legitimacijo za svoje politične akcije v sporazumu z dr. Mačkom.) že sama trditev, ne glede na njeno resničnost, dokazuje, da se danes zavedajo nekdanji nasprotniki sporazumaške politike, da je ta sporazum nujno izhodišče vsake bodče smotrne državne politike. Dokazuje pa tudi uravnovešenost opozi-eionalne sporazumaške politike, ki dopušča poizkuse zbližanja vsakomur, ki sprejme načelo sporazuma ne glede na razloge, ki mu to narekujejo, če torej predpostavimo, da je Kramerjeva želja za sporazum z dr. Mačkom mati njegove trditve, da je že v posesti tega sporazuma, imamo prvo točko njegovega strankarsko taktičnega programa. Oglejmo si sedaj, kako si zamišlja g. dr. Kramer drugo točko, »koncentracijo vseh naprednih sil v Sloveniji«. Prvi korak v tej smeri je po njegovem mnenju storjen s sporazumom med slovensko irakcijo JNS in slovensko socialdemokracijo. S političnega stališča je izrečena ocena te zveze že v zadnjem članku (6. III.), ki odklanja »naprednjaško fronto« po Kramerjevem receptu, še bolje pa v članku »Nazaj v demokracijo« v »Večer-niku« z dne 4. t. m. Ostane ocena te zveze s strantfarsko-taktičnega stališča. Priznati je treba, da je s tako zvezo dr. Kramer mnogo pridobil, in sicer zato, ker mu daje viaez nove socialne orientacije. Toda videz, za katerim ni konkretne substance, se maščuje: vidi Jevtiča in Stoja-dinoviča. Z druge strani pa se je s tem socialdemokracija zelo kompromitirala in bo imela mnogo muke, da to popravi, ko bo prišla do spoznanja svoje usodepolne napake, če še upoštevamo Kramerjev argument. da govori za to zvezo praktična okoliščina, da razpolaga socialdemokracija z organiziranim kadrom političnih delavcev, nam mora postati jasno, kdo naj bo profiter te zveze.. Zanimiv pa je odnos dr. Kramerja do ostalih »naprednih« sil v Sloveniji, ki jih označuje kot »politična omizja«. Ni popolnoma jasno, koga je s tem mislil. Ker pa v svojih izvajanjih ni omeni! posebej onih naprednih sil, ki so se zbirale pri decemberskih volitvah v SZO, in ki jih mi rajši imenujemo demokratične, bi sc dalo sklepati, da je mislil tudi nanje, če je tako, sc moramo spraševati začudeno, kako je mogoče imenovati »omizja« politične struje, ki so kljub temu, da so bile najbolj handicapirane, dobile več glasov kakor vsi slovenski kan didati JNS. še bolj pa se čudimo taktični nedoslednosti — ki je v tem, da kliče nekoga k »služnemu« sodelovanju, a v isti sapi ga odlikuje s takimi prijaznostmi. Ali ni to morda napaka, ki je njen avtor niti ni hotel napraviti, ampak jo je zagrešil po zakonu o inerciji, iz navade (kot primer neke »psychische Fehlleistung«), iz katere lahko sklepamo, kakšni1 so njegovi pravi nameni? Docela jasni so pa postali nameni te Kramerjeve kampanje za združitev vseh LONDON, 8. marca. »Daily TelegrapiK poroča: Nemčija še vedno gradi utrdbeni pas na zapadu. Pol milijona delavcev, ki opravljajo ta dela, pa zahodnim provincam niso prinesli pričakovanega zaslužka, ker se delavci hranijo v kantinah, spijo pa v barakah. Država, ki ne zmore vsega sama, je pritegnila k delu tudi zasebne tvrdke in jim celo proti osnovnim načelom narodnosocialističnega gospodarstva izjemoma dovolila do 20 odstotkov dobička. Zgodilo se je pa, da so nekatere BRATISLAVA, 8. marca. Slovaška vlada je na svoji seji sklenila, nastopiti odločno proti vsem vestem in vsej propagandi za odcepitev Slovaške od ČSR. Vendar vztraja dalje neomajno na svojem dosedanjem stališču popolne notranje suverenosti slovaškega naroda. Vztraja tudi pri zahtevi, da se ustanovi v okviru skupne vojske republike posebna slovaška vojska, ki jo bodo vodili VARŠAVA, 8. marca. Poljski sejm ie odobril izredni dodatni oboroževalni program, ki se bo izvajal tekom 15 let. V ta namen je določena vsota 1.200,000.000 zlotov ali 12 in pol milijarde dinarjev. Ti izdatki so pa seveda neodvisni od vsakoletnih rednih vojnih proračunov, ki znašajo povprečno zadnja leta po 800 milijonov zlotov ali po 8 in četrt milijarde dinarjev. Te ne samo za Poljsko visoke »naprednih» sil, ko je izjavil, da hočejo biti on in njegovi somišljeniki »zastavo-noše» tega »gibanja«. Biti zastavonoša je častna sunkcija! Ali naj res zaupamo prapor napredka, resničnega napredka, ljudem, ki so pri nas pojem »naprednja-štva« tako okrutno kompromitirali? Ne, ne, progres ni le nujen zgodovinski pojav — mimo vseh zmot in preko reakcije — ampak tudi načelo, častno načelo! Kdor tvrdke zlorabile zaupanje in med cement namešale slabši material, prigoljufani cement pa za drag denar na lastno pest prodajale na veliko, ker vlada zaradi utrdbenih del za privatne potrebe cementa veliko pomanjkanje. Zaradi teh sabotažnih činov so bile izrečene stroge kazni. Utrdbe so prinesle v deželo mnogo sprememb, zlasti kar se svobode kretanja tiče. Tako je prišlo med nepoučenim prebivalstvom in stražami že često do nevšečnosti. slovaški častniiki in bo garnizionirana le^ na Slovaškem. Pogajanja med Bratisla-’ vo in med Prago se niso še obnovila, pač pa je bil odposlan v Prago minister za slovaško vlado dr. Sidor, da pripravi obnovitev pogajanj. Zanikujejo se vse vesti o posebni pripravljenosti vojske na Slovaškem, ki so se razširile v tujem tisku. vsote, ki jih mora Poljska izdajati, so v zvezi z ogromnimi vojnimi izdatki obeh poljskih sosed Nemčije in Rusije. Prva je samo v letih 1933.—1938. izdala nad 700 milijard dinarjev, dočim je Rusija samo leta 1938. izdala v oboroževalne namene 260 milijard dinarjev. Ves poljski tisk pa tudi z veseljem podčrtava ogromne izdatke Anglije v iste namene, kar tudi Poljska smatra kot olajšanje. je v svoji preteklosti veliko grešil, kljub tenui ni izključen iz občestva, toda za »ža stavonošo« nima kvalifikacije. Lahko si pribori zopet častno mesto, toda ne s špekulacijo na račun »naivnih« poslušalcev, ampak z dolgo vrsto dejanj, ki naj do kažejo iskreno pripravljenost k s o d el o-vanju z onimi, ki so že v težjih časih nosili visoko prapor pravičnosti in napredka. —o DaEadier kandidat za prezi-denta ? PARIZ, 8. marca. Po dogovoru med Daladierjem in predsednikom parlamenta bodo volitve predsednika republike 6. ali 13. aprila. Ni izključeno, da bo na to mesto kandidiral tudi sam Dala-dier. Francosko oboroževanje PARIZ, 8. marca. Senat je včeraj dovolil dodatne zneske osem milijard frankov za državno obrambo. V zagovoru predloga je bilo poudarjeno, da je Francija porabila lani 51, letos pa že v prvih mesecih 29 milijard frankov za oboroževanje. Preki sod v Iraku BAGDAD, 8. marca. Tukaj in v okolici je bil včeraj razglašen nagli sod. Vlada je izdala razglas, v katerem nastopa z grožnjami proti tujim poizkusom, da se zanese veleizdaja v vrste iraških častnikov. Vladar Iraka pa je izjavil, da za take veleizdajalce ne bo poznal nobene milosti. Uvedena je tudi ostra cenzura. Gre za obrambne ukrepe proti vplivom iz neke totalitarne države. JAPONSKA IN *ANTIKOMINTERNSKI PAKT. TOKIO, 8. marca. Japonski zunanji minister Arita je izjavil v parlamentu, da služi antikominternski pakt Japonski samo za boj proti sovjetskemu vplivu na Kitajskem in za okrepitev prijateljskih vezi med Japonsko ter Italijo in Nemčijo. Velika napaka pa bi bila. tolmačiti ta pakt kot ost proti Veliki Britaniji ali USA. Temelj japonske zunanje politike je 'slej ko prej vrednotiti pozitivno razmerje Japonske nasproti Veliki Britaniji in Združenim državam Severne Amerike. NOVO OBOROŽEVANJE JAPONSKE. TOKIO, 8. marca. Japonski parlament je odobril naknadni kredit 110 milijonov funtov šterlingov za oborožitev. Od te vsote odpade 70 milijonov na oborožitev na morju. Vlada opravičuje ta kredit z. oboroževanjem Anglije in USA. GRADNJA KRIŽARK V USA WASHINGTON, 8. marca. Po odredbi predsednika Roosevelta so bila včeraj dana privatnim ladjedelnicam naročila za zgraditev štirih 6000tonskih križark. NOVA VELIKA ANGLEŠKA LADJA BELFAST, 8. marca. Včeraj so splovili v morje naj večjo letos zgrajeno trgovinsko ladjo, 26.000 tonsko »Andy«, ki bo opravljala brzoparniško svežo med Anglijo in Južno Ameriko. ŠE VEDNO DEBATE O GUAMU. WASHINGTON, 8. marca. Predlog vrhovnega admirala Leahija za zgraditev pomorske baze na otoku Guamu, je zdaj podprl tudi viceadmiral Cork. HOLANDSKI MINISTER V NEMČIJI. HAAG, 8. marca. Gospodarski minister Steenberge je včeraj odpotoval v Lipsko. Po zaključka velesejma se bo setal z ministrom Funkom v Berlinu. CESTA IZ EGIPTA V PALESTINO. LONDON, 8. marca. Med Egiptom in Palestino je sklenjen dogovor o gradnji velike strateške avtomobilske ceste, ki bo vezala Kahiro z Jeruzalemom. Cesto bosta gradila Egipt in Palestina vsak s polovico stroškov. NAPAD NA HOLANDSKI PARNIK. TANGER, 8. marca. V bližini Tangerja je neznano letalo napadlo nizozemski par n«k in ga lahko poškodovalo. SILNA NEVIHTA NA ŠKOTSKEM EDINBURG, 8. marca. Po vsej škotski, posebno v njenem zahodnem delu, je včeraj divjala strašna nevihta. Med viharjem, bliskom in gronom se je porušilo več hiš. Vremenska napoved. Deloma oblačno, tu in tam še padavine, podnevi temperatura nespremenjena, ponoči precej mrzlo. Borza. C u r i h, 8. marca. Devize. Beograd 10, Pariz 11.6575, London 20.63, Newyork 439.75, Milan 23.15. Berlin 176.50, Praga 15.05. _______________ Smučarska porotffa (»Putuik«, Maribor, 8. marca.) Peca: +2, pooblačeno, mirno, 10 cm pršiča na stari podlagi 50 cm. smuka ugodna. Stališče slovaške vlade PROTI PROPAGANDI ZA ODCEPITEV. — ZA LASTNO SLOVAŠKO VOJSKO. _ DEMANTI ALARMANTNIH VESTI. Veliko oborožanje Poljske POLJSKI SEJEM JE ODOBRIL PETNAJSTLETNI OBOROŽEVALNI NAČRT REPUBLIKE. IZDATKI SOSED POLJSKE ZA OBOROŽITEV. — Roosevelt proti referendu ZEDINJENE DRŽAVE MORAJO IMETI NO. IZJAVA KANADSKEGA M WASHINGTON, 8. marca. Včeraj je imel predsednik Roosevelt velik govor v senatu, v katerem je ostro odbil predlog izolacionističnih senatorjev, ki zahteva referendum (ljudsko glasovanje), preden bi stopile Zedinjene države v vojno. Roosevelt je v svojem govoru poudaril, da je treba upoštevati dvoje dejstev: 1. časovni moment, kdaj je treba začeti z vojnimi ukrepi; 2. definicijo vojne: to je, kaj vse je lahko vojna. Obrambne naprave in življenjski Interesi USA lahko propadejo, če se takoj ne stopi napadalcem na prste. WASHINGTON, 8. marca. Ameriški senat je včeraj sprejel proračun za suho- Anglija kroti pohlep diktatorjev LONDON, 8. marca. Minister za promet Burgin, je imel včeraj v Yorkshiru senzacionalen govor, v katerem je poudaril, da je nesmisel, če Nemčija, Italija in j Japonska trdijo, da so izključene s tržišč s surovinami. Nihče ne vprašuje danes, kdo je kupec, ampak samo, kakšna je cena. Anglija ima največjo finančno moč na svetu, in ta ji omogoča, da kroti pohlep diktatorjev. PONAREJANJE POTNIH LISTOV V BELGIJI. BRUSELJ, 8. marca. V severnem Bra-bantu so zajeli tri Žide, ki so ponarejali potne liste. V Amsterdamu je na stotine Židov s ponarejenemi potnimi listi, ki so jih kupili od sleparjev. Preiskava bo odkrila nadaljnji obseg te afere. SVOBODO AKCIJE ZA VSTOP V VOf-INISTRSKEGA PREDSEDNIKA. zemno vojsko v višini 360 milijonov dolarjev. NEW YORK, 8. marca. John Lewis, predsednik največje sindikalne organizacije, je sprožil akcije za združitev vseh delavskih skupin v enotno organizacijo, ki bo podpirala Rooseveltove socialno-refornrstične napore in zunanjo politiko. MONTREAL, 8. marca. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je včeraj v Ottavvi izjavil, da se je mednarodni položaj v zadnjih dneh zelo zboljšal, še pred nekaj dnevi pa so prihajala iz Ev-elo prireditev je vzorno vodil tajnik MŠK g. prof. Sila. V dvo boju sta nastopili kombinirani moštvi, za Ljubljano kar trije nacionalni mojstri. Pričakovati je sicer bilo, da bo Ljubljana odnesla zmago, vendar ne tako visoke, ki nekoliko preseneča. Posebno zanimanje je seveda veljalo prvi deski, kjer sta igrala Milan Vidmar trti. in mariborski prvak prof. B. Stupan, ki je moral po trdi borbi kloniti. J udi na ostalih deskah je bila precej vroča bitka, vendar pa vse partije niso bile kdo ve kako kvalitetne. K tej pripombi je treba zaradi objektivnosti že dodati, da je tako zvana »nB5ja kla- sa*, ki je igrala na spodnjih deskali, igrala dokaj lepše partije kot »gornja klasa«, kar dokazuje, da se mladi, ki prihajajo, z vnemo bavijo s kraljevsko igro. Rezultat dvoboja ie bil naslednji: Milan Vidmar ml. (L) : Stupan (M) 1:0. Furlani (L) : Gabrovšek (C) 1:0, Preinfalk (L) : Kukovec (M) 1:0, Šorli (L) : Cian (C) 'A: Vs* Marek (L) : Os anek (M) 1:0. Sikošek (L) : Sajovic (C) Šiška (L) : Stojnšek (M) Yz\Yi. Peterinan (L) : Lobkov (M) 1:0, Gerzinič (L) : Dichl (C) 1:0. Požar (L) : Bien (M) %:%. Hren (L) : Schneider (C) Slokan (L) : Detiček (C) 1:0. V naslednjem objavljamo nekai partij iz zanimivega dvoboja med Ljubljano. Mariborom in Celjem. SICILJANKA Beli: Furlani Crni: prof. Gabrovšek I. el. efi 2. SI3, d<> 3. d4, cxd4 4. Srd4. SI6 5. Sc3, Hb 6. Lo2, bS 7. 0—0. g6 8. 14. b4 9. oi>, S*8 10. LI3. Ta7 II. Sdn, dxe5 12. fxe5, «6 13. SI4, Td7 14. c3. Dc7 IR. Da4. LcS 16. Kbl, Sc7 17. Sxe6. fxe6 18. Sxe6, Dx©5 19. Lg4 in črni je po nekaj potezah predal svojo izgubljeno pozicijo, do katere je prišel po naravnost kuriozltetni otvoritvi. IGRA DAMSKEGA KMETA Beli: Požar Črni: Blen I. d4. cS 2. SI3. cxd4, 3. Sxd4, Sc6 4. e4. a* 3. Le3. d6 f». Ld* Sf6 7. H3, «6 8. 0—0. Lg7 9. c3, Dc7 10. Sd2. Ld7 11. 14. 0-0 12. 15, TadB 13. Tel, DaS 14. Db3, b5 15. a3. Sefi 16. Le2, Le8 17. e4, Lb7 18. exbS- axbS 19. Ixg6, hxg6 20. Sxb5. Sxe4 21. Sxe4, Lxe4 in nasprotnika sta se po nekaj potezah sporazumela na remis. IGRA DAMSKEGA KMET A Beli: Poternian Crni: Lobkov 1. d4, SI6 2. e3- e6 3. Ld3, dS 4. Sd2. Sbd7 5. 14. c5 6. e3, Le7 7. SI3, Sg4 8. De2, 0-0 9. o-o. 15 10. SeB. Sgxe5 11. fxeS, TI7 12. Kbl, SI8 13. SI3, Sg6 14. Ld2, b6 IS-Tfl. Lb7 16. Tali. c4 17 Lbl. bS 18. g4, a5 19. Dg2, Db6 20. Dh3, Le8 2t. DhS. SIS 22. Tjc3. b4 23. Ttel g6 24. Dh6. Ta7 25. gxI5. exi5 26. e& Lxe6 27. Se5, Tg7 28. hi- LI6 29. S!3. Lc8 30. H5, bxc3 31. Lxc3. De6 32. Se5, Lxe5 33. dxe5, a4 «. a3. Taf7 35. Lc2, Lb7 36. Kb2. Lc6 37. Lb4, Sd7 38. hxg6, bx«(» 39. Txg6. DeB+ 40. Kb3, Lb7 41. Lc3. d4 42. Lxd4. Dd5 43. Txr7+» KIS 44. Dh8-i- in črni preda. Letoncki mednarodni turnir V soboto se je pričel v le tonskem kopališču Kemeriži pri Rigi mednarodni turnir, ki so ga že dalj časa napovedovali. Poleg večjega števila letonskih mojstrov se turnirja udeležujejo tudi nekateri znani evropski mojstri, in sicer Bogolju* bov, Stahlberg, Szabo, Flohr, Book, Mi-kenas. Zanimivo je, da na turnir ni prišel Keres, ki je obljubil udeležbo, prav tako pa je udeležbo odpovedal tudi leningrajski prvak Smislov. Po 3. kolu je stanje naslednje: Szabo 3, Stahlberg 2 in pol% B6ok, Mik en as in Fej-giz 2, Apšonrk in Bogoljubov 1 in pol, Flohr 1 (2), Petrov l (1) itd. Maribor Mariborske katakombe POD ŠENTPETRSKO CERKVIJO SO VELIKE KATAKOMBE S 64 GROBOVI. Sv. Peter pri Mariboru se edini v Sloveniji lahko ponaša s katakombami. Te so pod tukajšnjo župno cerkvijo in zavzemajo ves prostor pod cerkveno ladjo. Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, kjer je še danes vidna prva stopnica. Kasneje so po ukazu tedanjega vladarja morali grobnice zazidati in tako 70 let niso v šentpetrskih katakombah nikogar pokopali. Leta 1857. je dal župnik Marko Glaser sezidati nov vhod z zunanje strani. 19 kamenitih stopnic vodi v katakombe, ki so 12 metrov dolge in 4 metre široke. Grobovi so vzidani na vse štiri strani in merijo v dolžini 2 m, v širini pa 70 cm. Za oltarjem je na častnem mestu 10 rakev z zemskimi ostanki duhovnikov. Tam je pokopan tudi profesor teologije dr. Sittich, ki je cerkev na novo sezidal in povečal. Poleg njega je grob iz leta 1708., kjer počiva neki Janez pl. Knehtl. To je menda najstarejša grobnica v mariborskih katakombah. V ostalih grobnicah so pokopane razne znamenite osebnosti. Zadnja grobnica je bila odprta za župnikovanja Mateja Štrakla. V katakombah je 64 grobov, od katerih je še 14 zaprtih. Na desni strani ol- tarja je velika votlina, imenovana »okostnjak«, kjer so shranjene kosti, ki so jih izkopali pri gradnji sedanje šent-petrske dekliške osnovne šole. Zanimivo je, na kak način so označevali ženske in moške grobove. Na grobnici iz 1. 1730. je naslikana mrtvaška glava s pečo, s čimer je označena ženska. Videti je, da je bila narodna noša že tedaj precej v čislih. Druga grobnica iz leta 1774. ima naslikano mrtvaško glavo s klobukom. To je moški. Za trakom ima šopek spominčic. Druga mrtvaška glava ima zopet ogrlico okoli vratu, na glavi pa lovorjev venec z rožo. To bo najbrže mladenka. Katakombe so iz rezanega kamna. V šen tpe trski cerkvi so še druge zanimivosti. Tu so relikvije sv. Favstina, ki leže pod glavnim oltarjem. Omembe vredna je še naslednja zanimivost iz šentpetrske kronike. Za časa župnika Škofa Nikolaja je teta 1784. nastala med Šentpetrčani in Limbužani tožba. Lini-bužani so očitali, da »Peterčani točo k njim zvonijo in streljajo«. Zanimiva pravda je bila prav salamonsko rešena s tem, da je bilo Limbužanom »dovoljeno točo k Sv. Petru nazaj zvoniti in streljati«. -pk. Napake v značaju otrok STARŠI MORAJO NAJTI POT V OTROKOVO DUŠEVNOST. — PRI VZGOJI JE GLAVNA POTRPEŽLJIVOST. šesta predavateljica, ki je nastopila na materinskem tečaju, je bila ga prof. C or ne jev a; predavala je o temi „ Napake v značaju otrok* \ Tudi ona je govorila preti nabito polno dvorano Ljudske univerze. Vsekakor se čuti iz predavanj in obiskov nujna potreba lakih tečajev, ki jih mariborsko ter okoliško ženslvo pravilno pojmuje. Otrokove napake so po navadi odvisne od njegovega značaja; otrok je lak. kakor je iz sebe samega in iz svojo okolice. Preden začnemo govoriti o napakah olrok in njih ozdravitvi jih moramo spoznati. Napako pa spoznamo, če najdemo vzrok napake. O kaki krivdi pri otroku ne moremo govorili, otrokovo napako je treba vselej presoditi z več vidikov. Otrok je lak kot je zaradi svojega okolja doma, zaradi morebitnega težkega socialnega položaja družine, in mogoče zaradi bolezni. Napačno je v otroku zatreti, kar je podedoval od nas. Napako je treba vselej spoznati in jo šele tedaj odpraviti. Predvsem je pa treba veliko mero potrpežljivosti za odpravljanje otrokovih napak. Treba je najti x>t v otroka in razviti dobro v njem. ?ri otroku je treba vzbuditi samo-poznanje, kar bo prvi vzgojni faktor. Po naravi je otrok sebičen, vendar njegovega egoizma ne sinemo stopnjevati. Napaka sebičnosti je zahtevnost. Ozko s sebičnostjo je povezana slad-kosnednosl, ki mu jo je treba zadovoljili z zdravo hrano. — Otroka napravijo'strahopetnega starejši /strašenje); tudi nesamostojnost je pri otroku nekaj pri rodnega; takemu otroku je treba vliti vere vase; vliti otroku pogum, je že polovico vzgoje. Prevelika ljubezen in skrb doma napravi vedno otroka nesamostojnega. Omahljivega pa napravi tudi preveliko povdarjanje avtoritete. — Pretirana občutljivost in cmeri kavost sta zaradi otrokovega bolezenskega stanja (zdravnik) ali zaradi prevelike ,,scartlanosti“ otrokove. Otrok je občutljiv po naravi in nikoli ne smemo preveč čutiti z njim, če na priliko pade. Muhavost ozdravimo pri otroku z našo stalnostjo, sitnost pa z dobro voljo. Hujše so pri otroku socialne napake, ki se pokažejo v šoli, ko pride olrok v družbo; to so predvsem tož-Ijivost in neprijaznost do sošolcev. Brezčutnost pri otroku nastane, če preveč z vsem mogočim drezamo vanj. V zahtevah do otroka moramo biti vedno znosni; otroka ne smemo preobremenjevati z vsem mogočim sitnarjenjem. Hujša od sebičnosti je nevoščljivost, ki jo odpravimo s tem, da predočimo otroku, kaj pomeni pomanjkanje. Doma mora gledati, da otroci ne bodo tožarili drug drugega; najboljše je, da se starši ne zmenijo v takem slučaju za zadnje. Trma izraža otrokovo voljo ter se prečeslokrat ponavlja periodično; ozdravimo jo z ignoriranjem. Nikoli pa nfe smemo otrok onečastiti preti družbo (zaradi malenkostne kraje itd.). Otroku je treba verjeti. Zadeva tezenskega pokopališča Aičernik‘: je že fivakrat poročal, da se nski davkoplačevalci hudujejo na foške občinske odbornike, češ, da niso >rav ravnali na seji občinskega odbora, cer so glasovali proti ustanovitvi poko- jališča na Teznem in s lem zagrešili ve-iko napako, ki da bi jo morali popraviti. Potek razprave občinskega odbora na Pobrežju je bil naslednji: Predsednik j>oroča Dm; 30. IX. 1*138 je umrl Ivan Koler na Ptujski cesli št. 71. na Teznem. Zc leta lfttl je imenovani izjavil, da je voljan svojo njivo s parcelo na Teznem prodati za cerkveno pokopališče mestne Župnije. Z ozirom na lo In na željo pokojnega so njegovi dediči ponudili omenjeno njivo v nakup kn. šk. stolnemu iji mestnemu župnijskemu uradu v Mariboru, ki resno misli na ureditev Tezenskega pokopališča, ki Iti se /. nakupom le njive primerno razširilo (podčrtalo uredništvo). Vsled lega prosi kn. šk. stolni in mestni župni urad za pristanek in uradno zagotovilo, da v lej zadevi nima nobenih pomislekov, tudi ne iz zdravstvenih ozirov, predvidenih po zakonu. Občina je odgovorila župnemu uradu. da nima pomislekov glede nakupa Kolerjeve njivi* na Teznem, misli pa, da, bo zopetno obnovljenje pokopališča na Teznem trčilo oh velike zapreke, ker regulacijski načrt mesta Maribor, pod katerega spada tudi kraj Tezno, ne predvideva pokopališča na Teznem, ampak kje drugje. Nu pobudo tezenskih odbornikov je bil na hitro roko ("podčrtalo uredništvo) sklican sestanek v tezenski šoli, kjer se je razmotrivalo vprašanje tezenskega pokopališča. Mnenje navzočih je bilo p roli zopetni obnovitvi pokopališča na Teznem. Proti pokopališču govore predvsem sledeča dejstva: L Kraj Tezno je industrijsko predmestje Maribora, * 2. Gradbeno gibanje je zavzelo v zadnjih letih takšen razmah, da bo Tezno v nekaj letih kompaktno zazidano v strnjeno naselje. 3. Tudi iz zdravstvenih razlogov so odborniki proti pokopališču, kajti vse hiše v jjosredni in neposredni bližini imajo navadne vodnjaki;, in nihče ne more jamčiti, da se nesnažna in z raznimi bacili nasičena voda ne. bi odtekala baš v te vodnjake. Dokler ves kraj Tezno ne bo priključen v omrežje mestnega vodovoda, na obnovo tezenskega jx>kopališča ni misliti. I. Kraju Tezno bi se z obnovitvijo pokopališča odvzelo najlepše zemljišče, kjer bi se mogel razvili. O. o. Kovačič Alojzij raztolmači zgodovino tezenskega pokopališča od lela 1913 do danes ter je odločno proti pokopališču na Teznem. Na tem prostoru naj bi se gradila cerkev, pokopališče pa naj se prenese še bolj ven. Na podlagi navedenih dejstev predlaga, naj se odbor prolivi nameravani ustanovitvi. O. o. Fermišek Rudolf se priključi izvajanjem Kovačiča ter podkrepi njegov predlog, ki je bil sprejet. Davkoplačevalci od pokopališča ne bi imeli nobenega dobička. Tistih par obrtnikov, ki bi se po mnenju dopisnika naselili v bližini pokopališča, pa sploh ne bi bilo zmožnih živeti, veliko manj pa, da bi občini oziroma davkoplačevalcem, kaj koristili, gostiln pa imamo itak dovolj. Kovačič Alojz. Tezno Nemški konzulat v Mariboru Te dni se mudi v Mariboru sedanji nemški konzul v Sarajevu g. Josip Stok-kele, ki bo vodil novo ustanovljeni nemški konzulat v Mariboru. Seni prideta tudi dva konzularna uradnika in uradnica. Ti uradniki so bili člani nemškega konzularnega zastopstva v Egru (Hebu) v bivši češko-sudetski pokrajini. Mariborski nemški konzulat bo pričel v najkrajšem času poslovati. Organizacija zadružnih uslužbencev Pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužb. v Mariboru se je ustanovilo »Društvo zadružnih uslužbencev v Mariboru«. To društvo ima namen, da podpira svoje člane, da jim nudi strokovno naobrazbo š šolo, predavanji, ekskurzijami itd. Clan postane lahko vsak zadružni uslužbenec vseh zadrug v dravski banovini. Na dobro obiskanem ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: g. Filipič Andrej, upravnik zadruge, predsednik: v odboru pa gg. Kolar Ljudevit, Borlak Ljubomira, Grčina Tinčka, Svenšek Gustav, Kronfogel Kamilo. Koršič Doro, iii Štalcer Alojzija. Zborovanje rezervnih častnikov je bilo v ponedeljek zvečer. Vodil ga je. predsednik mariborskega ix>dodibora g. Jakob Perhavec, ki je posebej pozdravil zastopnika mestnega poveljnika polkovnika Marasa ter zastopnika poveljnika 45. pešpolka kapetana Apostolovima. Zadovoljiva poročila .so podali vsri funkcionarji, med njimi tudi tajnik g. Korbar in blagajnik g. Grešak. Mariborski pododbor rezervnih častnikov šteje 206 članov. Izvoljena je bila zopet stara uprava s predsednikom g. Perhavcem na čelu. Tezensko pevsko društvo „Radost" Te dni je imelo tezensko pevsko društvo »Radost« svoj občni zbor, ki je zelo lepo uspel. Vodil ga je predsednik gosp. Mernik. Po splošnem predsedniškem poročilu je poročal tajnik g. Keber. Društvo se zelo lepo razvija in ima 24 rednih čla-ttov. V kratkem se bo »Radost« udeležila • 00 letnice paniževskega pevskega zbora. Blagajnik Fric je podal zadovoljivo poročilo o stanju društvenih financ. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava Mernig, predsednik, Slana, podpreds., Keher, tajnik, Konrad, blagajnik, odbornika pa sta Žunko m Volker. Zborovanja »Radosti« se je udeležil tudi zastopnik Ipavčeve pevske župe g. prof. Mirk. Mariborčanka v angleškem fiimu Nedavno je bila v Jugoslaviji znana angleška filmska družba, ki je sni mala lepote naših krajev za kulturni film naši državi. Glavno sni man je je brlo na Bledu. Tja je bila med mnogimi drugimi povabljena tudi Mariborčanka Karla Pev čeva, ki je prikazovala lepote narodnih vezenin in narodnih noš. Film je zek) lepo uspel in ga bodo, kakor doznava-mo, v kratkem vrteli tudi v naših mestih. n. Iz policijske službe. Za pristava 8. položajni skupini je napredoval Milo-rad Lazarevič, ki je iz .Maribora premeščen v notranje ministrstvo. m. Ogled mariborskega muzeja bo vsako nedeljo dopoldne m ob četrtkih od 14. do 18. ure. m. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki stanujejo v rogaško-šmar-skem okraju in so se v prevratni dobi v času od 1. XI. 1918 do 5. V. 1920 udeležili pod vrhovnim poveljstvom generala Rudolfa Maistra osvobodilnih akcij v Mariboru in vobče na naši severni meji.j ki bo v nedeljo, 12. marca, ob pol 3. uri popoldne v Rogaški Slatini v občinskem' domu. m Putnikov izlet na svetovno razstavo v New-York 17. aprila: Odhod iz Ljubljane; 18. prihod v Genovo, nato odhod z luksuznim prekooceanskim parobrodom; 20. iz Napoli izlet na Vezuv; 27. prihod v New-York; 6. maja povratek v Evropo; 22. maja povratek iz Benetk v Ljubljano. Cene za potovanje od Rakeka in nazaj znašajo v !. razredu din 21.800.—; v turističnem din 14.200.—, v III. din 10.950. Stroški za bivanje v New-Yorku: I. raz. din 4.000.—] za turistični din 3.500.— za III. din 3.100.—. Prijave pri Putniku do 20. marca. m. Ljudska univerza. V petek, 10. marca, predava dr. Evgen Spektorski, univ. profesor iz Ljubljane, o francoskem in nemškem pojmovanju države. Naslednje predavanje se ne vrši, kakor običajno, v ponedeljek, temveč šele v četrtek in petek, 16. in 17. marca. Predaval bo dr. Mirko Deanovič, univ. prof. iz Zagreba, o Danteju in Divini komediji. m. Poljanec Taras in Bajde Oton izvajata na koncertu 22. t m. dela slovanskih in romunskih skladateljev. m Predstava Sofoklejeve tragedije »Kralj Oidip«, ki jo bodo igrali dijaki tukajšnje klasične gimnazije, bo v sredo, 15. marca v mariborskem gledališču. m. Buruo zborovanje mariborskih poštarjev. Te dni je bilo pri Povoduiku zborovanje pododbora Združenja poštnih, telegraskih in telefonskih zvaničnikov. služiteljev in dnevničarjev v Mariboru. Občni zbor je vodil predsednik g. Šerbec. Omenjal je težave, katere je prebrodila organizacija v preteklem letu, ko so imeli komisarja. Nato je prevzel vodstvo občnega zbora predsednik centralnega odbora v Beogradu g. Ristič, kar je izzvalo veliko razburjenje. Pri tajnih volitvah je bil za novega predsednika izvoljen g. Babič rz Maribora. m. Koncert godalnega kvarteta realne gimnazije bo v soboto, dne 11. marca, ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze. Na sporedu: Gade, Bruckner, Bernard, Mendelssohn, Vieuxtemps. — Predprodaja vstopnic po 10 din v*Učiteljski knjigarni. Čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru. šivilja Ana Spittau iz Maribora. Žena je bila na mestu mrtva. Obupno dejanje je napravila v duševni zmedenosti. m Čigavi sta kolesi? Tezensko orož-ništvo nam sporoča, da je na niiihovi postaji kolo brez lastnika. Kolo je sivo plesikano in brez številk. Tovarniška znamka je »GJoria«. Na orožniški ekspozituri na Pobrežju pa hranijo kolo znamke »Hibie«, ki je črno pleskano in ima tovarniško številko 1219905. Lastnika opisanih koles naj se zglasita na tezenski orožniški postaji. m. Mladi pustolovec. Te dni je neznano kam pobegnil 15-letni Alfred J. s Koroške ceste. Njegova mati je prijavila policiji, da ji je sin odnesel več stvari. Mladi pustolovec je odpeljal kolo natakarju Dinkti Kiteku ter mu napravil 1600 dinarjev škode. Sporočilo »Putnik-a«, Maribor: za velike mednarodne tekme v smuških skokih in poletih, ki se vršijo od 12. do 19. marca 1.1., je odobren 50 odst. popust na železnici na podlagi legitimacije K-13. Popust velja od 10. do 21. marca. Vse ostale iniormacije pri ;iPutnik-u«, Maribor. Na Jožefovo v Graz. 19. marca enodnevni izlet »Putnik-a« z luksuznim avto-karom za din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putnik-u«, Maribor. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul., tel. ?7-0l: lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta, tel. 21-79. PLANICA 12.-19. III. Ne pozabi naročnine m. Slepar pri dr. Ploju. Te dni se je v odsotnosti bivšega senatnega podpredsednika dr. Miroslava Ploja zglasil pri njegovi ženi neznani mlajši moški ter ii dejal, da mu je dr. Ploj priskrbel službo, rabi pa še 100 din za neke takse. Po moževem prihodu je gospa Plojeva ugotovila, <1* & nasedla sleparju, m. Trije mladi Robinzoni. Policijski stražnik v pokoju Josip Gorjan iz Žolgarjeve ulice je prijavil policiji, da je njegov 13-letni sin Bojan z dvema svojima prijateljema, 12-letnim Emilom Tomažičem m 13-letnim Zvonkom Krobatom, neznano kam pobegnil. Doslej o dečkih še ni nobenega sledu. m. Nezgodna kronika. Na Meljski ce sti je 81 -letni preužitkar Anton Fra's iz Selnice ob Dravi tako nesrečno padel, da si je prebil glavo. Ključavničar Tomaž Kralj je na mostu padel s kolesa in si na razbiti steklenici porezal levo zapestje. Pri karambolu dveh kolesark v Gledališki ulici je dobila Ivana Volšak hude poškodbe na hrbtenici. m. Samomor Mariborčanke v Zagrebu. Iz četrtega nadstropja je v samomorilnem namenu skočila v Zagrebu 50-letna Kino Grajski kino. Danes »Koncert v T»-rolu«. Helli Finkenzeler, Fritz Kampes, sodeluje dunajski dečji pevski zbor. Kino Fsplanade. Od danes, srede špijonažni senzacijski film »Tajna naloga«. Kino Union. Do vključno četrtku zelo zabavna humoreska »Mr. Deeds« ? Gary Cooper-om v glavni vlogi. Mariborsko gledališče Pygmal ion . Premiera. ..Prodana nevesta". Sreda: Zaprto. Četrtek, oh 20.. .. Reti B. Pclck: Zaprlo. Sobola, ob 20.: Red A. Shaivova Irmle jauka „PyginaUou'\ čije premiera v Skrbinškovi režiji in vodilni vlogi bo jutri v četrtek, 9.1. m., je ena tistih za gledalca lažjih, vendar zelo duhovitih družabnih odrskih del tega sodobnega največjega komediografa in satirika, ki v preobr^zovauju naj večjih socialnih nasprotij morajo zanimati tako prijatelje kakor tudi nasprotnike socialnih reform. Zato je bil baš .,Pygmalion" tudi na večjih svetovnih odrih splošno sprejet kot izredno posrečena komedija na račun sodobnega reda. In zato smemo pričakovati, da bo Sha\vov ..Pvgmaliou'4 tudi na mariborskem odru zbudil ! splošno zanimanje. Magični realizem V svetovni literaturi se pojavlja nova smer, ki se kaže posebno v romanu. Ta smer še nima Oficielnega imena in njenega pričetka niso oznanili nobeni manifesti, pa se je kljub temu pojavila skoraj istočasno v francoski; angleški in še v nekaterih drugih literaturah, celo v madžarski. Nova smer je nekakšen »magični, realizem«, ki jc morda y nekem sorodstvu s surrealismom v slikarstvu. Ta novi realizem je porušil okvir tradicionalnega upodabljanja resničnosti in sili v tiste višine, * kjer sc spreminja opisovanje dogajanja v razčlenjanje dogajpoja in kjer izpolnjuje literatura svoje metafizično poslanstvo. To je literatura v »zvezdnih stolpih« živečih pisateljev, pripovedovanje »sivo oblečenih magov« o v njihovih dušah se porajajoč pošastnosti. Neki francoski kritik je napisal ob priliki ocene nekega novega francoskega romana te vrste, da se zdi, ko da so njegovi junaki sami šomnambulisti in da pisateljev namen ni nič drugega, kakor za-sldovati in opisovati življenje teh meseč-njakov, in v resnici, kdor bere dela Lusi-ena Maulvaulta, Jeana Guireta, Pierrea-Jeana I.aunaya, Frangoisa de Roura in še nekaterih drugih, sreča v njih same s sa- njami in vizijami navdahnjene junake, da-si je prikazano kljub temu vse skupaj z nekim miselnim realizmom. Posebno značilen za to literaturo je roman »Pajek«, delo Henrija Troyata, ki je bil nagrajen z Goncourtovo nagrado. V tem romanu je vrtanje po dušah in psihološko analiziranje do zadnjih globin —kljub različnosti stila in zasnutka-podobno veliki dušeslov-ni umetnosti kakega Dostojevskega. V romanih te nove smeri se izgubljajo ostre konture življenja; svet sc gubi v megli, zakrivajo ga tenčice, da dobiva nekako globljo, svojevrstno, magično podobo in skrivnostnejši smisel poln praugank življenja, prabistva dogajanja ter prasim-bolike stvari. Pokrajine so polne magičnih simbolov, kakor človeške stvari. Filozofija tega »magičnega realizma« pa je: »da ne smemo istiti resničnosti s tistim, kar se nain kot resničpost dozdeva, in da je sposobna tolmačiti svet edino iti izključno fantazija«..Zato n. pr. roman ne sme biti le »leposlovje«, ampak več, stvaritev filozofske višine, intuitivno dotipanje in prkazovanje resnice. Novi »magični realizem« je torej realizem duhovnega in ne zunanjega sveta, in eden tolmačev le stvari je napisal: »Stara generacija pisateljev je pripovedovala o svojih bolečinah, iz nove generacije pa govori bolečina sama.« Ta stavek osvetljuje v resnici ves problem bolj nacorno, kakor vse dolgovezno učeno razglabljanje. Kar izražajo nova dela »magičnega realizma«, ni prikazovanje bolečine, veselja in ljubezni, ampak so'bolečina, radost, in ljubezen same,« pravi Charles Morgan v svojem delu »Dčfense du Roman«.. Pri nas Slovencih te vrste li/erature še ne poznamo, ker prihajajo do nas razne nove smeri navadno pozno, ko drugod že ugašajo in se pojavljajo spet nove. Sicer pa smo doživeli po vojni že toliko »iz-mov«, ki so kmalu zatonili, da tudi »magičnemu realizmu« še ne moremo ničesar konkretnega prerokovati. -r. k življenje in svet. Izšla je 5. številka XIII. letnika 4ega tednika, ki izhaja od Novega leta samostojno, in objavlja več zanimivih prispevkov, kakor o nastanku letnih časov, Nietzschejevi umobolnosti, kemiji v talni gradnji, zgodovini angleških zavezniških obljub, ameriški družini itd. Leposlovne sestavke so prispevali Ignacij Koprivec, Cvetko Golar in ‘Ernest Pero-chon (prevod romana »Parcela 32«). k Vojnovičeve drame v Češčini. Sedaj že 83-letni Jan Hudee, češki prevajalec iz slovenščme in srbohrvaščine, Je izdal nedavno v skupni knjigi na 640 straneh pod naslovom »Matere« češke prevode petih dram hrvatskega dramatika Ive Vojnoviča. Prevedene so drame: Ekvinokcij, Dubrovniška trilogija, ^mrt matere Jugovičev, Lazarjevo vstajenje' in Imperatrtoc. Prevodi so opremljeni s študijami in komentarji, knjigo je pa izdala založba Družstveni prače v Pragi. k Jugoslovanska grafika v Goeteborgu. Razstava jugoslovanske grafike, pri kateri so po polovici zastopani Slovenci, je na svoji turneji po nordijskih državah prišla v Goeteborg na švedskem. k Gostovanje zagrebške drame v Varaždinu. V kratkem razdobju je gostovala v petek zagrebška drama že tretjič v Varaždinu. Uvedena bodo najbrže redna gostovanja. k Uspehi hrvatskega pevca. Z velikim uspehom je nastopil v beograjski operi mladi Dubrovčan Petar Pjerotič, ki je član Državne opere na Dunaju. Po absolvira-ni turneji po Jugoslaviji bo Pjerotič pel v i arišk' Operi in na konce:Fh. k Lovro Matačič zopet v Parizu. Slavni hrvatski dirigent Lovro Matačič je dirigiral te dni v Parizu »VVertherja« in »Louiso«, 9. t. m. dirigira koncert Orkestra pariškega konzervatorija, o Veliki noči bo d;rigirat tam »Aido«, v jeseni pa »Turandota«. Gasnada rstvo Italija pred povečanjem uvoza živine AVTARKIJA SE GLEDE ŽIVINOREJE Ni OBNESLA. — OBČUTEN DVIG CEN ŽIVINE NA ITALIJANSKEM TRGU. Italija na vseh poljih forsira avtarkijo in skuša tudi v poljedeljstvu kolikor mogoče dvigniti proizvodnjo, da bi se osvobodila uvoza te inozemstva. To se ji je v precejšnji meri-posrečilo. Pred dvema letoma se je razširilo to stremljenje tudi na živino in na Svinje. Posledice tega koraka so se lani pokazale zelo občutno, ker se je italijanski uvoz. živali znatno zmartjšal. Vendar kažejo fazni znaki, da Italija na tem , polju m dosegla onih uspehov, kot jih je pričakovala. Dočim 'je Italija 16ta 1937. uvozila šp okroglo 54.000 komadov goved, je nazadovalo lani število na manj kot na 13.000 komadov in pri mladi živini-od 16.000 na nekaj nad 11.000. število uvoženih krav je nazadbvato od skoraj 29.000 na manj kot 7000: Najbolj je to nazadovanje morala občutiti Jugoslavija, čije izvoz krav je padel .od 3251 na komaj 463 repov. Telet je Italija predlanskim uvozila nad 32.000, lani pa komaj nekaj nad 10.000. To zmanjšanje-uvoza gre v glavnem na rovaš Jugoslavije, ki je bila vedno glavna dobaviteljica telet Italiji. Najbolj pa se pozna zmanjšanje uvoza pri svinjah, ki je nazadoval od 41.000 na komaj 2590. Iz Jugoslavije se je uvoz svinj zmanjšal od 20.000 na 728. še najmanj se pozna manjši uvoz pri konjih, od 6480 na 4870. Vsi znaki pa kažejo, da je v uvozu živine nastopil preokret. Zadnje tedne so cene živini v Italiji zelo, poskočile, že v januarju so se cene okrepilej še bolj pa v februarju. Pri pitanem govedu so dosegle cene lansko višino ob tem času, pri teletih pa so jo že znatno prekoračile. Tako so debele svinje stale v koloniji v januarju povprečno 4,60—4,85 lir sa kg žive teže, v februarju pa že 5.30—5.50, lažje svinje pa prej 4.10—4.60, sedaj pa že 4.80—5.10 lir. Gospodarski krogi v Italiji sami priznavajo, da ob tem času že precej let ni bilo tako visokih cen za živino in zlasti za svinje. Splošno pravijo, da je v glavnem iskati vzrok za poraste cen v pomanjkanju blaga, živalske bolezni se naglo širijo, zlasti slinavka in parkljevka, posebno v nekaterih provincah severne Italije. Ker ni dovolj krme, peša seveda tudi zdravje živali Zaradi tega so bolj občutljive za razne bolezni. V Italiji se že pojavljajo glasovi, da bo morala vlada dovoliti večji uvoz goved in zlasti svinj, sicer bodo cene še bolj posko čile. Vsekakor pa bo morala Italija za nekaj časa izvajanje avtarkije omejiti. Italija bo morala odpreti meje, in računati je, da bo v prvi vrsti imela od tega koristi naša država, posebno kar se tiče klavne živine. Na naših merodajnih mestih je, da se pravočasno pobrigajo za izvoz živine in svinj v Italijo? da ne ostanemo praznih rok, kakor smo že tolikokrat. Denar naj ostane doma! Narodna banka, oddelek za proučava-nje korfjunkture, je te dni izdal pregled o razvoju gospodarstva v Jugoslaviji v preteklem letu. Kakor smo že zadnji& omenili, }e tudi to poročilo sestavljeno zelo optimistično. Navaja številke, ki naj bi črno na belem pokazale, da je pri nas kriza že h kraju in da se nam bližajo naravnost zlati časi. Morda bodo številke v enem ali drugem pogledu res držale, toda na Slovenijo se nikakor ne nanašajo. Prr nas je položaj popolnoma drugačen kot v vzhodnih in južnih- predelih Jugoslavije. Naj ugotovimo sanio to, da so pri nas vsa večja podjetja še vedno v rokah tujcev in da gre dobiček čez mejo. Na drugi strani pa je' treba naglasiti, da so javna bremena izredno težka. Saj je splošno znano in statistike to dovolj nazorno prikazujejo, da plačuje dravska banovina razmeroma veliko več davkov kot druge banovine. Merodajni krog: bi se morali zavedati, da je pri nas lok že preveč napet. Pri zeleni mizi gospodje ne smejo pozabiti, da je Slovenija pasivna pokrajina, kar se pa na odločujočih mestih nikakor noče priznati. Toda javne dajatve bi do gotove meje še bile znosljive, ako bi naš denar ostal doma. Denar mladoletnih m druga podobna sredstva se morajo nalagati pri Hipotekarni banki v Beogradu in zato ne more koristiti povzdigu našega gospodarstva. Ako bi naš denar ostal doma, bi se poživela javna dela, povečal bi se zaslužek prebivalstva, ponehala ali vsaj znatno omilila bi se brezposelnost. Skratka, vse gospodarstvo bi hitro krenilo navzgor. Saj je res, da naši domači Cinitelji zahtevajo vse to, toda kaj pomaga, če na merodajnem mestu ni razumevanja. Da pobiranje davščin ni povsod enako, se vidi tudi iz tega, da Slovenijo, zlasti pa naš Maribor z zaledjem zadnje čase zapušča tudi industrija. Vedno več je podjetij, ki se selijo na jtfg, ker so tam bremena manjša in so sploh pogoji za obstoj ugodnejši. Take razmere pač ne dajejo povoda za pretiran optimizem. g. Tečaj turističnega dinarja. Narodna banka je te dni spremenila tečaj turističnega dinarja ter ga nekoliko povišala in učvrstila. Do konca aprila velja razmerje 260 din za 1 angl. funt. g. Cementna industrija je imela v Splitu sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se ustanovi delniška družba za izvoz cementa. Šport Prvenstvo Maribora v cross-country]u Medklubski odbor LAP-a v Mariboru bo priredil 19. III. na stadionu* Železničarja cross-couutry prvenstvo Maribora za moštva in poedince. Proga za seniorje znaša pribl. 7 km, za juniorje C 2.5 km, za juniorje D 1.8. Tekmovanje bo na odprtem terenu, krog znaša 800 m. Pravico starta imajo verificirani atleti ma-rib. klubov. Zmagovalci prejmejo nagrade. Prijave s prijavnino din 10'— je treba poslati na naslov Jeuko Jože, tajnik MOLAP-e, stadion Siv Železničarja, najkasneje do 11. III. ob 12. Ali bo Bradi izboljšal absolutni dolžinski rekord v smuških skokih Od 12. do 19. bo -v Planici teden smuških skokov in poletov, v okviru katerega se bo vršilo državno prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo. Uvod v prireditve bo 12. z drž. prvenstvom; od 13. do 18. bo na veliki stometrski skakalnici proučevanje nove smuške discipline, smuskih poletov. 19. marca pa bo zaključna prireditev, ki bo prav za prav nekaka demonstracija uspehov celotedenskega dela v študiju smuških poletov, pri čemer ne bo ocenjevanja, vsak gledalec si bo ustvaril svojo sodbo sam. Za tekmovanja v Planici so se doslej prijavili že vsi najboljši nemški, češko-slova-ški in poljski tekmovalci, vsem na čelu pa letošnji svetovni prvak J. Bradi, ki je baš v Planici začel svojo kariero ter je tudi v posesti absolutnega dolžinskega svetovnega rekorda planišKe skakalnice v smuškem skoku, ki ga je postavil 1. 1936 z daljavo 101 m, a pozneje I. 1938 celo zvišal na 107 m. Ves smučarski svet pričakuje iz Planice novih presenečenj, za našo državo pa je to tekmovanje propaganda, kakor si boljše ne more želeti. Pomladansko prvenstvo nogometašev V nedeljo se bo nadaljevalo prvenstvo LNP-a v mariborskem okrožju, kjer so na sporedu tri tekme, dve v Mariboru in ena v Čakovcu. Po dolgem času so se mariborski klubi enkrat zedinili na to, da bodo priredili svoji tekmi v okviru skupne prireditve. Tekmi Rapid—Železničar in Maribor—Mura se bosta odigrali v nedeljo popoldne obe na Rapidovem igrišču, prva ob 15.30, druga pa kot predtekma ob 14. Prvenstvena fekma rezervnih moštev Železničarja in Rapida je bila na račun dvojnega sporeda preložena. Četrti mariborski klub Slavija bo nastopil v Čakovcu proti CSK, srečala se bosta prvi i n zadnji na tabeli. Čeprav smo že tik pred zaključkom pomladanskega prvenstva, ki se je začelo že v jeseni, je vendar težko delati kakšne prognoze, zlasti ker še je popolnoma negotovo, kako bo rešeno vprašanje 3. in 4. mesta, ki ga trenutno zavzemata, po čudnem naključju z istim številom točk in isto razliko golov, Rapid in Mura. Po rešitvi protesta bo situacija jasnejša, predvsem zanima to tudi ISSK Maribor, ki je tik za obema ter seveda tudi reflektira na tretje mesto na tabeli, ker se bodo prvi trije plasirali za nadaljnje tekmovanje. Zenski nogomet zabranjen Kakor je že znano, je že dalje časa v Zagrebu akcija za ustanovitev ženske nogometne zveze. Ministrstvu za telesno vzgojo naroda iso bila že predložena pravila v odobritev. Na podlagi izjav svojih strokov-kovnih referentov, predvsem sanitetskih, pa je minister za telesno vzgojo odklonil ženski nogomet kot za narod in državo škodljiv šport. REZULTATI TROJNE KOMBINACIJE JU-NIORSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA. V soboto in nedeljo je bilo v Planici tekmovanje juniorjev v klasični kombinaciji za naslov državnega prvaka, poleg tega pa tudi tekmovanje v slalomu. Ostale zmagovalce smo na kratko omenili, v trojni kombinaciji (klasična kombinacija skupno s slalomom) pa je zasedel prvo mesto Lojze Ozvald (530.4), drugo Janez Rožič, tretje Franc Kaj žar, vsi trije člani ljubljanske Ilirije. MEDNARODNO ZVEZINO PRVENSTVO V SKOKIH V PLANICI. JZSS je razpisal zvezino prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo 12. t m. v Planici na 65 metrski skakalnici s pričetkom ob 10.30. Tekmujejo lahko vsi naši verificirani skakači, ki niso pod zaporo, ter člani tujih zvez, priključenih FIS-i. Prijave brez prijavnine je treba poslati na naslov JZSS, Ljubljana, Tvrševa c. 1/IV do petka zvečer ob 18. Žrebanje bo v soboto zvečer v Planici v domu Ilirije. Skakalnica bo odprta za trening še do sobote opoldne. Zvezm prvak lahko postane samo jugoslovanski državljan ter sc bo domače prvenstvo ocenjevalo ločeno od mednarodne tekme. s Poverjeništvo sodniškega odbora LNP-a v Mariboru poziva vse, ki se zanimajo za polaganje sodniškega izpita, da se čimprej prijavijo na naslov Kopič Rado, poverjenik SOLNP-a, Maribor, Ob bregu 14. V poštev pridejo samo zdravi, moralno neoporečni kandidati, ki so dopolnili 21. leto: starosti. Pismenim prijavam je treba pri-« ložiti krstni list, nravstveno izpričevalo (nepotrebno, ako je kandidat v državni sužbi) ter potrdilo o vplačilu din 100'— kot izpitni taksi na čekovni račun LNP^-a, štev. 12.705. s žrebanje v Kaira. Žrebanje za Svetovno prvenstvo v namiznem tenisp v Kairu je določilo, da bo naše inc»štvo igralo prvi dan proti Franciji, Egiptu in Angliji, drugi dan proti Palestini, Litvi in Indiji, tretji dan pa proti Grčij^, Romuniji in Češkoslovaški. s. Zagrebški Maraton je s svojim moštvom za hokej na travi na turneji po Italiji, kjer je doslej odigral dv& tekmi. Prvo je v Genovi izgubil proti reprezentanci italijanskih univerz, drugo proti reprezentanci Milana pa je zaključil z neodločenim rezultatom. s V italijanskem smučarskem prvenstvu je zmagal v Sestriere v teku na 18 km Aristide Compagnoni v 1 :19 :46, v alpski kombinaciji je bil prvi Giovsmni Nano, ki ie zmagal ^v smuku in slalomu, štafeto 3X10 km pa si je zopet priborilo moštvo milanskega mestnega elektr. podjetja. s Nov svetovni rekord v vztrajnostnem plavanju je postavil argenlinski plavalec Pedro Candiolti, ki je proplaval 264 km progo po reki Parani od Javicra do Santa Fe v 100 urah in 33 minutah. s Zastopniki VarSave so porazili na domačem terenu dunajske boksarje z rezultatom 15:3. ELAINE HAMILTON 50 ZECEKA SMRT DETEKTIVSKI ROMAN Ni bilo odgovora. Položil je nejevoljen »slušalo na aparat in se vrnil k igralni inizi. »Menda se je kak star bebec preveč najedel in ga boli trebuh. Naj pa še enkrat pozvoni!« Vzel je svoje karte. »Tri kara sem imel. kajhe? Vi začenjate, doktor!« PETINDVAJSETO POGLAVJE. Tajni obiski. Bill Dale je sedel v velik naslanjač v koiu, ki ga je spretno zakrivala zavesa. Bil je meglen dan, in ker je na hodniku gorela samo ena svetilka, se ni bal, da bi ga kdo odkril. Upravitelj hotela je pokazal veliko zanimanje, ko mu je.Reynolds pbjasnil dečkovo nalogo, in je dal Billu osebno pregled poedinih sob v tem nadstropju. »To ni glavno stopnišče,« je razlagal. »Gospod Ingram je hotel imeti tiho, zato smo dali sobo v tem traktu. Razen njegove sobe in sobe njegovega sluge je tukaj samo pet spalnic in kopalnic. Te spalnice ima družba Američanov, ki so danes na celodnevnem izletu in se vrnej.0 šele zelo pozno ponoči.« »Torej kdorkoli pride gori po tehle stopnicah* more prihajati samo v sobo gospoda Ingrama,« je dopolnil deček. »Razumem.« Ko je bil sam, je slišal deset minut pozneje korake na stopnicah, pokritih z debelo preprogo. Zagledal je moža, obloženega z zavitki, ki je odprl vrata Ingramo-ve sobe in vstopil. Skoraj takoj je prišel mož spet na hodnik, si prižgal cigareto in šel po stopnicah doli. Neprava vzbuna, je pomislil razočarani Bill. Inšpektor mu je reke, da se morda vrne Parsons in spet odide, da bo pomagal v neki družbi. Kljub Reynoldsovi instrukciji se je Bill odločil, da pojde v sobo in pogleda. Storil je tako. Vse je bilo v redu. Zavitki so bili nakopičeni na stranski mizi. Vrnil se je v svoje skrivališče in čez pet minut mu je-začelo utripati srce od razburjenja. Nekdo drugi je šel po stopnicah Deček se niti ni ganil, dokler ni bil novi prišlec na vrhu stop/iic in vstopal v In-gramovo sobo. Potem je pogledal izza zavese. Bila je ženska! Tiho je zaprla sobo. čez tri minute je prišla spet ven, se čudno ozrla okoli sebe in hitro odšla po stopnicah doli. Privoščil ji je toliko časa, da je bila spodaj, potem pa je stekel za njo. Prišel je do hotelskega vhoda še pravočasno, da jo je videl, kako se je odpeljala v taksiju, ki je zavil okrog vogla in izginil. Deček ni videl njenega obraza! Oblečena je bila črno, šal ali ovratnik plašča je zakrival del njenega obraza, ki ga ni zakrival rob klobuka. Bill Dale je bil zelo resen, ko se je vračal; premiljeval je, da bi pravi detektiv pogledal vsaj zadnje tablice odhajajočega avta. Zdaj pride lahko vsak hip pravi detektiv, da ga zamenja. Zato bi Dalle na vso moč rad izvedel, kaj je tista ženska delala v sobi. Odprl je vrata in pogledal notri. Ni bilo videti, da je kdo kaj premaknil. Pazljivo je pogledal po vsej sobi, iskaje sledove; zdajci so mu oči vzplamtele, ko je zr! na kredenco. Nekaj tam ni bilo v redu! Ko je bil prej v sobi, je dobro videl, da so vaza s cvetlicami, krožnik z vizitkami in brušena steklnica — do polovice polna rdečega vina — tvorile tri ogle enakostraničnega trikota. In zdaj je bil ta trikotnik razdrt! Steklenica je bila za nekaj palcev premaknje- na in na gladki polituri mize je bila vlažna lisa, ki je mogla nastati, če je nekdo položil tja mokri stekleni zamašek steklenice. Dečku so se nade zmanjšale, ko se je logično domislil, da se je obiskovalka morda samo osvežila s požirkom vina. To, če je bilo tako, kje je potem vinski kozarec? Kredenca je bila zaklenjena in nikjer ni bilo ne kozarca, ne čaše. Po zunanjosti sodeč, si ni mogel misliti, da je bila navajena piti kar iz steklenice! Dasi je bila možnost, da je prišla ta ženska sem s slabimi nameni, neznatna, si Bill ni dovolil nikake neopreznosti. Z velikimi jasnimi črkami je zapisal na kos papirja poročilo za gospoda Ingrama in ga naslonil na steklenico. »Za nobeno ceno ne smete piti tega vina, niti se dotakniti steklenice. Po ukazu inšpektorja Reynoldsa. per pro B. Dale.« Upal je, da je to zadostno svarilo. — Prvo je bilo zdaj, da poišče inšpektorja Reynoldsa. Deček je poklical Scotland Yard in vprašal po Inšpektorju. Detektiv Jenkins mu je odgovoril. Bill mu je povedal svoje ime in javil samo, da dela nekaj za Reynoldsa, ter vprašal, kje bi ga mogel najti. (Dalje sledi.) 7 M a r i bo r u dne 8. III. 1939. * V e č e r n i W« Stran 7. Zanimivost' Francozi hočejo znova okrepiti narod Mislila je, da so plenice bele... TUDI NEMCI IJS ANGLEŽI SE PODVIZAJO, DA S PODPORAMI ZAKOiNCEM POVEČAJO ŠTEVILO OTROK. Upadanje rojstev ju za Francijo posebno žgoč problem. Podeželje izgublja svojo populacijsko silo. Država je družine z večjim številom otrok ustanovila poseben fond, s katerim podpira moralno kakor praktično mnogoštevilne rodbine. Matere, ki so vzgojile večje število otrok, so poleg denarnih nagrad deležne tudi odlikovanj za zasluge domovini. Cognacciuove nagrade je Francoska akademija razdelila lani 319 družinam v raznih delih Francije skoro štiri milijone frankov. V populacijsko siromašni Franciji so našM še družine z desetimi, dvanajstimi, celo štirinajstimi otroki. Gospa Rochova iz Varmonzeya v Epinahi, ki ^e je poročila leta 1907. in je vzgojila sedem dečkov m sedem deklic, ie dobila križ Častne legije. V Franciji so že svoj čas ustanovili ond za podporo mestnim tiovoporočen- cem, ki so se za stalno naselili na deželi, j Zdaj bo država dajala zakoncem posojila, j plačljiva v dolgoročnih obrokih. V pri-! mera otrok se bo zakoncem gotov del! posojil črtal. Nemčija podpira mlade zakonce že pet j let. Prav tako Italija. Lanskega pol leta j je bilo v Nemčiji sklenjenih 333.776 zako- i nov, 25.000 več kafcor leta 1937. Prav to- j liko je bilo lani rojenih več otrok kakor predlanskim. Posojil za zakonce so izdali v znesku 107.382 mark. Zdaj razmišljajo tudi Angleži o uvedbi zakona na kredit. Izračunali so, da bi v ta namen potrebovali 3 milijone funtov, j ki jih bo zaradi preobremenjenega prora- : čuna za oboroževanje težko dobiti. Pri- j vrženci podpornega fonda pravijo, da bi takšna 'ustanova imeli tudi socialni pomen, ker bi mnoge žene opustile službo in se posvetile družini. Brezposelni bi tako prišli do kruha. Ali Je mogoče, da se človek znova rodi KAJ PRAVIJO PRIPADNIKI NAUKO Iz Indije in Daljnega vzhoda prihaja nov val verskih naukov o porajanju človeka. Predstavniki tega nauka trdijo, da nima človek prav nobenih izgledov, priti ponovno na svet kot pes, muha, paradižnik, riba itd. Človek ostane človek. Možnost ima, da se izkaže v enem življenju kot hudodelec, v drugem kot vrl mož. Novi učitelji so prevzeli tudi star kitajski nauk, po katerem človek v ponovnem rojstvu menja spol. Pesniki in umetniki^ ki se pogosto odlikujejo po mehkem značaju, so po tej teoriji ljudje, ki bi se morali roditi kot ženske. Pravijo, da se človek po presledku tisoč let znova vrača na zemljo. Nekateri so bili n. pr. že v srednjem veku menihi, še prej grški suženj ali egiptski vojščak. Velfki ljudje, ki so mnogo vplivali na zgodovino sveta, se rode samo enkrat. Ti ^ potrebujejo ponovnega rojstva, njih duša je dosegla popolnost v enem sa-menvživljenju. Kot zanimiv primer navajajo novi preroki arheologa Schliemanna, ki se je že v zgodnji mladosti zanimal za vse, kar je bilo v zvezi s starodavno Trojo. Kot preprost nemški trgovec je šel v Malo Azijo in ne da bi se mnogo trudil z iz- V O SELITVI ČLOVEŠKE DUŠE? kopavanjem, je nalete*! na odkritja, ki so presenetila svet. Znanstveniki trde, da je mogoče tolikšno prenašanje duha v poznavanju zemlje le po ponovnem rojevanju človeka. Do svojevrstnega incidenta je ’ prišlo na nekem predavanju angleške verske družbe, ki zastopa te nazore. Nenadoma se je dvignil preprost mož in izjavil, da jc bil nekoč že na svetu kot rimski gla-' diator. Pred znanstveniki je podal točen opis, ki se popolnoma ujema z zgodovinskimi izsledki tedanjega življenja. Moža cenijo angleški učenjaki kot »živ dokaz« za pravilnost svojih .izvajanj... Prva žena doktor astronomije. Prvikrat i v znansteni zgodovini švedske jc dobila na- ! slov doktorja astronomije žena. To se ie zgo- ! ciilo v Lundu, kjer je gospodična Palm branila svojo tezo -Študij iregularno spremenljivih i zvezd«, študijo je napisala v angleščini in jo 1 opremila s številnimi ilustracijami, tabelami ! in diagrami. Delo so učenjaki z navdušenjem odobrili. X 200 metrov poljubov zgorelo. V arhivu filmske cenzure v Hollywoodu je izbruhnil ogenj, ki so ga pa hitro opazili in pogasili. Znatnejše škode ni bilo, zgorelo je lc 200 m poljubov, izrezanih iz raznih filmov zaradi njihove nenravnosti. ... dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo! Tai 1904 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme. Nikola Novakovič, frizer. Pobrežje. 1910 Službo liie ezoa: r».ca Kaangaarv -.7 zzscoaammm TRGOVSKA POMOČNICA začetnica z dežele, poštena in delavna, ki bi pomagala tu dl v gospodinjstvu, se sprejme. Hrana in stanovanjc v hiši. Saino pismene ponudbe na Radosavljevič, Tezno-Ma-ribor. _______________ 1905 Suite— raznovrstnih lepih vzr/rcev in nizkih cen za ples nudi TRPIN Maribor, Vetrinjska 15 9BSSBS1E7JEBS£ Razstava bo v hoten Za more od 7. do 13. marca Ker bomo prodajali tudi proti dolgoročnemu odplačilu, priporočamo, da nas obiščete. — rrosti vstop akozi hotei Zamorc in Volk-marjevo ulico. — Razstava bo odprta celi d* n tudi v nedeljo. I N F I C I N omamlja popolnoma in trajno ŽOHARJE, RUSE, BUBE in ŠČURKE in vso ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne ko-ri«ti — vrnem denar 1 Orig. doza 15-, ovoj din 6X pQ poSTl: LEKARNA KRAJCBVIC. VUKOVAR Izd ia in urejuje ADOLF RTBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po cenjfku. — Rokopisi bo ne rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67, in ujgravc štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.