$1.94. V Gorici, t soboto dne 24. novembra 1906. Tečaj XXXVI. hhala dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto oh D. on p™ tor stane po pošti prejemana °r v Goric: na dom poSttjana: -E ••¦:::.:'!!S:,f*!2 Posamične Številke stanejo 10 ym. SOČA" ima naslednje izredne*priloge-f G|l*-no-. t jetu ..Kažipot po Goriškem in GradiSCanskeia" in Saiipot po IjuMJani in kranjskih mestih", dalje dva- i ,lt v lotu „Voznl red želeinic, parnikov in poštnih llj" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici . " 7 j nadstr. v »Goriški Tiskarni« ^. Gabrijček. «a naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Tetit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka .^ra Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — .1 i{rlt!;miu in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospos i ulici 8t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom jo mogoč; govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah r Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču Jos Ve.di, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Eormica, L Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Program narodno-napredne stranke na Kranjskem. Na shodu zaupnih mož narodno-napredne stranke na Kranjskem je bil potrjen tak-le strankin program: i. Narodno-napredna stranka hoče politično organizovati slovenski narod na temelju nacijonalizma, demokratizma in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacijonalno življenje in kulturno blagostanje na podlagi povzdige duševno izobrazbe, gospodarsko osamosvojitev in soeijaluo pravičnost na podlagi enakopravnosti vseli stanov, 2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno avtonomijo, katere končni cilj bodi zedinjena Slovenija in združitev s Hrvatsko. a. Od države zahteva stranko predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in uveljavljen)« popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih Sol. 4. Strrnka se bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in 11 svetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države. Zlasti siranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo. I 5. Za vse zakonodajne zastope priznava I stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope. G. Stranka je za razširjenje avtonomije mest in občin sploh. 7. Stranka je pripravljena pospeševati strokovno organizacijo vsakega posameznega stanu. 8. Kmetijski stan hoče stranka braniti predvsem zoper nevarnost industrijalizovanja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legislativnih sredstev zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje dedinskih in prenosnih pristojbin itd,, kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in na-redbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja kmetijske produkcije, višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta-producenta. 9. Stranka polaga veliko važnost na to, da zadobi slovenski narod krepko in svobodno trgovino ter lastno industrijo. Obsoja trgovskemu stanu sovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta - konsu-nientn. Stranka smatra trgovstvu za potrebno večjo splošno in strokovno izobrazbo, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja, trgovske srednje šole in trgovske akademije. Zoper pioletariziranje trgovstva zahteva stranka zadostne zakonite odpomoči, pozdravlja usta- [ navijanje trgovini in industriji služečih po-| možnih naprav, udeleževanje in združevanje domačega kapitala v interesu osamosvojitve slovenske trgovine in razvoja slovenske indu-! strije, razširjenje prometnih cest ter razkriva- nja in izkoriščanja naravnih bogastev domaČih dežela. 10. Krepke pomoči je potreben prav tako velevažni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izo- ; brazbi, na zastarelosti produkcije in pomanj-' kanju kapitala. Stranka se hoče torej boriti za ustanavljanje oziroma pomnoževanje obrtno-nadaljevalnih in meščanskih šol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrtnega Šolstva. Treba je nadalje spopolniti obrtno zadružništvo ter priboriti mu večji ugled in veljavo. Preskrbeti mu je cenejši in lažji kredit ter rešiti vprašanje o prepotrebnih u^trskik bolniških blagajnicah ter o preskrbi za starost in onemoglost. 11. Eden svojih glavnih stebrov videva j stranka v zavednem in organizovanem urad-ništvu, Čigar upravičeno stremljenje za izboljšanje svojega gmotuega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati. 12. Isto velja glede učiteljskega stanu, čigor gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaja za eno najvažnejših kulturnih dolž- ! nosti vsake ljudske stranke. Itoko v roki s J tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka tudi za povišanje znanstvene izobrazbe ljudskega učitelj stva. J 13. Stranka popolnoma uvideva težavni položaj vsega delavskega stanu, zlasti onega, stoječega v službi veleindustrije in velikih promotnib podjetij ter z iskrenimi simpatijami pozdravlja saraostalno socijalno organizacijo tega važnega in enakopravnega stanu, ' želeč le, da si ohrani ta organizacija narodno j podlago. Zlasti hoče stranka krepko podpirati : potezanje organizovanega delavstva za omeji- ' tev ženskega in otroškega dela v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno preskrb-ljenje vseh delavskih slojev in za brezplač-nost vsega Šolskega pouka. 14. V interesu prepotrebnega razširjenja obzorja prostega naroda nagLša stranka veliko važnost ljudske literature svobodomisel- j nega in popolarno znanstvenega značaja, usta- ; navijanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja najizdatneje podpirati. j 15. Končno stranka uvideva, da je slo- ' vensko ozenilj« preveč eksponirano in naš na- J rod premajhen, aa bi zamogel s samopomočjo doseči zoper vse sovražnike zadostilo zavaro- | vano samostalnost 5 zategadelj hoče stranka iskati pomoči v intenzivnem kulturnem in go- i spodarskem zbliževanju in druženju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi. Ta program je gotovo lep. Ni potreba dostavkov k posameznim točkam, saj govore same dosti jasno in določno. Ta program je podlaga novemu delovanju prerojene narodno-napredne stranke na Kranjskem. Tudi pri nas na Goriškem je nujno potrebno, da se preustroji in prenovi narodno-napredna stranka, da si spopolnisvoj program vnr začne novo, pozitivno delovanje. Potrebujemo resnega političnega in gospodarskega dela, potrebujemo stalnega stika med središču in deželo, potrebujemo energičnih močij pri vsestransko zasnovanem narodnem delovanju. Mi smo letos v »Soči8 napisali celo vrsto člankov, kjer smo kazali na potrebo takega dela — sedaj pa je čas, da se storijo primerni koraki, da se nasveti izvedejo, čas je, da je skliče velik shod zaupnikov narodno-napredne stranke, da se izvoli izvrševalni odbor ter začne novo delo. Treba sestaviti program, odgovarjajoč našim potrebam in razmeram, in treba pritegniti na narodno delo vse naše sposobne moči v središču in na deželi, Časi so resni in zahtevajo celih mož. Vstanimo, vzdraraimo se, obračunojmo s preteklostjo, in potem krepko na delo! O kmetskih potrebah. Na shodu narodno-napredne stunke v Ljubljani je govoril posestnik Jenko iz Br-nikov o kmetskih potrebah. Iz njegovega govora posnemamo to-le: »Dovolite, da v imenu kmetskega stanu spregovorim nekatere besede. Lepo število zahtev je obljubljenih sa programu za kmete. Treba je pa, da se ustanovi samostojna kmet-ska organizacija, kakor jo imajo nasprotniki. Treba nam je kmetom zadružništva. Nasprotniki so to organizacijo znali porabiti in so za seboj potegnili ljudstvo; to velja posebno glede duhovščine. Priporočam stanovsko organizacijo in zadružništvo. Prišle bi v poštev kreditne zadruge in proizvajalne zadruge. Prva stvar je denar in mi moramo dobiti posojilnic ali hranilnic, naj si bodo že raifaiznovke ali pa kakega drugega sistema. Kajti nasprotniki se imajo samo svojim po- Tartarin iz Tarascona. •Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.« napisal fllphonse Daudet; — preuel 3. Hadn. (Dalje.) Nato bi ga v«.m v Lionskem zalivu, ko pridejo na odprto morje in postajajo valovi vedno večji, pokazal, kako se v borbi z nevihto presenečeno pritiska na junakovo glavo ln- se njegov veliki čop iz modre volne ježi v viharni morski megli... Četrto pozicijo bi v«m naslikal ob šestih zvečer pri pogledu na korziško obal. Nesrečni fes se sklanja čez ograjo krova ter žalostno gleda in mor-5 morje... Končno peta in zadnja pozicija: . ozadju ozke kabine se na majhni postelji vzdihujoče valja na vzglavju zmečkan predmet v obupnem stanj«. To je fes, isti fes, ki je bil pri odhodu tako junaški in se je zdaj ponižal do tega, «a opravlja posel nočne čepice, Čez ušesa pokrivaj© giavo bledega in krčevito se zvijajoča bolnika. Ah, če bi mogli Tarasconci videti bvo-JPga velikega Tartarina, ležečega v mali po-; stolji, podobni miznici, pri medli in žalostni r svetlobi, pacajoči skozi mala okna, v zoper-ž«em duhu, prihajajočem iz kuhinje in iz vlaž-jMgft lesa; če bi ga slišali stokati pri vsa- I kem vdarcu vijaka, vsakih pet minut zahtevati čaj in s slabotnim otroškim glasom rotiti natakarja, kako bi si očitali, da so ga prisilili na to potovanje... Zagotavljam vas pri svoji povestničarski časti, da ubogi Turek vzbuja sočutje. Nesrečnik, ki ga je naenkrat pograbila slabost, si niti ne upa odpeti svojega alžirskega pasu in odložiti svojega orožja. Lovski nož z velikim ročajem ga tlači na prsih, torba s samokresom ga tišči na stegnu. In pri tem si je predstavljati razjarjenost Tartarina-Sancha, ki neprestano stoka in preklinja: »Tu imaš, tepec!... Ali ti nisem pravil?... Ah, hotel si potovati v Afriko... Torej tu imaš Afriko!... No, kako ti ugaja ?" Najhujše pa je, da nesrečnik iz ozadja kabine sredi svojega zdihovanja sliši, kako se potniki v velikem salonu smejejo, kako obedujejo, pojo in igrajo karte. Družba na krovu »Zonave" je prav tako vesela kakor mnogoštevilna. So to častniki, vračajoči se k svojim polkom, dame iz marseilleskega »Alcazara", trgovci, bogat muzulman, vračaje se iz Meke, in črnogorski princ, velik veseljak, podoben Ravelu in Gilu Peresu... Nobeden izmed teh ljudij nima morske bolezni, in svoj čas si kratijo s tem, da pi'ejo Šampanjca s kapitanom Indije, zelo debjlht, in veselim Marseillecem, ki ima dve gospodarstvi, eno v Alžiru in eno v Marseillu, ter še imenuje Barbasson. Tartarin iz Tarascona preklinja vse te bednike. Njihova veselost njegovo bolezen podvaja. . Končno nastane popoldne tretjega dne na krovu ladije izvanredno živahno, in to predrami našega junaka iz njegove dolge otopelosti. Spredaj se oglasi zvonec. Slišati je pomorščake, ki y svojih nerodnih čevljih begajo po krovu. »Stroj naprej L. Stroj nazaj 1" kriči kapitan Barbassonu s svojim hripavim glasom. Nato: »Stroj, stoj!" Silen sunek, in nato ničesar več... Samo ladija se nalik balonu v zraku ziblje z leve na desno... Ta nenavaden molk Tarasconca prestraši. »Usmiljenje! Potapljamo sel...* zakriči s strašnim glasom, zbere kakor začaran vse svoje moči, skoči z lešišča in plane s svojim orožjem na krov. II. K orožju! K orožju! Ne potapljajo se, ampak dospeli so na konec svojega pota. »Zonave" je krenil v pristanišče, v lepo pristanišče s temuo in globoko vodo, toda tiho, žalostno, skoro pusto. Pred popotniki leži *m vzvišenem prostoru beli Alžir s svojimi malimi, motno belimi hišami, ki se vlečejo proti morju, naslanjajoče se druga nag drugo, podobne perilu, obešenemu na Men- donskem pobočju. Nad vsem tem se pne veliko nebo nalik modremu, tcu* tako modremu satinu! Slavni Tartarin, ki se je po svojem strahu že nekoliko osrčil, gleda na pokrajino in spoštljivo posluša črnogorskega princa, ki mu imenuje različne dele mesta tam na bregu, kakor Casbah, visoko mesto, ulico Bab-Azoun. Ta črnogorski princ je res zelo dobro odgo-jen; izvrstno pozna Alžerijo in gladko govori arabski. Zato Tartarin tudi sklene, da se hoče z njim boljše seznaniti... Naenkrat zagleda Tarasconec ob celi ograji, na katero se opirata, vrsto velikih črnih rok, ki se od spodaj oprijemajo ladije. Skoro isti hip se pokaže pred njim kodrasta zamor-čeva glava, in, predno še more Tartarin odpreti usta, se napolni krov na vseh straneh s stotino morskih roparjev, črnih, rumenih, pol nagih, grdih, strašnih. Tartarin jih spozna, te roparje... To so oni, ti znani ,oni', katere je tako mnogokrat ponoči iskal po taraseonskih ulicah. Končno so se torej odločili priti. ...Prvi hip stoji vsled presenečenja kakor pribit, na svojem mestu. Toda ko vidi, kako planejo roparji na prtljago, odstranijo platno, s katerim je bila pokrita, in prično končno iadijo ropati, so prebudi v njem junak, yin pptegnivši svoj lovski nož,, zakliče popotnikom: »K orožju 1 K orožju!" In prvi izmed vseh plane na pirate sojilnicam 2; hvaliti, da derejo ljudje k njim* Nasprotnikov ljudje so kupljeni. Kaplan ali župnik rečeta: Ti si dolžan, stori to, podpiši to, če ne, potem pa plačaj! Zato priporočam pred vsem, da v krajih, kjer še ni posojilnic, naj strankino vodstvo dela na to, da se ustanove in da pridejo pridni ljudje v odbor. Če pa je kje nasprotna posojilnica, potem pa se naj ustanovi tam konkurenčna posojilnica. Od začetka bodo sicer težave, toda treba je neustrašenih ljudi, ki se bodo pa že dobili. Jaz priporočam za vsak kraj posojilnico, kjer je pa že nasprotna, tam pa konkurenčno! Nasprotniki so jih ustanovili v politične namene, da žanjejo pri njih politične uspehe. Produktivne zadruge, M se dele v več vrst:a) mlekarske zadruge, večjih že imamo. Ustanovili so jih naprednjaki in v tem oziru pokazali klerikalcem pot Mlekarna se že rentira, ako ima zagotovljenih 400—500 litrov mleka; b) vinske zadruga za vinorodne kraje; c) žitne zadruge za žito, ki se posebno priporočajo za kraje, ki ležijo daleč proč od prometnih prog. Dobrota bi bila ta, da bi ne bilo vsakemu posamezniku treba voziti daleč na trg; d) ker vsled izseljevanja primanjkuje delavcev, so priporočljive strojne zadruge za skupno naročanje strojev; e) zadružne klavnice bi posebno služile v jesenskem času, ko je dosti pitanih prašičev treba poklati. Tedaj bi se klali v skupnih klavnicah in naprej posilili. Le poglejmo drugam: v Danski državi so ustanovili prvo zadružno klavnico in 13 let po ustanovitvi prve, to je leta 1900 jih je bilo že 36 s 53.000 člani, ki so dobili za meso 80,000.000 fl., dočim prejšnja leta samo 15—20,000.000 fl. Tudi pri nas bi to gotovo bilo dobro; f) sadjarske zadruge; g) za živinorejske zadruge bi se čilo posebno treba zastaviti. Da bo zau-'1 ništvo uspevalo, je treba trdne odločne volje in poštenih ljudi ter vztrajnega dela. Eno ali dve leti seveda ne bo dobička; potem pa mora iti. Kmetski stan je zaenkrat izročen duhovščini, samo tej rad verjame. Drugim obljubam nerad sledi, razen če se mu sigurno zagotovi: Bavno tukaj boš dobil denar, potem pa verjame! Za zadružništvo se mora nadalje vzbujati zanimanje po časopisih! Zlasti pa se naj bi vpeljal kmetijski pouk na učiteljiščih ; saj pridejo učitelji najbolj t dotiko z ljudstvom po deželi, kjer ga lahko poduču-jejo. Nadalje naj zastopniki skrbe, da morajo javni zastopi, dežela in država votirati podpore kmetskemu stanu in njegovi organizaciji. Pisati mora za zadružništvo tudi časopisje, in sicer mora pisati poljudno, za mlade ljudi vabljivo, ker s poukom moramo začeti pri otrokih. Starec kima samo, dokler se mu prav daje, sicer je pa popolnoma nedostopen za poduk. Podučiti je treba mladino, ?otem bomo pa drugače zapeli po deželi! (Burni Živio klici). — Potem pa še nekaj! Narodno-napredna stranka bo mnogo pridobila, ako se poteguje za zavarovanje kmetskih delavcev za starost in onemoglost. Le poglejmo; sedaj nas je okrog 350.000 kmetskega stanu, na to Število odpade gotovo precej hlapcev in delavcev, katere bi stranka gotovo zase pridobila, ako jim iz-posluje zavarovanje za starost in onemoglos kar pomeni vzpričo enaki in splošni volilni pravici, kjer bo štel delavcev glas toliko, kakor posestnikov, že veliko. (Živio klici)." Zborovalci so simpatično pozdravili govor posestnika Jenka, in nadučitelj Perko,dr. Triller in ljubljanski župan Hribar so se na shodu takoj izrekli za te opravičene kmetske zahteve, kiso sprejete tudi v strankin program. DO P l S l. Iz Prigt. — »Podporno društvo zaTsTovenske Vi s oko šole e v Pragi" je imelo 10. listopada t. 1. svoj občni zbor. Odbor je poročal o delovanju društva v preteklem društvenem letu 1905.—6., kar je itak prijateljem društva znano iz letnega poročila, katero se je njim poslalo. Omenimo samo imenovanje prvega častnega člana našega društva g. profesorja češkega vseučilišča drja Karla Chodounskega za izvanredno velike zasluge, katere ima za slovensko dijaštvo v Pragi in za naše društvo. Pri tej priliki je imel govor odbornik g. dr. Ivan Žm&vc, iz katerega navedemo nekoliko najvažnejših točk. Velikega pomena je, da študira slovenska mladina v Pragi na Čeških učiliščih. Čehi so prvi narod v Avstriji, kar se tiče kulturnega in gospodarskega napredka, in Slovenec se more od njih mnogo naučiti, mnogo več nego od Nemcev, ker mu je pot v češko družbo odprta in ga povsod radi sprejmejo ter ga o vsem poduči. Posebno slovensKi tehniki imajo na Češkem v najindustrijalnejši deželi v državi ogromno polje za svoje študije ter morejo pozneje v svoji domovini v marsičem Čehe posnemati, zlasti pa, ker so slovenske dežele kakor nalašč vstvarjene, da se jih tehnično izrablja. Dalje omenja g. govornik težko stališče revnega slovenskega dijaka, ki pride v Prago z nemško maturo, ker si ne more ničesar postranski zaslužiti radi neznanja če-ščine. Toda tudi temu se je pomagalo, dokler ni še bilo podpornega društva. Gospod prof. dr. Chedounsky in po njegovem posredovanju tudi drugi gospodje so takega dijaka podpirali. Sedaj pa, ko se je društvo ustanovilo, je mogoče tudi manje premožnim dijakom v Pragi študirati. Vendar ne bi moglo društvo tolikim dijakom in v taki meri podpor deliti, ako bi imelo samo k razpolagi doneske, ki pridejo iz domovine, in ga ne bi podpirala češka javnost. Posebno to se je zgodilo minulo leto, ko je dalo nepričakovano darilo 1000 K neimenovane gospe povod, da se je začela med češkim narodom v prilog našega društva akcija, na čelu katere je bil g. prof. dr. Chodounsky in katera je imela velik uspeh, o čemur najbolje govore številke. Od vseh prispevkov v preteklem letu je bilo namreč skoraj 40% čeških. Kakor se gospod profesor nesebično žrtvuje za razvoj slovenskega alpinizma, ravno tako in še v večji meri za naše revne, pa pridne dijake in za podporno društvo, s čemur dejanski izvaja češkoslovensko vzajemnost-Radi tega je društvo jednoglasno imenovalo dosp. profesorja drja K. Chodounskega svojim lastnim udom v znamenje ljubezni, hvaležnosti in priznanja njegovega nesebičnega in plemenitega delovanja na polju češkoslovensko vzajemnosti ter iskreno želi, da bi nam Bog blagega gospoda še mnoga leta ohranil. — Potem so bile volitve. Izvoljen je bil zopet stari odbor, izvzemši jednega člana, ki je odšel v domovino, kjer je dobil.mesto učitelja na realki v Idriji Bil je to naš I. tajuik g. Ivan Vavpotič, akad. slikar. Na mestu njega je bil izvoljen L tajnikom g. dr. Egon Zeis, kr. deželni koncipist, ki je prevzel češko agendo našega društva. — Prispevki, za katere v obilnem-številn sa prosi, naj se blagovolijo pošiljati na naslov društvenega blagajnika: g. dr. Karel Šebesta, advokat Praha — II., Spalena ul. 24. Iz goriške okOliCB. - Na kratko je „Sočatt že omenila slavlje tovarnarja Lebherza, katero mu je priredilo njegovo delavstvo. Delavke so bile v belo oblečene. Postavili so se vsi v spored, okoli 50 svetilk je bilo, in ravnatelj je šel po gospodarja Lebherza, ki je slavil drugi dan svoj 75. rojstni dan. Nagovoril ga je s primernimi besedami, da je ta dan posebnega pomena, ker drugi dan poteče 3/4 stoletja, odkar je zagledal iuČ sveta, in redkost je, da more on voditi tovarno svež kakor kak mladenič. Želel mu je še dalje take svežosti v prospeh tovarne in njegove družine. Izročena mii je bila primerna slika od strani najstarejšega delavca Tabaja.. (Živioklici.) Delavka Marmolja mu je izročila šopek rož. Lebherz se je zahvalil rekoč, da bo tudi on gledal za delavce. Vmes je spuščal umetne ognje pirotehnik Makuc, med njimi se je pokazala tudi štev. 75. Potem je bila večerja pri Makucu na Mirenski cesti, kamor je prišel z družino tudi g. Lebherz. Tudi tam je bilo prav živahno in ni manjkalo živio-klicev. Domače in razne novice. Somišljenikom naznanja! — »Gorica«, „Pri-morski List" in ».Slovenec" lažejo najnesram-nejše o shodih v Št. Petru in v Dornbergu. Do viška laži so se pospeli v poročilih o svojem zaupnem shodu v Dornbergu. Nikjer nočejo povedati, da je bil ta shod v Dornbergu zaupen, t-v-n po § 2. društvenem zakona, da so •-.-. smeli na shod i" vab-1 j e ne i. Kdor ni imel vabila, ni mogel v dvorano. O zaupnem shodu namenoma molčijo, da bi toliko izdatneje udarili po Gabrščeku. V svojih lažeh so šli tako daleč, da poročajo, da je bil Gabršček na shodu v JJornbergu ven vržen. Pravijo, da ga je nekdo cefral ven kakor mlado mačko ter da je Gabršček milo prosil, naj ga pustijo v miru, da pojde že sam. Kaka predrzna, pristno far-ška laž! Gabršček ni bil v dvorani. Prišel je v Dornberg, ko se je shod že vršil, stal je v veži med somišljeniki, v dvorano pa sploh ni mogel, saj ni Imel vabila, pred vrati sta stala dva orožnika. V dvorano so smeli le vabljenci. Tu pa takoj vprašamo: Kje pa je k8lf mož v deželi, ki bi verjel, da Gregorčič dal Gabrščeku 'vabi!' na shod?! Mislimo, da ni nobenega! \fi° dar pase je drznil trditi „ Primorski List"0 četrtek, ko je bila v sredo v „SoLi« že jas/ povedana resnica, da se je Gabršček odzval vabilu ter prišel na shod To je pač vrhunec farških lažij. Tako nesramno more lagati samo izprijen far, ki jm Boga in ljudi za norca, ki si "odpušča grehe sam pri maši ter se ravna po jezuitskem navodilu : namen posvečuje sredstva. Po tem navodilu pa se sme storiti vsak zločin. Tako nizko je padel dr. Gregorčič da si pomaga le Še z najdrznejšo lažjo. Lažejo pa.tako, da se dobijo prav vsled predrznosti teh lažij ljudje, ki klerikalnim poročilom če ne popolnoma vsaj deloma verjamejo. Pošteni ljudje ne morejo pojmiti, kako da bi bilo mogoče tako lagati; ne gre jim v glavo da bi se dobil človek, ki bi dal y javnost tako gorostasno laž, ki bi mogel po. ročati nekaj, kar se sploh ni zgodilo. Dragi možje! Res je težko pojmiti to, ali resnici |e vse, kar je povedala „Soča". Klerikalci lažejo tako nesramno z namenom, da bi drugodi presleparili ljudi, češ glejte nas, kako zmagujemo, kako ceframo s shodov tega Gabrščeka! Ena laž več ali manj — to je klerikalcu vse jedno; pred očmi ima namen. In ta namen je: poveličevati klerikalno sleparjenje ljudstva, in s tem vsporedno teče namen provzročiti kje kako tolovaj-s t v o. Kdor pc?na klerikalce tako, kakor jih poznamo mi, mora nam le pritrditi! Tako nizko so padli ti ljudje, le v raz-širjevanje lažij, v najgrše sleparjenje ljudstva jim služi njihovo časopisje. Kadi tega pa mora nastati tem predrznim lažem primeren odpor. Tu je treba solidarnega odpora od strani vseh poštenih, zavednih mož. Na noge, na delo, v odpor proti brezvestnim lažnjivcem, sleparjem in za-sramovalcem našega ljudstva. Na vseh shodil-, kjerkoli jih priredijo, se mora pokazati ta odpor, ki mora doseči to, da klerikalci sploh nikjer ne bodo mogli več zborovati lega ostudnega sleparjenja našega ljudstva mora biti enkrat konec. Porabimo v ta namen v s e moči! Pred e. kr. izpraševalno komisijo za c&ene ljudske In meščanske šole v Gorici so napravili spo- sobljenostui izpit ti-le g. učitelji in gt učiteljice, in sicer za ljudske Šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Čoki Ida, Daneu Antonija, J o b Janja, Klein Josipa, K o-balj Josip, Lovše Ivan, Michi Justina, (ital. kot predmet), Milost Marija, P e š e 1 j Marija (oboje z odliko, ital. kot predmet), Posega Josipa, P r e m e 1 č Iva, S a u n i g Blandina, Slemenšek Irena, Šmid Matilda, T-roha Marija, Z a rili k Ana in Znane Marija; s slovenskim učnim jezikom: Bole Viktorija (nemšč. in ital. kot predmeti, Brezavšček Katarina (nemščina kot predmet), Delak Pavla (nemšč. kot predmeti, (Dalje uprilegf.) »Kaj je to? Kaj se godi? Kaj imate?" vprafca kapitan Barbasson, ki pride ta hip izpod krova. »Ah, vi tukaj, kapitan! Hitro, hitro, oborožite svoje ljudi!"' „Toda za božjo voljo! Zakaj vendar?" „A!i ne vidite...?" »Česa, vendar?...* „Tu... pred seboj... piratov..." Kapitan Barbasson ga pogleda ves začuden. Ta trenotek priteče mimo njih velik zamorec, podoben vraga, z junakovo lekarno na svojem hrbtu. „Čakaj, hudiči..." zakriči Tarasconec in plane z bodalom za njim. Barbasson skoči za njim in ga zadrži za pas. »Toda bodite vendar mirni, vraga!... To niso nikaki roparji... Davno je že, odkar roparjev sploh ni več... To so nosači." »NosaČi!..." »No, da, nosači, ki prihajajo po prtljago, da jo odneso na suho... Spravite vendar svoj nož, dajte mi svoj listek in pojdite za tem zamorcem, ki je vrl dečko in vas pripelje na kopno in tudi v hotel, če želite J..." Nekoliko zmeden odda Tartarin svoj listek, krene za zamorcem in stopi po padajočem mostu v velik čoln, ki pleše ob ladiji. Vsa njegova prtljaga je že tu, njegovi kov-čegi, zaboja z orožjem in konserve; in ker so' te stvari napolnile cel čoln, mu ni treba čakati drugih popotnikov. Zamorec zleze na zaboje in sede kakor opica, objemajo kolena z rokami. Drug zamorec prime za vesla.., Oba opazujeta smehljaje Tartarina in kažeta pri tem svoje bele zobe. Zadaj stoji z onim groznim obličjem, kije pri njegovih rojakih vzbujalo strah, veliki Tarasconec in groznično stiska ročaj svojega bodala, kajti kljub temu, kar mu je rekel Barbasson, je le na pol pomirjen glede namenov teh nosačev z ebenovinasto poltjo, ki so tako malo podobni vrlim taraseonskim nosačem... Pet minut pozneje čoln pristane, in Tartarin stopi na ono malo nabrežje, kjer je pred tristo leti pripravljal španski galejnik z imenom Miguel Cervantes — pod knuto alžerij-skih galejnib nadzornikov — krasen : roman, M je imel dobiti naslov „Don Quichotte". m. Beseda Cervantesu. — Izkrcanje. — Kje so Turki? - Turkov ni. - Razočaranje. O Miguel Cervantes Saavedra, če je resnica, kar pravijo, namreč, da na mestih, kjer so živeli veliki možje, po njih nekaj blodi in plava po zraku do konca dnij, če je to resnica, mora to, kar je ostalo pc tebi na tem malem nabrežju, trepetati radosti, vide" izkrce-vanje Tartarina iz Tarascona, tega čudovitega tipa južnega Francoza, v katerem sta vtele-šena oba junaka tvoje knjige, Don Quichotte in Sancho Pansa. Zrak je ta dan topel. Po solnčnem nabrežju stopa pet ali Sest carinskih stražnikov, nekaj AJžertfcev, Čakajočih novic iz Francije; nekoliko Mavrov sede" puSi iz svojih dolgih pip, in malteški mornarji razvijajo velike mreže, v katerih se med luknjami nalik majhnim srebrnim novcem lesketa na tisoče sardin. Toda komaj stopi Tartarin na kopno, nabrežje oživi in izpremeni svoje lice. Tolpa divjakov, še grših kakor so bili roparji na ladyi, se privali po obrežju in plane nad popotnika. Veliki Arabci, skoro čisto nagi, oblečeni samo v volnene halje, majhni Mavri, pokriti s cunjami, Zamorci, Tunižani, Mulati, hotelski uslužbenci v belih predpasnikih — vsi ti se s krikom in vikom obešajo na njegovo obleko in se prepirajo za prtljago; eni odneso njegove konserve, drugi njegovo lekarno, in v fantastični zmešnjavi mu kriče na ušesa neverjetna imena hotelov... Ubogi Tartarin, omamljen od tega hrupa, odhaja in se zopet vrača, psuje, roti, izpra-šuje, teka okoli svoje prtljage in, ne vede, kako bi se sporazumel s temi barbari, jih nagovarja francosko, provengalsko in celo latinsko, kolikor latinščine še razume — ,rosa', roža; ,bonus, bona, bonum', to je vse, kar ve... Toda vse prizadevanje je zastonj. Ne poslušajo ga... K sreči se pojavi v tej zmešnjavi kakor kak Eomerov bog v pretepu majhen mož, oblečen v uniformo z rumenim ovratnikom in oborožen z dolgo palico, ter z vdar-cem te palice razkropi vso to druhal. To je alžirski mestni stražnik. Zelo ulju dno nasve-tuje Tartarinu, naj izstopi v ,hotelu Evropa', in ga poveri tamošnjim uslužbencem, ki odpeljejo njega in njegovo prtljago, naloženo na več kol. Pri prvem koraku v mestu Alžiru Tartarin iz Tarascona široko odpre svoje oči. Predstavljal si je orientalsko mesto, nekaj čarobnega, bajevnega, nekaj, kar je v sredi med Carigradom in Zanzibarom... A to je cel Ta-raseon... Kavarne, restavracije, široke ulice, štirinadstropne hiše, majhen makademizinin trg, na katerem igra vojaška godla OiVenba-chove polke, gospodje na elegantnih stolih, pijoči pivo, dame, in potem vojaki in zopet vojaki in še vedno vojaki... in niti enega Turka!... Le on je tu... Zdi se mu tudi nekoliko neprijetno iti čez trg. Vsi se ozirajo nanj. Vojaška godba preneha igrati, in Offen-bachova polka ostane z eno nogo v zraku. Z obema puškama na ramah, s sa^' kresom ob boku in s temnim obličjem kor*^ Tartarin kakor Robinson Crusoe veličanstvo in resno med vsemi temi gručami; toda ko pride v hotel, ga moči zapuste. Slovo od Tarascona, marseillesko pristanišče, vožnja P° morju, Črnogorski princ in morski roparji, vse to se mu meša in mota po glavi... Morajo ga odnesti v sobo, razorožiti in sleči... te za&" govoriti celo o tem, da bi poslali po zdravnika; toda komaj na blazini, začne jun* smrčati tako glasno in tako odkritosrčno, »•' smatra gospodar pomoč zdravniške vede z*t nepotrebno, in vsi se diskretno odstranijo. IV. Prvič na lovu. Ko se Tartarin prebudi, ura na vladni palači baš bije tri. Prespal je cel večer, celo noč, celo dopoldne in še lep del popoldneva. Toda treba je vpoštevati, kakšne napore 'f imel prenesti zadnje tri dni... prifoga „Soto" it. 94. z dne 24. novemb G Aspati Klementina (z odliko, nemšfc. kot pred- ] met), Grudnik Franc, Legovich Štefanija (nemšč. kot predmet), M u r o v e c Amalija (nemšč. kot predmet), Repi6 Marija, Sre-b e r n i 6 Josipa (nemšč. kotpredmet), Z a v r-tanek Ljudmila (nemšč. kot predmet). — Jedna kandidatinja je aeprobirana. Spremembi na redarstvu. — Policijski svetnik g. Abondij Contnr je^apustik^rico^ L nastopil svoje *novo mesto v Trstu. -^ Gospod svetnik si je i pridobil v Gorici splošne simpatije. Tekom dolgih 17 let je korenito spoznal razmere v deželi in je vodil svoj urad zadnja leta s tako uzorno nepristranos|ig_in sgret- I nostjo, da si ne moremo želeti boljših odno- J sajev na našem redarstvu. Hvala mu! Nasledniku njegovemu pa želimo, da bi si okoristil šolo svojega prednika. »SveJdOBI". — V nedeljo 25. trn. bo pri „ Zlatem jelenu" v sobi poleg kegljišča pogovor o ustanovitvi tega društva. Kogar zanima, pridi! Začetek pogovoru ob 10'/3 zjutraj. Koncert »Pevskega In glasbenega društva", ki se bo vršil dne 8, decembra v dvorani »Trgovskega doma", bo po svojem sporedu gotovo najinteresantnejši izmed vseh koncertov, ki jih je to društvo doslej priredilo. Vse pevske točke so po svojem značaju in vsebini jako originalne in tako sestavljene, da kolikor jjesnij, toliko kontrastov in iznenadenje za poslušalce. — Kakor prej tudi sedaj je ostalo društvo zvesto lepi ideji: proizvajati najboljša dela slovanskih skladateljev kolikor mogoče v originalu, iti tako poleg lepih (in najnovejših) zborov slovenskih zaslišimo balado v jeziku morav- | skega ljudstva od mladega, med češkimi glasbeniki jako čislanega skladatelja, Vitezslava Novaka, in proti koncu v ruskem jeziku — slavno kantato »Moskva" od največjega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. — Natančnejšo poročilo o vseh pevskih točkah \m iobčiino prihodnjič. Vse # pevke lil pBYCl »Pevsk. in glasb, društva" so uljudno naprošeni, da se točno in polnoštevilno udeleže VSlke pevsko vaje, ker le na ta način se doseže lepega in dostojuega vspeha! SflOd tihotapcev I Št Petni. - Pogumno so bobnali, da »se shod ponovi" v Št. Petru pri Gorici. •--- Ali kako? Namesto javnega shoda bodo dre vi ali šele jutri vabili svoje izvoljene backe na — z a u p n i. s h o d. Tam za zaprtimi durmi med »okoličanskimi zatelebanci" — kakor je pisala „ Gorica" — bo Gregorčič pogumno farbal svoje ponižne poslušalce. Jav-negr, shoda, javne kritike, proste besede se boji ta kiavemi vitez iz semenišča! »Prismojeni List" od četrtka še ni izdal niti z besedico, da bodo imeli ta zaupni shod. -~ Radovedni smo. ali ga objavi danes „ Gorica". Med »ekoličanske zitelebance" pojde jutri zopet Gregorčič. Zaupen shod bo v Št. Petru. Kaj vendar sili tako med ljudi, katere je imenoval zatelebance?! Ozmerjal je bil Ko junak odpre oči, je prva njegova misel: »V deželi levov sem!" In zakaj bi ne povedal, da ga pri misli, da so levi Čisto blizn, dva koraka od njega, kjer jih skoro lahko doseže z roko, in da mora nad nje, strese smrtni hlad ter se hrabro zarije pod svojo odejo. Toda veselo življenje tam zunaj, lepo modro nebo, jasno solnce, ki sveti v njegovo so'-o, dober zajutrek, ki si ga da prinesti v posteljo, veliko okno, odpirajoče se na morje, j ii> k temu izborna steklenica vina iz Crescie, J vse to rau jako hitro vrne njegovo prejšnje / ,tvo. »Nad leva! Nad leva t" vsklikne. Trže s sebe odejo in se hitro obleče. Evo vam njegovega načrta: ne da bi j komu kaj omenil, odide iz mesta, krene v golo puščavo, počaka na noč, se skrije v za- 1 sedo, in na prvega leva, ki pride mimo, puf 1 I puf 1... Nato se vrne zjutraj v ,hotel Evropa' j zajutrekovat in sprejemat Čestftke Alžircev, | o« ter najame voz, da se odpelje po žival. j Hitro se torej oboroži, si naloži na hrbet jft šotor, katerega srednji drog štrli za dober če-">pvelj nad njegovo glavo, in odide na cesto, ©koren kakor štor. Boje" se, da bi ne izdal svojega načrta, noče nikogar vprašati za pot, krene na desno, gre naravnost do konca Bab- I Azounskih arkad, kjer ga nalik pajkom, skritim v kotu, opazujejo iz cvojih temnih prodajaln alžirski židje, prekorači Gledališki trg ter dospe v predmestje in končno na veliko, K&pnieno cesto, vodečo v Mustafo. Tu vlada fantastično življenje. Omnibusi, I drožke, kočije, vozovi vojaškega trena, veliki I hra 1906. I okoličane y svoji »Gorici« z najgršimi psovkami ter razžalil poštene mladeniče in može, sedaj pa zopet sili v okolico! Saj je že poskusil dosti v Št. Petru. Javni shod mu ni prinesel slave, tudi zaupni mu je ne prinese. »Zatelebanci" mu že pokažejo. Gregorčič je strašno žalil okoličane tudi po zednjem ponesrečenem shodu v Št. Petru ter jih pital s pi- L^lli^^Znan^je^da far^Jte je razžaljen, ne odpusti nikdar] pač pa se maščuje. Kaj, ko bi se ravnali po tem farovškem navodilu tudi »okoličanski zatelebanci" ?! Ljubljenje naroda — v senci • bajonetov. — I Hitro je zlezlo junaku dr. Gregorčiču srce v hlače. Sedaj sklicuje le še zaupne shode; na J varnem v dvorani, in pred dvorano stoji orožnik z bajonetom, tako zboruje naš dični ljubljenec naroda. Pa ga mora res ljubiti naš narod, da niti mednj ne sme, marveč se mora zapirati po dvoranah. Čudna ljubezen! Tako je ljubljen, da če bi šel med ljudstvo, mu raztrgajo flajdo in ga zapodijo v semenišče. Ker se mu pa ne ljubi delati in služiti kruh, marveč mu dopade le vleči denar pa doma sedeti, se je sedaj vendar počasi dvig nil, da bi malo poslepil ljudi ter potem zopet dolgih G let komodno živel, vlekel plačo iz žuljev davkoplačevalcev, delal pa seveda nič. Zaupne shode sklicuje, potem pa po ničvrednih katoliških časopisih razglaša, da je imel »sijajen shod", da je bil shod zaupen, o tem previdno molči. In tak človek naj se imenuje »ljubljenec naroda" ?! Ha, ha i Kdo se ne smeje? Najlepša pa je ta, da se sam tako hvali po svoji „Gorici". Ker ga drugi nočejo hvaliti, se hvali pa sam. Smešna figura ta ! ljubljenec naroda! V Št. Petru je provzročil Gregorčič s i svojim »shodom" obilo prepira in nepotrebne zdražbe. Možje in mladeniči, ki radi živijo v miru, so ogorčeni, in po vsej pruvici, zlasti še, ker so videli, kako grdo so lagali kleri-I kalci o tem shodu, na čelu jim duhovnik Gregorčič. In jutri pride zopet v Št. Peter, ta Btrastnež, ta apostol laži, Potem pa bodo zopet lagali o Št. Petru, da bi -tam zasejali še več nemira. -Jutri pride Gregorčič zopet strašit v Št. Peter. Prav Št. Peter si je izbral za svoje zdražbarije. Tu je prilika povedati mu, da naj pusti Št. Peter v miru; v Št. Petru nima nič iskati! Iz Dornberga nam poročajo, da je vzbudilo tam poročilo o shodu v Dornbergu v „Gorici" splošno ogorčenje. Tako grdo lagati, to presega vse meje. Cel Dornberg ve, da Gabr-šček ni bil v dvorani na shodu, Gregorčič pa priobčuje v svojem listu* grdo laž, da so ga celo ven vrgli. To je vrhunec podlosti in iz-prijetuosti. Tudi klerikalci v Dornbergu zma-S jajo z glavo: doslej niso vedeli, da se sme I klerikalec celo tako debelo zlagati! — Sramota! Ciganski salonski orkester iz Opatije je svi- ral v sredo in četrtek v hotelu pri Jelenu, sinoči pa v restavraciji v »Trgovskem domu". — Prvi in tretji večer je bil obisk prav slab, vozovi sena, v katere so vpreženi voli, stot-nije afriških lovcev, črede majhnih oslov, za-morke, prodajajoče kolače, vozovi z elzaškimi izseljenci, spahiji v rudečih plaščih, vso to se ob glasovih tromb in petja vleče v vrtincu prahu s krikom in vikom med dvema vrstama ubožnih koč, kjer je videti velike mohame-danke/ česajoče se na pragu, krčme, polne vojakov, mesarija i. t. d... »*'aj so mi vendar toliko trobiti o Ori-jentu?" pomisli veliki Tartarin. »Saj tu ni niti toliko Turkov kakor v Marseillu." Naenkrat zagleda pred seboj ponosnega velbloda, stegujočega svoje dolge noge. In srce mu prične biti silueje. Velblodi so že tu! Torej levi več ne morejo biti daleč; in res za pet minut za- 1 gleda, da prihaja proti njemu s puškami na I ramah gruča lovcev, vračajočih se z lova na j leve. — J „Strahopetci!" si misli v duhu naš junak, j idoč mimo njih. »Strahopetci! Iti nad leve v tolpah in s psi!..." Nikdar namreč ni mislil, J da je v Alžeriji mogoče streljati še kaj drugega kakor leve... Sicer pa so ti lovci tako j čisto podobni počivajočim trgovcem, in poleg I tega je način, iti lovit leve s psi in z lov-I skimi torbami, tako patriarhaličen, da si Tartarin, ki je bil tudi nekoliko nagajiv, misli, da mora enega teh gospodov nagovoriti. I »In sicer, tovariš, aH je lov dober?" »Ne slab," odvrne ta, opazuje- silno oboroženega taraseonskega bojevnika z začudenim pogledom. I (Daljo prid«*.) drugič pa precej dober. — Slovenske prostore J morajo polniti tujci, potem je šele dobro! — Svirajo izvrstno! Treba jih je slišati! — V »Trgovskem domu" bodo svirali tudi v nedeljo predpoldne in menda tudi popoldne. — Drevi bodo »pri pošti". Kaj je pozabil povedati dr. Gregorčič o shodu v ! Dornbergu ? —- To je pozabil povedati, da bi mu bili vabljenci kmalu, razgnali zaupni shod. Če bi bili le malce bolj organizovani, pa bi »ljubljenec naroda" ne bil mogel imeti iti zaupnega shoda v Dornbergu. To, to naj pove don Antonio! j Gregorčič pSUJe. — Na najgrši način je opsoval Gregorčič v »Gorici" vse tiste dora-berške može, ki mu niso hoteli vpiti »hosana" na shodu. Psuje in grdi može le za to, ker niso tistega politiškega mnenja kot on. Kaj meni, da ima tako glavo, da bodo tudi drugi ž njo mislili ? Nič več ga ni sram tega človeka. Pa naj le psuje, to je znamenje, da je na koncu. Gregorčič — bahač s parnim perjem. — Ze nekajkrat smo ga okrcali, ali le še dalje se bahati s tujim perjem. — Tudi na shodu v Dornbergu je trdil, da se je peljal on k namestniku v Trst in dosegel, da je predlagal 3 slovenske in 2 laška mandata. — Ponav-ljamo zopet tu javno, da ni res, kar širo-kousti tolsti bahač iz semenišča. — Res pa je, da se je glasil predlog na 3 slovenske mandate na Goriškem in 3 v Istri, še predno je bil Gregorčič pri namestniku. —- Ako Gregorčič ne bo nehal slepariti javnosti, mu za-godemo še drugo pesem! Dr. A, Gregorčič In svoboda govori na shodih. — »Gorica" sama pripoveduje z veliko naslado, da so vrgli iz sobe učitelja g. Brica, ker je zaklical »Kancelparagraf". -— Samo ta nedolžni medklic je zadoščal, da so se napele vse žile na Gregorčičevem vratu, sveta jeza mu je švigala iz pčij, — in njegovi biriči so vedeli, kaj je njihova naloga. Zgrabili so g. Brica in ga tirali iz sobe. — Zborovale! so došli le za to, da upijejo narodnim trotom »hozano". Goijd njim, ki so v Čemurkoli drugačnih mislij! — Ali »Gorica" je šla v nesramnosti še dalje. Opsovala je g. Brica, da je bil »s 1 a d k o g i n j e n". Lažnjivci! Gosp. B. je bil povsem trezen in vseskozi dostojen v obnašanju! Naši okoličani In slovenščina. — Nekdo piše v »Prismojencu", da naši okoličani ne rabijo skoro nikjer svojega materinega jezika v Gorici, kamor hodijo po opravkih. Morda bi se, dobil kak posamezen, ki kaj greši v jezikov-cem pogledu, toda na sploh se ne more trditi kaj takega o naših okoličanih. Kar piše »Pri-smojenec", j** laž. Naj uči rajši duhovnike, da se bodo posluževali po laških prodajalnah in po uradih slovenskega jezika, ker tako radi nemškutarijo in italijanijo in pa tako radi zahajajo v italijanske botege, namesto da bi podpirali slovenske prodajalne. In možje pri »Prismojencu" naj si sami izprašajo svojo vest, kolikokrat so že grešili v jezikovnem oziru! Le pred svojim pragom — okoličanov »prismojenčki" ne bodo učili, kje in kdaj imajo govoriti slovensko. Tudi na sodnijah zahtevajo naši ljudje slovenščino, pa prav ener-I gično, dr. Gregorčič podpisuje tam pa laške zapisnike, ker misli, da bi po taki poti lažje škodoval svojemu bližnjemu. In škof goni slovenščino iz Stolne cerkve v Gorici! Nauk o rabi slovenskega jezika naj izrabijo i.ase — v okolico ni treba hoditi učit njim, ki so sami takega poduka potrebni! Umri jO pri usmiljenih bratih, kamor so ga prenesli iz »Rudolfimuna0, Jos. Brenek, profesor veronauka v Kremžiru. Truplo so prepeljali v njegovo domovino. Umrl Je v goriški bolnišnici oni Mihael Goljevšček, o katerem smo poročali, da je padel dom na ognjišče v ogenj. Opekline so mu vročile smrt. Imenovana Sta tit. respicijent fin. straže Iv. Rajžar in respicijent H. Mallojrer za ca- | rinska prejemnika v XI. čin. razredu. Snujte pivski In bralna društva! — So kraji, | katerim bi prav pritikala pevska in bralna j društva; pa jih ni. Rodoljubi, snujte pevska ; in bralna društva, ker ta vplivajo dobro na ljudstvo, ga blažijo in izobražujejo, ob jednem pa varujejo pred tistimi »izobraževalnimi" društvi, s katerimi hočejo klerikalci slepariti naše ljudstvo. V tem oziru stori lahko mnogo tudi Zveza narodnih društev! Slovenske delavce odpuščajo ha državnem kolodvoru. Vsako toliko časa jih odpustijo nekaj ter nadomestijo z — Nemci. Na to škandalozno postopanje železniške uprave opozarjamo državne poslance. Zopet nabiralo. - Sedaj pošiljajo po svetu | I vabila za prispevke za zidanje nove župnijske j cerkve Marija Lurd V Hajhenbefgu na Štajerskem. Obljubljajo razne milosti, glavna »milost" pa je denar, katerega" naj M tudi pobožni Goricam pošiljali v daljni Rajhenberg. Mislimo, da bodo ljudje toliko pametni, da ne pošljejo niti vinarja. Kaj nimamo ddmačih potreb čez glavo?! Podpisan je za hiabiranje za cerkev v Rajhenbergu župnik Cerjak, ki hujska in dela nemir po rajhenburški občini s ;kl'eri-kalno politiko. Kaj temu naj bi pošiljali denar ? Sami se bljejo po zobeh. — »Slovenec« piše v soboto 17. nov. t. 1. "v Tedenskem pregledu o shodu v Št. Petru tako-le: »V Št. Petru pri Gorici je bii Martinovo nedeljo napovedan shod. Prišlo je kakih 50 opitih liberalcev,ki sov družbi z Gabrščekom vpili in rohneli. Od vina omoteni junaki so jo popihali". Po tej pisavi mora so-j diti čitatelj, da so naprednjaki le nekaj vpili, potem pa odšli ter da se je shod vršil. »Gorica" in za njo »Primorski list" pa pišeta, da se je Gabrščeku na šem-peterskem shodu posrečilo do-' seči, da se shod ni vršil. Vrhu tega bije »Slovenec" samega sebe po zobeh. 12. nov. je pisal, da je na šempa-terskem shodu izjavil dr. Gregorčič, da shoda nebo. Tako je pisal »Slovenec« y ponedeljek, v soboto pa farba, kakor da sojo naprednjaki popihali, shod pa da seje Y r š i 1. Patentirani lažniki! V pokoj Je Stopil višji poštni kontrolor K. Neumann v Gorici. Revizija in nadzorovanje poštnih uradov v naši deželi je poverjena poštnemu komisarju A, Pojaniju. Soške električne delavnice, — Notranje mi- nisterstvo je v sporazumu s poljedelskim mi-nisterstvom dovolilo gg. Karol Ganaoni, Oskar Napp, inženir Izidor Piani, vit. Leonard Riz-zani pok. Ant. in inž. profesor Jos. Parteri ustanoviti akcijsko družbo pod naslovom »Soške električne delavnice" s sedežem v Trstu ter je potrdilo pravila. Laško ljudsko knjižnico so otvorlii Podtur- nom v Gorici. Knjižnico je preskrbela »Unione dei Giovani Friulani". Z Južne železnice. - Od 15. t. m. ima brzovlak št. 1002., ki odhaja iz Gorice ob 9.52 zvečer, zvezo z Italijo. — V Vidmu ima zvezo z ekspresnim vlakom Duhaj-Nizza-CanneB. Tako je sedaj dovršen direktni vlak Budim-pešta-Nizza-Cannes. Tadi osebni vlak, ki prihaja v Gorico ob 8.50 zvečer, ima dd 15. t. m. zvezo iz Italije. SftOdl na Krasu. — V Šempolaju bo dne 25. t. m. shod kmetijske stranke. 9. deeem-bo shod v Komnu. V ŠOiSklh prostorih pri Sv. Luciji predava neki Capuder, ki je prišel v Gorico na gimnazij za supleuta. Predavanja so sicer sama na sebi vse hvale vredna, ali klerikalci nimajo predavanj v izobrazbo ljudstva, ampak so jim le sredstvo za klerikalno politiko. Za to pa ni prostora v šolskih sobah! Zato s Capudrom ven iz šole pri Sv. Luciji! Menažerijl Kllldskv je obiskana vsak dan kar najpovoljneje; pa je tudi res vredna, da si jo ogleda vsakdo. 7 metrov globoko je padel v kamnolomu v Nabrežini delavec H. Andlovič. Močno poškodovanega so pripeljali v goriško bolnišnico. Kardinal MlSSia * in dr, Tonktl. — Nekdo preobrača po »Gorici" prav čudne kozolce. Pod pomembno firmo flSami se bijejo po zobeh" je pripovedoval pred kratkim, da je »Soča" trdila vedno, da je Missia kriv razkola na Goriškem. Sedaj pa smo v L a v r i-čevi številki po mnenju kozolčarja pri »Gorici" pripisali začetek vsega prepira na rovaš dr. Tonklija. — In ko je napisal to neumnost, vsklika katoliški žurnalist: »Bomo videli, kaj še vse napišejo ^liberalci" v svoji konfuznostil" — Reva konfuzna niti ne ve, kdaj je prišel Missia v Gorico in kdaj prej je deloval politično dr. Tonkli; ne ve, kaj je prvi spor na Goriškem, popisan v Lavri-čevi številki, in ne ve, kaj je razkol leta 1899. Zbasalo je vse skupaj, in v svoji vrtoglavosti čveče o konfuznosti, ker je pač samo konfuzno in neumno do skrajnosti. »Osa". — Danes nam došla »Osa" priobčuje zanimivo satiro o klerikalnem si. iu v Št. Petru. „ , 'PESNIK SIMON GREGORČIČ -- tfinrl ob 10.10 tfop. Poflreb v /ponedeljek ob 10. uri dop. 7 Gospodarske in trgovske vesti. TrgMSkHbrtM društvo » Mm je priredilo dne 17. t. m. v gostilni „Pri Kranjcu" prijateljski večer s podučnim predavanjem. Vde-ležilo oe je okoia 40 trgovcev, obrtnikov in pomočnikov obeh stanov. Predavatelj g. Zadel je opisal težaven položaj malega obrtnika in trgovca, ki je nastal v prvi vrsti vsled skoraj že neznosne konkurence. Število domaČih trgovcev in obrtnikov se množi, domač kon-sum je majhen, v tujini ni odjemalcev, nasprotno so velikansko razvita prometna sredstva provzročila tujo konkurenco. Veletrgovine uganjajo na škodo malega trgovca z mnogimi predmeti že detajl-kupčijo. Veleobrt pritiska na rokodelca, celo s popravami se že peča. Priporočal je združitve, za oba stanova v obliki društva, za posamezna stanova ia posamezne stroke obeh stanov pa na podlagi obrtnega in zadružnega zakona. Povdarjal je, da nobena organizacija in nobena ukrenitev v obrambo skupnih interesov ne more imeti uspeha, dokler so poleg nezmožni elementi. Treba tedaj izobrazbe, ki naj jo ravno nudjjo organizacije. Opozarjal je dalje, da treba trgovcu in obitniku mnogo misliti, posebno glede kredita odjemalcem, kajti prepogosto se vidi, da se pri nas preveč kreditira, čemur odjfcnalec ne more zadostiti, in potem ostane sam v stiski nasproti svojim upnikom. Pozabili se ne sme naravnega zakona, da človek ne sme več porabiti, kakor zasluži, treba pa tudi skrbeti za morebitne slabe čase. H koncu je priporočal trgovskim in obrtnim organizacijam delati na izboljšanje trgovskega in obrtnega šolstva. Potem so prišli na razgovor po samezni slučaji in vsakdanje skušnje, ki naj bi bili v svarilo pred sleparstvom židovskih potnikov. Prihodnji prijateljski sestanek Trg.-obrt. društva » Gorici se bo vršil v torek dne 27. t. m. Posvetovalni sestanek je sklicalo »Trg. obrtno društvo za Goriško" v četrtek pri »Jelenu", da se dožene, kako odpomoči neprilikam goriških krčmarjev. Vdeležili so se poleg odbora gg. deželna poslanca dr. Treo in prof. Berbuč in več uglednih gostilničarjev. Po živahni debati in po govoru obeh gosp. poslancev se je sklenilo, naj se za sedaj vsi krč-marji oklenejo društva, ki jim pojde na roko z nasveti in pomočjo in ki naj skliče v kratkem velik shod v Gorici, kjer naj se ustvarijo primerni načrti za nadalnje postopanje. Vinski mml i Darnbergu. — Letos obrodila je vinska «ta v doruberški občini precej dobro. Posebno dobrota v*aa je izborna. Da si nabavijo vinokupci na lahek način in po primerni ceni dobro kapljico, priredita podpisano županstvo ia vinorejsko društvo dne 2. decembra t. L od 9. z j. do 7. zvečer vinski semenj, na katerem bodo zbrani uzorci raznih vin naše občine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene teh vin. Ker bodo posestniki doma, sklene lahko vsak kupec kupčijo na podlagi uzorca v razstavi ali tudi pri sodu. S tem se torej nudi kupcem posebno ugodna prilika, da pokušajo v kratkem času mnogo vin. Na sejmu bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. Vaše Blagorodje se yabi k udeležitvi ter nakupu rujnega vipavca. Dornberg je postaja vipavske železnice in 10 minut oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. — Dornberg, dne 19. novembra 1906. — Županstvo Dornberg. Vinorejsko društvo Dornberg. Preti uvažanju goveje živine iz Italije, — Ker se je avstrijska vlada izrekla za uvažanje goveje živine iz Italije, je deželni kulturni svet za Nižje-Avstrijsko sklenil protest proti temu, češ, da razsaja goveja kuga v Italiji tako, kakor na Francoskem. Uvažanje goveje Živine iz Italije bi bilo torej nevarno za domaČo živinorejo. Konferenca srednjeevropskih gospodarskih društev je bila otvorjena 19. t. m. na Dunaju. Pomorska razstava v Bordeauiu. — Prihodnjo spomlad otvorijo v Bordeauxu mednarodno razstavo produktov pomorske industrije in trgovine. V Trstu hočejo uvesti najemninski krajcar ter zvišati občinske doklade. Radi tega se je vršil v Politeama Rossetti shod, katerega se je udeležilo kakih 3000 oseb. Na shodu so sprejeli protest proti uvedbi najemninskega krajcarja in povišanju občinskih doklad. Po shodu so bile demonstracije po mestu. Razstava živine v Sežani, — 14. t. m. je 4bila v Sežani razstava goveje živine; živine je bilo prignane okoli 100 glav, krav je bilo okoli 70. Potreba zavarovalnice za govejo živino za sežanski Okra] se čuti vsak dan boj. Sedaj ob razstavi goveje živine v Sežani je stopilo to vprašanje z nova v ospredje. Naj se torej zberejo možje ter s^i osnujejo tako zavarovalnico Čim prej tim Bolje. Pridelki vina na Francoskem. — Neki francoski list ceni, da se je letos pridelalo na Francoskem 39,570.750 hI vina, nasproti 56.666.204 hI leta 1905. Da je bilo letos manj vina, je pripisati veliki suši, ki je vladala v letnih mesecih. Kakor torej vidimo, je letos povsodi manj vina, ali toliko boljše je. Obrtna knjižnica- — Zavod za pospeševanje obrti otvori s 1. decembrom t. 1. obrtno knjižnico v Gorici. Odprta bo ob delavnikih od 9. do opoldne, ter od 5—7 zvečer; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. opoldne. PIVO na Francoskem, — Na Francoskem se zmanjšuje v zadnjih letih prav razveseljivo popivanje žganja; narašča pa konsum piva. V zadnjih 5 letih se je pomnožil za 40%. Lani se je izpilo na Francoskem 14,383 646 hI piva. Največ piva pride na Francosko iz Monakovega in iz Plzna. Pivo pa je precej drago, ker je carina na uvoz znatna. Napad na Vatikan? — iz Rima poročajo, da so došla papežu pisma, v katerih mu anarhisti napovedujejo, da bo žrtev atentata. Sodi se, da nameravajo anarhisti vreči bombe v Vatikan. Varnostne odredbe v Vatikanu so se radi tega povečale. Nova šofa družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je biia otvorjenadfte 11. t. m. v Ripendi med Labinjem in Rabcem. Laške razpečevalce ponarejenega denarja prijeli. — V Ljubljani so prijeli nekega Laha, ki je razpečeval falzifikate po 100 lir, tri so pripeljali pa v vlaku v Preserjih; pri njih so našli več ponarejenega denarja. Izpiti na italijanskih vseučiliščih v kraljestvu. - Naučni minister Marchet je izjavil, da vlada uredi vprašanje o pripoznanju izpitov avstrijskih italijanskih dijakov na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu po izvedbi volilne reforme. — Nemci se širijo med Hrvati. — Magjarska banka za kolonizacijo je prodala od svojega posestva v Uljuniku pri Darnvaru sveta za 2(500 njiv skupini 16 nemških družini Iz ljubosumnosti je vstreiii svojo ženo v Berolinu neki Ernest Hinz. Potem je sprožil se nase. Njo so našli mrtvo, njega pa še malo Razgled po suefu. Iz državnega zbori. — o volilni dolnosti glede državnozborskih volitev bodo sklepali posamezni deželni zbori. Važna točka pri raz- j pravi o volilni reformi je bila pluralitetnavo- | lilna pravica. Za njo so se pehali največ nemški klerikalci. Zahtevali so: Volilno pravico naj dobe vsi moški, 24 let stari avstrijski državljani, toda dva glasova ima, kdor a) je dopolnil 35 leto starosti, je oženjen ali vdovec in ima svoje stanovanje kot lastnik, najemnik ali užitkar; b) kdor je napravil maturo na srednji šoli, učiteljski pripravnici ali na strok, šoli, ki daje pravico do enoletne vojaške službe; c) kdor ima samostojno podjetje ter plačuje na leto najmanj 25 kron davka; po tri glasove pa imajo oni, ki združujejo vse tri gori omenjene pogoje za dva glasa. To pluralno volilno pravico je v odseku in v zbornici najodločneje zagovarjal tirolski poslanec dr. Tollinger. Štirije člani „katoli-škega središča" so zagovarjali pluralno volilno pravico. Pa tudi v „katoliškem središču'' niso edini. Gorenjeavstrijski poslanci pod vodstvom dr. Ebenhocha zagovarjajo enako volilno pravico; tirolski iu štajerski nemški konservativci pa zahtevajo pluralnost. Schachinger, Hagen-hofer in Huber so z vso svojo zgovornostjo priporočali pluralno volilno pravico. Čudno pa je, da so ravno Hagenhofer in tovariši v štajerskem deželnem zboru predlagali splošno in enako volilno pravico. Italijanski poslanec Pi-tacco je predlagal dostavek k § 8., da izgube za tri leta volilno pravico, ki so bili dvakrat z zaporom kazuovani zaradi pijanosti. (Sprejeto). Predlog za pluraliteto volilno pravico je bil odklonjen. Dr. Tavčar se je potegoval za to, naj bi se o reklamacijah ne odločevalo poprej, dokler se ne zasliši prizadete osebe. Razprava se nadaljuje. Proračunski odsek. Izboljšanje položaje drž. uradnikov. — Proračunski odsek je na predlog Hoffmann-Wellenhofa sklenil sledeče: Vlada naj podvoji znesek 112.000 kron, M je namenjen za avanzma poštnih praktikantov, de-finitivno nastavljanje poštnih aspirantov in enake plače olicijantinj s plačami moških kolegov. Poštarjem naj se mesto krajevnih dajo aktivitetne doklade 11. do 9. činovne vrste, izboljša naj se položaj poštnih uslužbencev, mehanikov, slug in postilijonov. Dosedanje službene doklade se ima vračunati v pokojnino. Uredi naj se pa tudi 351etna službena doba, Službena pragmatika, disciplinarni red, nedeljski počitek in popolne uradniške pravice za ofieijante. Obravnavali so tudi o 20odstotni draginjski dokladi za vse drž. uradnike. Finančni minister izjavi, da se že posvetuje komite finančno-ministerskik uradnikov iz vseh resortov o tem in bo vlada kmalu poročala o vspehu. Vseh zahtev vlada ne bo mogla izpolniti, ker ima v to svrho na razpolago le 65 milijonov kron. Cesar je prišel s svojim spremstvom 21. t. m. v Budimpešto, kjer ostane dlje časa. Dljete francoskih poslancev. — Francoska zbornica poslancev je sprejela zakon, po katerem se zvišujejo dijete poslancev od letnih 9000 frankov na 15.000 frankov, TruplO novorojenčka so našli v morju ob obrežju v Barkovljah. Nesreča na južnem kolodvoru » Trstu. — v četrtek zjutraj je šel železniški delavec Lovro Malalan čez tir na južnem kolodvoru v Trstu. Podrl ga je na tla osebni vlak. Padel je na bližnjo drelso ter zadobil precejšnjo rano na desnem sencu. Prinesli so ga takoj v bolnišnico. Zločinska babica. — V Londonu so prijeli 45 letno Elizabeto Miller, ker je s pomočjo nekega mazača pomagala ženskam, ki so se hotele rešiti poroda. Požar V ladjedelnici. ~- V ladjedelnici v Toulonu je nastal 21. t. m. požar, ki je napravil škode 2 milijona frankov. Oholi 70 tlSOČ litrov špirita je steklo iz to. varne v Glasgo\vu na ulico. S seboj je tok potegnil yefi delavcev in vozov. 14 oseb je ranjenih. 300.000 Hrvatov je sedaj v Ameriki Hrvatje se silijo v Ameriko, na Hrvatsko m — Nemci! Pri nadomestnih občinskih volitvah v Gradcu so zmagali v tretjem razredu socijalni demo-kratje z večino 200 glasov. Službo občinskega tajnika razpisuje podpisano županstvo z letno plačo 800 kron. Prosilci morajo biti veš5i slovenskega jezika v govoru in pisavi in p0 možnosti tudi nemščine ter za urado-vanje sposobni v veliki občini. Prošnje je vložiti do 15. dec. t. \. Županstvo v Cerknem, dne 22. novembra 1900. Župan: _______Kosmač i. r. Poskusite in priporočite I = tzdelhe = | 1?ydroDetop« hranil j i] p Pragi Vili. CenoDnihzastonj. ' ZAHVALA. O priliki najine poroke, došlo je nama od blizu in daleč nebrojno brzojavnih in pismenih česti+k. Podpisana izrekava tim potom, javno, svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so se na katerikoli način blagohotno spomnili na naju v tem svečanem trenotku ter nama tako odkrili svojo prijateljsko naklonjenost. Najiskre-nejša. zahvala slavn. pevskemu društvu „Zvon" na Opčinah, katero je naju počastilo na predvečer kakor tudi na dan poroke s krasnim petjem. Najtoplejša zahvala vrlim Kanalcem ter Kanalskim društvom, kateri so naju pri vrnitvi iz potovanja se svojim sprejemom naravnost presenetili. Hvala jim za njihov trud, za krasni slavolok, za razsvetljavo, tamburanje, petje in za prijazne nagovore. Najina srčna želja je, da si ostanemo tudi v bodoče tako dobri prijatelji in društveniki ter da v taki združenosti vzajemno delujemo v svoj lastni blagor in v blagor našega naroda. Ponovno izrekava tim potom vsem, vsem najino najtoplejšo zahvalo. KANAL, 22. listopada 1906. Zahuala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenadomesine izgube naše ljubljene matere Katarine vdove Breščak izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, osobito pa še onim, ki so nam ob dolgi bolezni drage pokojnice stali na strani, in ki so jo v tolikem številu spremili k večnemu počitku. V PEVMI, dne 23. novembra 1906. Elija Čuk, Josip Čuk, Anton, Viktorija, Matilda, sin 4,n hčeri. Vabilo na vinski semenj, ki bode v Dornbergir dne 2. decembra 1.1. od 9. zjutraj do 7. zvečer. Razstavljena bodo izvrstna bela in črna vina, katera se prodajo po zmernih cenah. Na semnju bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. Pridite kupci in prijatelji rujuega vipavca, in napolnite si svoje zaloge. Vinarsko društvo Dornberg. Županstvo Dornberg. * .1 %* Minn <>d 60kr- d<> 8ld- 11-35 m. Svilo Zfl DlUlB zadnje novosti! ~ Pošt-ine iu colnine prosto v hišo. Bogato izbčr 'ieev na razpolago. - Tovarna svile Henneberg- v Curlhu. o ZobozdratmlR Med. univ Dr. Bo Biki je pričel zopet orflimrati od 9.-12. opol., od 2.-5. popol. Corso Giuseppe Verdi 19. Mlin na vodo, žatra, ali drugo vodno mo5 % visokim slapom želi vkupiti proti gotovini ali s 5% obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kancelist, -— TRST —* veliki Trg. - Hotel Garni. Lepa vila Sredi prostranega vrta v najlepši logi pri Sv. Luciji ob železnici ------se proda ——~ Viki ima šest zračni'i sob, dve ku-hiniji, sobe za jedila in kl^ti. Pojasnila daje lastnik Anton Mikuž. Božidar Božič pek In ¦ladčičsr Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v s teki enicah ild; itd. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ~~~ trg Korenj it. II. <*<*<¦> RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od J. avgusta 15)05. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti - sprejemati vsa naročila električne luči A fe A *• M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravil* Bpidajoča v to stroko. Z odrom nt dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, SiAjnona & Halka) pritakojeta da, se bode »lavno občinstvo ramo tako zaupno obrafialo na podpisane« kakor doslej tar ugotavljata solidno In ceno hr vrfiltev vsakega naročila spadajoiega v nafio stroko. Sprejemata eenj. naročila ter dajata rasna pojasnila spoStoTanjem udana Ivan Potočnik & A. Hfigel Mehanična delavnica. Vpeljm plina, vod« in električne luoi V Biriel msjiiiici itn. H. Novost! Velik udinek! Briljantno božično dreuesce z zvončkljanjem s (i iHizkifeiiimi anjfeljri. :iO cm visoki. Nerazlom- ljiva konica drevesca. == Garantuje sd za izborno delovanje. ' Najlepši in najrovejši okrasek božičnega drevesca. ne bi sme! manjkati v nobeni rodbini. V fforkcm zraku ki ga. segrejejo i5 sveče, se vrti kolo.na katerem so vtrjene kroj.r-ljire, ki udarjajo H zvonf-ke. da nastane lepo božično zvone« jo. (ena v kartonu '/. navodilom v p o r a Ii e franko proti naprej plačilu 1 komad K150 3 kom. K 4-6 ., „ 751 lt> „ ,.13-o0 Po povzetju 20 Ako ne ugaja, se vrne denar. Naroča naj se pravoČuBiiO pri Hanns Konrad Prva tovarna ur Most (Briix) št v. 2069 Češko. Na zahtevo razpošiljam zastonj in franko 200 strani obsegajoč cenik s 3000 podobami. Stepalnik, žiičar za cmeke, I priprava za krompir wse 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom, 25 kr. Revolucijo __ iio de*!?06'1? Yelikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po 251 a'?• teh neverJetno *6u& a*e6ij, sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij «r. • dobiva se tudi blago po višji ceni. — Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auep Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.) Ddano podpisani si usoja naznanjati slavn. občinstvu, da Je prenovitev prostorov, že. .končana ter se nadaljnje prodaja blaga nemoteno. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ndani ===== Jvan |Ulbepbaait>, Gorica, Cesta frana Josipa šteo. 11. Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, fcakor na nr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Ncprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota, ¦rameiva do 10 let. Glavna zaloga In zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi Šivalno »troje raznih drugih vrat In tovaron. === Cene zmerne, pogoji ugodni. .,„ Slavno občinstvo je oaprošEiio, da pred nabavo šivalnega stroja zibteva Prilik, kateri se posije zastonj in franko. Kerševani & Čuk :..........................- v Gorici = Stolni trg štS(piazzaDiiotno) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokofes. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvo- koles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta je iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi obuvala z lastno dslatmico |Jos. @ociai)ci§ v (gorici (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Millford Shoe Compenv v Millfford (Severno . : lerike.) Čevlji iz snkna in Mobucevine za zimo. — Galoši vseh velikeslij. = Izbira obuvala lastnega Izdelka. '¦«= Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK v Gorici na Kornu v (lastni hiši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, Tcolače za birmance ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pSnce itd. ------r-—:--------- Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo WP- po jako zmernih eenah. *^m Oglas. Lekarna Cristofoletti v Som na toniku. Trskino (štokfiževo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno-rmenc barve po K HO, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosel.no priporočljiva otrokom in dečkom, ki ko nervozni in nežne naravo. Trskino jetrno a«e se železnim jodeeem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem ea.su z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. • Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. — 0P0M8JL Olte, katerega naročam direktno iz Norvepje, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija wcSo se napota jo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote m ...... stalne sposobnosti za zdravljenje. — Cristofolettijeva pijača iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Zaščitna znamka: „Sldro" I Liniment. Ca psici comp. Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se tfobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDB0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem leva" v Pragi sabethgasso g'ev. o nov Dnerno razDoSilfnnfe. I Elisabeth.gasse 6'ev. o nova. | Dnerno razpošiljanje. Goss-ovo pivo! Zaloga pivovarne Gdss, delniške družbe na Jesenicah na Gorenjskem, se priporoča p. n. gostilničarjem in jim daje ugodno priliko stopiti v zvezo s pivovarno, katera jim bo vselej radovoljno in točno postregla. Naročitve sprejema in pojasnila daje založnik I. flaraks, na Jesenicah (Gorenjsko.) \ Babymira-Creme je najprijetnejše iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranitev Izpuičajav, zlasti lliajev. Ozdravi od potu ali od mokrote pra- drgneno ali razpokano kožo, prekaša vsak posipalni prah. Priporočljivo tudi odrastlim, ob odrti koli, za volka, za prejahana mesta, prepotene noge itd. Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nego puder. Naroča se naravnost 5 škatelj za kron 3'20, 10 škatelj za kron 5-80 poštnine prosto pri edinem izdelovalcu lekarnarju H. BRODJOVINU v Zagrebu štev. 87. Pristno samo z oblasiveno zavarovanim oznamenilom „Babymira~CrLme". IBSi 1 presojena, je jedilna mast najbolja za peči, pražiti in kuhati Tvornica za živila ,CE-RBS" razpisuje konkurenčni kuhinjski recept v skupnem znesku 50 O kron. — Podrobneje po- goje se dobi pri vsakem bol jem trgovcu placno. - brez- C. kr. privil. krojaški kroji. ==25 LkT OBSTOJEČA =- strokovna kfojažoica prvo vrsto za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU, Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna I. Salon obleka iz mode Strich-Kamgam . To™'!) II- n n n d Parovien . . . <;,-, ^ III- » n » <> Kamgarn. . . m, 'u IV. „ „ „ „ Seviot ... . .-„; 2 I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega sukua :i.j ;, Površniki zimski ali letni: I. Površniki iz mode Strich-Kamgarn . . 4.-,_-. H- -i « » « • . Hf, t';, III- » n „ Biberct ali kofman lo «1 iv. „ „ „ Seviot . . .c !; V. „ za dečke od 9 do 16 let . . . » ;j( Obleke zimske ali letne : I. Obleke iz mode najfinejšega sukna . . mi _.<)() II- „ ' ,- r n Koingarn :,i; si »I- ,i ,, n „ Seviot . . n:, -.7 IV. „ „ „ ., Loilon . . :».-, -«, T. „ za dečke od 5) do Ki let vsake vr^te 11 i- II , „ ., od.'J do 12......r,..«.,. I. Okrogla dolfra Pele^riTia nepremorljiva 15 [>-, II. Ifavclok .. vsake vrste nepremofljiv iri-;t: I. UlaPe vsake vrsto Mafra . . . '. . :, •>; II. ., „ ., za dečke od H do Ki let :> p »I- ,, ., „....., H do 18 let i>-l| I. Kompletna Sokolska obleka..... :ni Blago gotova se prodaja ceneje kot drugi trpvci M. POVBRAJ. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna. Rajslareje in aeprefeosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarja, pisnim boleznim, influenci itd. itd. Gena: 12 malih aH 6 dvoj-natih steklenic aH 1 velika posebna steklenica » patentov, zamahom K 5 poštnine prosto. THIERKjT-jevo Ceiitifolijno mazilo znane kot neprekosljivo sredstvo proti zastareHm ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRI ? Pregradi pri Rogatca-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in mirodilnicah. bližat orodje ta posd]i vtik vrst Prhatto teiko po«rebn»J«a4 najlepše forme. Kompletno kasete namiznega orodja, posodju za •mako, kar«, daj, na-miml podata?^ umetni lidelkL Jedino nadomestila pravega srebra. Posebni hdelki m hotele, restavracije in karam«, kakor tudi pensgone, gospo- * C kr. drornl »aložrUkl Christofle & C.8 - Dunaj h Opernrlng 5 (Helnrichshof). — IIiurtroTan cenik na zahtevanje. -V vteh mettih saatopano po prekupcih. Krt InMtfO ivojt lsrlraoBtl imajo na« izdelki •mfr t»fTmiu tatmko \m ima OkriMtoUt. POTNIKI V AMERIKO Pozor! t Pozor! Kdor ho5e dobro in hitro potovati b francoskimi parobrodi oes Havre r Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma za pojasnila na nafio najstarejšo firmo Zwilchenbart, Basel (Švica) CeRtralbaliplati S. Za dobro In hitro ekspedicijo se garantira. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - IS liker CodiOa i2"!?1** v Tr8tu v lekarnah R«1*«1 Godlna, l«k«rpa »AH« M«dcnn« amn* S«Iut»« pri Sv. Jakobu; Josip Oodlna, ' "* oeB* ¦MU«!« * 111- Ii Trit« n *• ruaollI}> mtnj aego * ¦teklanloi proti povMtJa «11 uprt) poiltnlm in^kom I t-— proito poltnln«. L\ Kathrelnerjeva t^^ Kneippova ^ sladna kava Je po Kathreinerjevem načinu sv» Jega proizvajanja okuina, zdravju v prospeh in poceni, ima tort] nepreees* Iji ve prednosti za vsako f ospodlnjt tv» Poudarjajte pri nakupovanja ^ Izrecno ime Kathrelner In zahtt-vajte le izvirne zavoje zvarst-) veno znamko župnik Knelpp.