Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklk ulicah št. 2, I., 17. Izhqja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon - itev. 74. Štev. SOS. V Ljubljani, v ponedeljek 27. decembra 1897. Letnilc XXV. Pričetek. Danes ee snidejo slovenski državni poslanci iz Kranjske, da se posvetujejo o združenju strank v deželnem zboru. Ze naprej se s precejšnjo sigurnostjo lahko reče, da pri d r ž a v n i h poslancih ne bode v tem pogledu nikakih težav. Navajeni so skupnega delovanja od pretekle osemmesečne borbe proti nemško-liberalni obstrukciji. Nadejamo se pa, da tudi drugod ne bode posebnih težav. Ne moremo si misliti, da bi v sedanjem osodepolnem trenotku ne prevladala in premagala vse pomisleke tu in ondi misel, da se gre za veliko več, nego za trenoten taktičen dobiček te ali one frakcije, da se gre za bodočnost slovenskega ljudstva in mej drugim tudi za to, li ima tudi v bodoče še veljati Ljubljana kot duševno in politično središče slovenstva. Pri tej priliki moramo nekoliko reagovati na razne opazke, po katerih bi se združenje slov. strank obračalo proti n e m š t v u v deželi. V resnici so naši nemški liberalci v velikih skrbeh in že naprej tožijo, kakor bi se jim šlo za obstanek. Temu nasproti moramo povdarjati to-le: Neo-vrgljivo dejstvo je, da ima nemštvo, recte nemški liberalizem v sedanji situvaciji veliko večji vpliv v naših deželnih zadevah, nego mu gr6 po Številu in pomenu njegovih pripadnikov. Ta prepon-deranca je krivična in zoper to krivično preponderanco se bode pač morala obrniti združena slovenska stranka. Resničnih pravic Nemcev v deželi se pa ne bode nihče dotaknil. Mi Slovenci smo prepošten in toleranten narod, nego da bi kedaj hoteli n. pr. Kočevce posloveniti itd. Združena slovenska stranka se bode držala starega slovenskega programa in ta se da v narodnostnem oziru izraziti z jedino besedo : P r a v i c a I Zato tudi po slovenski spravi ne bode izključeno mirno sodelovanje nemške stranke: odpovedati se bode le morata onemu, kar ji itak ne grć, pre-ponderanci v deželi. Priznati bode morala slovenski značaj naše dežele in — slovensko vodstvo naših javnih zadev! Spravili glasovi. Vedno odloCneje odmevajo glasovi za slogo mej Slovenci. Tako priobčuje celjska »Domovina« vsebino dr. ŠusterSičevega govora in dostavlja k sklepu besede: »Kdor ima uSesa za sli-šanje, naj sliši, kdor ima oči za videnje, naj vidi!« Mariborski »Slovenski Gospodar« pa piSe v svojem božičnem članku o političnem položaju Slovanov v Avstriji in sklepa z besedami: »Preveč temno je torej politično nebo zdaj v Avstriji ; vendar Slovenci ne obupajmo I Saj nam na njem migljajo Se tri zvezde, zvezde, ki nam boljšo bodočnost obetajo. Prva zvezda je mogočna desnica državnega zbora, ki bolj krepko skupaj drži, kakor kedaj poprej. Vodi jo krščanska pravičnost in v njej niso samo Slovani, ampak tudi katoliški Nemci. Druga zvezda je vzajemnost vseh avstrijskih Slovanov: Brat brata ne sme zapustiti! T r e t j a zvezda pa nas je ta teden izredno razveselila: KatoliSka stranka na Kranjskem ponuja narodni stranki mir in spravo«. Ravno tako priobčuje »Soča« posnetek dr. ŠusterSičevega govora in med drugim dostavlja: »Kolikokrat smo obžalovali, da naSe središče, bela Ljubljana, slovenska Kranjska, ne pozna ali pa noče poznati svoje vzvišene naloge I Obmejni Slovenci bijemo na Goriškem, v Trstu, v Istri, na Koroškem ljut boj za obstanek svoj ; štajerski rojak je klical v Ljubljani zbranim »morituri vos salutant«, na Ogerskem in v sosedni Benečiji gine LISTEK. Na sveti večer. Mir ljudem I Tako nebeški peli so duhovi, Ko svetu se porodil je Rešitelj, Miru nositelj. — Mir ljudem I Ne kličejo tako noeoj zvonovi ? Tako slovesno in blažiluo, Mogočno, vendar tolažilno, Doni njih glas Skoz mesto, trg in vas. Nocoj pač one je noči spomin, Ko rojen bil je svetu Božji Sin. Zato se vbrano nam zvonenje Glasi kot angeljev znanenje : Mir ljudem'! — Mir ljudem 1 O milo, blaženo znanilo I Ti svet si bedni poživilo, Ko v srcih vseh je hrul nemir, Obupoosti, pogube vir. 2e štiritisoč dolgih let Prokletetvo oklepalo je svet. Nihče ni poti znal rešilna, Poznal nihče moči zdravilne, Ki zacelila bi mu rano 2e z grehom prvim mu zadano. Tu Stvarnik se stvari usmili, Pomoč ji pošlje v skrajni sili. Tako je Bog svet grešni ljubil, Da Sina svojega je dal, Da nihče ne bi se pogubil. — A mar samo zato je večni Kralj Zapustil rajski svoj prestol Iu prišel v solzni dol, Da rešil bi nevredno stvar ? 1 Beseda mar samo zato Postala je meso, Da sužnja bi otel vladar ?! Nikdar! — Bog sam si zadnji je namen, In biti mu ne more drug noben. Le čujmo angeljev znanilo: „Čast Bogu na višavi, In mir ljudem v nižavi 1" Ce toraj Bogu bo vrnilo Človeštvo vporno dolžno čast, Miru mu solnce bo svetilo, Pokoj mu blažen spet bo vlast. naS narod počasne pa gotove smrti, ker si sam ne more pomagati, od svojih bratov pa ne dobi nikake pomoči! Kolikokrat smo rotili svoje kranjske rojake, da bi se složili in Sli na skupno delo zoper skupnega sovražnika! Reklo se je nam, da ne poznamo kranjskih razmer in da ostanimo za svojo pečjo I Bratovski boj kranjskih Slovencev je postajal vkljub vsem shodom vedno ostrejši, in težko nam je bilo pri srcu, ko smo bili primorani gledati ta bratomorni boj, ki skupnemu narodu ш nič koristil, nego le pripomogel, da so zopet jeli vstajati v čisto slovenski deželi nemčurji in Nemci, ki so tako postali moč, s katero bode treba zopet računati I Namesto da bi se bili Slovenci pravočasno okoristili z ugodnim politiskim položajem, so se začeli Kranjci prepirati med seboj na način, o katerem je najbolje, da ne govorimo, ker je tudi naša najsrčneja želja, da se pozabi, kar je bilo. Menda ne morejo Kranjci pokazati, kaj bi bili priborili za celokupni slovenski narod v času od gla-sovitega Vestenecka do danes. Poglejmo dež. zbor, deželni odbor, deželni šolski svet itd., v katerih gospodarijo Nemci vsled nesloge slovenskih veljakov. In vlada? Niti dvojezičnega uradnega lista ne privošči vlada Slovencem. Uradnikov nemškega po-kolenja in nemškega mišljenja kar mrgoli v boljših službah ; Slovenec je povsod zadnji 1 Povsod se šopiri nemščina, šole eo do malega še sedaj take, ka-koršne so bile pod nemško prevlado 1 To ne sme več tako ostati I Ni ga prepada, da bi se ne dal premostiti, in ua Kranjskem strank ne loči nepre-mostni prepad. Le osebnosti na stran! In dobre volje je treba! Združite se zavoljo nas obmejnih Slovencev, ki ginemo v neprestanem boju z ljutim sovražnikom, ki nam sili skozi vsako luknjico v deželo. Slovenski narod je imel pred stoletji trikrat toliko zemlje v svoji lasti, nego je ima današnji On sam, ki se nocoj rodi, On, Kralj miru, nam govori: „Mar mislite, da na zemljo Sem prišel mir prinest nocoj ? Miru ne, marveč boj I" — Oj, Dete nežno, kdo te ume, kdo ? Saj vendar gledaš nas tako ljubć. In lepše nego drugekrati Nocoj nam zvezde sevajo, Iu kakor angeljci krilati, Zvonovi milo pevajo : Mir ljudem ! — „Du, mir ljudem ! Ker upam, da ljubezen moja — Tako nam Jezušček veli — Ljubezen v srcih zaneti; In potlej bode konec boja. Jaz upam, da ročice male, S katerimi ves svet držim, Vsem bodo srca omehčale, Ko jih k stvarem proseč molim. Jaz upam: Mraz, ki me pretresa, Sinu neskončnega Boga, Bo zvabil solze iz očesa, Kesanja solze iz srca. Jaz upam, da eolzice mile, JIW> •'" v; v-V rod, od vseh stranij obkrožen od nasprotnikov. Meje slovenske se vtesnujejo neprestano. In kedar opešajo obmejni Slovenci, pride vrsta tudi na Kranjce. Nemški „S c h u 1 v e r e i n" in nemška „Siidmark" na jedni, italijanska „Lega nazionale* na drugi strani so si že razdelili uaše dežele, Italijani Primorsko, Nemci pa ostanek Koroške, južno Štajersko in Kranjsko 1 Glede na to, da nam bolj kot kedaj popred, uprav zdaj preti pogin od vseh stranij, iskreno pozdravljamo izjavo poslanca dr. Susteriča na shodu 19. t. m. v Ljubljani, in izražamo le željo, da bi beseda postala meso". Politični pregled. V L j u b 1 j a n i , 27. decembra. Državna podpora in § 14. Paragraf 14 že deluje, tako je vzkliknil vsak, kdor je prebral poročilo, da se je morala državna podpora ponesrečenim krajem nakazati naredbeuim potom. Poslanska zbornica je sicer rešila to predlogo že pred več tedni, toda zadnji dogodki v parlamentu so onemogočili njeno rešitev v gospodski zbornici. Najbolj žalostno je toraj za sedanje razmere v Avstriji, da se niti tako nujna, s splošnim ljudskim blagrom tako tesno spojena zadeva ni mogla rešiti rednim parlamentarnim potom. Skupna svota podpor, namenjenih deželam, v katerih so povodenj in druge elementarne sile provzročile ogromne škode, znaša 9,945.000 gld., toraj 1,945.000 gld. več, kakor je prvotno predlagala Badenijeva vlada, in 870.000 gld. več, kakor je določila poslanska zbornica. Več se je dovolilo v nastopne svrhe: brezobrestnega posojila za Gorenjo Avstrijo 150.000 gld., za začasno uravnavo voda na Češkem 120.000 gld., za popravo nekaterih železniških prog 600.000 gld., v podporo ponesrečenim ua Češkem 300.000 gld. in v drugih deželah 400.000 gld. V tej naredbi se pa na koncu ne nahaja besedica „za sedaj" kakor jo je vsprejela poslanska zbornica, dobro vedoč, da te podpore nikakor ne zadostujejo in da bo potreba poseči še po nadaljnih sredstvih. Vendar pa naglaša vlada, da to nikakor ne ovira nadaljne podporne akcije ustavnim potom, ako se bo pokazala potreba nadaljne pomoči. Dr. Ebenhoch o položaju. Pred kratkim je priredil državuozborski poslanec dr. Ebenhoch svojim volilcem shod, na katerem je poročal o zadnjih dnevih državnozborskega življenja. Povedal seveda ni nič novega, kar bi že ne bilo znano po poročilih drugih parlamentarcev. Važneja pa je za nas njegova sodba o slovanski večini v državnem zboru ter o onem delu katoliške ljudske stranke, ki je neustrašeno se boril za pravičnost tudi na strani zastopnikov slovanskih narodov. Rekel je mej drugim tudi to le : Tudi v bodočnosti ne bodemo spremenili svojega stališča; nasprotniki, namreč nemški liberalci in socijalni demokratje, nas ne odvrnejo od tega niti z najhujim terorizmom. Tem živahneje pa moramo obžalovati, ako se nam od prijateljske strani provzročajo težkoče, da ne moremo skupno s strankami večine na podlagi skupnih načel, ki so ustvarila našo zvezo, delovati in hiteti za svojimi skupnimi nameni. V tem oziru vkljub prijaznim pozdra- Ki Božje lije jih oko, Svet trdi bodo omečile, Bogu vrnile čast dolžno. Jaz upam : Borne te plenice, Ki nežno krijejo telo, Sinu preblažene Device--" Oh, jenjaj, Dete preljubo ! Sicer po grehu res mrzlo Srce je naše kakor led ln kakor jeklo je trdo ; A srce Tvoje je maguet. Ustavljal kdo bi še se njega sili ?! V ljubezni vroči bomo Te ljubili, Dajali Bogu dolžno čast, In Ti, naš mir, boš naša last! Glej, zvezdice lepše nam sevajo, Zvonovi milejše odmevajo. Cuj pevanje angeljcev milo, Cuj sladko, nebeško znanilo : „Čast Bogu ua višavi, In mir ljudem v uižavi!" Mir ljudem ! . . . . Jan. Ev. Z o r vom ne moremo udušiti svojih težkih pomislekov glede najnovejših pojavov slovanske solidarnosti. Ostentativni (!) nastopi slovanskih narodov, akoravno deloma previdni, morajo vzbuditi v vseh nemških krogih strah, kajti zdi ee, da se današnji boj ne bije toliko za vodilna načela državne politike, kakor so izražena v adresnem načrtu večine, marveč veliko bolj za hegemonijo (I) v Avetriji. Vemo sicer, da se to izrecno ne povdarja; priznavamo tudi državniško zmernost, ki se je pokazala deloma, posebno pa v Krakovu ; toda, kdor je prebral posamne govore na teh shodih in s paznim očesom premotriva govornike, dobi kot Nemec utis, da je v glavah) odličnih slovanskih bojevnikov, akoravno ne morda parlametar-cev, stvar že res tako daleč dozorela ... Ti pojavi, povemo odkrito, eo v našem taboru vzbudili ž i -vahno vznemirjenje in menimo, da nam ne ugovarja noben naših somišljenikov, ako naglašujoč potrebo solidarnosti večine brez ovinkov izjavljamo, da se nikakor ne strinja z našimi načeli in torej tudi ne z našo vestjo, ako se hodi po poti, ki vodi vender preko (!) načel, izraženih v adresnem načrtu večine in ki gotovo ni prava v dosego miru mej narodi." Konečno naglaša dr. Ebenhoch, da je ravno njegova stranka poklicana v to, da opozori merodajne kroge na preteče nevarnosti, in delati na to, da se potom samozatajevanja in energičnega odbijanja ra-dikalno-nacijona'nih pojavov uvedo zopet normalne razmere, dobro pomneč, da je merodajna za večino le avstrijska državna ideja. — Tako je torej pojasnil pošl. dr. Ebenhoch stališče, toda menimo le svoje, nikakor pa ne katoliške ljudske stranke, o najnovejih pojavih slovanske solidarnosti. Izjavljati moramo, da bo tudi v vseh slovanskih krogih gotovo vzbudila najživahneje vznemirjenje njegova najnovejša izjava, izjava moža nemške katoliške ljudske stranke, ki je tako neustrašeno dosedaj vztrajala v boju za pravično stvar, moža, ki je sopodpisal znani manifest desnice ob sklepu državnozborskega zasedanja. V koliko so opravičena očitanja dr. Ebenhochova glede slovanske „hegemonije", naj sodijo čitatelji sami. Češki deželni zbor se bo pečal po poročilu „Nar. Listov" le z najvažnejimi vprašanji in bode bojda zasedanje prav kratko. Deželni kulturni svet se seveda ne more strinjati s takimi namerami, ker ve, da čaka rešitve v deželnem zboru še nebroj drugih prevažnih zadev. — Sklenila se je tudi v tem smislu resolucija, ki jo je svet predložil vladi v uv&ževanje. Temu poročilu dostavlja dunajski „Vaterland" : Da, ko bi le ne bilo narodnih prepirov, ki so onemogočili tudi vsako plodonosuo parlamentarno delo. Kakor vse kaže, ostane opravičena želja češke sekcije deželno - kulturnega sveta češkega le pobožnp. želja. — Bes je to, toda neopravičeno bi bilo zavračati vso krivdo na Cehe. Vprašati se treba, kdo je prvi začel, in pa, kdo je prvi pokazal dobro voljo za opravo. Češko gimnazijo v Opavi je prevzela vlada s prihodnjim šolskim letom v državno upravo. „Nasinec" pri ti priliki spominja češke poslance na zgodoviuo celjske gimnazije ter jim strogo naroča uaj negujejo ta za* od kakor punčico v očesu, da ga prej sli slej ne doleti taka usoda, kakor celjsko gimnazijo. Nemški liberalci in nacijonalci pa zakli-njajo po svojih glasilih vse svoje zastopnike v parlamentu, naj z vsemi silami delujejo na to, da se onemogoči vladna namera, in naj pripravijo zavodu celjski podobno usodo. „Vaterland" meni, da so te skrbi in opominjevanja popolno nepotrebna. Paragraf 14, ua podlagi katerega se je ustreglo opravičeni zahtevi Cehov, bode tudi omogočil varno izvršitev vladne naredbe. — Gotovo, toda upati je, da se povrne zopet parlameutarno življenje in ž njim nova nevarnost za mladi zavod. Torej ni nepotrebna največja pozornost od češke strani. Na Grškem vlada še vedno velika razburjenost radi nesrečne vojske s Turki, akoravno je mirovna pogodba že podpisana in v celoti odobrena. Vladna stranka zvrača, kakor znano, vso krivdo na tajno družbo »Etnike Hetairia«. Upravni svet te zveze je pa sedaj izdal posebno brošuro, v kateri dokazuje, da ni vse tako, kakor zatrjujejo družbini nasprotniki. Prvi ustanovitelji te družbe, glasi se, so bili grški častniki in glavna družbna opora grfika armada, ki je, popolno zanemarjena, stikala po sredstvih v dosego potrebne organizacije. »Hetairia« je imela namen, zjediniti vse Grke v narodno zvezo , vsled tega je privabila k sebi vse sovernike iz vseh krečanskih krogov. Nekaj tednov pred odhodom Vassosa na Kreto, je odbor izročil kralju zaupno spomenico glede položaja armade, ob jednem je pa storil korake, kakorSni so se mu zdeli potrebni z ozirom na sploSno zmešnjavo v orijentu. Nato se je zveza popolno podvrgla vladnim sklepom ter ae zjedinila z Delyan-nisom in njegovo vlago, ki je ne samo odobravala organizacijo iregularnih čet, marveč tudi želela, naj čim preje odrinejo. Priložen akt dokazuje, da je dovolilo ministerstvo 12. marca letos 500.000 patron v družbine namene iz vojnih skladišč. Ravno tako je vlada naročila vojaškim oblastvom, naj preskrbi »Hetairiji« vse vojne potrebščine. Nadalje je pooblastil Delyannie vojnega ministra, da je smel prideliti redna častnika Mylomaisa in Kaprolopula izrednim četam, da jih izvežbata in vodita. Po bitki pri Domokosu je prestolonaslednik ta dva častnika zopet pridelil redni armadi, ker sta, kakor se glasi v njegovem povelju, »dovršila svojo nalogo.« Konečno se naglaša, da so odšle te čete na boj vsled povelja polkovnika Sapundžakija, načelnika prestolonaslednikovega generalnega štaba in da ja padlo v boju kakih 30 častnikov, ki eo bili vsi člani »Iletairije«. Vse to je dokazano na podlagi priloženih vladnih aktov. — S tem je toraj obelodanjena vsa črna nakana grških vladajočih faktorjev, ki so potisnili s tem narod v nepopisno bedo. Proračun mestnega zaklada za leto 1898, odobren v seji mestnega zbora ljubljanskega dne 21. decembra 1897. (Dalje.) V. Šolstvo, znanost in umetelnost. 1. Ljudsko šolstvo: a) I. mestna 5razredua deška ljudska šola . 1930 gld. b) II. mestna 5razredna deška ljudska šola . 1348 „ c) mestna 8ratredna dekliška šola . . . . 3110 „ d) nunska 8razredna de kliška šola .... 742 „ e) mestna 2rairednica na Barju..... 526 „ f) mestna nemška deška ljudska šola . . . 1857 „ g) mestna nemška de kliška šola .... 690 „ h) razni stroški . . . 1030 „ i) vzdržavauje novega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti . . 250 „ k) obrtni pripr. šoli . . 922 „ l) c. kr. mestni šolski svet......100 „ m) okr. učit. knjižnica . 50 „ 2. Bazna učilišča : а) C. kr. realka . . . 3766 gld. б) obrtna nad. šola . . 575 „ c) šola za modelovanje . 25 „ d) I. mestno otroško zabavišče ..... 1230 „ e) otroško zabavišče pri Uršulinkah ... 280 „ f) c. kr. obrtni strokovni šoli...... 6684 „ g) višja dekliška šola . 6000 „ 12555 gld. 18560 3. Bazni troški, in sicer: a) Glasbeni Matici . . 1200 gld. b) Narodni šoli ... 200 „ c) Dram. društvu . . 6000 „ d) Filharmon. društvu . 200 „ e) za vzdrževanje botaničnega vrta . . . 105 „ f) stanarina iu vodarina za pisarno trgovinske in obrtne zbornice . 436 „ g) strelskemu društvu . 26 „ h) za šolski delarni . . 280 „ i) družbi sv. Cirila in Metoda..... 500 „ k) družbi „Radogoj" . 250 „ l) slov. plan. društvu . 300 „ m) profee. Vodušeku za meteor, poročila . . 100 „ n) dijaški mizi na graškem vseučilišču . . 50 « o) otroškima vrteema za božičuico .... 150 „ p) za muzej slovenskega iu istersko-hrvatskega učiteljstva ... 200 „ r) za L5schuerjevo ustanovo ...... 50 , s) nekat. manjši stroški 500 . 10547 . Svota V. poglavja. . . . 41662 gld. VI. Vojaška nastanitev. 1. Najemnina za stanovanje .... 2363 gld. 2. Letni donesek za bramb. vojašnico . 500 „ 3. Poprave v stanovanjih..........20 „ 4. Razni stroški................80 „ S.ota VI. poglavja . . 2963 gld. VII. Raznoterosti. 1. Subvencija gasilnemu društvu . . 800 „ 2. Čuvaja na gradu ............720 „ 3. Nakup gasilnega orodja.....100 „ 4. Osuševanje barja..............40 „ 5. Drugi stroški..............500 . Svota VII. poglavja . . 2160 gld. Svota rednih potrebščin 249908 gld. B. Izredna potrebščina. 1. Mestni hranilnici na račun dolga in obresti ....... 11600 gld. 2. Za olepševalne namene vštevši nove nasade nasproti „Nar. doma" . 1300 1» 3. Voz za aretovance..... 800 t) 4. Zasaditev gozda na Gradu . . 250 n 5. Za razstavo dobrodelnih zavodov na Dunaji....... 2000 » 6. Vpeljava električne luči v mestna poslopja........ 5000 B 7. Za Gabrščekovo knjižnico za mla- dino ......... 44 n 8. Prisojne ulice....... 1500 n 9. Uredba ječ....... 600 n 10. Trošek za jubilejno leto . . . 5000 n 11. Kuhnova cesta...... 6080 n 12. Hodnik od sv. Petra cerkve do mitnice........ 1297 n 13. Za šolski vrt in vodnjak pri šoli na Barji........ 1000 T) 14. Trebljenje in čiščenje Podturn- skega gozda in novi nasadi 400 n 15. Asfaltni tlak pred Binderjevo hišo v Siomšekovih ulicah .... 394 n 16. Naprava uličnih tabel .... 600 »» 17. Kanal pri mitnici na Tržaškej cesti in donesek c. kr. erarju . 399 и 18. Šišenski občini II. rok za vtelov- ljeni del sveta...... 1500 n 19. Naprava novega betonskega pla- teau a na stolpu na Gradu . . 550 n 20. Podaljšanje centralne kurjave v registraturi....... 300 n 21. Usmiljenim sestram prvi rok kup- nine za parcele poleg državne železnice........ 10000 n 22. Istim 4% ne obresti od II. roka za 10000 gld....... 400 n 23. Odkup Zupančičeve tehtnice . . 3000 rt 24. Razstava motorjev za malo obrt . 2000 n 25. Renovacija facade na mestni hiši, prenov, mestne dvorane . . . 2200 n 26. Ustanovnina za kem. poskuševa- lišče ......... 400 n 27. Podpora „Dramatičnemu društvu" izvenredno....... 500 n 28. Kanal na Rimski cesti .... 24000 4 29. Mest. gospod, šoli v Ljubljani . 500 n Svota izredne potrebščine . 83614 gld. „ redne „ 249908 4 Skupaj . . 333522 gld. (Konec sledi) Dnevne novice. v Ljubljani, 27. decembra. (Deželni zbor kranjski) prične jutri svoje zborovanje. Ob desetih je v stolnici sveta maša, ob jednajstih otvori deželni glavar v prostorih starega strelišča prvo sejo. Na dnevnem redu je obljuba novih poslancev, volitve v razne odseke ter razna poročila deželnega odbora. (Potrjen zakon) Cesar je z odlokom z dne 16. decembra potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon, po katerem se preloži okrajna cesta iz Gabrovšic čez Muljavo do državne ceste pri Studencu. (Procesija z Najsvetejšim.) Danes 27. decembra zvečer bo po pridigi, katera se bo pričela ob '/»7. uri, slovesna procesija z Najsvetejšim samo zamoškeiz cerkve pre-svetega Srca Jezusovega. Krščanski ljubljanski moški, udeležite se v obilnem številu te slovesnosti. (t Žnpnik Tomaž Šlibar.) Iz Kranja, 26. dec.: Na sveti dan zvečer je tukaj umrl upokojeni župnik Tomaž Šlibar. Rojen dnč 18. deo. 1822. I. v Kovorju, posvečen 1849, služboval je kot duhovni pomočnik v Knežaku, na Blokah, v Šmartnem pod Šmarno Goro, v St. Juriju pri Kranju in slednjič kot župnik v Dupljah do 1893.1.; bolehen je preživel zadnja leta v Kranju, kjer ga je poklical Gospod k Sebi po mučni bolezni, večkrat previ-denega s sv. zakramenti. Pogreb bo v torek ob 9. uri dopoldne. Sveti naj mu večna luč! (Slavnostna otvoritev mestne elektrarne) se vrši dne 1. januvarija 1898 ob 11. dopoludne v centrali v Slomškovih ulicah. — Popoludne ob dveh isti dan je tem povodom slavuostni obed v veliki dvorani „Narodnega doma". („Slovenski Narod" zopet „fllozoflra" o krščanstvu".) Za božični dan je „Slov. N." prinesel dolg, dolg članek, ki v njem „ab ovo" vse prepi suje, kar so kedaj povedali liberalci in socijalni demokratje zoper socijalni pomen katoliške cerkve. Posebno modro govori o enciklikah Leona XIII., takisto kakor bi govoril Krjavelj o telefonu. Iz vsake vrste zija dokaz, da pisec ni prebral še nikdar nobene papeževe enciklike, in da sploh nima nobenega pojma o krščanstvu. Čudi se, da je tisti Leon, ki je spisal leta 1878 encikliko zoper socijaliste, mogel napisati leta 1891 encikliko „Rerum novarum" o delavskem vprašanju. Potem pa zopet meni, da je šel papež „v tej encikliki mnogo dlje, nego je nameraval". Iu zakaj to meni? Zato, ker so ee pozneje primerili „ekscesi" in je menda Leon ukazal, da uaj bodo krščanski socijalisti pokorni škofom in naj se ne bojujejo proti privatni lastnini. Zato, ker je menda jedenkrat dejal: „Nikdar ne prepustim, da bi bila cerkev revolucionarna sila!" Iz tega izvaja „Slov. Narod", da dela „proti intencijam papeževim", da hoče biti „modrejši od papeža", kdor „z encikliko ,Rerum novarum' v rokah propoveduje v plašč krščanstva zaviti socijalizem". Krščansko-so-cijalno gibanje, pravi, je tako „izgubilo svoj prvotni revolucionarni značaj". „Katoliška cerkev kot taka se je odrekla socijalnemu gibanju . . . Rimski katoliški krogi so prišli do spoznanja, da ni poklic katoliške cerkve, vmešavati ee v socijalne boje . . . njena naloga je sedaj, da oznanja ljubezen in mir!" in na vee zadnje še pove, da je kardinal Parocchi v tem oziru istih misli, kakor dr. Tavčar! Vse to izvaja „Slov. Narod" preko papeževih en-ciklik iz samih „ i n t e r v i v o v ". In kar je najbolj čudno, dela se, kakor da bi sam sebi — verjel! Pomilujemo ga, če res verjame, kar je napisal! (Iz c. kr. mestnega .šolskega sveta.) V redni seji mestnega Šolskega sveta v torek, dne 14. dec. t. 1. se predlaga za razpisano službo nadučiteljtce na mestni dekliški 8 razrednici deželnemu šolskemu svetu terno predlog. Sklene se neko prošnjo za povišanje pokojnine priporočilno predložiti deželnemu šolskemu svetu. R^ši se več prošenj za izpust iz vsakdanje šole in pa prošnja neke zunaj L.ubljane bivajoče učenke za vsprejem v tukajšnjo šolo. — Sklene se opozoriti tukajšnje tiskarne na ministerski ukaz, kateri natanko določa vnanjo obliko šolskih knjig. Konečno se reši še nekaj internih zadev. (Knratorjem) čipkarske Sole v Bolcu in čepo-vanu je imenovalo ministerstvo gosp. Ivana V o-g e 1 n i k a , c. kr. učitelja v Idriji. Doslej je bil že kurator čipkarskih šol v Idriji in Dol - Otlica. (P. Bernard Vovk) vpok. gimnazijski profesor obhajal je danes svojo zlato mašo. Preblagemu zlatomašniku na muoga leta! (Okrajna bolniška blagajna.) Včeraj je že vender okrajna bolniška blagajna ljubljanska prebolela krizo, ki se je v njej nahajala nad pol leta. Včeraj vršile so se mesto gg. Klein, Kandure, Kollmanu, Perlee in Stamcar, ki so bili svoje upravniške mandate odložili, dopolnilne volitve. Birba je bila zelo huda, kajti združena naroduo napredua-sccijalno demokratična klika napela je vse svoje sile, da bi prodrla s svojimi kandidati t. j. uprav z gg. Klein et cons., ki so poprej prostovoljno bili odstopili, a jih je ta prenagljeni korak menda pozneje zakesal. Agi-tovalo se je v Malovrhovem znamenju. Toda nič ni pomagalo ; vkljub opetovanemu zborovanju in posvetovanj v „Narodnem Domu" in vkljub temu, da so postavili na volišče slehernega moža, je klika vender sijajno — pogorela. Izvoljeni so bili samo krščansko-socijalni kandidatje, gg. Ivan Dogtn, Franc Ban, Avgust Gladnik, Ivan Ker ne in Ivan Legat, in sicer prvoimenovani z 11 proti 10 glasovom, ki jih dobil gosp. Klein, slednji Štirje p» s 36 proti 30 glasovom, ki so pripadli gg. Kan-daretu, Kollmannu, Perlesu in Stamcarju. Krščansko socijalna zmaga ju bila torej popolna, radost nad izidom tem večja, ker si je bila klika popolnoma «vesta — zmage. Kršč.-soc. delegatje pozdravljali so izid volitev z glasnimi „Zivio" klici in burnim ploskanjem. Po dovršenih volitvah, ki jih je vodil marljivi načelnik gosp. Ivan K r e g a r, je še g. Josip T u r k v kratkem, a jedrnatem govoru ožigosal brezvestno postopanje bivše blagajniške obstrukcije, zahvaljujoč večino delegatov, da je na tak legalen način napravila konec naduti borniranosti obstrukcijo-uistov. Okrajna bolniška blagajna pa bo sedaj zopet stopila v redno delovanje, ki je tembolj potrebno ker dosedanje razmere blagajni gotovo niso mogle biti v korist. (Zvonovi), katere so prevzvišeni knezonadškof danes posvetili, odmenjeni so za sledeče kraje: Za podružnico sv. Križa v Bistrici (Rožna dolina na Koroškem) 3 zvonovi, za faro av. Jurij v Lič-u na Hrvaškem 2, za podružnico sv. Tomaža v fari Vojnik na Štajerskem 3, za podružnico sv. Marka na Rupi, fara Me.na na Primorskem, 1; istotako po 1 za faro sv. Vida v Zelimljah, za Slivnico v Grahovem, za faro Lokavec na Primorskem, za podružnico sv. Andreja v fari Ig; najmanjši pa je odločen za neko kapelo fare Starigrad na Hrvaškem. (Iz Kranjske Gore) 23. decembra. Zameti so že prodrti. In otroci so prišli zopet v šolo, nekateri ravno zadnji dan. Sedaj imajo pa zopet počitnice. — Koliko streh je sneg polomil, oe vem. Iz svojega okna vidim le en kozolec. Padli ste najpreje dve okni. Nato je prišel dež iu padli sta zopet dve; sedaj pa je prišlo nekemu na misel in spravil se je na kozolec in ga ometal in tako še stoji ostali del. — Tudi divjih kozlov so ujeli več živih ali žal, da premišljuje zdaj svoj čin v maruški, kakor se pri nas imenuje kraj, ki ni posebno na najboljšem glasu. In res, kaj pa hoče človek, ako mu pride tako lepa žival iz gor prav pod streho. Gre in jo vjame. To človeka mika. Toda ta zabava je draga. Kazen, ki sledi dejanju, je velika. Ubijalec tu in tam odnese zdrave noge, ako pa zahode divjega kozla, ne pomaga nikak lek, nikako mazilo. Kazen je gotova in čestokrat obČutuejša, nego za človeško življenje. Menim, da to ne kaže čisto zdravih razmer. Morebiti mislite tudi vi tako ? Eden posestnik pride ekoro ali pa gotovo na boben zavoljo enega kozla. Pa dovolj za enkrat! Kedar se prične šola, oglasim se zopet, za sedaj pa „Vesele praznike" ! (Pozor!) Ze več let se širijo po Ljubljani lističi, knjižice, polne Lutrovih zmot. Te dni nam je prišla v roke knjižica z naslovom : „Pravoverni katoličan. Preložil Anton Chraska." V njej pisec na 24 straneh dokazuje, da ni treba za zveli-čanje ne „krsta, ne posta, ne maše, ne dobrih del", ampak le — vere. Za vero pa je le jeduo pravilo, iu „nikdo nima pravice, da bi mu katero drugo pravilo vrival", in to pravilo je — eveto pismo. — Razlagati pa je sme in more vsak, ker sveti Duh „ravna tudi misli preprostega vernika, ki ponižno moli sv. Duha, kajti te obljube Kristus ni dal le cerkvenim zborom, Ampak vsem, ki eo poklicani v nebeško kraljestvo." Veak vidi, da nekdo boče strupeno Lutrovo seme sejati tudi na slovenska tla. bržčas, da bi se tudi v Slovencih pripravila tla za grozečo socijalno revolucijo I ? Vsekakor je potrebno, da vsi, ki jih je skrb mladine in priprostega ljudstva, pazijo, da se ne zanese mednje tako berivo; saj vsi vemo, da je ni verske zmote, ki ne bi mogla napraviti velike kvari. Jeden norec vrže kamen v vodo, ki ga ne more deset modrijanov izvleči 1 Opozarjamo tudi, da je dolžnost vsakega, ki obsledi kako tako novo pogubno knjižuro, da jo naznani cerkveni oblasti. Kar pa moramo tukaj odločno zabeležiti, je to, da take knjižurine tiska — Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg! Meminisse iuvat! (Potres.) h Vrhpolja pri Moravčah, 24. dec. Sinoči ob 6 uri 26 minut čutili smo pri nas kakih 10 sekund trajajoč potres. Pri prvem sunku so se zazibala tla, najprej se je sliSalo le butanje. (Z Brda pri Lukovici,) 24. deceu.bra. Dne 23. t. ra. zvečer kmalu po četrt na sedmo uro slišali smo tukaj najprej šumenje, kakor precej močen veter, potem se je nekoliko streslo, da je zidovje zapokalo in les zaškripal. Škode ui nikake. Zadnjih potresov, ki so se javili iz Kamnika in potem iz Ljubljane, tukaj nismo čutili. (Potres) h Godoviča : Danes 24. t. mes. v petek ob 6. uri 30 minut zjutraj čutili smo tu pri nas precejšen potres s prav močnim bobnenjem. Nekateri pripovedujejo, da so tudi po noči jedenkrat čuli podzemeljsko bobnenje in buČanje. (V Zagorji ob Savil so včeraj popoludne zaklali gostilničarja Košmela (Mejača). Kljub temu, da je razvpita gostilna pri cerkvi, zljubilo se je poklicati duhovnika še le, ko je bil že — mrtev. Katero drevo je rodilo ta za faro žalosten in grenek sad? (Imenoranje) Notarjem v Pliberku je imenovan g. J. Svetina, notar v Gornjem Gradu. G. Svetina je rodom koroški Slovenec. (Potrebno.) Pravno-brambuo društvo za duhovnike se snuje v Celovcu. Namen društvu bode, braniti čast svojih udov-dubovuikov zoper naoade nam nasprotnih listov, ki sistematično in dosledno delajo z najnesramnejšimi sredstvi, lažmi in zavijanjem na to, da izpodkopujejo v ljudstvu čast in ugled duhovniškega stanu. (Iz Celovca), dnš 26. dec.: Poročal sem Vam, da je dež. in drž. poslanec Hinterhuber odložil mandat. Dopolnilna volitev za deželni zbor, kamor ga je poslala trgovinska zbornica, se vrSi dnč 8. januvarija prih. leta. Izvolili bodo bržkone zopet njega, dasi se mladi nacijonalci na vse pre-tege protivijo njegovi kandidaturi, ter hočejo v zbornico spraviti jednega glavnib kolovodij nacijonalcev, dr. Plohl-a. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 27. dec. Cesar je podelil novemu tržaškemu namestniku grofu Goessu čast tajnega svetnika. Dunaj. 27. decembra. Deželni odbor do-lenjeavstrijski predlaga, da se razveljavi izvolitev liberalnega poslanca Lustkandlna. Praga. 27. decembra. V božičnih praznikih je izdal praški nadškof in kardinal grof Schonborn oklic, s katerim naroča moliti v ta namen, da se doseže sprava mej češkim in nemškim narodom. Praga, 27. decembra. „Hlas Naroda" je objavil božični članek, katerega je spisal dr. Rieger, ki v iskrenih besedah govori za spravo Cehov in Nemcev. Priznavajo se Nemcem vsi pogoji obstanka, političnih pravic in zaslug na kulturelnem polju, poudarja pa tudi, da Cehi v zadnjih desetletjih v ničemer tem ne zaostajajo za Nemci ter da jih v marsičem, n. pr. v pesništvu, glasbi, umetnosti nadkriljujejo, da torej Čehi zaslužijo popolno jednakopravnost. Praga, 27. decembra. Vodstvo nemških poslancev čeških sklicuje poslance na razgovor v Litomerice. Povabljen je tudi antisemit Opitz. Levov, 27. deo. Minister baron Loebl se je podal včeraj popoludne v Krakov, kjer se mu predstavijo razna oblastva in posamni dostojanstveniki. Budapešta, 27. dec. Mej prazniki se ni politični položaj nič izpremenil. Vlada se neče nič več dogovarjati s Košutovo stranko ter vporabi vsa sredstva, da se brezpravne razmere glede provizorija stalno vrede. BudimpeSta, 27. decembra. Včerajšnji shod neodvisne Košutove stranke se je povse izjalovil. Predsedstvo je predlagalo resolucijo, v kateri se odklanja vladna predloga o pro-vizorju in zahteva samostojnost Ogerske. Pri glasovanju so pa povzročili socijalni demokratje tolik vrišč, da je bilo nadaljno zborovanje nemogoče. Budimpešta, 27. decembra. Ministerijalni svetnik v ministerskem predsedstvu, dr. Dardai, je imenovan podpredsednikom ogerskega državnega računskega dvora. Budimpešta, 27. dec. Tukaj se je vršil shod agrarcev, ki je sklenil osnovati agrarni časopis, ki bo branil pravice delavskih stanov, trudil se za poštene delavske plače in za uravnavo primernega delavskega časa. Rim, 27. dec. „Agenzia Štefani" poroča iz Masave: V petek opoludne je prešla Kasala v last Egipčanov. 450 rednih in 150 izrednih Askarov je vstopilo v egipčansko službo. Poveljnik San Miniatelli z italijanskimi častniki in vojaki so se podali v Sabderat, od koder so včeraj nadaljevali potovanje v Keren. Atene, 27. decembra. Polkovnik Vassos je imenovan generalom in poveljnikom divizije, ki znova zasede Tesalijo. Carigrad, 27. decembra. Armenski pa-trijarh je izročil sultanu spomenico, v kateri se v 13 odstavkih slikajo neznosne razmere armenskega naroda in prosi nagle odpomoči. London, 27. decembra. „Times" poroča iz Lime: Postava o civilnem zakonu je objavljena. Vsled tega je podal ostavko kabinetni načelnik. ttjmrli ho: 22. decembra. Ana Prates, zidarja vdova, 70 let, Vodmat štev. 16, ostarelost. — Ana Mihelič, tovarniška delavka, 16'/j leta, Vodmat 88, plučnica. 23. decembra. Marija Kotar, gostija, 73 let, Sv. Petra cesta 38, ostarelost. V bolnišnici: 20. decembra. Franc Pavlič, gostač, 77 let, ostarelost. 22. decembra. Urban Dolinar, kajžar, 35 let, Pyelone-phritis. — Franc Stare, delavec, 45 let jetika. 23. decembra. Marjeta Dolenec, posestnika žena, 54 let, peritonitis. — Ivan Krajec, delavec, 60 let, plučnica. V h i r a 1 n i o i: 19. decembra. Jožefa Gosak, usmiljena sestra, 59 let, plučna tuberkuloza. 21. decembra. Marija Virant, delavka, 53 let, vsled raka. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a Л a čas opazovanja Stanje, barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Neb» a C • >Ss š-i* л J5 џ. ^ » 26 9. zvečer 749 9 —53 ar. sever jasno 27 7. zjutraj 2. popol. 748-6 748 1 -90 +0 2 sr. sever sl. szah. jasno skoro jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura —3 1", za 0'6° pod oormalom, Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obatojl od 1. 1828) p i* o <1 a j a i i is izn m Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih c-en in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujfjo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 64 Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzlelnsdorferstrasse 76, IV., 30. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. estu Kamnik obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po 4i2 odstotka brez odbitka novega rentnega davka. jRavnateljstvo. 856 1-1 h Najcenejši politiški list .Slovenski Gospodar' vv e XV ,<чтл ЧТ/. vv ( vV > V--.\ V ЛV > Л /> •/ i>? .V. VV < VV < VV < VV <4W. \v/. \v/. o i* z a. Dnč 27. deoembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4"/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... €. kr. cekini........ 102 gld. 05 kr. . 102 n - n . 121 70 , . 101 65 n . 121 ™ n . 99 65 n . 932 . 352 . 120 10 „ j. 58 90 „ . 11 77 „ 53'/,- 50 „ n 70 „ Dnč 22. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5e/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 5°/0 . n „ dolenjskih železnic 4°/0 159 gld. 50 kr. 159 „ 1*8 „ 99 „ 139 „ 129 „ — 107 „ 50 „ 112 „ 50 „ 98 „ 20 „ 98 „ 40 „ 225 „ 70 „ 183 „ 75 „ 125 „ 75 „ 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......200 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........74 „ 50 „ St. Genćis srečke, 40 gld.......79 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......57 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 „ 25 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 159 „ 60 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3425 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 4i0 „ - , Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 „ 25 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 101 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....129 „ 60 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 163 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 62 „ ЛИГ Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Ku lan t na izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K it C U B" Ulollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrassi 74 B. PoJasnilar&S v vsca gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vradnastnlk papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visoceg» obrestovanja pri popolni varnosti 2J" naloženih glavnic.