DECEMBER Programska skica za območje med Gospodinjsko, Celovško in Šišensko cesto, ki predvideva visoko zazidavo ob Celovški cesti ter srednje visoko zazidavo v oddaljenejšem pasu. Podrobnosti na 2. strani. St. C GLASILO OBČINE LJUBLJANA | t k Ob obcestnem kamnu , Na novem stenskem koledarju bomo vrnili prvi list. V zgornji desni rob novo-i‘-h nozdravov bomo za višali 1. L 1952 'cer pa bo na ta dan vse tako kot je anes, kot je bilo včeraj, kot je bilo mi-ullh tri sto petinšestdeset dni. ■ . k® starejši bomo za novo koledarsko vdobje. Prav-vsi. Litostrojski livar elek-vtehnik w »-Telekomunikacijah«, tkalka v tžTnarjih, delavec v podutiškem kamno-'.mu; Profesor na šentviški gimnaziji in venček še nedograjene vodiške osnovne V Inkih trenutkih, ko si včeraj in danes dat^ata ro^e’ se P° navadi oziramo nazaj, s® Ob bežnem sprehodu po minulosti kni -av^ na jutrišnji dan, ki bo prav tak, zahtev .^v^eraj^nj*' te da bo morebiti še min,Vt°ie žetje in zahteve smo ob koncu mo .teta združili v'načrte in progra-d0i-,aj ie tjas, da pobrskamo po še svežih urp*Jttfint‘ft ‘n iščemo v življenju njih alor?lČitev' pojdimo od poglavja do poidi od stavka do stavka. Bodimo do- sledni in si iskreno povejmo, kaj smo in kaj nismo resničili. To je naša pravica in dolžnost. Izrecimo besedo priznanja vsem in vsemu, kar smo dosegli, kar smo zapisali v tem letu v kroniko naših delovnih uspehov, izrežimo kritiko za vse, kar je zaradi naših slabosti ostalo le stiha beseda v naših načrtih. . ; Ob misli na novo leto, na jutrišnji delovni dan, nam bo resnica dolgo leto dni v veliko korist. Ne ozirajmo se samo naokrog. Ozrimo se na našo lastno prehojeno pot. Starejši smo za leto dni. Ocenimo rast nas samih, naš delež v prizadevanju, da bi se uresničile čestitke na začetku letošnjega leta. ko smo si želeli sreče, zadovoljstva in mnogo novih delovnih uspehov. Na večer pred praznikom, na zadnji večer v letošnjem letu, ko bodo za trenutek utihnili stroji in bodo prazne pisarne in šolske učilnice, si sezimo v roke in si zaželimo že spet in vendar iskreno in prisrčno: »SREČNO NOVO LETO!« PO III. PLENUMU CK ZKJ Dolgoročno napotilo političnim delavcem Vsakdo, ki se ukvarja z družbenim in političnim delom, je z zanimanjem spremljal razpravo in zaključke III. plenuma CK ZKJ. Temeljitejšega, nadrobnejšega obravnavanja po osnovnih organizacijah ZK se lotevajo sedaj, ko so za nami letne konference OO ZK in ko je na voljo potrebno gradivo. Konference so s pisano oceno političnega vpliva posameznega člana in organizacije pokazale, da je v spremenjenih, razvitejših pogojih upravljanja potreba po drugačnem, demokratlčnejšcm načinu politične aktivnosti in prav to, o čemer se med komunisti že dolgo govori, je tudi vsebina gradiva III. plenuma CK ZKJ. Osnovna misel, ki mora nujno veljati kot delovni napotek slehernega člana organizacije Zveze komunistov, poudarja, da je teža idejno-političnega družbenega dela komunistov povsod tam, kjer se oblikuje in uresničuje politika, povsod tam, kjer se odloča o ustvarjanju In delitvi dohodka! (Nadaljevanje na 4. strani) l Razprava o programskih skicah za ureditev Šiške in Šentvida PRED JUTRIŠNJO PODOBO NAŠIH NASELIJ Občina Ljubljana-Siška je ena izmed prvih občin, ki daje v razpravo programske zasnove za širša območja. Zborom volivcev bodo namreč predložene v razpravo programske zasnove za večino območij v Šiški in Šentvidu, ki sicer definitivno še ne rešujejo bodoče rasti teh dveh naselij, vendar pa bodo dragoceno gradivo za izdelavo dokončnih urbanističnih dokumentov, hkrati pa bodo v pomoč upravnim organom pri konkretni gradbeni politiki, da bi bila le-ta v skladu s harmoničnim razvojem celotnega mestnega območja. Predloženi urbanistični dokumenti namreč že upoštevajo načela zazidalne politike za mesto Ljubljano, ki jo je sprejel Mestni svet na eni izmed svojih sej. Avtorji urbanistične programske zasnove v naši občini so razpolagali z nekaterimi starimi urbanističnimi dokumenti, ki pa jih je bilo treba spremeniti v duhu smernic o urbanistični rasti celotnega mesta. Pri svojem sedanjem delu so se urbanisti usmerili predvsem na tista področja, ki so najbolj interesantna za gradnjo v prvi etapi nadaljnjega oblikovanja te mestne četrti. Doslej sta bila v razpravi in tudi sprejeta zazidalna predloga za občinsko središče med cesto na Jami in tovarno »LEK« ter za področje med cesto na Jami, Vodnikovo, Tržno in Celovško cesto. Zdaj pa so pred nami programske skice za naslednja območja: OBMOČJE MED CELOVŠKO CESTO, RUSKO ULICO IN GORENJSKO ŽELEZNICO: Programska skica predvideva visoko gradnjo vzdolž Celovške ceste in v globino približno 40 metrov v tovarniški prostor Uniona. Predvidoma naj bi tu stala dva stanovanjska 12-etažna bloka s priključnimi pritličnimi servisnimi objekti. Pri naknadnem študiju zazidave tega področja je bilo ugotovljeno, da naj se celotna zazidava ob Celovški cesti pomakne za 15 m proti mestu, da bi tako lahko ohranili objekt unionske pražame, ki je v dobrem stanju in je neobhodno potrebna v tehnološkem procesu tovarne. OBMOČJE MED RUSKO ULICO, CELOVŠKO CESTO" IN ULICO, MILANA MAJCNA: Programska skica upošteva obstoječo visoko zazidavo in gre tu predvsem za bodočo zazidavo praznih lokacij. Za celotno sosesko, vključno predel pivovarne Union, je predvideno 4500 do 5700 prebivalcev. Za to število prebivalcev so določene stanovanjske površine ter pripadajoče površine za javne zgradbe. Predložena skica pa bo doživela tudi določene spremembe, ker je bil že na seji Sveta za urbanizem OLO Ljubljane sprejet predlog cestne mreže, ki predvideva Frankopansko ulico kot del ceste, ki naj bi v perspektivi prek Parmove, po ulici Bežigrad in rekonstruirani Linhartovi cesti povezovala Celovško cesto s severovzhodnim delom mesta. Torej bo moral predlog med drugim upoštevati tudi semaforsko križišče Frankoponske in Celovške ceste. OBMOČJE MED VODNIKOVO, SlSENSKO CESTO, CESTO NA JAMI IN CELOVŠKO CESTO: Projektant predlaga v skladu s konceptom zazidalne politike mesta Ljubljane gradnjo v treh pasovih (visoka, srednja in nizka gradnja ob Celovški cesti). Za del tega območja je že izdelan zazidalni načrt, in sicer za predel med Vodnikovo cesto, Gospodinjsko ulico, zbiralno cesto ter Šišensko cesto, prav tako pa tudi za predel med Celovško in zbiralno stanovanjsko cesto ter Gospodinjsko ulico in Šišensko cesto. Trikot zbiralna cesta (v gradnji) — cesta na Jami — Vodnikova cesta pa je rezerviran za šolski center. Del območja med Gospodinjsko ulico in Šišensko cesto in Vodnikovo cesto je v glavnem že zaključen in bo v bodoče moč le kompletirati posamezne vrzeli. Področje od Šišenske ceste proti severu zazidalno še ni obravnavan, ker bo v prvem obdobju vsa zazidava usmerjena v še nezazidano območje med Celovško in Vodnikovo cesto do Šišenske ulice. ŠENTVID: Programska skica za to območje že upošteva novo traso Celovške teste skozi Šentvid od gostilne Zibert do tovarne »Planica šport«. Pasova med železniško progo in obstoječo Celovško cesto in ob drugi strani Celovška ceste sta pred- Programska skica za Šentvid. Predlog upošteva spremenjeno traso za Celovško cesto med gostilno Zibert in tovarno »Sloveni-ja-šport«. videna za vrstno zazidavo. Severni menjen proizvodnim obratom. Program zazidave območja med novo traso Celovške ceste in gorenjsko progo predvideva 4 urbanistično različne stanovanjske enote, od katerih prva predstavlja cono stanovanjske gradnje, ki se kompleksno zazidava po novem zazidalnem načrtu, druga predstavlja cono, v kateri se obstoječa zazidava obdrži in dopolni do potrebne gostote z morebitnimi servisnimi in komunalnimi napravami. Tretja enota je središče naselja, ki ga bo treba dopolniti z, ustreznimi zgradbami. Četrta enota je območje servisov in obrti, ki pa prav tako dopffšča zgostitev obstoječe stanovanjske zazidave predvsem s servisnimi in obrtnimi delavnicami. OBMOČJE NA DESNI STRANI CELOVŠKE CESTE MED D J AKO VICEV O ULICO IN TOVARNO DEKORATIVNIH TKANIN: To območje naj bi služilo kot namenska površina za industrija V skladu z razvojem industrije v mestu Ljubljani in povečanjem delovnih mest naj bi uporabili tudi ustrezne površine na obeh straneh železniške proge. Medtem ko naj bi se zaradi svojstvenih pogojev in že obstoječih objektov usmerila na področje občine Moste predvsem kemična indu-ptrija, pa naj bi se na teh površinah ob gorenjski progi razvijala predvsem elektroindustrija. Ob tej priliki bodo v razpravi tudi predlogi za nove gradbene okoliše na območju bivše občine Šentvid. Ti predlogi naj bi zavrli divje širjenje stanovanjske gradnje po celotnem območju občine. Gradnja naj bi se skoncentrirala pa določene predele, ki so urbanistično utemeljeni in omogočajo smotrno reševanje vseh komunalnih problemov. TAKO NE GRE! Zamotana pot birokracij e V Vižmarjih pa tudi v Šentvidu bo tujec le s težavo naSel ^:!?n0.,U"C10 ln hiSn° stevilh°. kajti prav gotovo nihče ne pričakuje, da je poleg hišne številke 109 recimo številka 3 ali 4 In vendar je v Vižmarjih tako. Koliko hude krvi Je že povzročila ta zmešnjava z ulicami in hišnimi številkami ne le med slučajnimi obiskovalci, temveč tudi med prebivalci. Ti so namreč že 1958. leta na zborih volivcev zahtevali, naj urede imenovanje njihovih ulic, prav tako pa tudi oštevilčenje hiš. Izdelali so tudi natančen in konkreten predlog, kako bi lahko to uredili, ter ga takrat posiail za to pristojni komisiji. Nato so čakali, da njihove upravičene zahteve uslišijo ter da pristojni organi vendarle napravijo red po njihovih ulicah. Na to čakajo še sedaj, čeprav so skoraj na vsakem zboru volivcev znova in znova zahtevali odgovor. Prav gotovo je v resnici težko razumeti, zakaj v treh letih ni bilo moč urediti oštevilčenja hiš ter imenovanja ulic tako v Vižmarjih kot v Šentvidu. Nekoliko razumljiveje je, če zvemo, da vse do pred dnevi nihče ni vedel, kje je zdaj pravzaprav ta predlog. Akt so očitno založili ter so ga našli šele sedaj, ko je podpredsednik občine ponovno posredoval, hkrati pa so mu postregli z informacijo, da sedaj lahko uredi to vprašanje občina sama. Čuden, zamotan, predvsem pa izredno dolg proces, da zveš, da lahko sedaj občina sama opravi preimenovanje ulic in oštevilčenje hiš. Kaže, da je tudi tokrat administracija naših oblastnih organov pozabila, da ne gre le za list papirja (akt), ki lahko poljubno dolgo leži v kakem predalu, temveč da gre za žive ljudi, ki žele živeti v urejenem naselju. . Upajmo torej, da bo vsa stvar sedaj vendarle urejena ter da toliko časa izgubljeni predlog o ureditvi imenovanja ulic ne bo tudi na občini šel po zamotani poti birokracije. Ali ni to malomarnost? Pred časom so popravljali cesto Šentvid—Tacen. Okrajna uprava cest, ki skrbi za to cesto, je tedaj odstranila del železne ograje na klancu, ter je ni obnovila še vse doslej. Razen tega pa prav na tem odseku cestišča ni do konca uredila kolesarske steze, tako da Je ta sedaj nekoliko nižja od asfaltnega cestišča. Prav ta rob med stezo in cestiščem pa predstavlja stalno nevarnost ter Je že povzročU nekaj padcev kolesarjev, pa tudi hujšo nesrečo, saj Je ponesrečeni kolesar postal Invalid. Volivci iz Vlžmarlj se upravičeno sprašujejo, kdaj namerava okrajna uprava cest tudi ta del cestišča dokončno urediti, da ne bo več nevaren za kolesarje in vozila. NA OBfUPRI SL A V0CIH ruumeia, toda o njej sta l*aJ prvič ponudila prilika, da ? •'Ved. » »asterja tudi sama dajeta sd» *« zdaleč hišo blTl Jo je vneto stisnil k ušesu, kratki In dolgi znaki Mo razumela, toda o njej sta ----mmaaam V* za J v im —- podobni Morsejevl abecedi. Instrumenti zveze osemletk In gimnazij, vojašnico »Borisa Kiti gosti. Samo v zadnjem okrog ISO dijakov s šol -drugih ljubljanskih "“•“Sil?.";*« ** *«>«Ieč niso bili 'S "zrejtn!* J* Pr* dijakih ! ,0 v‘vn,.k.*