18, šteT. V Kranju, dne 6, maja 1911. XIL leto. £ Političen in gospodarskj list Stane sa Kranj ž dostavljanjem na dom 4 K, po poiti za celo leto 4. K, ta pol leta - 2 K, za NemCljo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Pešameste Števili e po 1U vin — Na nferočfte nrns istodobne vpoidjatv« naročnine se ne ozira. Uredništvo in npravništvo je na pristavi 9. K. FJanana v «Zv«edi». Izdnjaf-li m odg. urednik Mir. Ambrožič. R^kip^aaj se po»rjejo, % mdgofie, že med tednom. Izhaja vsako soboto == zvečer == ,00!! A ipíii; .. 'iS.' Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za, petit-vrsto 10 vin, če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj as izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. ¡SSOCfi Kako naj si pomagamo? ii. Zakaj to pa nekatere njive tako slabe? Zemljo, kat*ro mi danes obdelujemo, se naši predniki že sto in sto let prad nami obdelovali. Vedno ve* so % njiv pridelkov pridobivali, kar rs potem t gnojem nazaj dal'. Večina kmetov la danes dela ravno tako. Rastline ne morejo zrasli iz nič, ampak potrebujejo redilo h snovi — živeža v zemlji. Ker ao. pa rastline leto ca letom več živeža porabile — kakor ga je kmet v podobi gnoja njivi nazaj dal, je čisto neravno, da ga danes že marsikje primanjkuje. Na njivah, travnikih, t eno besedo povsod, kjer naši pridelki slabo rastejo in uspevajo, na tistih njivah ja lakota, pomanjkanje doma. Rastlina morajo stradati, tato na morejo rasti in se dobro razviti. Pridelovanja žita in drugih pridelkov sa dan* danes splača le na dobro pognojenih njivah. Treba torej pred vsem njive izboljšati in jih preskrbeti' s potrebno množino redilnih snovi. Kako se pa to doseže z najmanjšimi stresli I Ali naj kmet kupuje v obilo) množini umetni gnoj? Umetni gnoj je gotovo nekaj prav dobrega, samo drag je. Ako bi kmet denar ?a umetni gnoj oa posodo vtel, ali dobi v jeseni tisti denar nazaj i obrestmi in dobičkom vred od večje množine pridelka? To je odvisno od tega, kako se računa. N. pr. kmet kupi 500 kg Tomaževe žlindra sa 35 K in 125 kg kalijeva soli za 15 K, skupaj ta 50 kron. S tem po gnoji I ha velik travnik. Zraste mu. ker je pognoji), 20 stotov več sena in otave. Računajmo krmo po tržni ceni, recimo 5 kron za stol, je vredno 100 kron. Torej je 50 kron dobi č ca. 09 se tako računa, ja tt»peh prav lep. Škoda je samo, da ta račun obstoji le na papirju in v domišljiji in ne odgovarja resnic?. Le malokateri krmo v istini proda, ampak jo pokrmi rt c rao volom, ¡gato se moramo vprašati in izra-čunati, po č:sa veli plačajo en meterceat krme. Napravimo majhen vsgled: Povprečno se priredi pri enem paru valor v enem letu'200 kron: En par volov, tetkih deset" metevcentiv, potrebuje na dan 80 kg krme ali na leto okrogle i 10 metercentov. Voli nam plaiajo torej za 110 q kmie «00 kron ali za 1 q = ena krono 80 v. Z\ 20 q znese & 36 kroa. Čl j tako računamo, kanje edino patviloo, najdemo, da kmet nima 50 K dobički; atapak v g »tovini »e 14 kron izgube, »j . * S tera bedi same dekaiaao, da so tovarnarji v svoji stroki veliko bolj prebrisani, kakor mi v svoji. G ne so tako visoko nastavljene, da največ debida Ostane tovarnam. r s mi si»jnai»o*«Tj iniiou ¡aso^iv * aiuiionsa Vilic tema sa umetne* tfnajeaje vseeno prav toplo priporoča v gotovih razmerah. N. pr.: Travnike, katere gnojimo z gnojnice, potrosimo v jeseni s Tomaževo žlindro ali spomladi s suptffotfatom 3 q na oral. Vsaka rastlina potrebuje pred vsem 3 snovi ta življenje: dušeč, kalij in fosforovo kislino. Prvi dve ima gnojnica v sebi, tretjo damo i umetnim gnojem. Nadalje se umetni gnoj imenitno izplača na deteljah. Pognojimo vse detelje v jeseni s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo ali spomladi s superfo»fatom. Dete ja ima to čudno lastnost, da vzame daleč, najbolj dragoceno snov, iz sraka. Ostali dve dodamo a umetnim gaojera. Kc zabite Ciril-MrtodoVc dražbe! Gospodarski del. Zveza slovenskih ladrag je imela 27, t m. v Ljubljani v mali dvorani «Mestnega Dama» svoj običajni občni sbor. Udeležba na njem bila je s strani zadrug obilna, kajti od 8841 vpisanih bilo je zastopanih 5253 deležev. Koristi zadrug je sestopalo 73 navzočih oseb. Shod je otvoril in voda" razpravo g. poslanec in va)a-tržec Ivan Knes. Načelstveno poročilo, katero je podal g. ravnatelj dr. Lavi, povdarja, da je bilo minulo leto za slovensko zadružništvo skrajno neugodno. Splošno denarno pomanjkanje je privedlo do znanih denarnih polomov. Zadrugam se je odpovedal kredit posebno od strani bank. «Zvezi» je ostala naklo-t njena edino le ljab'jamka kreditna banka. Načelstvo se je trudilo pošteno urediti Že precej zavožena razmere. Po notranji uravnavi je bilo mogoče sestaviti pošteno bilanco, katera odgovarja dejanskemu stanju. — Veliko ai je tudi prizadevalo is* podkopati zaupanje v «Zveto* nasprotne časopisje, katero je prinašalo neresnična in največ izmišljena* poročila. L. 1910 je štela sveta 177 raznih zadrug med svojimi članicami.- (Natančno razvrstitev po strokah, deželah i. t. d. prinesemo v eni prihodnjin številk). Zvezin denarni promet minulega leta tnala skoro 70 milijonov kron, t. j. sa 28 milijonov kron več kakor leta 1909. M nulo leto so je opravilo 134 revizij, katerih ena je trpela 2-^-5 dni, in se je skupno porabilo za revizije 300 dn'» Na izrecno Željo članic se je opravilo 16 fzvanrednih revizij. Koncem leta je bila skoro vedno združena s revizijo sestava računskega zaključka. To dalo ao opravljali 4 revizorji. Članicam je priporočiti, da naj računajo vedno na svoja lastna sredstva, svoj« moč, ne da bi se vedno naslanjala na sveso. Zvt>. \ je dalje preskrbovala zadrugam potrebne reka rte, registracijske prošnje i. t. d. G. Repe s Bleda vpraša pri tej priliki, kako je razmerje tvese do Agro-lferkurja ? Odgovori dr. Tavčar, da so se vse njene terjatve priglasile PODLISTEK. : S Izpoved. •Torej: da ali ne?» Tako resolutoo me je vprašala sedeč kot moj sodnik pred svojo pisalno mizo in nervozno je zacepetala z majhno nožico po čistih preprograh, Jaz pa sem slonel na zofi in brskal po fotogra-fičnem albumu, želeč se sambogvs kje, samo da bi mi ne bilo treba odgovoriti na to nadležno vprašanje. Toda ona je zahtevala odgovora — kar zapičile so se živahne oči mlade moje sodnice v me ter mi gnale kri v glavo. •Ali naj se ti zlažem ali po pravici povem ?» «Došan--— 1» «Torej vedi: dai» Naiahko je prebledela, nato pa zbrala vso svojo energijo. «To sem že vedela, Dušan, samo tvojo odkritosrčnost sem hotela poizkusiti.--—■» Ponudila mi je roko, katero sem hvaležno poljubil. «In sedaj še povej, ali eno ali vač?» •Veti* •Deset P» •Petnajsti* Postajalo mi je vroče — čemu me to (sprašuje moja ljubica 1 Da, kakih petnajst sem jih ljubil dosedaj, ali tako le nobene kot ravno njo — ona je zmagalka nad vs*mi petnajstimi I — — — In to svoje mišljenje ji takoj povem. Pa kaj mi odgovori ? •Hvala za tako zmage 1» Mojbog, — kje pa najde kakšno dekle takega ženina, ki bi bil še tako nedolžen, kot da bi ušel ravnokar iz materinih rok 1 Koliko je potem boljši pametnejši in stalnejšil Sicer sem imel že od nekdaj namen, da take reči pred svojo prihodnjo nevesto če mogoče ali popolnoma utajim ali pa vsaj po možnosti smanjšam — ali poredna moja Irmica zahteva vedno resnico od mene — no pa vsaj je pametno dekle, ki si nič nemogočega ne domišljuje in svet vzame tako kot je. — — — Mene pa zares ljubi in tudi jas njo — — — boljše je, da take reči prej izve, potem pa, ko enkrat stopiva pred altar in rečeva «ja», petem pa križ čez to, kar je bilo! Take misli so se mi podile po glavi, ko ona k meni prisede. Vedno sem še brskal s eno reko po albumu, z drugo sem se pa poigraval s njeno fino ozko roko, ko me ona sopet vpraša: •I« kupil — ali si kupil le tudi katero?* Vraga — takega vprašanja pa od svojega angeljčka nisem pričakovali Saj poznate velika mesta in njih nočne kraljice, ki so sa denar vsakomur na razpolago — ej, vraga in denarja nam ni manjkalo, ko smo študirali na Dunaju, v Pragi in Parizu mladi smo bili, pa veseli in zvedavi — —- —. in tedaj tako vprašanje 1 •Tudi ljubica I» Spomnil sem ta na tiste dunajske, praške in pariške neči — vraga, lepo je bilo 1 in dobro razpoloženje me je objelo ob teh spominih — njena reka pa je nalahno sadrhtela v moji — pogledal sera jo skrivaj — nstnica so sa ji tresla in bila je bleda kot zid. Prestrašil sam se. « Ampak Irmica, ali ti je slabo?* V trenutku je sadobila naravno barvo in se zasmejala. •Kaj ti pade v glavo, Dušan 1» Vstala je in se vsedia h klavirju — vsaati ate» se moral poleg nje in zaigrala je Chopina, svojega ljubljenca. Ko je dokončala, sva nekaj skupno tápela — postala je prav dobra volje, mene je pa le nekaj grizlo v prsih. Ampak nazaj se ai dnin -več iti — veljalo ja torej tole ublažiti. Sicer pa, ko sva že enkrat pri takem razgovora — naj izve vsel Ako me v resnici ljubi, mora biti njena ljubezen do mene potem ie močnejša — pa tudi pametnejšo jo mora narediti pogled v življenje mladega lahkoživčka, ki sa la j« v pravem času znašel na praven potu. •Ampak Irmica,* sem dejal, ko sva sedela sopet na zofi, h interesov v dnnajvkem državnem zboru. Vsi kmetje v selški dolini ia poljanski dolini, po lolki in nič manj po kranjski okolici, ki imajo količkaj soli v glavi, se morajo po robn postaviti tej kandidaturi. Sušter-šč-Krekova politika ni in ne bo obrodila nobenega dobrega sadu ta našo deželo, ki je bal vsled te nesrečne politike prišla takorekoč Že na rob propada 1 Zatorej proč s takimi kandidati, ki slepo sledijo tej nesrečni politiki 1 Proč s takimi kandidati, ki trobijo v itdajalski klerikalni rog, proč ž njimi, ki so pripomogli Nemcem, ds po 80 letih sopet vstopajo v občinski svet naše bele Ljubljane I Volilci I Združimo avoje moči in se uprimo s vsesal silami takim isdajcamt V našem volilnem okraju ie bo bres dvoma dobil pravi, nesebični mož, ti se ne boji nobenega terorizma, nobenega nasilstva klerikalcev in bo v odkritem bojn ta naša načela stopil črnemu klerikalnemu zmaju za vrati Njega bomo volili, taoj bomo lil neustrašeno v boj de zmage 1 Ako so nss doslej klerikalni poslanci ale-parili s raznimi obljubami in za to njihovo sleparsko delo še vlekli mastne dijete, odtlej mora to prenehati 1 Samo en glas naj odmeva v naši sedanji borbi po celem volilnem okraju. Proč s klerikalci, proč s C očem 1 Ta ni ta nas le nič storil in tudi ne bo, ker se sa naše razmere nič ne brigal In na dan 13. junija 11.. ko se bo vršila volitev sa dunajsko poslansko zbornice, naj se ta glas tudi uresničil Brezobzirnost naših nasprotnikov naj nas niksr ne plašil Pokafimo sedsj tudi mi svojo odločnost! Z glasovnico v roki ta naprednega kandidata pomagajmo utreti klerikalno moč v naši lepi kranjski deželi 1 •Saj nil ne pravim, Dušan, vedela sem le prej to, le slišati sem še hotela — •——.» «Veš, ljubica, kaj pravi neki veliki pesnik? Da človek le skozi vse zmote pride do resnice — — —.» •Da, spominjam sel In nekdo drugi je zapisal: skoti blato in umatanost k lepoti 1 Sicer pa, ali bi mi tnal povedati, ljnbček, kaj je vzrok, da moškega ne zadovolji ena ženska?» •Zvedavost, nekaka plksntnost, ljubica in pa neko neugasno hrepenjenje v nam po lepoti, po lepi lanski.---Neksk ideal o senati nosimo v prtih, ljubica ■— merda ie ga komaj uvedemo, toda Mm gs le približne vidimo podobnega, se nam razplamti tiste nengasno hrepenenje v naših prsih, ki mnogokrat prevlada naš razum In jih nešteto pahne v prepad, ljubica,---Jaz sem hvaležen usodi, da se tsko kmalu našel svoj Ideal, Irmica. — — —» Hvaležno me je pogledala, vendar je mahnila nalahno t roko. «Pustiva to ljubček! Tisto neugasno hrepenenje pa more veljati le ia zaljubljene--- kaj pa je s topljivimi?* «Tu ja pa zvedavost in "pa hrepenenje pe zabavi — — — morda tudi nekoliko moške ssmo-paloosti. — — — Veš, ljubica, nekatera ima take telesne lastnosti, druga sopet drugačne, — — — Ke bi ti videla različne fine linije, ljubica--— to človeka kar taja in atresal Pa duševne iattno- iti.---In način, kako vsaka svojo ljubezen uveljalja--— kako vsaka ljubil Na tisoče oblik, na tisoče načinov, a vsaka računi le na to, da nas moške priveze. —--Pa užitek um. Ljubica, to se mora izkusiti, t besedami m to ne da izraziti 1 •Torej nismo vse enake ? No, saj to se samo obsebi razumi, ljubček 1 Ali si že veliko teh načinov izkusil?* c Veliko 1» •Pa žensk?* •Tudi veliko I» •Sto?* «0 večU ZamislMa se je nekolike, nato pa naivno vprašala: •Pa, ako bi enkrat jat tistemu tvojemu ne-ugainemu hrepenenju v prsih ali kje Že, ne bila kos P* •Oh, ljubica, kakšne besede se znebiš! Veš, da si mi ti vse, sedaj in vekomaj — večno, večno !* Govoril sem odkrito — ker priznati morim, da mi je Irmica ljubša od mojega življenja. Podala mi je roko in mi ponudila ustne v poljub. Nato se je zopet nekam zamislila. Kar naenkrat se vpro njene globoke oči v moje in krog ust ji uigra rahel smehljaj. •No, ljubica? •Mislim na. — — — Ah naj ti povem?* •Seveda —■ saj aem tudi jas tebi vse povedal I* Zaiudela je nekoliko, popravila si na čelo ji aileče kodre, mi ovila eno roko krog vratu in me gledala naravnost v oči. cKaj menil, aH um jaz že katerega ljubila?* «Ti?> sem se tačudM. »Mislim, ds ne! Pa če bi ga tudi bila — sedaj ljubiš mene ia to je dokaz, da ona ljubezen ni bila prava, da je ona de mene močnejša, da sem zmagal jaz!» •Prav pravil, ljubček t Ali pa veš koga si zmagal?* «Ne---» «0 jih je več!* Poredno se mi je smejala, meni pa je začelo prihajat', vroče, še bolj kot prej, ko sem polagal lattao izpoved. •Več jih je več!* je povdarila. «Sedaj si stara devetnajst lat ljubica; koliko si bila stara, ko te je očaral prvi?* . . 2 •Trinajst I*. •In drugi?* •Petnajst! Potem pa konkurirajo, po dva, trije štirje naenkrat, ljubček, deklsr ns prideš slednjič ti, ki premsgal vse in odnesel Javorjev veaček!* lonec prib. I. prlloj» „Gownlcu" Sltv. 18 x 1.1*11 rjorejsko zadrugo, ki naj bi gojila posebno pincgsv-tko vrsto govedi. Spoznali pa eno, da nam je brez primere koristneje rimentalska pasma. Z ito smo premenili zadružna pravila in aedaj delujemo odločno na to, da upeljemo simentaitke krave in bike. Pa česar bi ne bil mislil nihče, to te je zgodilo. Simentaitke bike so nam postavili le na ogled, grof Barbo pa ima . dva pincgavska bika, podobna raršavi hrvaški buli in ta nam ponuja, da bi se pri nks izboljšala goveja živina. Ker je deželni odbor v klerikalnih rokah, poizkusila sta dva župnika iz občine uplivati, da bi se nam ustreglo. Posrečilo ao jima ni in grof Bavbe ter begvert tesala sa -sms vedno ie pripravljene butaste bike. Gospode prosimo resnobno, naj nas nikar ne imajo sa take backe, kakršne smo se jkazali pri rasnih volitvah. Ako nam hočete po« anffati, prav, bodemo hvaležni, ako nam pa not čete keristiU, postile nas v miru, pomagali si Jjoderao, ksker codemo bolje vedeli sami, in,bu-Sakov ne bodemo plodili, te znajte. Kdor nam moče škodovati gospodarsko, naj ne hodi k nam ne na shode, ne na voUiča po naše glasove! Boh. Bistrica. 70 stari gosteč Fr. Mencinger je bil dne 21. aprila pri nekem mrliču na straži. Pri lam ta ga je precej napil ia se po polnoči odstranil. Čet dva dni so ga nsšli utopljenega v bistriškem potoku. Šil je najbrž« pijan čet brv ia padel v vodo, Tam co našli tudi njagav klobuk Rateče. V naši zdravi vasi so ležali na en dan štirje mrliči v skupni starosti 283 let. Naj-starejši je Jožtf Rogar, Radt ckega veteran, ki je bil rojen 1. 1828 V vojake potrjen je moral takoj odrinil proti Gtrici in dalje na Laško. Nekje v Forian+ji - sta pobegnila t nekim tovoi Som -od voj-ake. Ker ju je »vest pekla* sta se dram dan sopet 'fr] tajskem. Ilieteall tele, flogsf l#jev letmsa. Bil Je tUdI v boju psed Rimom. škega strlžmeslra goip. Rogarja, — Naj v miru Novičar. . ■ Čattnlai .Maesu . slovanskega j planinskega je bil v siboto na zadnjem občnem zboru tega društva soglasno izvoljen gospod Anton Zupan, c. kr. profesor v Kranju. Čestitamo! Občiaske volitve f Kraajskl geti, ki so se |tiUe aT.^anrita 4~ tsovem vetiness repu. tasiopsatov, ppvihi Občani zaupanje; nasproti aaed kadartmi jih jo nad polovico takih, ki ie uit «e znsdooedpssti, ki .nimajo, kakor so ta večkrat dokazali, prav nobenega psevalariia, ha. katerih doto m obstojalo v tem, da bedo zerper vsako ebčeko-listno nspravo. »Slovenec* pravi, da so to nje-fovi pristaši. Nivmo mu zavidljivi tanje, čeprav moramo vprašati: Zakaj pa sapniki in kaplan nista marala ta voditelja teh izvoljencev Petermana, dokler nista uvhlem, da propadrita t svojimi »čistimi* klerikalci, ako je ta tak tvest pristaš S. L. S. Kajne, sila kola lomi in bivši liberalec, socialni demokrat in poznejši, menda krščanski nasprotnik župnikov i« dober, da se prikrije klavernoat zmage ;o mmim ta amaga, se dá sile? tega, da je lele čet teden dni prišla venca* zmagoslavna notica, in da je bivši proti kateremu je bil naperjen ver boj io i čudna združitev župnika ia Petermana, Se v , med tem to najboljS-h pristašev S. L. S. Ijeaih. ? celi občini pa ga ni človeka, ki vesel izida T0"te^^^J" » Ij poparjeni so ravnd |QS^atjkt> *f**m*>: la je nerazsodnost, zmagalo sleparjearje ljudi istolovstvo! Pač ne v čast in korist občine kogorske! 2el;mo S. L. S. še več takih zmag, nekaj let bo izgledala dežela drugače, olikan gibante y Uaaljaai ia ke&áldstMe» )tna ponehava razburjenje, ki so ga izzvale ke volitve v LJabljani. ueželnozborska vo-e bo pač izvršila brez ppsebnef a volilnega a; volitev je podrejene važnosti, zmaga je njakom gotova, resignirano razpoloženje v lnih vrstah izvrstna lmraktejcizira dejstvo, kandid^N4»lÍlaaUÉÍÉViliipnernu kan-u . Grejpriču. Odlične rnSastff<£ didate caa Ljnhljann niso riflalaj^iofllaiili-fliü-aw-prednjaki niti klerikalci. To je jako težko vprašanje, ki ga je premisliti volilnim krogom v napredni stranki ^otj t strti strani hr-t vso pitudeiiiu nežnostjo. Vsako eksperimentiranje bi bilo nevarno, zakaj iklerikalci tíoda g itepIsOjMlno vehe-enco izkušali izviti naprednpjkom erlini državno-boraki mandat na Jfcaniskcm iz rok. Oni vedo, *~ « mH Ja «-i pri svojU* ísoká ocena bili naprednjakl manj prizanesljivi proti slepar-stvom, ki so jih uganjali klerikalci dne 23. aprils. Nekaznjeni bodo prihodnjič le Še bolj nesramni. Kakor rečeno, naprednjaki še nimajo kandidata. Ivan Hribar je odklonil kandidaturo, razlogi njegovi nam niso znani, gotovo pa je rodoljuben in politično moder dovolj, da zna presoditi, kako ljuto bi vladni aparat. Nemci in klerikalci nastopili proti njemu. — Glede ^drugih oseb je doslej vse ie golo ugibanje. Dr. Trilerja bi stranka ne mogla pogrešati, gosp. Ribnikarja forsirati danes ni oportunno, ima mnogo prijateljev, pa bi zadel tudi na obilno odpora, zaradi svoje mladostne injpetuoznosti, profesor Reisner je premlad v politiki, da bi se v širših krogih moglo vzbuditi interes za njegovo kandidaturo. Prav resno in ob velikem pritrjevanju, zlasti v uradniških in trgovskih krogih pa se govori 0 kandidaturi dr. P 1 o j a. Ljubljana potrebuje .danes za svojega zastopnika moža, ki je vpliven v vodilnih krogih ter politično rutiniran. Ljubljana je očr-njena v višjih krogih od Nemcev in klerikalcev, to je dejstvo. Tudi je njen gospodarski sloves jako omajan. Nasprotovanje vlade, ki ga napredna Ljubljana občuteva pri vsaki priliki, more odpraviti le priznan in spreten politik, tsko izvrstno akreditiran kakor je senatni predsednik dr. Ploj. Gasi ao danes taki, da vlada dobi klerikalce za vse; v takih dneh igračkanja s političnim radi-kalizmom ne more zagovarjati noben razumen Slovenec, ki mu. naprednost ni samo fraza. Ljubljana potrebuje moža, ki bode v zaslombo našemu uradništvu, ki ga klerikalci sploh ne priznavajo; Ljubljani treba za poslanca osebo, ki ji bode znal dobiti vladne podpore v gospodarsko kritičnih čas h, kakor so prav sedaj po polomu Glsvne posojilnice, Agro - Merkurja. Če hočemo Ime Ljubljane, ki so ga ji zamazali klerikalci m Nemci, v doglednem času restavrirati, potem naj pri izberi kandidata ljubljanskega za državni zbor govori pametna preudarnost in uvidevnost. To je tembolj potrebno, ker je ohranitev ljubljanskega mandata prav zelo odvisna od osebe kandidata. Pastjo ieiareu zavodov so na dnevnem redu. Jadranska banka je letos združila v sebi trgovsko banko v Ljubljani ter pravkar Dalmatinsko kreditno banko. Te dni so se vršila zopet pogajanja v ta namen, da se združita v eno banko Jadranska v Trstu in Kreditna banka v Ljubljani. Ta pogajanja pa doslej niso vodila do rezultata. Tozadevna pogajanja so nam simpatična in gospodarsko zdrava. Napačno pa bi bilo, ako bi se ta stremljenja tarif rtu tudi v teta smislu, da bi naša stftttma rs posojilnima ergaeizaelja pisala v popolno odvisnost trnek 4b bančalh koasorcijev. Gospodarski interesi naših trgovcev, kmetevslcev In ebrtoikov tastafijo menda tudi nekaj upoštevanja; pri talrh stvareh pač no morejo edino odloČiti koristi velikih deležnikov, Gre tu za načela, za gospodarsko bodočnost, in bi bha vsaka malo-dušna naglica vse obsodbe vredna. Pegrso 3>6Sl Jofcfa Kreanerjs, posestnika, trgo*ca in večletnega občinskega . svetovalca (v Kranju, te je vršil dne 30. aprila. Ker je bil mož jako prUjubijen, se je udeležilo pogreba veliko občinstva it Kranja in okolice. Of cijalno je bil zastopan obč. svet kranjski, požarna hramba in kranjska čitalnica, ki je zapela pokojniku pred b*io in na grobu žiiosttnke. S pokojnikom je fc-gubdo kranjsko občinstvo jako pribljubljtee in znano osebo. OeitUalfiaiil krsajskeg* eodaege okraja as-č.-jo menda celemu svetu pokazati, da se najetanj -zanimajo ta ataaovsko organizacije in sejsftle S8mSat 1 . ^^■**^v*^snjr Ali ni res v delom pokszsl, da to ai res, fn Bi se eavtei la ustanovitev zadiaief Vsa eseels Gorenjska je že na nogah, samo Iranj ne! To za gorenjsko metropole pse ai leno! G. V. Tesauvtlat vrele sekeiejka, ki se udeleži dne 13. in 14f maja mednarodne telovadbe v Turing, je v četrtek priredila javno telovadbo v Ljubljani. Zanimanje ta naše vile telovadce, ki se premišljenim vodttom dr. Muroika pripra skrbno, da v kratki dobi že vdrngič nas kot zastopniki slovenskega SokoUUa v meduaro tekmi, je vsedbčnoi Naravne je zategadelj, da ljudje tako mnogoštevilno odzvali vabilu na río vadbo mi in vefts* dr* vrsta tudi aj je vredno, če bi tdajalskih kupčijah b ržavnozborakega mandata ljubljanskega je tudi izlaga za nevredni ctricut, ki ga uprizarjajo po .bčinskih vd it.ah le v to svrbo, da bi se mogle Vršiti državnbzborsie volitve pod Mrodsfvorti pana Laschana. Na vsak način bi bilo dobro, da bi ki jufiio sdeeanje, kakor Pober tek! Tekmovalno veste volli tlsM] vtrdstvem je 'prcpfi oohhrjo puuuiu. . vmi Jsiii-.elado4i Sakoiju. Faks, Krtvačij, Prištet, Si-r mončič, Smole in Vidmar. Pričetkom ao izvajali proste vaje, ki so ta tekmo predpisane, naravnost tffttjsflrtne. "^Pstjjte " is enega liva, Prestopili so aa to k vajam na * vajMU na bradlji. Unisk je ino saeviU tttese, trčenja io ije «#l«Nje te vrste, sigurno, ravnodušno, časih usrovatttee, io je t i. mir obelada brat Fuks ali Vidmar v nepomembnem izvajanja Seka vrhaneks veje. Vse dp ponosne na to po- žrtvovalno vxtlo, le en glai hvale i4 občudovanja Je ta fe plemenite borca, lavno ''twovw >^r^i sabelj ao švignili po vrvi In dosegli višek s pretresljivo naglostjo. Vrlo vrste in nje izvrstnega vodjo je občnstvo navdušeno pozdravljalo. Pomladno cvetje je odelo odhajajočo vrsto, la spremljali so p želje in klici: »Na svidenje po dobljeni zmagi.* Skrtjae malomareeit. Kakor znano, je dala napraviti papirnica v Vevčah od železniške postaje do tovarne železnški tir na škodo domačih voznikov. Tt tir je gradila tvrdka Bust in dr. v Gradcu. V Vevčah je napravljen dvaiapol metra globok prerez, ki pa ni zgoraj zavarovan s kakim plotom, kar tvori nevarnost ta odrasle ljudi, zlasti pa za otroke. Vrhu tega prereza sta Sle minuli četrtek dve ženici, In sicer 50 let atara Ana Grne in 60 letna Marija Zulovc, obe iz Vevč. Pri tem se jims je ali izpodrsnilo ali pa je bil kak drag vzrok, kratkomalo ene ste padli v globino, kar je imelo za posledico, da si je Grne pri padcu zdrobila nosno kost in si izbila dva zoba ter so jo morali takoj oddati v deželno bolnico. Njena tovarišica pa se je udarila na glave ter leži bolna doma. Umevno je, da bi se moral ta nedostatek takoj pri končanem grajenju prereza opaziti, ne pa šele po izvršeni nesreči. Na tale stroške. 361etni dninar Matej Baianč iz Boršta pri Skofji Loki je nedavno tega ukradel svojemu sosedu Petru Balanču iz skrinje 20kron-ski bankovec In šel v gostilno, kjer se je gostil, dokler je bilo še kaj okroglega. Sedaj ps se bo postil. Zdravaik okrejae bolalike blagajaloo IJab-ljsniks ekeilce t ftf. Vida je od 1. maja 1911 nadalje za vsó ljubljansko okolico gospod med. dr. Mano Deresni, okrožni zdravnik v St. Vidu nad Ljubljano. Ordinira dane bolniške blagajne od 8, do 9. ure popoldne v St. Vidu, v Ljubljani pa v hiši »Gospodarska Zveze* (Bavarski dvor) na Dunajski cesti št. 29 od 10. do 11. are dopoldne ob ponedeljkih, sredah, črtrtkih in sobotah. — V izrednh slučajih nujne nevarnosti, tudi ob nedeljah. Za slučaj nujnosti je dobiti gospoda zdravnika v stanovanju v Št, Vidu. Želeioieke asireda i Viinarjih. Dne 26. m. m. so peljali trije Posavci z opeko težko naložene vozove čez železniški prelaz St. Vid-Viž-marje. To je bilo nekaj minut pred tovornim viškom, ki pride okeU 8. ure zvečer v Ljubljano. Prehod čez cesto je bil še prost Prva dva voznika sta še srečno prišla skoti, sto ps tudi zadnji voznik pripelje na železniški tir, se sapro od obeh straneh zatvomlce, voz je bil v sredi na tiru od obeh strani zaprt. V tem trenotku prib uči tovorni vlak. Voznik je bil toliko razsoden, da je hitro spregal konje, rešiti voz, sa to je bilo ie prepozno. Dati je isiesjBllki čuvaj dajal mímenla z rdečo svetilke, se ?!sk vendar ni metel tako nitro ustaviti Podrl lo zmečkal je vos s opeko vred, táko da so morad petem ko je vlak ustavil, pobirati posamezne dele izmed koles pod parnim strojem. Le razsodnosti voznika ter železniškega čuvaja se je zahvaliti, da se nI zgodila le večja nesreča. Koliko nesreč se je aa ravno tem prelazu zgodilo, in vendar uprava državne železnice molči in ne ukrene ničesar. Pevtte ia hratao fraitvo »Triglav* v Radovljici uprizori,v nedeljo, dne 7. maja 1911 v restavraciji gosp. Rudolfa Kunstlja Fr. Govekarjeve narodno igro s petjem v, petih dejanjih »Deseti brat*. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Kaj je i goitllaidareko zadrugo v Radovljici. Sestanek radi ustanovitve gosfJlniČarske zadruge za Radovljico in okolico se je vršil tvoj čas sodobno z gostilničarji iz blejskega, kota. Bled ima že zdavnaj svojo gostilni carsko zadrugo, Radovljica šs vedno ne. De tiči vtfok? Opozarjamo pri tem, da je sedaj dalo ministrstvo za javna dela nalog ustanoviti za Radovljico mešano obrtno zadrugo. Ako se torej gostilničarji v teu okraju ne podvizajo s ustanovitvijo, bodo včlanjeni v mešsuo zadrugo, od katere pa ne bodo imeli nikdar onih koristi kakor od samostojne gostilni-čarske zadruge. Žito lo hitro na delo! Skliče naj se čimprej morda nov sestanek in s podvojenimi močmi dela na to, da se čimprej tudi skliče ustanovni občni zbor. G. V. SotaeJ! ia govejo titile ta prtitit v kam-slikam političnem okraja Se niso dovoljeni, ker le ni dollo dovoljenje od c. kr. dež vlade, — Uradao se je že 24. aprila proglasilo, da je kuga na gobcu in parktjia ponehala. Zilja žinorejcev je, da bi se semaji čimjreje dovolili. Kakor hitro pride dovoljenje, se bo sporočilo, da se bodo živi-flftr+jfj »HeJj F'n,*p*^» Samomor ieaike. Zakon Boštjane Travna, pivovarnilkega hlapca v Velik. Mongešu, s svojo Oeae FranÜshe tti-bfl pesebno srséta, kajti ona je bila samoglavna. .prepirljiva in, kar je bilo največje zlo, bila jo {kijeei ssjktasu Ni torej čada, če so bili domači prepiri da dnevnem redu. Dne 6. nt. m. ie prišel opoldan mož od dela domov. Ker sjp ni žena ssimsja Jesaski, ss js vnel med zakon-ifima prepir. Vsa stogsbms, ne da bi kaj odgovorila, zapustila je žena stanovanje ter letela proti Staretovi vili, kjer je je ta grajtks kuharica videla. Vse poizvedovanje za ženo je bilo zastonj. Dnei 26. m/m. okoli 3. ure popoldne našla jo je Irana Jenjpoj dekla v Vek Mengšu, blizu te vasi v po- TCaravfelOtlec trmrmo in ole naos ne 'ttiči v Métai, ntJbeath bo!e«inodlarr Jemijerno iVtttsrjove o*nrj»joev- rsbarbam« pnrtke t znamo «EtsapÜhsr». Pravimo Vam is ixkuinjs, poskusite jih tudi vi, urejujejo blateoje ia pospeiujsjo preb*vo. 6 ákaUjic franko t K. lsdeluje jih le lekarnar £. V, Feller v átuhici, Elsio trg it. 264, Hrvaško, toku Pšsta mrtvo. Potok je nt Um mesta ktke tri metre globok ter teče ns tem meetu selo počasi. Truplo ie je zapletlo t vrbičevje ter je bilo obrnjeno z obrazom navzdol. Nasrečnica je ztpu-•tila t otročiče v ttaroiti od 2 do 7 let ter te nthsjsls v Četrtem meseca v blagoslovljenem stanju. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Mengeš. Uotll je v sredo v Kranju posestnik in trgovec g. Rajko Krisper. Porojen 1. 1841. je največji del svojega življenja prebil v Kranju, cigar procvitu je posvetil mnogo svojih mod. Sin velikega slovenskega trgovca se je tudi en posvetil trgovskemu poklicu. Vse svoje življenje je bil vnet ta ntrodao stvar. Pokazal je to pri ustanavljanju in v vrstah Južnega Sokola, Narodne čitalnice, gasilnega društva in drugih narodnih in dobrodelnih društev. Bil je vnet ta napredek in prožet naprednih idej. V mladih letih je bil vesel družabnik. Nobene narodne veselice ni bilo na slovenskih tleh, da bi se je ne udeležil. Užival je spoštovanje in zaupanje pri vseh slojih. Komaj je bil dosegel moško dobo, ga je taupaje kranjskih meščanov postavilo v mestni tastop msd prve in ob strani župana Sav-nika je vestno izpolnjeval svojo nalogo celih 24 let in je bil pri vseh pridobitvah kranjskega mesta sktivao udeležen. V ospredje ni nikdar silil in ni isksl češcenja. Bil je eden tistih skromnih mož, ki nikdar ne govore o svojih činih, ampak le o uspehih drugih. BIsg mu spomini — Pogreb rsjnegs se je vršil v petek, dne 5. t. m. ob mno-gobrojoi udeležbi. I. psililet Sokoli v Kranju se vrši v nedeljo, dne 14. t. m čez Smlednik v Medvode. Gostilničarji in Bleda ie okolici so imeli sestanek, na katerem so se razmotrivale današnje neznosne draginjske razmere In se je določilo, kako nsj gostilničarji pri tej draginji svoje koristi varujejo. O teh sklepih so niso t okrožnica obvestili samo vsi gostilničarji v okraju samem, marveč tudi načelstva posameznih zadrug. G. V. Iztrtbsnl psretalkl. Zs prvo porotnisko dobo pri ljubljanskem deželnem sodišču, ki se prične dne 29. maja 1.1., so izžrebsni z Gorenjskega kot porotniki sledeči gospodje: Gabrijel Eržen, trgovec in posestnik v Zapužah: Oton Homann, posestnik in trgovec v Radovljici; Anten Kržišnik, gostilničar in posestnik v Žirovnici; Primož Oblak, posestnik v Smledniku; Friderik Olifeič, gostilničar in posestnik na Bohinjski Beli; Ferdinand Polsk, trgovec in posestnik v Kranju; Josip Pintbsh, posestnik v Ratečah; Simen Rotar, posestnik v Sp. Šiški; Srečko Stare, graščak aa Kolovcu; Karel Višnsr, gostilničar in posestnik na Jesencsh, in Ivan Weise, trgovec in posestnik v Kamniku. V Ijadakl kajlicloi Nsrodae čitalnice v Kranja se je izposodilo v mesecu aprilu v 216 slučajih 644 knjig (lansko leto v istem čara pa v 181 slučajih 594 knjig). Knjige se izposojujejo članom Narodne čitalnice brezplačno, nečlanom pa proti polletni priatojbini 60 v. in sicer vsako sredo tvečer od pol 8. do pol 9. ure ter vsako nedeljo dopolndne od 11. do 12. ure. Pei-lllet iz Kranja v Medvode priredi ob lepem vremenu tukajšnji čitalnični pevski zbor prihodnjo nedeljo dne 14. maja. Odhod tcčao ob 1. uri popoldoe. Zbirališče izletnikov je pri savskem mostu. K tem izletu se vabijo tem potom tudi prijatelji pevskega zbora. Povratek iz Medvod je z večernim vlakom ob uri. Z Jesenic nam pišejo: V nedeljo zvečer se bodo zbrali vsi nekdanji učenci prejšnjega nad-cčitelja g. Medica v hotelu «Pošta* ob 7. uri zvečer. Skupno se bode obhajal spomin ns vrlega moža-vzgojitelja in v tesni, prijateljski zvezi si bodo pripovedovali nekdanji sošolci izza svojega življenja. Vabijo se k temu večeru tudi vsi drugi prijatelji. Vinske pibkoiaji. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (deželni dvorec) priredi 4. in 11. maja t. L javne poizkušnje domačih kranjskih vin. — Poizkušnje se vršijo od 4. ure popold. do 9. ure zvečer v zadružni poizkuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno «Evropa» na Dunajski cesti. Opozarjamo občinstvo na to ugodue priliko za nakup res pristnih kranjskih vin. Slovansko brelao irnitvo v Železnikih nt-znauja, da ae dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne vrši društveni redni letni občni zbor na podlagi izpre-menjenih pravil v salonu g. Thalerja. Dnevni red je običajen. Vse dane in članice se vsbi, ds se trga zborovanja polnoštevilno udeleže. Tem potom pa vabimo tudi one gospode, gospe in gospodične, kakor tudi delavce, može, žene In dekleta, kate- rim je kaj mar ta napredek in izobrazbo ljudstva v Železnikih, da vstopajo kot dani, oziroma članice v naše društvo. Cim več nas bo, tem lažje bo društvo izvrševalo tvojo nalogo; tem več bo storilo za proaveto ljudstva. Torej na delo, ker resnobni so dnevi I Peiraiiiea ■?. Cirili la Metode aa Bleda sberuje v nedeljo, 7. majs 1911 ob 5. uri pop. v hotelu «Triglav* ob kolodvoru. Po sborovsnju bo koncert tamburaikega zbora blejskega Sokola v korist podružnice. * Nsvestiaa pedvesa. Med nižjimi sloji v Parizu je nekam čuden običaj, pravzaprav šala, ki je nihče ne zameri. Pri ženitovanjski gostiji ukrade namreč prvi ženinov drog mladi nevesti podvezo z nogavice. Navadno je nevesta tako pametna, ds nič ne opazi, Drugače pa je bilo na gostiji, ko se je nedavno poročda gospodična Pommier, hci gostilničarja v pariškem predmestju. Gostovanje je bilo v gostilni in vsi so že pili čez mero, med njimi tudi ženin. Ko je tedaj opazil, da je za to določeni mladenič izginil pod mizo, nakar se je kmalu njegova mlada ženka prestrašeno stresla ter zakričala, te ženin ni mogel premagovati, nego je neusmiljeno osuval ;&>f sredstvo, ki se izdeluje po predpisu sSctktorja pl. Trak6oaryfa, se da vsak mesec 1—S krat polno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno :: 99 MASTIN". ZAHVALA. 100-lt Za mnogoštevilne dokaze lolažilnega sočutja, ki so nam dešli ob prenagli smrti naiega predobrega očeta, starega o eta, soproga in tast>, gospoda Rajmunda KHsper trgovce In posestnika kakor tudi za tok' častno spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo, zlasti pa zastopnikom mesta kranjskega, trgovskemu društvu Merkur, podružnica v Kranju, Narodni čitalnici, gasilnemu društvu in bratovščini sv. Jožefa v Kranju, kakor tudi vsem drugim korporacijam, uradniUvu in pokojnikovim stanovskim tovariem trgoveem, ter vsem drugim rodbinam in posameznikom, ki so v tako nepričakovanem številu prihiteli izkazal zadnjo čast preblagemu pokojniku. Pes bej pa se zahval mo gg. pevcem čitalnskega pevskega zbora na toli ginjivih žalostinkah, g3dbi gas. i'ru>tva za tolažilne žalostinke, mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so nam na ta ali oni način stali na strani o priliki te za nas nenadomestljive izgube. V Kranju, dne 5. majnika 1911. 2alnlB£l ostali. Ljubljana Prnen ulica „19 Ljubljana Freieniova ulieait.9 uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 62 6-5