Kranj, petek 17. junija 1988 MIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO E PREDSTAVLJA Po predstavitvi trgovske in turistične ponudbe Železne Kaple in Borovelj predstavljamo v današnjem Gorenjskem glasu Celovec z vseh plati: trgovske, turistične, kulturne in športne. Predstavitev je lahko dobra pomoč v primerih nakupa in izletov prek državne meje. Pri pripravi celovške predstavitve nam je pomagala tudi celovška mestna uprava, ki je zainteresirana za čim večji pretok blaga in ljudi prek državne meje. Predstavitev Celovca je naš prispevek k utrjevanju sodelovanja v delovni skupnosti Alpe Jadran. Takšnih predstavitev trgovskih in turističnih središč na Koroškem se bomo -lotevali tudi v prihodnje. — J. K.- ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske V nedeljo v Podljubelj Tržič, junija — XX. jubilejni zbor gorenjskih aktivistov, ki ga letos organizira Občinska konferenca SZDL Tržič, bo v nedeljo, 19. junija, ob 11. uri na prostoru za moto-kros v Podljubelj u pri Tržiču. Uro pred tem, ob 10. uri bo krajša komemora-tivna slovesnost na Ljubelju pri spomeniku in-ternirancem. Slavnostni govornik na zboru aktivistov bo predsednik Republiške konference ZSMS Tone Anderlič. Po prireditvi bo tovar iško srečanje. Vabljeni vsi nekdanji aktivisti, borci, interni-ranci in zaporniki, vsi Gorenjci, predvsem pa mladi. D. D. Kdo je revež Bled - Ples postaja vse bolj množična oblika kulturno-umetni-škega udejstvovanja mladih. To so dva dni dokazovali mladi plesalci in plesalke iz plesnih skupin, ki so jih povabili na repu-biško srečanje. Skoraj tristo mladih iz osnovnošolskih in mladinskih plesnih skupin je prikazalo otroško razigranost v plesu, atraktivne umetniške programe in tudi zabavne programe. - L. M. - Foto: Gorazd Šinik Kdo je revež? Vsakdo bo rekel: jaz. Roko na srce, vsi le nismo, takšen občutek je posledica dejstva, da vsi skupaj živimo slabše, vse slabše kot pred leti. Nekdanje blagostanje, zasnovano na tujih posojilih, je izpuhtelo. Upniki so nam izstavili vrtoglav račun, dvakrat težje nam je, ker mnoga posojila niso bila pametno porabljena. Že zgolj obresti nam pijejo kri. Težko je gospodariti na prezadolženem, da ne rečem, zastavljenem posestvu. Izginile so svetle zarje, podirajo se zgradbe, ki nimajo trdnih temeljev. Vse težji vsakdan je načel tudi temelje naše socialne politike, v njeno blagohotnost je vnesel zmedo. Nikakor ne moremo jasno odgovoriti, čigavo breme je delavec, ki je v tovarni zaradi razvoja tehnike in tehnologije posla odveč, še težje, čigavo breme je delavec, ki je zaradi slabega poslovanja in izgube njegove organizacije prišel na(pod) rob preživetja. Najtežje na vprašanje, kdo je revež, ki brez socialne pomoči ne more več živeti. Vse gospodarske reforme so pri nas doslej padle, ker jih ni spremljal ustrezni socialni program, zagnanost je zaradi strahu pred socialnimi nemiri, če pustimo ob strani potrebne politične spremembe, hitro pošla. Kako bo tokrat, ko najbolj odgovorni poudarjajo, da je to naša poslednja priložnost, da se i/kopljemo iz krize. Tudi najnovejših ukrepov namreč ne spremlja ustrezna socialna politika, idej o njej praktično ni, zasledili smo le beograjsko misel o socialnih dnevnicah. Zategadelj se bodo kot vse kaže morali v vsakem okolju znajti po svoje. V Kranju je že padla zamisel o drugačni socialni politiki, o bolj pravičnem razdeljevanju socialnih pomoči. Izstopiti nameravajo iz samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah v Sloveniji, njegova merila v glavnem uporabljati še naprej, nekatera pa prilagoditi dejanskim razmeram. V bistvu se odločajo za novo socialno politiko, ki naj bi temeljila na domicilni zaščiti družine, dosedanji avtomatizem pa bi postavila na glavo. Praktično to pomeni, da bi bile osnovno merilo razmere, v katerih živi družina, seštevek socialnih pomoči pa ne bi bil večji od povprečnega osebnega dohodka v posamezni republiki oziroma pokrajini. Socialni delavci torej socialnih pomoči ne bi več delili s pomočjo računalnika izza pisalne mize, temveč bi morali na teren. S tem bi seveda upoštevali tudi sivo ekonomijo, ki po nekaterih podatkih v Jugoslaviji obsega že četrtino uradnega družbenega proizvoda. M. Volčjak Steklina v mestu Jesenice Jesenice, 16. junija - Stekline doslej na Jesenicah ni bilo, minuli teden pa so v središču mesta pokončali dve stekli mački. Popolna prepo-Ved gibanja psov in mačk. Ob koncu lanskega leta se je v gorenjskih občinah pojavila steklina, |e v jeseniški občini je niso zaznali. Minuli teden pa so na Cesti revoluci-J^na Jesenicah ustrelili steklo mačko, v torek dopoldne pa so na istem °bmočju ujeli še eno mačko, za katero sumijo, da je bila stekla. Zaskrbljenost veterinarjev, inšpektorjev in vseh, ki skrbijo za ^dravstveno varstvo prebivalstva, je upravičena, kajti steklina se pona-adl Pojavlja na podeželju in le malokrat v naselju. Nihče ne ve, odkod Prišli stekli mački, zato so se odločili za kontumae - pomeni, da je omejeno vsako gibanje psov in mačk po naseljih. Na Jesenicah pripravljajo akcijo, v kateri bodo zajeli ali postrelili vse mačke in pse, ki bodo Ur,aj. Lastniki morajo mačke zapreti, pse pa privezati. Na območju mesta Jesenic je nevarnost stekline še večja, kajti v so-"ivijo ljudje, ki menijo, da so potepuške domače živali, ki nimajo I ,c le bi idi i \ ki »ntumacu, ki jjjkah na J1'1*"' lusl vs<> s,>seske m jih zato hranijo pSe' eser>icah že velja, pokončali. Zajeli ali postrelili bodo tudi vse tiste cest|n, saj stane eno uvoženo cepivo 70.000 dinarjev, člove-Se je'z^U '* u''"/l;' sl('kla žival, pa je treba cepiti petkrat. V zadnjem letu so »k *r stika /. domačimi iivalmi javilo na pregled 211 ljudi, od tega za'adi suma stekline cepili 48. s^e ^ na**tu, na Javorniku in na Koroški Bell bodo pokončali vse klatc-Poia^T ln ma£ke' kajti nevarnost je resna. Tudi zato, ker se je steklina javna na začetku pašne sezone I). Sedej Gradiš LIO pred zlomom Škofja Loka, 13. junija - Izreden sklic škofjeloškega sindikalnega predsedstva, ki si je naložilo precejšen del odgovornosti za reševanje krize v Gradisovem tozdu LIO, je dokaz, da s tamkajšnjo sanacijo ne smejo čakati niti dneva več. Gre namreč za biti ali ne biti 260 delavcev. Glede na problematičen položaj tega gradbenega tozda v Škofji Loki je sindikalno predsedstvo ocenilo, da so razmere zrele za ukrep družbenega varstva. Zato je predsedstvu loške skupščine naložilo, da do konca meseca na skupščinskih zborih obravnavajo pobudo kolektiva za ukrep družbenega varstva. Ta naj bi obveljal že 1. julija. Še preden pa bo novo kolektivno vodstvo tozda zasedlo položaje, mora Gradisov sindikat terjati predlog kadrovske prenove v tozdu in predlog finančne ozdravitve, saj se zdaj dušijo v izgubi 150 starih milijard (Več na 2. strani) D. Z. Žlebir Na Ratitovcu dokončujejo dela — Člani Planinskega društva Železniki ne poznajo počitka. Medtem ko so lani zgradili prizidek h koči, s katerim so povečali restavracijski del, pridobili zimsko sobo, eno spalnico in nove sanitarije ter zgradili rezervoar za vodo, letos pridno nadaljujejo z deli. Te dni so pod vodstvom mojstra Jožeta Rakovca iz Železnikov pritrjevali žlebove na streho. Letos jih čaka še izkop vodovodnega jarka od rezervoarja do koče, ureditev zimske sobe in ene spalnice. Že to sezono bo koča na Ratitovcu (1666 m) imela na voljo skupno 40 ležišč. Do počitnic bo odprta le ob sobotah in nedeljah, med počitnicami pa vsak dan. - Foto: D. Dolenc Z malo denarja vedno manj muzike Škofjeloški livarji štrajkajo Življenje dražje, Bled, 13. junija - Gornji naslov bi bil lahko simboličen, v tem primeru pa je zelo konkreten. ^udenti dvigajo glas Gorenjska pomlad? ča r tre*1 K°renjskih občinah so v zadnjem *Su Predstavniki študentske populacije prišli v , P°vrSje. Njihova javna beseda je povsod nudil« občutno reakcijo občinske mladinske 0rKttni/mije. O organiziranih aktivnostih gorenjski uentov v zadnjih letih pravzaprav ne mc govoriti, v bistvu je šlo predvsem m različne "rubske večere, ki so temeljili na sprostitve r»em načinu organiziranega prostega času po Pulacije, ki sicer večino dni presedi pred štu (1'Jsko literaturo. V ta kontekst vsekakor lahke J*vrstimo tudi različne spoznavne vei orucovanja, nu kutenh so orguni/.atorji 8tudentov - hoteli ob rajanju vzbuditi tudi zani-m«nje zu vključitev v aktivnejše delo v »svoji °r8ttnizaciji«. Zadnji besedi zapisani pod nare h štu-moretno večere in klubi kov ske ajem pot populuc, ?l° do združn ^»tna spojit gjfinost 1 ;Ključevanj ljenje in a v lita razmišljatije deli '■enjuje, da so studenti bi je v sedemdesetih letih pri i mladinsko organizucijo. Tu-naj bi še vedno pogojevala nezainteresiranost aktivnegu aktualno družbenopolitično ži- V delu tovrstnih razmišljanj gre vsekakor najti tudi pred časom ustanovljeni študentski parlament na ljubljanski filozofski fakulteti in mogoče tudi večjo aktivnost študentov v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah. Čeravno moramo takoj ugotoviti, da gre v vseh treh sredinah za peščico najbolj zagretih (podobno kot v ZSMS), vseeno njihove zadnje akcije zaslužijo širšo pozornost. V Kranju so se o »študentski problematiki« pogovarjali na zadnji seji predsedstva OK ZSMS, na Jesenicah takšne pogovore glede na proteste skupine študentov pripruvljajo danes, škofjeloški študenti pa so se aktivno vključili v dogajanja v zvezi s »procesom Janša«. Aktivnejše delo posameznih študentskih združenj bi tudi v gorenjski prostor vneslo tako želeno dinamiko v vsakdanjih problemih in mogoče- demokratično opozicijo uradni mladinski organizaciji. Vsekakor je na mestu tudi pobožna želju, da ne gre sumo zu muho enodnevnico, puč pa zu resnično prebujanje in vključevanje tudi študentov v gorenjski vsakdan. Vine Bešter Ko so namreč na skupščini Turistično poslovne skupnosti Bled govorili, kako bodo porabili letošnja (pičla) sredstva za ne preveč obširen program blejskih prireditev je Branko Čop povedal, kako ogromna sredstva (preko sto starih milijonov) je treba odšteti le za najem klavirja, da lahko pripravijo Idriart, eno izmed prireditev, ki na Bled privabi veliko obiskovalcev, žal pa je bodočnost prireditve postala vprašljiva... Znano je, da imajo hotelsko-turistične organizacije vedno bolj prazne mošnjičke, tako da tudi v skupno vrečo vedno teže in vedno manj prispevajo. Tako ostaja neizpolnjen propagandni del programa (ne zmorejo niti ponatisa poslovne brošure), prireditve večina stagnirajo, izdelavi nujne grafične podobe Bleda se bodo najbrž morali odreči. Ne nazadnje so prenehali tudi sanjati o finančnih virih, ki naj bi Bledu do svetovnega prvenstva omogočili hitrejši napredek. Čeprav so sicer skromne denarje skušali najbolj racionalno porazdeliti, pa je vprašanje, kakšno vlogo v takšnih razmerah še ima Turistično poslovna skupnost. Morda jo skuša pokazati direktor HTP Bled, ki je skupščini sporočil, da ne bo več član poslovnega odbora. V. Stanovnik plače stoje Škof ja I .oka, 16. junija — Zjutraj so v I. TH-jevem tozdu Livarna sklicali izredno razširjeno sejo delavskega sveta. Vzrok: včerajšnji štrajk 31 delavcev v popoldanski ter 22 delavcev v nočni izmeni. Do zaključka redakcije sporazuma med nezadovoljnimi delavci in vodstvom LTH, ki ne more obljubljati nemogoče, še ni bilo. krepko poskočili. Pogovori še tra- Kot je izjavil glavni direktor LTH Tone Ljubic, so delavci nehali delati po včerajšnjem izplačilu osebnih dohodkov za maj, ki so bili uravnani po novem interventnem zakonu. Škode na strojih sicer ni bilo, je pa velika zaradi izpada proizvodnje. Na današnjem izrednem zasedanju delavskega sveta, v bistvu zbora kolektiva, so delavci izrazili nezadovoljstvo zaradi plač ter zahtevali 30-odstotno povečanje. »Povedali smo jim, da je kakršnokoli povečanje praktično nemogoče, ker zakon dovoljuje delni poračun šele po devetmesečnem obračunu,« je dejal Tone Ljubic. »Majski zaslužki so bili približno enaki kot aprilski. Povprečni osebni dohodek z nadurami vred je znašal 583.617 dinarjev oziroma 545.049 dinarjev brez nadur. Povprečje za prvih pet mesecev letos pa je znašalo 547.468 dinarjev z nadurami in 516.479 dinarjev brez nadur. Naši interni akti in družbeni dogovori nam glede na rezultate dovoljujejo večja izplačila, omejuje pa jih zvezni interventni zakon. Delavci so posebej izpostavili socialno ogrožene sodelavce, ki dejansko ne morejo normalno živeti z okrog 400.000 dinarji plače, ob tem, da so življenjski stroški jajo. V desetih dneh bodo delavci, glede na stavkovna pravila, dobili odgovore na svoja vprašanja oziroma zahteve po 30-odstotnem povečanju osebnih dohodkov, čeprav že zdaj lahko rečem, da te obljube mi ne moremo dati. Zato delavci terjajo, da se v razpletanje vključijo tudi občinski in republiški or- gani.« H. Jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS jugoslavija KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL: 22-347 ZJOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Resnica je glavno orožje Žogo je treba umiriti, so pozivali na seji predsedstva republiške konference SZDL. To je naloga vseh, ki sodelujejo v tej igri. Javnost je reagirala trezno in zrelo, zato je ne smemo dodatno razburjati. Vsaka skrajnost je škodljiva, vsako sklepanje, dokler ne bo prišla na dan celovita informacija o primeru Janša, Borštner in Tasič. V ozračju napetosti, ogroženosti in tudi užaljenosti je nemogoče ravnati in presojati trezno. Tako ozračje je pisano na kožo tistim, ki takšne razmere želijo za lažje uresničevanje svojih ciljev, ustvarjanja sovražnega ozračja do enega ali drugega, razširjanja govoric, tudi takšnih, kdo komu v Jugoslaviji streže po življenju, kdo bo močnejši v takšnem merjenju moči in pogledov. V tokratnem trenutku je upravičen poziv vodstva slovenske SZDL vodstvom družbenopolitičnih organizacij v federaciji, republikah in pokrajinah, naj skušajo preprečevati žarišča protislovenskega razpoloženja, saj je takšno početje nevarnejše za državo kot domnevna in zadnje dneve vedno bolj poudarjena slovenska politična stranpot. Vsak, kdor v takšnem ozračju kliče k raznim obračunom, takšnim ali drugačnim, milejšim ali blažjim, zanesljivo ne ravna stvarno, še manj pa politično modro. Vsak tak obračun prinese zmagovalca in poraženca, vendar noben od njiju ponavadi ne pozabi, kakšna vloga mu je bila v takšnem merjenju moči dana ali vsiljena. Resnica je v takih primeri in nasploh v politiki glavno orožje. Tega orožja se v naši politični praksi ne moremo in ne moremo navaditi. Mislim, daje prvi mož Slovenije Janez Stanovnik v torek s svojo izjavo o primeru Janša, Tasič in Borštner naredil prvi večji in pogumen korak k resnici. Nastopi je odgovorno, zrelo, v stilu politika, ki se zaveda svoje in nacionalne odgovornosti za svoj narod in za državo ter druge narode in narodnosti. Pravilna je bila tudi ocena predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, kije poudarilo (ne prvič), daje centralni komite slovenske partije odgovorne za oceno političnih razmer v Sloveniji in da nima nihče drug pravice razsojati, kaj se dogaja v Sloveniji, kakšno je razpoloženje ljudi, še posebno ne, če imajo razni razsodniki netočne, nepopolne, subjektivne in enostranske informacije in mnenja. Konec meseca tik pred sejo jugoslovanskega centralnega komiteja, se bo sestal slovenski centralni komite, ocenil družbenopolitične razmere v Sloveniji in s to oceno šel na centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Upajmo, da ji bo Jugoslavija pripravljena prisluhniti in tudi razumeti. Sporna članarina Kranj, 13. junija - Občinski komite je razveljavil sklepe dveh osnovnih organizacij ZK o plačevanju nižje članarine, tretjo pa pozval, naj njeni člani izpolnjujejo to obveznost. Previsoka članarina je vse pogosteje razlog, ki ga člani zveze komunistov navajajo ob svojem izstopu. Tudi na nedavni konferenci zveze komunistov Slovenije je bilo sproženo vprašanje o previsoki članarini. Z ukrepanjem so pohitele tri osnovne organizacije v Kranju, same in po lastni presoji. Osnovna organizacija na kranjski gimnaziji je sprejela sklep, da bodo njeni člani poslej plačevali enotno članarino, po 500 dinarjev na mesec. Osnovna organizacija na Osnovni šoli Simon Jenko pa je odločila, da bodo članarino obračunavali le od osnovnega osebnega dohodka. Najdlje pa so šli v medobčinski zdravstveni skupnosti, kjer so članarino preprosto prenehali plačevati. Občinski komite je, spoštujoč statutarna določila, razveljavil sklepe prvih dveh in tretjo pozval, naj njeni člani izpolnjujejo obveznost. Ob tem smo slišali opozorilo, da prav komunisti na osnovni šoli Simon Jenko že dve, tri leta opozarjajo na previsoko članarino, medtem pa jih je polovica že izstopila iz zveze komunistov. Vsekakor ni prav, da bi vsaka osnovna organizacija sama določala, kolikšna bo članarina, toda vse bolj le postaja jasno, da previsoka članarina ni le pripraven izgovor za izstop. Kranjski primeri to vsekakor potrjujejo. Občinski komite bo o teh problemih seznanil centralni komite ZKS Slovenije, da bi pospešil razpravo o previsoki članarini in s tem o varčevalnih ukrepih tudi znotraj zveze komunistov. M. V. Nov predsednik komiteja Kranj, 13. junija - Občinski komite ZKS Kranj je začel postopek za izvolitev novega predsednika, saj je Aleksander Ravnikar izrazil željo, da bi zaradi preobremenjenosti (pred kratkim je bil izvoljen za podpredsednika slovenske skupščine) ostal le član komiteja. To dolžnost je opravljal dobri dve leti. Hkrati bodo peljali tudi postopek za izvolitev treh novih članov predsedstva saj so trije izstopili, in petih novih članov komiteja, ki bo tako izpopolnjen, izpraznjeno pa je tudi mesto izvršnega sekretarja v komiteju. M. V. @@IMi5^J@IEnGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.l M, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan žargi (glavni urednik in duek tor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože KoSnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja I .oka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SIX3 IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Beiter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)._ Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, IVI ose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. 3: PRED RAZŠIRJENO SEJO SLOVENSKIH SINDIKATOV Vera Umek, predsednica občinskega sindikalnega sveta Tržič Prvi so bili odzivi iz osnovnih šol uredništvo tel. 21860 Tržič, 13. junija — Te dni v večini tržiških tovarn razpravljajo o tezah, ki so pripravljene za razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Preko predstavnikov sindikata v delovnih organizacijah pa na predsedstvo občinskega sindikata že prihajajo prva mnenja o tezah. Med prvimi so jih obravnavali v osnovnih šolah. »Mislim, da so v osnovnih šolah imeli kvalitetne razprave, da so pripravili predloge. Povedali so, da so teze dobre, da pa imajo pomisleke, kako se bo vse začrtano lahko uresničevalo,« pravi Vera Umkova, predsednica občinskega sindikalnega sveta. »Za našo občino je znano, da je močna izvoznica, da pa plače zaostajajo za drugimi gorenjskimi občinami. Niso nam še znani podatki, kako bodo novi ukrepi vplivali na življenje tržiških delavcev, vendar pa bomo v sindikatu zagovarjali stališče, da je treba delavcu za dobro delo plačati toliko, da se lahko normalno preživi. Ravno zato so bili na seji predsedstva tudi predlogi, naj se v sodelovanju s tovarnami ugotovi, kdo resnično dobro dela in mu pomagamo s solidarnostnimi sredstvi in kdo ta sredstva dobiva zato, ker mu ni za delo. Kar pa je tudi pomembno bomo skušali doseči, da bi resnično bolje nagrajevali tiste delavce, ki več znajo, ki so pripravljeni za ustvarjalno delo. Drugače bodo vsi načrti za prestrukturiranje gospodarstva zaman. Vem pa, da bo to težko, saj so v tovarnah proti tem že bili odpori med delavci.« »Tudi glede članarine mislim, da bo treba dobro pogledati, kakšna je razdelitev. Za to, koliko sredstev je iz občine treba odvajati, naj ne bi bile odločilne številke o zaposlenih de lavcih, temveč njihov dohodek, moč gospodarstva. V tem položaju se tudi v sindikatu pojavlja mišljenje, da se ne da nič spremenil vprašanja ali je sindikat takšen, kot je, spl^ potreben. Sama pa mislim, da je prav stanje« kot je sedaj, izziv sindikalni organiziranosti možnost za novo vlogo sindikata, ki naj bi resnično zastopal interese delavcev.« V. Stanovnik Slika: G. Šinik Predsedstvo tržiškega sindikata Za Branka Iskro Tržič, 13. junija — Kar z malce ogorčenja so na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Tržiču »obravnavali« zapis o tem, da člani kranjskega predsedstva sindikata niso brez pomislekov podprli gorenjskega kandidata za prihodnjega sekretarja republiškega sindikata. Seveda so poudarili, da ima lahko vsak svoje mnenje, vendar pa jim ni bilo razumljivo, kaj jih je vodilo k ocenam, da predlagana kandidata nista primerna (poleg Branka Iskre je za sekretarja republiškega sindikata kandidat Rajko Lesjak iz Koroškega). Če se namreč gorenjski kandidat ne bi zavzemal za prenovo sindikata, za spremembe, potem mu tudi ne bi zaupali mesta medobčinskega predsednika sveta sindikatov. Člani tržiškega predsedstva so namreč ocenili, da je bilo njihovo sodelovanje z Brankom Iskro vedno dobro, da mu tudi ne manjka revolucionarnosti, da bi bil lahko tudi dober sekretar republiškega sindikata. Zato so njegovo kandidaturo podprli. V. Stanovnik Varčevalni program v kranjskih sisih Prihranek vreden 4 milijard Kranj, 15. junija — V strokovni službi kranjskih sisov so pohiteli (računali so čez vikend) in navkljub pomanjkljivim navodilom izračunali, koliko denarja bodo imele letos družbene dejavnosti v Kranju. Skupna poraba je omejena z zneskom, v Kranju znaša 75 milijard dinarjev, z varčevalnim ukrepom bodo prihranili 4 milijarde dinarjev, odprta pa ostaja izguba v zdravstvu, ki bo predvidoma znašala 5 milijard dinarjev in v občini ni razrešljiva. Vsebino varčevalnega programa, ki ga narekujejo omejitve skupne porabe, je vodja strokovne službe kranjskih sisov Edi Resman pojasnil na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZKS, na sredini seji občinskega izvršnega sveta pa tudi podrobni izračun prihrankov, ki bodo morali znašati 4 milijarde dinarjev. Novost omejevanja skupne porabe BO namreč absolutni znesek in kakor je zbadljivo dejal Edi Resman, letos bomo poslovali z markami. V koš so torej morali zmetati najrazličnejše indekse, tokrat je s 75 milijardami dinarjev določena skupna poraba v kranjski občini. Za izhodišče izračuna so vzeli 133 odstotno inflacijo, vrednost programov pa so pri osebnih dohodkih prevrednotili s 119 odstotki in pri materialnih stroških s 133 odstotki. I'osle dica teh preračunov je ti odstotni re- alni padec osebnih dohodkov, prav tolikšno realno zniževanje izvajalcem priznanih sredstev, 20 odstotno realno zmanjšanje sredstev za ostale programe in investicije, kar pri slednjih pomeni podaljšanje za osem do dvanajst mesecev. Izračuni, ki na koncu prinesejo 75 milijard dinarjev, seveda vsebujejo prihranke, ki bodo morali znašati 4 milijarde dinarjev, odprto pa ostaja vprašanje izgube v zdravstvu, ki bo predvidoma znašala 5 milijard dinarjev, v Kranju pa sodijo, da zgolj v občini ni razrešljiva. V bistvu jim torej zmanjka 9 milijard dinarjev, varčevalni program za 4 milijarde dinar jev pa so sestavili tako, da so preprosto povedano, vzeli vsakemu malo in tako prišli suhi skozi vodo, kakor je slikovito dejal eden od razpravljal-cev, drugi pa je dodal popravljenu ki tajsko geslo: naj vene vsi cvetovi. V Kranju nameravajo izstopiti iz samoupravnega sporazuma o so-cialnovarstvenih pravicah v SRS, saj sodijo, da glede na materialne možnosti zagotavlja previsok družbeni standard. Njegova merila naj bi v glavnem uporabljali še naprej, nekatere pa prilagodili sedanjim razmeram. Odločitve o varčevalnem programu bodo tja do konca junija sprejemale skupščine sisov, morda bo kakšna podrobnost spremenjena, nekaj predlogov je padlo tudi na seji izvršnega sveta, načeli so tudi vprašanje o edini celodnevni osnovni šoli v Kranju (Predoslje). Njene ukinitve varčevalni program sicer še ne vsebuje, toda vprašanje je sproženo. Poglejmo še, kakšen je varčevalni program po posameznih sisih. V izo- braževalni skupnosti bodo lani spi*" jeti normativi in standardi uresniči ni le 89 odstotno, ukiniti nameravaj sklad brezplačnih učbenikov in l*j gresiranje šolske malice (pornag8 bodo le socialno ogroženim), Glasbeni šoli pa bodo priznali le dejansK število zaposlenih. V skupnosti otre škega varstva bodo zmanjšali otr !<• /a graditelj« najbolj mamljiva, ampak ludi / drugimi oblikami p°' moci, pridobitvijo nov ili zemljišč za gradnjo, organiziranjem gradnje in nakupa cenejšega materiala pri grosistih, s kratkoročnim prernoS-čanjem denarnih žagal zadružnikov m podobno Zal so se (tudi) podjetniško usmerjene stanovanjske zadruge večinoma preveč osredotočile na pisanje naročilnic zadružnikom in pobiranje petodstotne provizije od vrednosti kupljenega materiala (mimogrede v Kranju mora zadružnik čakati na naročilnico uro, tudi dve). Preveliko -pogospodenje- nekaterih zadrug |e predvsem poštedu'8 orostitve pi omet nega davka zadružnim graditeljem, ki jim je glavni i'1 t/M pirverki.it edini vir dohodka, brez. katerega bi lahko za vselej prle vrata. Kol že rečeno, želijo \ zadi ugah od zveze stanovanjskih skupi i> l*,tl Slovenije predvsem nekatei a poenotena izhodišču za delo Tako naj bilu čim bolj enotna, pravno trdna, vsebina premoženjsko pravne p1' godbe med zadi ugo in /.adi uznikom Gre predv sem za vprašanje prisile zadružnika, da gradi kol mu . rlev a gradbeno do vol |e nje Ki •. 11 < ■ I je veliko, noben inštrument pa m dovolj učinkovit, lnvestitoricu n8 zemljišču v lasti zadruge je zadruga, naj torej toži sama sebe? Nadao1" ii i lu/ba |c njena šibka točka, inspekciji' so večinoma nemočne OdV; zem pravne graditve zadružniku je Še zelo zelo redek (v rudovljišk1 ,-adrugi imajo dva primera) in skrajni poseg. Ob tem predstavlja vs* večji problem gradnja na osnovi priglasitve. Običajno gre za obn"vt oziroma poprav ila ;tai ih objektov, za kar da di»voljenje občinski up1'*1 vin organ brez predhodnega ogleda. Obnove je treba podpirati, tud' tdfUg ili endar pa priglasitev ne bi smela biti zadosten dokurn*" a opni iitc prometnega davka, še manj za gradbeno posojilo, saj P~" staja odlična maska vse pogostejšim goljufom, ki namesto opeke ,n oken kupujejo nove avtomobile. Naslednje odprto področje, ki zahteva poenoten pristop, je vBf stvo pri delu Za zadružnika, ki se poškoduje pri gradnji, odgovarj sadrugS kot investitorica. Različno tolmučeno ostaja tudi vprašaj plačila prometnega davka ob prenosu pravice uporabe zemljicu 1 lastninske pravice objekta od stanovanjske zadruge na zadružni* ' Zadruge žrle tudi enakopravnost z občinskim upravnim organom °* roma skladom stavbnih zemljišč pri predkupni pravici za zemU'* Vprašanj, ki terjajo zlasti pravno enotnejši dogovor, je torej dovolj« prevc« pa \v v praksi, žal, tudi ilespoštovanja pruve vrednosti, ki j° * druge lahko dajo zadružnikom ,„„ H. JelovCSP getek, 17. junija 1988__/ GOSPODARSTVO ^_ Sestava gorenjske industrije se v bližnji prihodnosti ne bo spremenila Naložbe v nove generacije izdelkov, povsem novih pa ni •^anj, 15. junija — V tekočem srednjeročju uresničene in predvidene naložbe kažejo, da gorenjska industrija vlaga v intenziviranje obstoji proizvodnje ter v zahtevnejše in kvalitetnejše izdelke v okviru obstoječih proizvodnih programov, torej v nove generacije izdelkov. Povsem novih, razvojnih programov pa praktično ni, le nekaj v Iskri, kjer pa so pri investiranju zelo počasni. Ne moremo torej govoriti o prestrukturiranju gorenjske industrije, temveč o prenovi tehnološke opreme in tehnologij, naložbe kažejo, da se sestava gorenjske industrije v °iižnji prihodnosti ne bo spremenila. To je seveda razumljivo, saj že nekaj let ugotavljamo, da ima v primerjavi s slovensko in jugoslovansko industrijo kritično iztrošeno in zastarelo tehnološko opremo, ki nujno zahteva posodobitev, da bi vsaj približno sledili razvitemu svetu, *amor gorenjska industrija izvaža. Vsled tega pa se seveda odpira problem, ki ga na Gorenjskem že vse bolj občutimo: presežki delavcev. Novi, sodobnejši stroji zahtevajo pač manj delovnih rok, na drugi strani pa več strokovnega znanja. Za delavce, ki postajajo odveč, bo torej Potrebno delo poiskati drugod, ne v industriji. 3. STRAN ^S^SScJJ©I^IGLAS Podatki, ki so jih zbrali pri Medobčinski gospodarski zbornici v Kranju, kažejo, da je bilo v tekočem srednjeročju v proizvodnjo vključenih kar nekaj večjih investicij. Največja je seveda nova jeklarna na Jesenicah, z "jo so bile povezane tudi večje investicije na področju energetike: pognali so novo Vodno elektrarno v Mavčičah in zgradili od Ljubljane do Kranja ter naprej do Jesenic jo razdelilno transformatorsko postajo na Okroglem pri Kranju. V Železarni imajo tudi novo lužilnico za jeklene izdelke, drugih večjih naložb pa na Jesenicah ni bilo. V Kranju je novo, sodobno tiskarno °dprl Gorenjski tisk. V Savi so uresničili Projekt Optima I, posodobili prevleke valjev ln začeli izdelovati avtoplašče za osebna vo-Zlla BEST-C. V Tekstilindusu so posodobili °Premo, Kibernetika je posodobila proizvodnjo v Otočah, Alpetour je tudi v Kranju °dprl delavnico za obnovo avtoplaščev, v Naklem pa je bila zgrajena pekarna. V radovljiški občini je Elan odprl novo Proizvodno halo za plovila, v Almiri so kupi-" nove pletilne stroje, v zapuškem Suknu stroje za tkanje in oplemenitenje, v blejskih Vezeninah so posodobili in povečali proizvodnjo zaves in vezenih motivov. Tudi v tr-2}skem BPT so kupili nove stroje v predilni-Cl in tkalnici. x V Škofji Loki je LTH posodobil livarno, ^ešir je obnovil stare prostore, KŽK pa je na Trati zgradil hladilnico. Nove, večje prostore je odprla Tehtnica v Železnikih, v Jskri Elektormotorji v Železnikih pa so nabavili opremo za izdelavo profesionalnih Servomotorjev. Našteli smo le večje naložbe, pri sedmih i0 si pomagali tudi s tujim IFC posojilom. 10 kreditno linijo so pri manjših naložbah JiPorabili tudi v LIP-u Bled, Alplesu in Niku Vzniki, Etiketi in Kladivarju Žiri, Mar-j^rju Hotavlje, LTH-ju in Jelovici Škofja ^ka. Nekaj obratov pa so gorenjske tovar-ne odprle drugod v Sloveniji: Peko v Lenar-Pj in Ormožu, Planika v Majšperku, Iskra v Makolah, Sava v Ptuju in Elan v Sevnici in Grosupljem. Napovedanih za 265 milijard dinarjev naložb Na začetku letošnjega leta je bilo v teku k nekaj pomembnejših naložb. V jeseniški ježami v potisno peč za ogrevanje jekla, 'eški Verigi v proizvodnjo pnevmatskih in hidravličnih naprav, v škofjeloškem LTH-ju projekt racionalne rabe energije, v kranjski Savi grade razvojni center, v blejskem LIP-u pa prodajni center. Omenimo še energetiko, grade razdelilno transformatorsko postajo v Tržiču in nadaljujejo z gradnjo postaje Okroglo. Sprotna obnova in posodobitev opreme seveda poteka v mnogih gorenjskih tovarnah, posebej v Planiki, Peku, Alpini, Elanu, Savi in v štirih Iskrah. Pri vseh teh naložbah njihove vrednosti nismo omenjali, inflacija je namreč tako hitra, da ne bi dale prave slike velikosti naložb v zadnjih dveh letih. Vrednosti pa bomo zapisali pri napovedanih naložbah, podatke o njih je tako kot vsako leto zbrala Temeljna banka Gorenjske, po njeni anketi naj bi letos gorenjska začela izvajati 38 naložb v vrednosti 265,2 milijarde dinarjev (po cenah zadnjega četrtletja lanskega leta). Več kot 5 milijard dinarjev presega deset naložb v skupni vrednosti 213,5 milijard dinarjev, kar predstavlja 80,5 odstotkov vseh. V Kranju napovedane največje naložbe_^^^^^ Med desetimi največjimi naložbami, ki naj bi jih začeli letos, jih je največ v Kranju in sicer šest v skupni vrednosti 148,7 milijard dinarjev, vrednostno torej približno 70 odstotkov največjih naložb gorenjske industrije. Največja je projekt Optima II v kranjski Savi, ki je bila pred koncem lanskega leta ocenjena na 70 milijard dinarjev, najbližja pa je uresničitvi. Vsebuje posodobitev in proizvodnjo nove generacije avtomobilskih plaščev, s pripravljalnimi deli so že začeli, kredit IFC je Savi že odobren, tik pred podpisom pa je tudi dinarski kredit s pomočjo bančnega konzorcija. Letos investicije napovedujejo vse tri kranjske Iskre, po oceni pred koncem lanskega leta skupna vrednost znaša nekaj manj kot 50 milijard dinarjev. Medtem je seveda njihova vrednost porasla, v Kiberne-tiki je ocenjena na 45,1 milijard, v Telemati-ki na 42 in v ERO na 32,1 milijard dinarjev. V Kibernetiki gre za projekt električnih števcev in spominskih enot, ki je prvi od treh projektov njene poslovno tehnične revitalizacije, uresničiti ga nameravajo letos in prihodnje leto, pri financiranju računajo na konzorcij Iskrinih programov in tuie kredite. Glede Telematike in njene naložbe v proizvodnjo javnih digitalnih telefonskih central velja reči le, da so tik pred dokončno izbiro poslovnega partnerja (Siemens ali Al-catel), v tovarni pa so zaradi večletnega odlašanja razmere kritične in po obljubah, naj bi se stvari kmalu razpletle. V ERO gre za posodobitev in povečanje proizvodnje ter dopolnilni proizvodni program v tem okviru. Naložbo nameravajo uresničiti letos in prihodnje leto, prav tako pa računajo na tuje kredite. V teku pa je že naložba v kranjskem IBI-ju, ki je bila pred koncem lanskega leta ocenjena na 14,5 milijard dinarjev, gre pa za zamenjavo iztrošenih strojev, kar bo prineslo tudi bistveno večji obseg proizvodnje. S posodobitvijo opreme nameravajo nadaljevati v Tekstilindusu, druga faza je bila ocenjena na 16,1 milijardo dinarjev, vendar pa letos verjetno ne bo uresničena, ker tovarna slabše posluje. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja se marsikje zatika Z naložbami ne odlašajo le v kranjskih Iskrah in Tekstilindusu, tudi tržiški Peko na novi lokaciji v Loki letos verjetno še ne bo začel z glavnimi investicijskimi deli, pripravlja skrčen investicijski program (pred koncem lanskega leta je bil ocenjen na 27,9 milijard dinarjev), najprej bo preselil delavnice, ki so zdaj najbolj utesnjene. Projekt tehnološke prenove so pripravili tudi v Niku Železniki, pred koncem lanskega leta je ocenjen na 14,6 milijard dinarjev, glavna naložba pa je nova galvanika. Stvari še niso tako daleč, da bi lahko z gotovostjo rekli, da bodo začeli še letos. Postopno prenovo so zastavili tudi v Iskri Elektromotorji Železniki, predvidena je posodobitev proizvodnje servomotorjev za gospodinjske stroje in uvedba proizvodnje novih tipov koračnih motorjev, ki se uporabljajo v računalništvu. Naložba je zdaj ocenjena na 42 milijard dinarjev, s prvo fazo projekta pa naj bi začeli že letos. Begunjski Elan pa namerava posodobiti obrat za izdelavo smuči in njegovo zmogljivost povečati na milijon parov smuči letno. Pred koncem lanskega leta je bila naložba ocenjena na 9,4 milijarde dinarjev. M. Volčjak skupščina TPS Bled V znamenju priprav na svetovno prvenstvo B,led, 15. junija - Ko so se na sredini skupščine Turistično poslovne sk"pnosti Bled pogovarjali o minulem in bodočem delu turističnih 0rganizacij na Bledu in v Bohinju, delegati skupščine in člani poslovodnega odbora skoruj niso imeli pripomb na opravljeno delo In na-Kljub temu da je na področju turizma v obeh krajih narejeno veliko premalo, nič ne izgleda, da bi se v prihodnje kaj bistveno premaknilo. je povedal direktor TPS n anko Čop, so turistični delavci ca "ledu precej zaposleni z ak- Jami in pripravami na sveto- o prvenstvo v veslanju. Pri- avljajo se programi, bolj malo grJe narejenega. Začel se je «a»ti turistično trgovski cen- tef-rre^ati cesta na relaciJ' ho" Da f.0pnce"Mlino, kaj drugega n sk°raj ni bilo narejenega. Fi-de ClranJe po zgledu univerzia-han£ a sesul°- ostali so samo fi-rit«) Viri iz Propagandnih sto v. družbenega dogovora o fi- nanciranju vrhunskih športnih prireditev, dodatne turistične takse in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Kljub temu da se zavedajo, da je gradnja potrebna za turistični razvoj, se turistični delavci bojijo, da bo ro-potanje gradbenih strojev za turiste vse prej kot privlačno. Branko Čop se je tudi spraševal, kako je mogoče, da se trgovske delovne organizacije ne vkjučijo v poslovno skupnost, kljub temu da poslujejo v centru turističnega, kraja. Nekaj sicer je članic, delovne organizacije, kot so Dom, Tobačna tovarna Ljubljana, kiosk Dela, Tobak, Emona Merkur, Utok, Borovo, Petrol, Vezenina in Elektroteh-na pa za sodelovanje ne pokažejo zanimanja. Povedal je tudi, da prireditve na Bledu še niso takšne, kot bi lahko bile, čeprav se kaže velik napredek. Tudi vprašanje nujne južne in severne obvoznice ni rešeno, tako da vse ostaja le črka na papirju. Vprašanje infrastrukture je še vedno eden osnovnih problemov turizma na Bledu in dokler to ne bo skupna skrb vseh je nemogoče dobro voditi programsko politiko. Več uspeha je v zadnjem času v Bohinju, kjer so v pododboru TPS pripravili kvaliteten program prireditev, zelo dobro pa je tudi njihovo sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom. Za delo TPS, za vse programe propagande, kulturno zabavne prireditve, športno rekreacijske prireditve in delo delovne skupnosti naj bi letos porabili 170 milijonov dinarjev. Na skupščini so sprejeli tudi novo članico - Izobraževalni center Bohinj in se pogovarjali o tem, kaj bi pomenilo, če Anton Ažman, direktor HTP Bled, resnično preneha z delom pri poslovnem odboru TPS. Ocenili so, da je njegov prispevek tako velik, da ga bodo skušali zadržati vsaj kot člana. V. Stanovnik bo letos izvozila 40 odstotkov Na tuje m dosegajo boljše Cene kot doma K bodo lp? 14, iunUa - V KŽK-jevi temeljni organizaciji Agromehanika Ha|jj() s Padali na Poljsko, v Grčijo, Sovjetsko zvezo, Alžirijo, Belgijo, lilijo,",'\ :'1 l|u za 4 d° 5 milijonov dolarjev izdelkov (lani za dobre in ri'^a i " ' (,z"'onia lil od stoikov proizvodnje (lil od stoikov bo konvertibil P< na 2i Pus''. ki so jih začeli pred leti, se nadaljujejo in razširja- ''Ji/.s(l. |UJ,'ni l»a dosegajo Celo boljše cene kot doma Pred nedavnim so bre mJi svoje izdelke na sejmu v Španiji, kjer se jim tudi obetajo do , Na^i^za,m,daJn- wiojia H i ' ^e naJve^Ji njihov kupec, bodo letos prodali /a :\fi mi-nikov '" ''" '•'■delkov. Do 15. julija bodo dobavili skupno 2500 škropil-Utdj 'J' zadnjem četrtletju pa še 2000. V soboto o /;,,cb voziti na Reko jih bo |V<> lz,m>(i dvestotih Kadilcev Z avtomatiko napravo za zalivanje, ki *rjev i i oclpeljalu h kupcu v Alžirijo. Vrednost izvoza je 150 tisoč do tla s t*» ° ^6 *e er|krat večja od lanskega. V Agromehaniki predvidevajo, j<> tu,|7" ''*'" '" I' posel z Alžirijo še ne bo k..... an V prihodnosti računa ou izvoz škropilmkov in na kooperacije z alžirskimi partnerji. C. Z. Uvoz opreme izjemno majhen Kranj, junija — Gorenjsko gospodarstvo je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarilo na konvertibilnem tržišču 20 milijonov dolarjev presežka, na klirinškem pa 14 milijonov dolarjev. Uvoz opreme je bil še manjši kot doslej, saj je imel v celotnem uvozu komaj 3,8 oostotni delež. Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih treh mesecih po podatkih Narodne banke Slovenije izvozilo za 139,26 milijard dinarjev blaga, od tega 77 odstotkov na konvertibilno tržišče. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je lani celotni izvoz za 38,9 odstotkov večji, konvertibilni za 38,4 in klirinški za 40,3 odstotkov. V Sloveniji so bili indeksi višji, saj je celotni izvoz porasel za 44,8 odstotkov, konvertibilni za 42,1 in klirinški za 59,9 odstotkov. Podobno so v Sloveniji indeksi rasti tudi pri uvozu višji, saj je celotni porastel za 68,1 odstotkov, konvertibilni za 59,3 in klirinški za 130,1 odstotkov. Na Gorenjskem pa je celotni uvoz porastel za 56,6 odstotkov, konvertibilni za 60,1 in klirinški za 39,5 odstotkov. Celotna pokritost uvoza z izvozom je bila tako v Sloveniji 119,3 odstotna, na Gorenjskem 145,2 odstotna, konvertibilna pa v Sloveniji 119,8 odstotna, na Gorenjskem 131,6 odstotna. Posebej pa velja opozoriti, da je bil izjemno majhen uvoz opreme, ki je imel v celotnem gorenjskem uvozu komaj 3,8 odstotni delež, torej še manj kot zadnja leta, ko se je sukal okoli 5 odstotnega deleža. V denarju to pomeni, da je gorenjsko gospodarstvo uvozilo le za 3,62 milijard dinarjev opreme. t\t y Druga možnost Kakšno drugo možnost imajo delavci, ki zaradi razvoja tehnike in tehnologij postajajo odveč (brez dela). V Kranju o tem delajo raziskavo, ki bo ponudila konkretne rešitve. Raziskava, ki jo dela raziskovalni center pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, je na sredi, doslej so napravili posnetek kadrovskih razmer v kranjski industriji, naslednja stvar pa bodo napovedi, kaj se bo zgodilo v naslednjih petih, desetih letih, dobili naj bi odgovor, kakšna je druga možnost delavcev, ki bodo zaradi razvoja tehnike in tehnologij postali odveč, brez dela. Drugače povedano, kakšna znanja naj si pridobe, da bodo do konca svoje delovne dobe opravljali koristno delo. Raziskavo naj bi zaključili do začetka prihodnjega leta, ko naj bi torej v Kranju dobili praktične napotke, kako naj prekvalificirajo presežke delavcev, ki zlasti v Kranju kot starem industrijskem središču postajajo vse bolj akuten problem. V zadnjih letih uresničene in napovedane naložbe pa kažejo, da bo le še večji, saj večina tovarn zamenjuje oziroma skuša nadomestiti zastarelo in odpisano opremo z novimi, sodobnejšimi stroji, novih razvojnih programov pa praktično ni. Kadrovsko sestavo je moč izboljšati na dva načina. Samodejno, s prilivom mladih, strokovno usposobljenih delavcev in hkratnim naravnim odlivom starejših, pretežno nekvalificiranih. Ta oblika zamenjave kadrov je imela na Gorenjskem v letih od 1981 do 1985 približno četrtinski delež (26-odstotni), strokovnjaki pa pravijo, da bo v prihodnjih letih z izčrpavanjem generacij s podedovano nizko izobrazbeno sestavo slabela. Že zdaj torej ne zadošča, toliko manj bo v prihodnje, toliko bolj bo torej potrebna prekvalifikacija zaposlenih, dodatno pridobivanje znanj ob delu. Za Gorenjsko je značilno, da je mladina ambiciozna (njihovi starši), saj po končani osnovni šoli žele vsi nadaljevati šolanje nd srednji, 80 odstotkov vseh, ki končajo štiriletno srednjo šolo, pa želi nadaljevati študij na univerzi. Z navduše-vanjem mladih torej problemov ne bo, zelo trd oreh pa bodo zaposleni. Anketa slovenskega javnega mnenja kaže, da se 53 odstotkov zaposlenih ne želi izobraževati naprej. Razlogov, zakaj je temu tako, je veliko, tudi sistemske narave so, le kdo bi se trudil s tečaji in šolami, če je pravica do dela pri nas tako rekoč lastnina. Kako obsežen problem so in bodo prekvalifikacije delavcev pa povedo ocene, da bodo morali v Kranju za drugo možnost usposobiti 10 tisoč delavcev. Za primerjavo povejmo, da zdaj v Kranju osnovnošolske klopi drgne približno 9 tisoč otrok. M. Volčjak IZ COSPODARSKECA SVETA Zadrega s premogom Skladišča premoga pri termoelektrarnah so prenapolnjena. Pri Šoštanjski so imeli konec maja na zalogi več kot milijon ton lignita, plan pa je predvideval 650 tisoč ton. Tudi v ljubljanski toplarni je dejanska količina za več kot polovico presegla planirano, namesto 89 tisoč ton so imeli na zalogi 135 tisoč ton premoga. V trboveljski termoelektrarni pa je plan predvideval 107 tisoč ton zalog premoga, dejansko pa so imeli 142 tisoč ton. Zaradi mile zime deloma večjim zalogam botruje manjša proizvodnja v termoelektrarnah, v petih mesecih letošnjega leta je iz šoštanjske prišlo 7 odstotkov manj elektrike kot lani v tem času, iz trboveljske 7,8 odstotkov manj, iz ljubljanske pa 20,6 odstotkov manj. Do prevelikih zalog torej prihaja tudi zaradi neusklajenega premogovniškega izkopa s potrebami termoelektrarn.tem pa proizvodnjo diktirajo tudi vremenske razmere, ki jih je seveda težko napovedovati. Rudniki pa težko prenašajo večja nihanja pri izkopu premoga. Problem je torej zapleten, povezan tudi z našo energetsko politiko. 360 steklenic Avie na uro Jugoslavija je kot dobavitelj vina na ameriškem trgu na osrram mestu, kar 83 odstotni delež jugoslovanskega izvoza pa ima Slovin z vinom Avia. Slovinu se je očitno uspelo prilagoditi ameriškim zahtevam, saj je lani prodajo povečal za 14 odstotkov, od leta 1979 pa je tam prodal že prek 20 milijonov litrov vina Avia. Dodati velja, da je z letošnjim letom cene povečal za 15 odstotkov, prodaja pa se ni zmanjšala, kar pomeni, da ima Avia v ZDA že svoje kupce. Vsako uro prodajo že 360 steklenic tega vina. N 0 V 0 S i * Inventivna dejavnost lesarjev pod lupo Gorenjci tik pod vrhom Ljubljana, junija - Komisija za inventivno dejavnost pri Republiškem odboru sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je naredila zanimivo analizo o inovacijski dejavnosti med slovenskimi lesarji. Analizo so naredili na osnovi rezultatov vprašalnika, ki so ga poslali v 60 delovnih organizacij, izpolnilo pa ga je 47 delovnih organizacij. Zanimivo je, kje najdemo v razpredelnicah Gorenjce. Po številu inventivnih predlogov najdemo na 8. mestu Alples Železniki z 39 inovacijskimi predlogi (1. Lesna Slovenj Gradec z 276, 2. Marles s 145, 3. Liko Vrhnika s 106 predlogi), na 9. mestu Jelovico s 37 predlogi, na 11. Elan Begunje s 23, na 13. Stol Kamnik z 22 predlogi, Menina Kamnik je na 17. mestu z 10 predlogi, na 18. pa LIP Bled z 9 predlogi. Na 23. mestu je Tamiz Mengeš s 5 predlogi, na 31. pa GG Bled z 2 predlogoma. Glede na doseženo gospodarsko korist je Alples (1. Marles 988.743.762 din) na 8. mestu, na 9. Stol Kamnik, na 10. pa Jelovica Škofja Loka, na 13. Lip Bled in na 16. Eian Begunje, na.20. pa GG Bled. Po inventivnem dohodku na delavca je Alples s 163.942 din na 4. mestu, Stol Kamnik na 10. s 36.667 din in na 11. Jelovica Škofja Loka s 36.203 dinarji. Zanimiv je tudi podatek o številu inventivnih predlogov na 10C zaposlenih. Od Gorenjcev je najboljši Alples s 4,60 predlogi na 10C zaposlenih, ki je na 9. mestu, Jelovica je z 2,96 na 15., Elan z 1,86 na 18. mestu, Stol Kamnik pa je z 1,47 na 21. mestu. D. D Poleg turizma še več drugih nalog — Med nedavnim obiskom so predstavniki krajevne skupnosti Rateče-Planica v jeseniški občini še posebej poudarili, da so z delom in prispevki ter širšo pomočjo občinske skupnosti veliko naredili v skrbi za urejenost kraja in skupnih prostorov (na sliki). Kljub želji, da ne bi bili preveč odmaknjeni od središča in da bi pri njih čimbolj zaživel turizem (tudi na račun Planice), pa jih že nekaj časa pestijo hudourniki, kanalizacija, komarji v bajerju Ledine in pomanjkanje vode v zgornjem delu vasi. Vse bliže pa so tudi veliki telefonski akciji. — A. Ž. Referendum Stražišče — Prebivalci oziroma volivce v krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini čaka v nedeljo pomembna in za današnje čase najbrž tudi ne ravno lahka odločitev. V osnovni šoli*Lucijana Seljaka, na štirih voliščih, bodo glasovali o predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki naj bi ga po stopnji 2,5 odstotka plačevali dve leti. Za Stražišane v krajevni skupnosti tovrstni prispevki, kot je predlagan tudi zdaj, niso novost. V preteklosti so namreč že nekajkrat potrdili, da so pripravljeni na ta način reševati in uresničevati skupne želje in potrebe. Čeprav s tovrstnimi odločitvami niso uspeli uresničiti ravno vsega, so vseeno veliko naredili pa tudi pripomogli k reševanju. Sedanja želja, potreba in cilj, o čemer so razpravljali na zborih, v družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti je v skrbnih pripravah prevladala, čeprav imajo tudi druge probleme in potrebe. Telefonija s kabelsko televizijo je takšna skupna akcija in dolgoročna pridobitev, ki se je velja lotiti na tak način. Tako so v skrbno izdelanem programu ocenili in tako naj bi se zato tudi odločili v nedeljo. Še najmanj zaradi krajevnega praznika kaže nedeljsko odločanje na svojevrstno simboliko. Kljub realno zastavljenemu programu in skrbno proučeni in naštudirani formuli, kot pravijo, simbolizira v tem trenutku že opredlitev, da se na ta način s skupnimi močmi lotijo uresničitve želje in potrebe. Vsi, ki so sodelovali pri oblikovanju programa, se zavedajo odgovornosti in obveze za dosledno uresničitev, če se bodo na referendumu prebivalci odločili za samoprispevek. Odločanje v Stražišču v nedeljo pa ne bo le velika preizkušnja za celotno krajevno skupnost, marveč so zaradi pobude in časa še prene-katere oči v tem trenutku v občini in dlje uprte vanje. A. Žalar PREDOR KARAVAN*" ^^^^ L2~T" 1f Neumestno delegatsko vprašanje — Na eni izmed sej zbora krajevnih skupnosti jeseniške občine so delegati postavili delegatsko vprašanje o nevarnem ovinku pri karavanškem predoru. Delegati so se pritoževali, da vozniki tovornjakov vozijo brezbrižno, ne upoštevajo prometnih znakov, obenem pa onesnažujejo cestišče. Na delegatsko vprašanje so odgovorili delavci Postaje milice, ki pravijo, da na tem delu ceste ni zastojev, da je dovolj prometnih znakov in da promet redno nadzorujejo. Tudi do prometnih nesreč ne prihajajo zaradi onesnaženosti cestišča, saj ga redno čistijo. Vsi tisti, ki se večkrat vozijo v Mojstrano in Kranjsko goro, bi dodali le, da še nikoli niso opazili, da bi tovornjaki SCT-eja kakorkoli ovirali promet na tem odseku in da v prihodnje na delegatska vprašanja, ki so brez osnove, sploh ne bi bilo treba odgovarjati. — Foto: D. Sedej L DOBIMO SE... Srečanje treh jezer To soboto, 18. junija, pripravljajo na Bledu srečanje treh jezer, prireditev, ki hkrati pomeni tudi otvoritev letošnje letne turistične sezone. Na njej se bodo predstavili Bled, Bohinj in Kranjska gora. Program s predstavitvami se bo začel ob 15. uri, promenadni koncert bo ob 20. uri, zabavna prireditev »Srečanje treh jezer« v Grajskem kopališču pa ob 21. uri. V. S. Teniška prireditev v Bohinju Turistično društvo Bohinj-jezero pripravlja v nedeljo, 19. junija, teniški turnir, športno prireditev, ki je namenjena širitvi belega športa v Bohinju, hkrati pa odpira nove možnosti turistične ponudbe. Prijavite se lahko ob 8. uri na igriščih pri hotelu Kompas, štur-tnina pa je 5 tisoč dinarjev. V. S. Moda in glasba Škofjeločane, predvsem pa Škofjeločanke, bo konec tegu trd oa razveselila prireditev, ki so jo poimenovali Večer dobre glasbe in mode. Eta Kafol, Meta Ipavec in Janja Lavička se bodo predstavile s prikazom modnih oblačil, modernega friziranja ter sodobne nege in oblikovanja nohtov. Za ples bo igral ansambel Pop design, gost večera bo Nace Junkar, prireditev, ki se bo začela v soboto, 18. junija, ob 20. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki, pa bo vodila Nataša Bešter. V. S. Modna revija DPD Svoboda Ivan Krivec s Hrušice ima v programu obnovo kulturnega doma, zato prirejajo različne prireditve. Tudi izkupiček jutrišnje prireditve, ko bodo ob 20. uri pripravili zabavni večer z revijo modnega salona Joca s Hrušice, bodo namenili za to. Igral bo ansambel Triglav iz Tržiča. Gasilci bodo razvili prapor Pri domu kulture bo gasilsko društvo jutri ob 17. uri razvilo društveni prapor. Po svečanosti bo veselica s srečelovom in kegljanjem za kolo. Igral bo ansambel Obvezna smer. ureja ANDREJ ŽALAR Praznik v treh največjih krajevnih skupnostih Iskanja, kako iz spalnega naselja Kranj, 14. junija — Odločitev za skupno praznovanje v treh največjih krajevnih skupnostih — Planina, Huje in Bratov Smuk — v kranjski občini, ki je vsaka zase večja kot nekaj podeželskih krajevnih skupnosti skupaj, je hvale vredna. Hkrati pa skupno praznovanje na svojstven način odslikava tudi željo, voljo, napor peščice, ki so bili izvoljeni v vodstva krajevnih skupnosti in organizacij na območju, kjer živi 12.000 ljudi, da bi se vendarle nekako izvlekli iz utesnjenosti spalnega naselja, v kakršnem naj bi na začetku zaživeli, dokler ne bo skupnost, ki je prostor opredelila, našli pripravljenost in moč, da prerastejo v pravi sestavni del mesta. Pred 44 leti še ena krajevna skupnost Huje, Planina, Čirče potem pa od 1981. leta tri: Planina, Huje in nazadnje Bratov Smuk (Čirče pa so se že prej osamosvojile) so se tokrat odločile za krajevni praznik in skupno praznovanje 21. junija v spomin na Jožeta Vrečka, ki je padel na Pševem. Drevi ob 19. uri bo v avli osnovne šole Bratstvo in enotnost skupna seja vseh treh skupščin. Nastopil bo pevski zbor in podelili bodo priznanja. Jutri (sobota) pa imajo na programu veliki balinarski turnir, ko se bo merilo 20 ekip iz cele Slovenije. Krajani si bodo lahko ogledali tudi zaklonišča v krajevni skupnosti Bratov Smuk, mladinci pa pripravljajo zvečer pred športno dvorano prireditev sestavljeno iz kviza, filma, proze, glasbe, poezije... »Veliko, takole za dva Tržiča nas je na našem območju, v velikem, še vedno spalnem naselju, hkrati pa tako malo, a nas niti ni za celovit delegatski sistem,« so mi razlagali predstavniki treh krajevnih skupnosti. Z voljo in zagreti so se vsi skupaj lotili ureditve stopnic, ki Serafino Bauman Zdravko Lakotič Upajo, da bodo do 1. avgusta dobili manjšo tržnico vodijo z Ulice Tatjane Odrove do Smledni-ške ceste. Naročili so lani načrte, letos pa so upali, da bodo s sodelovanjem skupnosti in tudi delovnih oranizacij zbrali denar. Žal 30 milijonov ne bodo dobili. Stopnice bodo ostale nedokončane in nevarnost pozimi na poti na delo in domov bo ostala. Ne razumejo, da laže pogrešimo človeka, ki je v bolniški, namesto da bi ga veliko manjšim prispevkom, kot je delovna izguba, zavarovali z varno potjo. »Veliko energije, truda in časa smo porabili, da smo prvi v občini prešli na zbiranje odpadkov v novih zabojnikih. Zdaj nam še vedno povzročajo težave stari, ker ne vemo, kam z njimi. Podrli smo lopo med Vreč-kovo in Gubčevo in drevje, ki se je preveč obraslo bi radi odstranili, ter robniki pri vrtcu so nam v napoto. Radi bi tudi pokrili garažni prostor in ga uredili z dodatnimi parkirnimi prostori,« pripoveduje Serafino Bauman, predsednik sveta krajevne skupnosti Planina. Nekaj podobnega je tudi v krajevni skupnosti Huje; tudi kar zadeva javno razsvetljavo, ki pa se zadnje čase vendarle bolje obnavlja, čeprav pravijo, še vedno gori preveč luči tam, kjer ne bi bilo treba in premalo, kjer bi si jih želeli. »Problem, s katerim se že lep čas ubadamo, je samouprava. 'Ljudem je vse skupaj nekako vseeno. Tisto, kar je skupno, ne cenimo. Ni nam mar, koliko stane polomljena klopca posekano drevo, uničen :grm... Pozimi, ko pade sneg, ne pomislimo na vhod, na lopato... To je le ena od z • Tilka Laznik-Kleč Neurejeno parkirišče je trenutno glavna »ovira« za ureditev BMX kolesarske steze na prostoru, kjer naj bi bila enkrat lekarna, prostori KS... slik velikega spalnega naselja, kakršnega si ne želimo več. Radi bi, da bi dobili vse tiste skupne objekte, ki so lepo zarisani v projektih. Upamo, da bomo zdaj dobili vsaj manjšo tržnico,« ugotavlja predsednik sveta KS Huje Zdravko Lakotič. Še bolj izrazito kaže težave mlade krajevne skupnosti in pred nedavnim zgrajenega spalnega naselja krajevna skupnost Bratov Smuk. »Z voljo smo se lotili vgradnjr števcev za toplo in mrzlo vodo, na celotnem območju ustanovili kurilni odbor, se zavzema' li za prometno ureditev, za odstranitev par; kiranih tovornjakov... Vse ostaja več al1 manj pri željah pobudah. Ni čudno, da lju' dje zgubljajo zaupanje... Veseli smo, da bomo dobili novo šolo, želimo pa si, da bi za najmlajše zgradili BMX kolesarsko stezO-Pa nam jo parkirni nered odmika. Vendar imamo še voljo in tudi igrišče za košark0 bomo opremili,« razlaga tajnica krajevne skupnosti Bratov Smuk Tilka Laznik-Kleč- Strinjajo se, da današnji praznik res n" pravi trenutek za tarnanje, za naštevanje problemov. Bolj je priložnost, da se srečajo spoznajo, da bo ta peščica jutri večja, ko se bodo morda laže dogovorili, kaj in kako se stvari, ki jih sami lahko uredijo, lotiti. S takšnimi novimi iskanji pa bi se postopoma najbrž tudi izkopali iz današnjega, kot pri»' vijo, spalnega naselja. A. Žalar Kabelsko in satelitsko praznovanje 1. avgusta Posamične antene so drago razkošje Orehek, Drulovka, juniju — »Stvar resnično ni ravno poceni in verjamem, da imajo marsikje tudi zaradi tega različne pomisleke o kabelski in satelitski televiziji. Osebno pa gledam nanjo kot na pridobitev in potrebo jutrišnjega dne. Pred tridesetimi leti smo nekuko takole, kot danes na kabelsko televizijo gledali na pobude o elektrifikaciji, pred dvajsetimi na vodovode in pred desetimi na telefonijo. Danes je vse to normalna, vsakdanja potreba, razen telefonije, ki je še marsikje velika želja,« pravi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kabelskega televizijskegu omrežja v krujevni skupnosti Orehek-Drulovka v kranjski občini Ivo Vilfan. Prvih nekaj več kot tristo lastnikov priključkov kabelske televizije v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka v kranjski občini bo 1. avgusta, za občinski praznik na svoje televizijske ekrane poleg šestih »zemeljskih« dobilo še sliko štirih satelitskih programov in potem še tako imenovani interni kanal. Hkrati z dograjevanjem in postopno izgradnjo novega naselja Drulovka pa se bo to število potem kmalu povečalo še za dobrih dvesto. »O kabelski televiziji smo se v krajevni skupnosti začeli pogovarjati lani, takrat nekuko, ko je v občini stekla ukcija s sprejetjem smernic in nuročilom za izdeluvo idejnega projekta za celotno občino. Pred tem pu smo obiskali tudi že lastnike tovrstnih priključkov na Mlaki pri Kokrici. Po posvetu s predstavniki ohčinskegu koordimtcijskegu odbora smo se odločili, imenovali gradbeni odbor pri svetu krajevne skupnosti in začeli pobirati tudi akontacije pu KM) tisoč dinarjev,« pripoveduje predsednik gradbenega odbora Ivo Vilfan. Ocenjevali so, da bi se za program kabelske televizije moralo odločiti vsaj 70 odstotkov vseh gospodinjstev oziromu lastnikov televizorjev. Odziv je bil celo večji in po tukratnih cenah so tzručunali, da bo znašal prispevek posamezniku (poleg prostovoljnega delu pri izkopu jarkov od soseda do soseda) okrog 400 tisoč dinarjev I/brali so izvajalca Meglica in z zbranim denurjem tudi tu ko j kupili uvoz«' ne zemeljske kable. »L oktobru je izračun pokazul, da bo priključek veljul okrog (»00 tisoč dinarjev in bodoči lastniki so ta znesek plačali v sedmih DOTO kili. Putem smo se lotili in trenutno imamo že ves kabel (razen v Drolčevem naselju in nu eni strani Poti U krajem ter seveda v Dru-lovki, kjer se naselje še gradi) v zemlji. Zu celoten sislem smo morali nabaviti okrog 18 kilometrov kabla. Akciju pu se zdaj bliža kruju. Smo pred izgradnjo untenskegu sistemu, zu občinski praznik pa načrtujemo svečano vključitev in sprejem vseh predvidenih programov.« Tistim, ki so se prvi odločili, se zduj pridružujejo novi interesen ti. Za slednje velja cena od januarja naprej 1,384.000 dinarjev. O stroških vzdrževanja še ne razmišljajo. O tem bo kusneje nu podlagi letnega nučrta odločal odbor lastnikov priključkov, izvajalec Meglic pa sicer duje 10-letno garuncijo nu-izgrudnjo sistema. »Mislim, da je sistem posamičnih unten zu sutelitske programe, ki gu danes nekateri zagovarjajo, drago razkošje. Z njim, kur zadeva ukinjanje gozda sedanjih anten nu strehah, nič ne pridobimo. Vzdrževanje takšnih unten, ki so že zdaj nekajkrat dražje od kabelskega priključku, tudi ne bo poceni. Predvsem pu taksne antene ne orno gočujo sprejemanja internega kanala, kur pa je osnovni smisel, du se sploh lotevamo izgradnje omrežja kabelske televizije.« A. Žalni Krajevna praznovanja Kranj, 16. junija - Konec tega tedna bodo v več krajevnih ..?"?st,h. v kru"jski občini in v krajevni skupnosti I^še v trziski občini z različnimi prireditvami proslavili krajevne praznike. * • lese -V krajevni skupnosti Leše v tržiški občini se je praznovanje začelo že v nedeljo z gorskim tekom iz Leš na Dobr-čo. Danes in jutri imajo v počastitev praznika različne prireditve, osrednja pa bo jutri (sobota) ob 20. uri, ko bo v Domu KUDa svečana seja sveta krajevne skupnosti. Svečanosti se bo udeležila tudi delegacija iz pobratenih Leš na Koroškem. • Golnik - Krajevne skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik, ki se vsako leto spominjajo 28. junija, ko so fantje in možje iz tega dela občine odšli v partizane, letos praznujejo -že teden dni prej. Letos je za organizacijo praznovanju ob 45-letnici odhodu v partizane in 25-letnici ustanovitve krajevne skupnosti na vrsti krujevnu skupnost Golnik. Različne športne prireditve v krajevnih skupnostih pod Storžičem s0 se začele že minulo soboto in trajale cel teden. Osrednja slo-vrsnost pa bo jutri, 18. junija, dopoldne v krajevni skupnosti Golnik, ko bodo svečano odprli obnovljeno cesto proti bolnišnici, po slavnostni seji vseh štirih krajevnih skupnosti pa bo v športnem parku na Golniku družubno srečanje. V nedeljo bodo v Tenetišah odprli družabne prostore prihodnjo soboto, 25. junija, pa bo lovska družinu Storžič z otvoritvijo doma na Pangersčici proslavila 4(1 letnico delovanj,i. • Jezersko - V krajevni skupnosti Jezersko bo jutri (sobota) osrednja svečanost za krajevni praznik ob 18. uri pri Bajtah, ko bo svečana otvoritev vodovoda, nato pa bo kulturni program in razglasitev rezultutov slalomu pri Češki koči iz dvoboju Železna Kaplu-Jezersko. • Velesovo - V krujevni skupnosti Velesovo pa bo jutri ob 20. uri svečanost pred spominsko ploščo ob zadružnem domu, kjer bodo podelili tudi priznanja športnikom in krvodajalcem; V Praprotni Polici pu bodo v nedeljo popoldne svečano odprb teniško igrišče. / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM 7 Ulica XXXI. divizije Stanovalci Ulice \\.\7. divin je v krajevni skupnosti Vodo vodni stolp v Kranju so pred tvd nom dni poslali predsedniku ob činske skupščine precej ostro pi smo, v katerem protestirajo, s,- ureditev te ulice, ki je ena red kih brtt asfalta, tako zavlačuje. V pismu zahtevajo, da tie ulica letos asfaltira ali pa z betonskimi hloki zapre ;a promet, saj av tomobilisti, kt .-(laj vozijo po »i/c/. dvuiajo pmh, tako da je hi vanje v tem delu v sušnem ob~ dubju praktično nevzdržno i) problemu smo se pred dnevi pogovarjali tudi s predstavniki krajevne skupnosti, in izvedeli, da jv bilo it pred II leti icčeno, du da ho ta del ulice urejen m asfol' tiran, ko bo dokončan studio* Stanka Mlakarja. Dve leti kot" neje se je potem zapletlo žara* prestavitve žive meje. Ko pa J bila razprava o ureditvi spet pred šestimi leti, je bilo n* podlagi projektne dokumenti /c predvideno, da ho tudi del ce v podaljšku širok šest mctT0 Stanovalci pa se takrat s Uik.*n rešitvijo niso strinjali. 'Zavzeli h so se, naj hi hila ulica nanl njena le za promet za stanovali* Lani so se poleni vendarfe sP°r . zumeli .a ureditev in hkrati 1 odvodnjavanje. Potem pa sl']t. zapletlo zaradi pomanjkanja denarja in tako je ulica izpadla programa. ^ Kot rečeno, je stanovah''"1, ulici zdaj prekipelo m zato ('no vztrajajo, da se problem ta ali drugače reši... £ Petek, 17. junija 1988 KULTURA 5. STRAN GLAS Mlad človek in ples PLESNA USTVARJALNOST NA POHODU Bled - Verjetno bo blejsko srečanje slovenskih plesnih skupin spodbudilo nastajanje novih in novih skupin, saj navdušenje za plesno gibanje v Sloveniji ne pojenjuje, celo narašča. Mladina je našla nov sodoben način izražanja kulturne in ustvarjalnosti nasploh. Sicer pa strokovnjaki pravijo, da ima vsakdo plesne sposobnosti, te posebne govorice telesa. Le možnosti in dobrih učiteljev ni vedno na predek. Ko danes rečemo ples, ne mislimo takoj na družabni ples. Nove vrste plesa, tako imenovanega sodobnega, izraznega plesa so namreč tako kot drugod po svetu, v zadnjem času pa tudi Pri nas dobesedno prevzele mlade. V nekaj letih je v Sloveniji nastalo kar okoli sto plesnih skupin, večinoma na šolah, pa tudi v okviru Zveze kulturnih organizacij in tudi drugih ustanov. Vendar pa ni ostalo le pri tem: v posamenih krajih kot na primer v Ljubljani, Kranju, Ptuju so zrasli nekakšni plesni centri, kjer v plesnih šolah mladi spoznavajo gibanje. Kaj je pri tem Pomembno? Ali to, da plesna skupina nastopi na odru, pokaže Svoje znanje, ali morda to, da se mladi sploh ukvarjajo s kultiviranjem giba, v tem primeru Plesnega, ali je vse skupaj le dobro vodena rekreacija, ena od mnogih, ki jih mlad človek izbere? Na ta in podobna vprašanja je skušala odgovoriti tudi okrogla miza, ki so jo organizatorji letošnjega republiškega srečala slovenskih otroških in mladinskih plesnih skupin na Bledu Pripravili na temo Mlad človek m ples. Pravo plesno eksplozijo, ki jo Prav zdaj doživljamo pri nas, je Pravzaprav lahko razumeti, v ^em so se prisotni strokovnjaki, °d plesnih pedagogov, do mentorjev nasploh strinjali: plesni koraki, ritem, gibanje po taktu, P° glasbi namreč že nosimo v sebi, odvisno od okoliščin pa je, če 8a ali zatremo v otroku že zgodaj, ali pa ga razvijemo. Zanimi-Va je vsekakor ugotovitev, ki si-Cer ni nova, danes je morda le bolj poudarjena — da namreč ples vzpodbuja ustvarjalnost nasploh. Ples, ta najbolj prvinska kultura človeka obstaja od nekdaj, le oblike se spreminjajo. Ko je o tem govorila akad. sli-, karka Marija Vogelnikova, tudi plesna pedagoginja, se je še posebej ustavila pri vprašanju, kako ljudi naučiti tega — namreč plesnega izraza, ki ga vendar nosimo v sebi. To je še posebej važno v najzgodnejši dobi, saj si končno želimo, da bi otroci zrasli brez morebitnih ustvarjalnih zavor. Povezanost ustvarjalnosti in giba smo proučevali tudi pri nas, vse skupaj pa primerjali z ugotovitvami, ki so jih spoznali v nekaterih drugih deželah. Prav pred kratkim so v Ljubljani, na več osnovnih šolah ugotavljali možnosti uvajanja tako imenovanega ustvarjalnega giba ne le pri pouku telovadbe in glasbenem pouku, pač pa tudi pri ostalih nič kaj »gibalno« dojemljivih predmetih. Večina od 60 v anke-tih vprašanih učiteljev, ki so po lastni presoji preskušali takšno metodo dela z učenci, so povedali o prijetnem počutju, zainteresiranosti, zagnanosti skratka spodbujene ustvarjalnosti tako pri sebi kot tudi pri učencih. Učenci so se obnašali tako sproščeno kot na primer plesna skupina osnovne šole iz Vito-marcev, kjer nimajo ne telovadnice, ne telovadnih orodij, pa so vendarle na Bledu pod vodstvom mentorice Nevenke Samobor prikazali ne le sproščenost in obvladovanje telesa, pač tudi neko primarno radost v gibaniu. Prešernovo gledališče Kranj KRANJSKO GLEDALIŠČE V ZAGREBU Kranj — Na »Dnevih satire« bo Prešernovo gledališče v uradni tekmovalni konkurenci sodelovalo s kriminalistično komedijo Paciila Hadžića »Strup ljubezni«. Kranjsko gledališče je povabljeno na Dunaj. Satirično kazalište iz Zagreba že dvanajst let prireja festival »Dani satire«, na 'caterem so po izboru organizatorjev predstavljene najboljše komedijsko in satirično zasnovane predstave iz Jugoslavije in tujine. Letošnji festival je posvečen znamenitemu Cervantesu, v izboru predstav pa so med drugim predsta-ve »Sumljiva oseba« B. Nušiča v »zvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, »Dolgo potovanje v Jevropo« Stevana Kopri-vice v izvedbi Beograjskega samskega pozorišta, »Largo de-solato« Vaclava Havela v izvedbi Namernega teatra 55 iz Saraje-»Klaustrofobična komedija« °ušana Kovačeviča v izvedbi ^vezciara teatra iz Beograda, iz luline pa pridejo tudi igralci moskovskega Teatra satire z uprizoritvijo »Samomorilca« Nikolaja Erdmana. Sodelovanje na tej gledališki Manifestaciji pomeni za kranj-p° gledališče pomembno pričanje, saj prvič sodeluje na festivalu poklicnih gledališč izven Slovenije. Uprizoritev Hadžićeve komete »Strup ljubezni« bo pravza- prav svojo premiero doživela v Zagrebu, saj v gledališču načrtujejo premiero za kranjsko občinstvo v novi gledališki sezoni. Uprizoritev so pripravili prevajalec Franci Zagoričnik, režiser Iztok Tory, scenografinja Karin Košak in kostumografinja Jasmina Korošec, za odrski jezik je poskrbel lektor Ludvik Kaluža. Hadžičeva kriminalistična komedija bo z uprizoritvijo v Kranju doživela svojo slovensko praizvedbo. V teh dneh pa je Prešernovo gledališče dobilo tudi ponudbo za gostovanje na Dunaju. Mlado levičarsko gledališče Jura Soy-fer Theater z Dunaja se zanima za delovno sodelovanje s kranjskim gledališčem. Ob pomoči naših dunajskih Slovencev in njihovih organizacij naj bi gostovanje realizirali v novembru, za samo gostovanje pa bo potrebno najti denar tudi doma, saj celotnega stroška gostitelji ne morejo pokriti. V kolikor se bo gostovanje uresničilo, potem lahko pričakujemo, da bodo kranjskemu gledališču dunajski gledališčniki obisk vrnili. prj fej?*® najmanj štiri razstave — Minuli teden je Galerija I v„ F Svobod u Stražišče pripruvilu v preddverju Domu kraje-dem**' «i'>nos1' *e enw zanimivo razstavo; tokrat ubsolventov Aka-Hdtat Imovnih umetnosti. Galerija Dom, kot se je poimenovalo štuju'*" mu^mov> ljubiteljev likovnega ustvarjanja, pu sicer ob-njen '"i usue*no deluje že najmanj štiri leta. Zametki in začetki Upr1'.javnosti segujo v šolo Lucijunu Seljuka, ko je bil v njej še VsajlV'|tt^ -'anez Grašič. Člani galerije pripravljajo redne razstave pravili ° ^ 'twncu šolskegu leta. I-uni decembra pu so prvič pri-tu:t,. tudi Stražiški kulturni teden. Prireditev je uspehi in načr-'n B°' ^U n' Pitala tradicionalnu. Sedanja razstava Gige de Brea b\» °Kdana Vrčona iz Nove Gorice ter Sumu Silesa iz Zagorja, ki dej" wKled prihodnji teden, pu je del rednegu progrumu celotne Č|ttijVn<>st' Galerije Dom. Z njo (eno od štirih med letom) pu so se Hem 1,1 'iubitelji likovne umetnosti v Stražišču pridružili krajev-^ '"u praznovanju. . j Marija Vogelnik: »Govorimo, da bi radi aktivno vzgojo plesa v šolah, toda doslej še nismo ustvarili pogojev. Naj se ne sliši nenavadno, če rečem, da ima otrok pravico do gibanja, pravico do ustvarjanja z gibom in to plesnim gibom. Danes veliko govorimo o ustvarjalnosti nasploh, plesni gib je ena od takih poti.« Ana Vovk-Pezdir: »Ponekod ples doživlja pravi boom, zato je treba otroke deliti v skupine — eni rekreativno nadaljujejo, drugi intenzivno, no, nekateri se odločajo tudi za popularni družabni ples. Mladi so željni učenja najrazličnejših tehnik plesa, od sodobnega giba, jazza do baleta.« Nataša Bregant-Možina: »Znanja o plesu imajo učitelji na razredni stopnji premalo, komaj dve uri sta v programu izobraževanja. Zato se mentorji izoblikujejo iz skupin, udeležencev plesnih šol v posameznih slovenskih centrih. Izobraževanje kadrov na višji stopnji, kar se menda zdaj predvideva, bo samo pridobitev.« KULTURNI KOLEDAR da je bilo njihov nastop veselje gledati. Seveda pa otroci tudi kaj hitro začutijo, da se iz tega splošnega nivoja da narediti korak naprej. Tu pa se za mentorje navadno začnejo neprijetna odločanja, ki jih nekateri znajo reševati tako, da delijo mlade v rekreativne plesalce in tiste v skupini, ki znajo nekaj več, take, ki imajo talent, skratka izbrance. Plesno vodenje mladih je tudi s te plati zahteven posel za mentorje in plesne pedagode. Zahteven še posebej, ker v Sloveniji praktično nimamo šole, kjer bi plesni učitelj lahko pridobil široko znanje. Imamo šolo za nastopanje na baletnem odru, šole za plesno vzgojo pa ne. Zdaj se morda že v novem šolskem letu kažejo možnosti, da bi poskusno šolanje plesnih pedagogov uvedli na Fakulteti za telesno vzgojo. Program šolanja je že sprejet, vendar drugi pogoji, predvsem finančni še niso zagotovljeni. Dokler pa takšne šole pri nas ne bo, bo plesno znanje lahko širila le peščica petnajstih pedagogov, ki pa je znanje vrsto let nabirala po najrazličnejših plesnih šolah v tujini. Prav gotovo bo nekaj za izobraževanje teh kadrov treba narediti in to kar najhitreje. V to nas končno sili množica mladih, ki žele svojo ustvarjalnost izražati prav s plesnim gibom. Lea Mencinger Drevi v Groharjevi galeriji PODELITEV GROHARJEVE NAGRADE IN ŠTIPENDIJE Škofja Loka - V Groharjevi galeriji bodo drevi odprli razstavo del članov Združenja umetnikov Škofja Loka, obenem pa bodo podelili tudi Groharjevo nagrado in štipendijo. Herman Gvardjančič, akademski slikar, je letošnji Groharjev nagrajenec. Slikar je že dve desetletji v ospredju skupaj z najbolj ustvurjalnimi slovenskimi umetniki. Vedno znova preseneča i likovnimi izrazi svojega tako imenovunega dramatičnega slikurskega izpovedovanja. Silva Bernik, tekstilna oblikovalka, je prejela štipendijo Združenja umetnikov. Je v svobodnem poklicu, ukvarja pa se s tkanjem na vertikalnih statvah. Njene tapiserije so izraz iskanja novih reliefnih površin, so upodobitve krajine na nov, sodoben način. lako z razstavo likovnih del članov združenja kot s podelitvijo Groharjeve nagrade in štipendije, bo Združenje loških umetnikov počastilo 121-letnico rojstva znamenitega loškega slikarja Ivana Groharja. Že vrsto let, tokrat bodo priznanja podelili sedmič, Združenje opozarja na pomembne umetniške dosežke ustvarjalcev na Loškem. Združenje, ki povezuje škofjeloškeali s mestomtudi sicer povezane umetnike, od slikarjev, glasbenikov, literatov, je prepričano, da je to primeren način spodbujanja in uveljavljanja umetniškega ustvarjanja na tem področju. Groharjevi nagrajenci so bili doslej France Mihelič, Gabrijel Stupica, Ive Šubic, Vladimir Kavčič, Marjan Gabrijelčič, France Novine. Po drugi strani pa je štipendija, ki Jo tudi podeljujejo ob nagradi, svojevrstna spodbuda predvsem mladim ustvarjalcem, da na svoji poti, ko se trudijo pokazati svojo nadarjenost, kar najlaže premagujejo nekatere težave. V zadnjih letih je postala Groharjeva galerija na Mestnem trgu tudi prostor, v katerem se vsak mesec izmenjujejo razstave kvalitetnih škofjeloških umetnikov, kot tudi ustvarjalcev iz drugih krajev Slovenije. S skrbnim izborom razstavijalcev si je galerija že utrdila sloves odmevnega razstavnega prostora, ki ga vsakič obišče tudi izjemno veliko obiskovalcev. L. M. KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Likovno poletje 88. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled Otroška plastika nasorenjskih osnovnih šolah. V Prešernovi hiši razstavlja Stane Žerko. V kava baru Kavka razstavlja akad. slikar Franci Vozel. p.R V Carniumu, Mladinski kulturni center, Delavski t dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek, ob 19. uri amer. ri- V-/UM sank0 Cestni dirkač, ob 21. uri pa amer. dramo Barf-ly—Barska mušica (igra Mickev Rourke). JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik akad. slikarja Andreja Pavlica. V Galeriji Kosove graščine je odprta razstava fotografijReinc-harda Lacknerja iz Beljaka. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo akad. slikarja Bonija Čeha. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja Stane Žerkn. BLED - V ponedeljek, 20. junija, ob 20. uri prireja HTP Tozd Turizem in rekreacija koncert Slovenskega okteta na Blejskem otoku. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji danes, v petek, ob 20. uri odpirajo razstavo Združenja unietnikov Škofje Loke. SORICA — V Zadružnem domu v Sorici danes, v petek, ob 19. uri nastopajo ritmične skupine iz Železnikov, Selc, Škofje Loke in So- rice. Jutri, v soboto, ob 19. uri pa v domu odpirajo razstavo škofjeloških slikarjev. ŽELEZNIKI — V galeriji Iskre razstavljata slike in skulpture Zlata in Jože Volarič. TRŽlC — V Paviljonu NOB razstavlja slike dr. France Cegnar. KAMNIK — V veliki dvorani Kina Dom Kamnik bo danes, v petek, ob 21. uri koncert evergreenov. Nastopa Mešani pevski zbor DKD-Svoboda Mengeš z malim zabavnim orkestrom pod vodstvom Tomaža Habeta. LJUBLJANA — V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča je odprta razstava Pokopališča v Sloveniji. JUBILEJNI KONCERT ŽENSKEGA ZBORA VEZENINE Zg. Gorje — Jutri, v soboto, bo ob 19.30 v Domu TVD Partizan jubilejni koncert ženskega pevskega zbora, ki prepeva skupaj že 5 let, Koncert vodi glasbena pedagoginja Andreja Peternelj, samo v letošnjem letu pa imajo pevke za seboj že 8 nastopov doma in drugod po Sloveniji. Pred kratkim so nastopile tudi v Dolenjskih Toplicah. Kot gosta bosta nastopila citraš Miha Dovžan in baritonist Tone Kozlevčar. Po koncertu pa bo igral za ples Blejski sekstet. Pevke ženskega zbora Vezenin se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem zasebnikom z Bleda, Radovljice, Gorij in Krope, ki so prispeval: sredstva za izvedbo tega koncerta in pa delovnim organizacijam radovljiške občine, so omogočile ki so omogočile ta nastop. dm SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV GORENJSKE Kamnik — Jutri, v soboto popoldne, se bodo na Trgu prijateljstva srečali gorenjski pihalni orkestri. Prireditev se bo ob 15. uri začela s povorko pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin po ulicah Kamnika. Ob 16. uri pa bo na Trgu prijateljstva koncert, na katerem se bo s po tremi skladbami predstavilo sedem gorenjskih orkestrov: Pihalni orkester DKO Solidarnost Kamnik, dirigent Franc Lipičnik, Pihalna godba Moravče, dirigent Miro Capuder, Pihalni orkester Škofja Loka, dirigent Ivo Gulič, Godba na pihala KPD Šmihel (Koroška), dirigent Julijan Burdzi, Pihalni orkestar Tržič, dirigent Vlado Škrlec, Pihalni orkester jeseniških železarjev Jesenice, dirigent Ivan Knific in Pihalni orkester občine Kranj, dirigent Branko Markič. OTROCI USTVARJAJO LUTKE Kranj, — Včeraj se je v Dolenjskih Toplicah začel štiridnevni Lutkovni tabor, ki je pravzaprav slovenska lutkovna delavnica, ki jo organizira ZKO Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Trg delovnega srečanja slovenskih lutkovnih skupin se je udeležila tudi kranjska lutkovna skupina Lutke čez cesto, v kateri so mladi lutkarji z osnovne šole Bratstvo in enotnost .$g$ Čeprav gre za izpopolnjevanje lutkovnega znanja, pa imajo pravico do udeležbe le skupine, ki so letos tudi ustvarile lutkovno predstavo. Mladi lutkarji, ki jih vodi mentorica Vaška Trobec, so svojo predstavo Barvne sence ustvarjali pravzaprav že od lanske jeseni. »Ves čas smo v bistvu porabili, da smo spoznavali, raziskovali sence. Otroci so pri tem pokazali veliko ustvarjalnosti,iznajdrji-vosti, domišljije. Pomembno je otroke pustiti, da sami ustvarjajo, ne pa da jim predpisujemo delo po nekakšnih ustaljenih šablonah. Tak način dela z otroki zagovarja tudi Vladimir Ross.« Za kakšno predstavo gre? »Predstavo smo naslovili Barvne sence, je pa pravzaprav lepljenka utrinkov v otroški glavi. Otroci so sestavili zgodbico iz prispodob, igrajo se domišljij o. Delo je popolnoma skupinsko, tako je nastajala vsebina, takšna je tudi režija. Zato bo predstava vsakič tudi nekoliko drugačna, odvisna bo od trenutnega navdiha otrok.« Kdaj bomo predstavo videli v Kranju? »Na jesen. Zdaj bo vsak čas konec šolskega leta in skupinica, v njej je enajst lutkarjev od prvega do 8. razreda, gre na počitnice.« L. M. LETNI KONCERT KPZ LOKA Škofja Loka — Danes, v petek, ob 19.30 prireja Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke svoj 17. letni koncert in sicer v kapeli na Loškem gradu. Koncert bodo ponovili tudi jutri, ob isti uri prav tako na Loškem gradu. Program, ki ga je z zborom naštudiral dirigent Janez Jocif, je razdeljen v dva dela, a stalno enoten, izpolnjen s skladbami renesanse in baroka. Vstopnice so na voljo v Alpini na Titovem trgu. Koncert bodo ponovili tudi naslednji petek, 24. junija, ob 20.30 v atriju starološkega gradu. MC. NOVA LUTKOVNA IGRICA Kranj - Cveto Sever, znani kranjski lutkar, ki je te dni povabljen s predstavo Janko in Metka na 28. Festival otroka v Šibenik, je pred kratkim predstavil novo lutkovno igrico. Otroci so na pred-premieri v gradu Kieselstein prejšnji teden »ocenili« Nočno zgodbo, novo igrico, ki so jo ustvarili Saša Kump, Dušan Soklič in Marko Košnik ter seveda Cveto Sever. Igrico bodo čez poletje videli otroci v počitniških kolonijah, uradna premiera pa bo septembra. L. M. / ureja LEA MENCINGER PREJI 111 U s NEAKTIVNI PROTI AKTIVNIM Jeseniški študentje so podpisovali peticijo o nezaupnici predsedstvu Občinske konference ZSMS Jesenice. Študentje! Ali ne bi bilo bolje podpisovati nezaupnico svojemu lastnemu delu in vašemu odnosu do družbenega okolja. Če želimo pravno državo, za to pa se ZSMS zavzema, je treba spoštovati zakonodajo. Organizator shoda v Klubu študentov jeseniške občine (v nadaljevanju KŠJO) pa svoje prireditve ni prijavil, kar je po Zakonu o javnih shodih dolžan storiti. Nadalje se ZSMS zavzema za tekoče, realno in objektivno informiranje. Prireditelj je vabil vse zainteresirane na shod v soboto, 4. junija; shod pa organiziral v petek, 3. junija. Poleg tega svojega namena in vzroka za organiziranje shoda ni navedel. ZSMS se že vrsto let zavzema za demokratični dialog, ogranizator pa Predsedstva OK ZSMS Jesenice ni obvestil ne o nezadovoljstvu in ne o organiziranju shoda in podpisovanju nezaupnice. Mladi, ki aktivno delamo v Zvezi socialistične mladine, smo že na več kongresih poudarili, da pravna ureditev države, kvalitetno informiranje in demokratični dialog prinašajo edini možni nažin za reševanje in razreševanje vsakršne problematike. ZSMS je organizacija, ki združuje vse mlade ne glede na njihovo prepričanje in interes. Po tem načelu deluje tudi Občinska konferenca ZSMS Jesenice. Smatramo, študentje, da je vaša legitimnost v občinski konferenci ZSMS Jesenice zagotovljena z delegatskim mestom v Konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju. Sprašujemo pa se, koliko vabil bo še potrebno poslati na vaš naslov, da se boste udeležili vsaj ene seje. Ob koncu lanskega leta ste prejeli Poročilo o delu Občinske konference ZSMS Jesenice in njenih organov ter vabilo za konferenco in seminar. Konference se je udeležilo 95% delegatov občin- ske konference. Med le redkimi odsotnimi so bili prav delegati KŠJO. Konferenca je bila pravo mesto, kjer naj bi za svoje poglede na delo OK ZSMS Jesenice in njenih organov prispevali svoja razmišljanja in predloge za boljše delo tudi študentje. Nedavno organizirana okrogla miza posvečena mesecu mladosti pod naslovom »Kje je naša prihodnost« ni bila interesantna za člane KŠJO, pa čeprav ste vi prvi, ki boste jutri iskali zaposlitev na svojem strokovnem področju. Izražate nezadovoljstvo nad delom predsedstva OK ZSMS. Že mesec in pol pa poteka evidentiranje za člane organov Občinske konference ZSMS Jesenice, pa do sedaj še nismo prejeli od Kluba študentov niti enega imena možnega kandidata za opravljanje katerekoli funkcije znotraj Občinske konference ZSMS. Po podatkih Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana pa so le redki jeseniški študentje, ki se vključujejo v njeno delo pa še ti v večini ne zahajajo v KŠJO. V svoja pravila delovanja ste si v 5. in 6. členu napisali naslednje naloge in namene kluba: -povezovati svoje člane; koliko vam je uspelo, se morate zamisliti. Letošnjega brucovanja se je od približno 60-ih brucev odzvalo vaši akciji le šest. -sodelovanje z občino na področju kadrovske in štipendijske politike; Konference mladih v vzgoji in izobraževanju se niste udeležili že nekaj let, še manj pa bi iz svojih vrst predlagali mlade za pridobitev štipendij iz Titovega sklada, -skrbeti za izboljšanje študentskega standarda; žal pa ugotavljamo, da se zbora članov Mladinskega servisa še nikdar ni udeležil kdo od članov vašega kluba. -kritično spremljanje aktualnih dogajanj v občini in regiji; Občinska konferenca je organizirala seje ali okrogle mize na teme: Ustavne spremembe, JLA, volilni postopki, že omenjeno »Kje je naša bodočnost?« in še druge. Na žalost pa predsedstvo OK ZSMS Jesenice ugotavlja, da mnenja študentov o teh temah nismo slišali ne na sejah ne prebrali v zapisnikih, kar kaže, da stalfšča o aktualnih vprašanjih za vas niso zanimiva, -svoj namen bo klub dosegel tudi z udeležbami na športnem področju; ob dnevu mladosti sta bila letos organizirana dva turnirja, v odbojki in košarki; ekipe KŠJO ni bilo. -Kulturno zabavne in vzgojne dejavnosti so naslednje naloge, ki sta si jih zapisali v svojem pravilniku; ugotavljamo pa na osnovi pritožb okoliških prebivalcev in Sveta krajevne skupnosti Sava, da so dejavnosti tudi popivanje v klubu, »kozlanje« po družbenih prostorih in bujenje okoliških stanovalcev v zgodnjih jutranjih urah. Študentje! Ali ste kdaj pomislili, kdo v vašem imenu razrešuje te probleme?! Osmi člen vašega pravilnika vas zavezuje, da je vaše delo javno in o svojem delu poročate Občinski konferenci ZSMS Jesenice. Vendar pa ugotavljamo, da je to še ena od obvez, ki je ne izpolnjujete, Poročilo o delu KŠJO ni bilo podane ne za lansko, ne za predlansko leto. Organizatorji podpisovanja peticije: peticijo vam je podpisalo po pridobljenih informacijah sedem študentov in trije ostali člani ZSMS. Vas pa je v jeseniški občini v letošnjem letu vpisanih 340. Upamo, da se boste sami vprašali, zakaj že nekateri med vami, ki obiskujejo klub, peticije niso podpisali in zakaj nekateri v ta klub v celotnem študentskem obdobju sploh ne zahajajo. Predsedstvo Občinske konference ZSMS Jesenice meni, da je naštelo zadosti argumentov, da je dejavnost Kluba študentov jeseniške občine več kot nezadovoljiva, pasivna, mlačna, zavogalno kritizerska in neodzivajoča do razreševanja družbenih problemov. Predsedstvo O K ZSMS Jesenice zato poziva organizatorje shoda, podpisovalce peticije in vse zainteresirane na skupni shod v petek, 17. junija 1988, ob 20.30 uri v prostorih kluba študentov jeseniške občine, kjer bomo lah' ko v demokratičnem dialog? našli skupni odgovor o aktivne}' šem Klubu študentov jeseniške občine. To pa bo obenem pri11*' slo Občinski konferenci ZSMS Jesenice aktivnejše, širše *ft kvalitetnejše delo. DistanciTO' nje drug od drugega nam v dan% situaciji ne bo prineslo pozitivnih rezultatov za vso mlado generacijo na Jesenicah. Predsedstvo občinske konference ZSMS Jesenice ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SPOMINSKI POHOD PARTIZANOV IN MLADINE NA TRIGLAV 1988 OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE RIGLAV SIMBOL BOJA IN SVOBODE Tretji spominski pohod na Triglav — razpis Z gotovostjo lahko upamo, da si bo ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda, prvič organiziran spominski pohod na Triglav — simbol slovenskega naroda, boja in svobode ter simbol Osvobodilne fronte, utrl svoje mesto med že tradicionalnimi in uveljavljenimi pohodi kot so Stol, Porezen in drugi. Skrb za nadaljevanje začete akcije »Prešernovcev«, so prevzele DPO »Podtriglavskih« občin Radovljica, Jesenice in Tolmin. Pobuda organizatorjev prvega pohoda, da naj pohod postane tradicija, ki nai bi jo nadaljevali in bogatili njegovo vsebino mladi, se z letošnjim pohodom uresničuje. Koloni borcev NOB, ki bo šla iz Rudnega polja (najlažja varianta), se bodo pridružile še tri kolone mladih. V organzaciji mladih. V organizaciji OK ZSMS »Podtriglavskih« občin, bodo mladi šli iz doline Zadnjice (Trenta), Vrat in Bohinja. Skupna spominska svečanost bo drugi dan pohoda ob Aljaževem stolpu. Pohod bo v dneh 22. in 23. julija. Letošnji spominski pohod borcev in mladih na Triglav bo posvečen pomembnim obletnicam iz NOB kot so: 45-letnica Kočevskega zbora, Dolomitske izjave, ustanovitve triglavske 31. divizije NOV, ustanovitve 17. brigad in številnih drugih partizanskih enot v Sloveniji. Slovesnost na vrhu Triglava, ki bo 23. julija ob 9. uri, bo tudi prilika za razglasitev listine pokroviteljstva pohoda Zavarovalne skupnosti »Triglav«, s katero ta organizacija prevzema varstvo in zavarovanje Aljaževega stolpa. Borci — udeleženci spominskih pohodov na našega »Očaka« bomo podprli tudi zamisel PZS in PD Ljubljana-Matica, da se Aljažev stolp proglasi za nacionalni kulturni spomenik, saj je bil postavljen leta 1895 v bran slovenstva pred tujčevo pohlepnostjo. Torej borci »korajža velja«; organzacijski odbor pričakuje vašo prijavo! Spominski pohod partizanov na Triglav 22. in 23. julija 1988 PRIJAVNICA (priimek in ime-ilegalno ime-tiskane črke) (letnica rojstva) (naslov kraj. ulica, hišna štev ) (telefon, št pošte) (sodelovanje v NOB od:) (čin v JLA oz rez ) (ime enote skupnosti borcev h kateri se prištevate) Na Rudno polje bomo prišel z lastnim prevozom DA NE Rabim prevoz (avtobus) z Bleda DA NE Zavezujem se, da bom vsak, že po oddani prijavnici nastali tehten zadržek, takoj sporočil organizatorju. Prijavo pošiljam na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SZDL Organizacijski odbor za spominski pohod partizanov in mladine na Triglav JESENICE Rok prijave: 25. junij 1988 (podpis pri|avl|enca) Nekaj informacij k prijavnici 1. Najprej opravičilo: organizacijski odbor se je odločil za pri-javnicoz nekaj več podatki zaradi evidence o pohodih. 2. Zdravniška ekipa, ki bo imela na skrbi zdravstveno varstvo na pohodu svetuje borcem, ki se pohoda nameravajo udeležiti, naj v svoje dobro obiščejo svojega zdravnika ter ga seznanijo z odločitvijo ter povprašajo za mnenje Spominskega pohoda na Triglav se udeležujemo na lastno odgovornost. 3. Načeloma bomo borci - pohodniki osebne stroške (prevoz, prenočišče, prehrana) plačali sami. Cene prevoza z Bleda in nazaj, prenočišča, hrana in pijača v Triglavskem domu itd. bomo objavili pravočasno v TV - 15. ^^^^^mmmmm 4. Glede na to, da so prenočitvene kapacitete v Triglavskem domu na Kredarici omejene, bo tudi število prijav omejeno, zato bodo upoštevane po vrstnem redu prispele prijave. 5. Iz praktičnih razlogov udeležencem pohoda svetujemo, da do Rudnega polja pridejo s svojimi vozili, ali se dogovorijo s soborci Prednosti lastnega prevoza je več, rezervna obleka, perilo itd. ter odhod iz Rudnega polja po lastni želji. Vozila na Rudnem polju bodo varovana Za vse, ki pa lastnega prevoza ne bodo imeli, bo z Bleda zagotovljen (po prijavah) avtobusni prevoz. 6. Vsem, ki se bodo prijavili, svetujemo, da se kondicijsko čim-bolje pripravijo. 7. Prijave za kolone mladih bodo zbrale OK ZSMS občin Radovljice, Jesenic in Tolmina. Svetujemo vam, da spremljate informacije o pohodu, ki bodo objavljene v našem časopisu TV-15. Organizacijski odbor pri OK SZDL Jesenice Zlata Volarič NEKOČ JE BILA NEKA UČITELJICA s Ko smo našo prtljago dodobra olajšali, se najedli in napili, so se šli otroci igrat različne igre, celo peli smo in plesali kolo. Kasneje so fantje brcali žogo, kajti brez nogometa pač ne gre, deklice pa so šle nabirat ivančice in druge cvetice s peclji, da bi iz njih lahko spletle venčke. A največ tega opravila so pustile meni, no, ja, imela sem urne prste in skupno z osnovnošolkami smo kmalu vse deklice okrasile z lepimi venčki na glavah. Medtem je začelo sonce huje in huje pripekati. Nastal je vroč dan. Kar potili smo se. Nekaj časa nas je hladil bližnji gozd, a ko smo se vsega naveličali, smo sedli na kolesa in se usmerili proti domu. Res, bilo je neznosno vroče. »Uh! Ko bi se smeli kopati,« je zavzdihnil nekdo. »Ne! Kmalu bomo doma in se tam lahko prijetno ohladite,« nisem dovolila. A spet se je oglasil drugi: »Tovarišica! Ali ne bi šli v gramozno jamo. Ni daleč, s kolesi bomo hitro tam.« »Nikakor, ne! Pojdimo domov!« Nisem jim mogla dovoliti, da bi vroči poskakali v hladno, globoko vodo v nevarni jami. Te odgovornosti si nisem marala za nobeno ceno naprtiti. Nak! Imela sem ubogljive učence. Vsi, deklice in dečki, veliki in mali, so se lepo odpeljali naravnost domov, čeprav še ni bil niti večer. Starši so bili veseli, ker se nikomur ni nič zgodilo in je ostalo še nekaj dneva, da so jim otroci kaj postorili. Dela v nobeni hiši na vasi ne zmanj ka nikoli. Doma sem sedla k mizi, da bi si napisala priprave za pouk v naslednjem dnevu. Nenadoma sem zaslišala vpitje. Kaj je? Skočim k oknu Ljudje tečejo iz vasi proti njivam. Peš ali na kolesih Usmerili so se proti mestu. Kam te uredništvo tel. 21860 čejo? Pa zakaj tako panično vpijejo? Ali kje gori? Stopila sem na dvorišče. Ne, gorelo ni, saj se nikjer ni opazilo plamenov in ne dima, razen tega ljudje tečejo iz vasi, čez polje, kjer ni hiš. Urno sem sedla na kolo in zdirjala za njimi. Joj! Proti jami hitijo. Le kaj se tam dogaja! Vpitje narašča. Med kričanjem se sliši pretresljiv ženski jok. Le zakaj ženske jočejo? Kaj se je zgodilo? Vmes kričijo moški. Zdi se, kot bi nekoga klicali po imenih. A koga? Kdo? Naš izlet je bil sončen, čeprav vroč, s cvetjem okrašen, tu, ob gramozni jami pa sem osupla zagledala popolnoma drugačno sliko. Iz jame so vlekli mrtve otroke, učence učitelja Janka, mojega znanca. Tudi on je kot jaz isti dan peljal otroke na izlet in ko so šli mimo nevarne jame z mrzlo vodo, so ga pregovorili, da jim je dovolil kopanje. Ker so bili otroci prevroči, je nekoga zgrabil krč in se je v vodi oprijel drugega učenca in ta naprej še nekoga in je v globini nastal nerazrešljiv klobčič teles. Iz njega se je izmotal Janko, kajti tudi njega je zamikalo kopanje v vročem dnevu, a njegova hči ni imela te sreče. Ostala je za vedno v njem. Zadušila se je. Ljudje so pretresljivo jokali, v paniki klicali svoje otroke, kje so, ali so še živi, drugi pa so svoje mrtve držali v naročju in jih poskušali obuditi v življenju, a vse je bilo zaman, niso mogli več pomagati. Koliko je mrtvih? Nihče ne ve. Reševalci še iščejo po blatni vodi. Tipajo. Potem poležejo utopljene drugega ob drugem na rob jame. Ljudje še vedno prihajajo iz vasi, okolice in celo iz mesta, a nihče ne more v ničemer pomagati ponesrečenim. Ob jami leži šest mrtvih učencev. Mame njihove in očetje jočejo, one si pulijo lase. Jankova žena jemlje v naročje mrtvo hčer. A kje je on? Ozrem se naokrog. Tam ob struni je miličniški avto in Junko sedi v njem. »Strašna nesreča, grozljiva tragedija,« vpije nekdo in jok spet nurušča. A počasi se le začne vse umirjati. Mrtve odnesejo, ljudje gredo domov, avto odpelje. Nesrečni Junko sedi v njem. Vendar ga čez nekaj mesecev izpustijo, a vrnil se je drugačen človek Ni več vesel, senca oto/no sti je zaseničila njegov pogled. Nesreče ne bo nikoli mogel pozabiti. Niti jaz je nisem. Še danes jo imam pogosto v mislih. Se vidim mame in očete utopljenih otrok, kako jokajo ob jami in na pokopališču, ko so na šestih grobovih sošolci in drugi ljudje zgrudili pravcato goro iz cvetja v vseh burvuh in pred očmi so mi še napisi na trakovih s šestimi imeni in priimki, pa datum rojstva, ko so naredili komaj prve korake v svet, in smrti, ko se je zanje vse ustavilo. In ni ostalo ničesar več, samo boleča praznina in pekoč spomin. Spet potujem po cesti, beli, posuti s kamenčki, a ne v smeri proti domači vasi, pač pa v mesto. Ja. Uresničila se mi je moja druga želju. Premestili so me v mestno osnovno šolo, številku 1. In poučevala bom v isti zgradbi, kjer sem hodila v nižjo gimnazijo. Zelo sem se veselila. In tako sem spet napredovala, iz XIV. plačilnega razreda sem prešla v XIII. s temeljno plačo enajst tisoč dinarjev in dopolnilno dva tisoč. Torej nisem »šla« navzdol, nasprotno; datum je bil dvajseti november, 1957. leto, izdal občinski ljudski odbor, podpisan predsednik, obvestilo dobim jaz, pu še Sekretariat izvršnega sveta v glavnem mestu, računovodstvo občinskega ljudskega odboru, Svet zu šolstvo v gluvnem mestu, tujništvo za šolstvo okrajnega ljudskega odbora, osnovna šola in en primerek vstavijo v uslužbensko mapo. Uh! Koliko dela je z eno samo odločbo! V šoli ni stanovanj, tudi v mestu sumem ne. Zuto stunujem v predmestju in se vozim v službo s kolesom, tri kilometre in pol. To se mi ne /di daleč in pogosto grem rudu peš. A je le naporno, ko nosim k pouku knjige uli zvezke zu ves ruzred domov. Morum jih puč popruviti A vse /morem. Ni mi pretežko. Zduj sem zudovoljnu, ker se pripravljani na po uk sumo v enem ru/.redu, je zu vse enuko delo vso učno uro, čepruv jih je v mojem petem ruzredu nu tunčno šesti n petdeset glavic. Vendar je v mestni šoli mursikuj druguče. Otroci niso vsi tuko pridni in delavni, nekateri prav nesramno nugujujo, ker mislijo, du sem jim ju/, krivu, du morujo priti vsuk dun v šolo, namesto da bi se k|e potepali iti igrali Pravzupruv morum poveduti po prnvici, du je med tolikimi učorui v mojem ru/.redu bil poseben nesrumnež le eden, Tomaž in mu je pomagul v redu še Damjan. Nista bila nobena prijutelja. nugujulu sta oba. Takole se je to dogajalo: .. Mi vsi, to je petošolci in jaz, računamo. ManJ vo sestuvljamo nuloge, pišemo, jih razvozlavaj in se lotevamo novih. Pri tem prileti nad otrosK mi glavami čez učilnico Tomaževo papirnato let* lo, narejeno iz listov njegovega zvezka. Iz vsakeg lista nastane novo. f Učenci poskušajo ne videti in jaz tudi, dok> morem. Ve, da tega ne sme. Oči se mu naviha1^ nasihajo. Opomnim ga, a ne pomaga nič. Tom* nadaljuje svoje opravilo. Hočem mu vzeti Pre°s*fj le liste, a mi nastavi šestilo tako, da bi si skof prebodlu roko. Pustim ga pri miru on pa nas A Delu letala, dokler ima še kaj pupirja. Nu ima samo en zvezek in bo le moral nehati. ReS' tu k rut zazvoni. Mi smo vse izračunali, kar smo nameraval' ( Naslednji dan Tomuž ponovi svojo dejuvn"*. Ker nima svojega zvezku, jih krade svojim so» kum. Deklic se ne boji. .j. V šolo pokličem očetu. Res pride, vstopi v nico, mene niti ne pogledu, usmeri se takoj k s' Tomažu, gu potegne iz klopi in premlati pred v* mi numi s kosom gumijaste cevi, potem Pu: j^, opravi, oče tiho odide. Tudi Tomaž molči, ne ne stoka, sede spet v svojo klop, izdeluje letalo rčijo po učilnici nad gluvami uC letalom in že frčij cev. Uh! c 1 tamjan je bil drugačne vrste fulot. Neprosj* ^ je nekaj govoril zelo glasno in nas motil. ^ kakšnemu |e boksml Uh! Le kaj nuj nuredim? if V tem ru/.redu je bilo vsaj petnajst odliko kov, toliko prav dobrih in le malo slabših- ^^ 1 »amjan ni imel enk. .lasno, Toma/ ni mogel '^jj di ugai nega uspehu kol ne/.udostnegu suj 1,1 nič ni delal. Nič nisem mogla storiti zanj, čepruv sort1 skušala. Toda dobila sem nepričukovuno poii>() velikim presenečenjem. ^i Spomnim se Milu je sredu. Pouk smo ^°^rj«-m morala sem samo se pospraviti svoje ln'R':|c JiUjr) lina (se nad-*' y 7. stran mmmmmmGLAS TV SPORED PETEK 17. junija 00 Poletna noč, ponovitev 17.45 Video strani 18.00 V znamenju dvojčkov: Prevzetni medved, zadnji del otroške serije 8.20 Grizli Adams, 20. del ameriške nanizanke 8.45 Risanka 8.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 9.18 Zrno 9.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 955 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.14 Propagandna oddaja 20.20 A. Dumas: Gospa Monsorojskl, 7. — zadnji del francoske nadaljevanke 21.15 Halo, Berlin, dokumentarna oddaja 21.55 Propagandna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč 00.00 Bleznež, poljski film 01.35 Video strani Oddajniki II. TV mreže 19.00 Domači ansambel Borisa in Mateja Kovačiča 19.30 TV dnevnik 20.00 Munchen: EP v nogometu—ZRN : Španija, prenos 22.00 Propagandna oddaja |22.05 EP v nogometu —Italija : Danska, posnetek iz Kolna __TV Zagreb I. program 9.00 9.30 10.00 12.00 16.45 16.50 1830 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.00 22.00 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja Znanstveni razgovori Poletno dopoldne: TV poster: Mireille Mathieu, Reportaža, Mali koncert, Udeleženec in priča: Dragutin Gostuški Poročila Poročila Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Nezgodni center, ameriška nadaljevanka Zabavnoglasbena serija TV dnevnik 22.20 Po deseti, kulturni magazin 23.20 Program plus 01.00 Poročila SOBOTA 18. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 10.45 Jubilejna teveteka, ponovitev 20. oddaje 13.40 Video strani 13.55 Radovedni Taček: Karta, 11. oddaja 14.10 Pamet je boljša kot žamet: Potapljanje ladjic, 12. oddaja 14.15 V znamenju dvojčkov: Prevzetni medved, ponovitev zadnje oddaje 14.35 J. Ribičič: Miškolin — Miškolin pestuje, pravljica za otroke 14.45 Republiška revija MPZ Zagorje, 13. oddaja 15.15 Frankfurt: EP v nogometu—Anglija : SZ, prenos 17.15 Dobro morje, slovenski mladinski film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Ned Kelly, ameriški film 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč 01.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 Propagandna oddaja 17.15 EP v nogometu — R. Irska . Nizozemska, posnetek iz Gelsenkirchna 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Oddaja iz kulture 2040 Poročila 20 45 Otvoritev otroškega festivala Šibenik'88 22 00 Športna sobota TV Zagreb I. program 8.00 EP v nogometu, posnetek 9.30 Program plus, ponovitev 13.45 Jegorka, sovjetski mladinski film 14.55 Narodna glasba 15.25 Frankfurt: EP v nogometu - Anglija : SZ, prenos 17.15 Poročila 17.20 TV koledar 17.30 Sedem TV dni 18.15 Dokumentarna oddaja 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija 20.55 Harrv in VValter potujeta v New York, ameriški film 22.50 TV dnevnik 23.05 Nočni program 01.05 Poročila NEDELJA 19. junija 9.55 Video strani 10.05 Živžav 11.00 Grizli Adams, ponovitev 20 dela ameriške nanizanke 11.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 13.00 Video strani 15.35 Video strani 15.50 Sinovi in Hčere steklarja Jakoba, 11. del češkoslovaške nadaljevanke 16.45 Plovi tiho, plovi globoko, ameriški fiim 18.15 Slovenci v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 V. Crnčevič — N. Pajkić — P. Jakonić: Moški v srebrnem suknjiču, nadaljevanka TV Novi Sad 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zrno 22.40 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 15.10 Včeraj, danes. . ..oddaja resne glasbe 15.55 Dokumentarni mozaik 17.15 Trije botri, ameriški film 18.55 Fračji dol, lutkovna serija. 19.30 TV dnevnik 20.00 Panonski mornar, zabavnoglasbena serija 21.05 Zasledovanje izkrivljene podobe, angleški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.35 Poročila PONEDELJEK _20. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 14.40 Video strani 14.55 Naš utrip, ponovitev 15.10 Zrcalo tedna, ponovitev 15.25 Mala Nada, 2. del otroške serije TV Beograd 15.55 Ljubljana: Mednarodni atletski miting, ponovitev 18.30 Radovedni Taček: Lonec, 12 oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Koncert slovenske baročne glasbe 21.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.50 Propagandna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Poletna noč 01.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Na straži domovine, jugoslovanski film 14.00 Športno zabavno popoldne 18.50 Detroit: Avtomobilske dirke formule 1 za VN ZDA, prenos 21.20 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Dvojno življenje Matije Pascala, 1. del italijanskega filma 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Mali koncert 21.10 Narasle vode, 4. del nizozemske nadaljevanke 22.15 Sutjeska, dokumentarna oddaja 23.00 ARS poetica — S. Einseinstein: Montaža, Ekstaza _TV Zagreb I. program 8.40 Boj za obstanek, poljudnoznanstveni film 9.30 Čudežna oseba, otroška oddaja TV Skopje 9.45 Sedmi veter, otroška oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.05 Poročila 12.10 Poletno popoldne 15.30 Poročila 15.40 Poletno popoldne 16.00 Dinastija, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Drevored izgubljenih sanj, češkoslovaška TV drama 21.05 Znanost in mi 22.00 TV dnevnik 22.20 Program plus 00.00 Poročila TOREK 21. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 18.10 Video strani 18.25 Pamet je boljša kot žamet: Kislo zelje za veselje 18.30 Postojnska jama, oddaja za otroke 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 V. Mihletič — Z. Ogresta: Najlepši dan v življenju Ivana Kisa, drama TV Novi Sad 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: Turizem, skupna oddaja TV Zagreb in TV Ljubljana 22.35 TV dnevnik 22-50 Poletna noč 01.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Mostovi 19.00 Skakalci in preporod na koncertu v Mariboru 19.30 TV dnevnik 20.00 Hamburg: EP v nogometu, polfinale, prenos 22.00 Poročila 22.05 Zabavni torek _TV Zagreb I. program 9.00 Pozavbljeni dom, 1. del dokumentarne oddajeza otroke 9.30 Iz sociologije kulture: Kako nastaja risani film 10.00 Poletno doploldne: Poezija Jure Kaštelan, Risanka, Nepoznane sile, 1. del, Glasbena oddaja 12.05 Poročila 12.10 Poletno popoldne 15.35 Poročila 15.40 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sonce in sence, španska nadaljevanka 21.05 V velikem planu, kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.35 Poročila SREDA 22. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 17.40 Video strani 17.55 Mostovi, ponovitev 18.25 Deček z zelenimi pestmi, 3. del oddaje za otroke 18.35 J. Ribičič: Miškolin — Miša spregleda, 3. del pravljice za otroke 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Stuttgart: Polfinale v EP v nogometu, prenos 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč 01.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna — Ciklus W. VVvlerja: Ti trije, ameriški film 21.30 L. van Beethoven: 2. simfonija, glasbena oddaja 22.05 Umetniški večer: W. Shakespeare — N. Kokotovič: Othello, priredba predstave subotiškega gledališča _TV Zagreb I. program 9.00 Vse dokler lahko še šteje krave, otroška oddaja 9.30 Družinske teme, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne: Balerina Risanke, Pol ure z Borisom Dvornikom, Nepoznane sile 2. del 12.15 Poročila 12.20 Poletno popoldne 15.35 Poročila 15.40 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kam in nazaj, 2. del avstrijske trilogije 22.05 Prve luči. dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.35 Poročila ČETRTEK 23. junija 9.00 Poletna noč 18.00 Video strani 18.20 Indijanske legende: Nevidni človek, 12. del kanadske nanizanke 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Tednik 21.05 S. Parker: Izgube, 4. del angleške nadaljevanke 22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč 01.20 Video strani _Oddajniki II TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Ex libris: Šestdeseta leta — Tomaž Domicelj 21.00 Po sledeh napredka 21.40 Alpe Jadran 22.10 Festival jazza Montreux _TV Zagreb I. program 9.00 Mala Nada, otroška serija 9.30 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne: Poezija, Nepoznane sile, 3. del, Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Poletno popoldne 15.35 Poročila 15.40 Poletno popoldne 16.50 Program plus 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Panorama, politični magazi 20.55 Izobraževalni trenutek: E Satie: Gnossienne št. 1 21 05 Yurm'88, zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 23.50 Poročila RADIO blom 20.00 Radio na obisku -22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - NEDELJA. 19. junija: PETEK, 17. junija: Prvi program 8.05 Radijska šola za nižjo stop njo - 8.35 Mladina poje 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Re servirano za 12 10 Pod doma to marelo 12.30 Kmetijski na »veti - 12 40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 13 30 Od melodije do Melodije 14 05 Govorimo an Qleško 14 35 1525 Popoldanski mozaik • 15 30 Dogodki in odme v> - 16.00 Vrtiljak želja in EP 1700 Studio ob 1700 1800 Mi "ute z ansamblom Lojzeta Slaka " 18.15 Gremo v kino 19 00 Ra d,iski dnevnik 19 25 Obvestila ,n zabavna glasba 19 35 Lahko n°č. otroci 19 45 Pojemo in go demo 2000 Mladi mostovi 20.30 23 00 Slovencem po svetu ' 23 05 Literarni nokturno SOBOTA. 18. junija: _ prvi program 805 Pionirski tednik 9 35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Sobotna matineja 11 05 Naši znanstveniki pred mi fotonom - 11.20 Minute za sta ro glasbo 11 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti 1405 Kultur "a panorama 15.10 15 35 Po Poldanski mozaik 16 00 Vrtiliak • 1630 Srečanje republik in po krajin 17 00 Studio ob 17 00 ^30 S knjižnega trga 19 45 Mi nute z L|ubl|anskim jazz ansam KRANJ CENTER Prvi program 8.05 Radijska igra za otroke 9 05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmeto valce 15.30 Poročila - 17 05 Ne deljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori 18.00 Zabavna radijska igra 20 00-22.00 V ne deljo zvečer 22 20 24 00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK, 27. junija: Prvi program 805 Počitniško popotovanje od strani do strani 8 30 Glasbena lepljenka 9 05 Z glasbo v dober dan 10 05 Tekoča repriza 11 05 Izbrali smo 13 30 Od melodije do melodije 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmova njih - 16 00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali 1925 Obvestila in zabavna glasba 20 00 Pesni slovenskih skladateljev 21.05 Zaplešite z nami 22 30 24 00 Zimzelene melodije TOREK, 28. junija: fih-J"/1''81 amer barv. fant. film £'KL0N ob 16 in 18 uri, amer Pii6A*nan ,ant fi,m DUNE USCAVSKI PLANET ob 20 ur. riJ^1'^ amer barv fant film n!« ob 16. 18 m 20 Prem •- amer barv thrill IGRA V r°DZEMUU ob 22 uri 19. juni B> angl barv glasb film PINK fLOYD ZID ob 15. uri, amer znan fant film CIKLON ob .. »n 19 uri franc barv erot t,,rrt IZJEMNA ŽENSKA ob 21 Uri 20. junija, amer barv kom SORSKA DEKLICA V NEW YORKU ob 16 in 18 uri, franc barv erot film IZJEMNA ŽEN SKA ob 20 uri 21. junija, amer barv kom MORSKA DEKLICA V NEVV YORKU ob 16 in 18 uri, Lranc barv erot film IZJEMNA Z|=NSKA ob 20 uri 22. junija. •ngl barv glasb film PINK FLO 'D ZID ob 16 , 18 m 20 uri 23. ffflU*: franc barv kom TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 18., 18 m 20 uri ^__KRANJ STORŽlC barv 17 . iunlja: franc barv. akcij. K°rn BRATA PETARD ob 16..18 Prvi program 805 Poletna radijska šola 905 Z glasbo v dober dan 10 05 Re zervirano za 11 05 Aktualni problemi marksizma 14 05 Zna nje za jutri 14 35 15 25 Popol danski mozaik 18 00 Sotočja 19 25 Obvestila in zabavna glas ba - 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Radijska igra 22.30 Slovenski pevci za in 20 uri 18. junija: franc barv akcij kom BRATA PETARD ob 16., 18 in 20 uri 19. junija: hong kon barv akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 16 uri, franc barv akcij kom BRATA PE TARD ob 18 uri, prem amer barv kom ŠEFOVA ŽENA ob 20 uri 20. junija ni kinopredstav! 21 junija: ital barv akcij film SLOVO BOJEVNIKOV BRONXA ob 16., 18 in 20 uri 22. junija: yr ški barv erot film MAČJI SIN DROM ob 16 , 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 23 juni ja: amer barv vojna kom M A S H ob 16 , 18 in 20 uri bavne glasbe - 23.05 Literarni no^jrno - SREDA, 29. junija: Prvi program 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15 30 Dogodki in odmevi 17.00 Studio ob 17.00 -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - ČETRTEK, 30. junija: Prvi program 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.55 Zabavna glasba - 16 00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21 05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno - Nedelja, 19. junija 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 S škofjeloško Namo ob njeni 20. letnici —Pred skupščinami SIS družbenih dejavnosti 11 00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Oglašamo se s prizorišča zbora aktivistov v Podljubelju 12 00 čestitke in pozdravi Torek, 21. junija ŽELEZAR 17. junija: amer barv erot thrill MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 16 in 18 uri, prem amer hongkon barv akcij filma KA RATE POLICAJ ob 20 ur. 18. ju nija: amer hongkon barv akcij film KARATE POLICAJ ob 16 in 18. uri, prem franc barv erot IZ JEMNA ŽENSKA ob 20 uri 19. junija: amer hongkon barv ak Olj film KARATE POLICAJ ob 16 in 18 uri, grški barv erot film MAČJI SINDROM ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 20. junija: amer barv kom DO BRODOŠLE V 18 LETO ob 16, 18. in 20 uri 21. junija: amer. barv kom DOBRODOŠLE V 18 LETO ob 18 . 18 in 20 uri 22. ju 16 00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17 00 Minute za šport in rekreacijo — Iz naših krajev 18 00 Novice in dogodki — Na obisku v vrtcu v Gorenji nija: hongkon barv. akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 16., 18. in 20 uri 23. junija: nem barv erot film NAJSTNICA ob 16., 18. in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) DOM KAMNIK vasi — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za sredo _Sreda, 22. junija 16.00 Napoved programa — EP — obvestila in melodije za vas 17.00 Strgane strune 19 00 Napoved programa za četrtek _Četrtek 23. junija 17 junija ni kinopredstav! 18. junija: prem amer barv akcij filma SMRTONOSNA MISIJA ob 17 in 19 uri, prem amer. barv erot filma DOBER TEK ob 21 uri 19. junija: amer barv ak cij film SMRTONOSNA MISIJA ob 17 in 19 uri, amer barv erot film DOBER TEK ob 21 uri 20. junija: amer barv znan fant film EKSPERIMENT PHILADELP HIA ob 18 uri, amer barv erot film DOBER TEK ob 20 uri 22. junija: amer barv pust film NE VIDNI VOZNIK ob 18 un. amer barv erot film DOBER TEK ob 20. uri 22 junija ni kinopred stav! 23. junija: amer barv znan fant film ZVEZDNE STEZE 4 VRNITEV DOMOV ob 18 in 20. uri TRŽIČ 17 junija amor barv r.m\\\ fant film ZVEZDNE STEZE 4 VRNI TEV DOMOV ob 18 in 20 uri 18 junija: amer barv kom DO BRODOŠLE V 18 LETO ob 18 in 20 uri, prem amer barv kom ŠEFOVA ŽENA ob 22 uri 19 ju 16 00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17 00 Minute za šport in rekreacijo — Sindikalna članarina — da ali ne? 18.00 Novice in dogodki— Gospodarski komentar 19 00 Napoved programa za nedeljo nija: amer barv kom DOBRO DOŠLE V 18 LETO ob 17 in 19 uri, prem amer barv kom. MORSKA DEKLICA V NEvV YORKU ob 21 uri 20. junija: amer barv. znan fant film DU NE PUŠČAVSKI PLANET ob 17 30 in 20 uri 21. junija: nem barv erot film NAJSTNICA ob 18 in 20 uri 22. junija ni kino predstav! 23. junija: hongkon barv akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 18 in 20 uri KRANJSKA GORA NOVO V KINU 17. junija: franc barv kom TRI JE MOŠKI IN ZIBELKA ob 18 m 20 uri 19. junija: amer barv znan fant film CIKLON ob 18 in 20 uri KOMENDA 17. junija: amer. barv. thrill IGRA V PODZEMLJU ob 20 uri 18. junija: franc barv kom TRI JE MOŠKI IN ZIBELKA ob 20 uri LAZE 17. junija: amer barv akcij, film SMRTONOSNA MISIJA ob 19 uri, amer barv erot film DO BER TEK ob 21 uri ČEŠNJICA 17. junija: hongkon barv akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 20 Ciklon je ameriški znanstveno fantastični film. Gre za najmodernejše orožje na dveh kolesih. Izumitelj ciklona, motorja, namenjenega potrebam vlade, je ubit, toda njegova zaročenka, ki ima še vedno v lasti motor, je v stalni nevarnosti in v središču dogajanj, v katera so vključeni vlada, policija, mednarodni tihotapci orožja in teroristi. šefova žena pa je ameriška komedija Prikazuje tipičnega Američana, ki zaradi preobremenitve v službi zanemarja ženo Ta želi na vsak način zanositi, tudi on si želi otroka, a kaj ko njega nikoli ni. Dva pomembna dogodka, važna za njegovo življenje, se vedno dogajata na isti dan Kup čudnih peripetij, smešnih situacij, vmešata se še šef in njegova žena, ki zvabita moža s seboj na pot, kjer se skoraj zaplete s šefovo ženo. vendar se mu končno le uspe izmuzniti in pristane v ženinem naročju Glasbo za film je napisal slavni BiH Conti MEDVODE 17. junija: amer barv kom FANT IZ KUBA FLAMINGO ob 20 uri 18. junija: amer barv. znan. fant film DUNA - PUŠ ČAVSKI PLANET ob 19 uri 19. junija: amer barv znan. fant. film ZVEZDNE STEZE 4 VRNI TEV DOMOV ob 18. in 20 uri DUPLICA 18. junija: amer barv kom MORSKA DEKLICA V NEW YORKU ob 20. un 19. junija: amer. barv thrill IGRA V POD ZEMUU ob 18 in 20 uri 22. juni ja: amer barv kom ŠEFOVA ŽENA ob 20 uri 23. junija: amer. barv erot. film DOBER TEK ob 20. uri CERKLJE 18. junija: angl. barv glasb film PINK FLOYD ZID ob 18. uri, amer znan fant film EKSPERI MENT PHILADELPHIA ob 20 uri DOVJE 19. junija: franc barv kom TRI JE MOŠKI IN ZIBELKA ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA 17. junija: amer. film PETEK 13 ZADNJE POGLAVJE ob 18 30 in 20 30 uri 18. junija: amer kom KDO MT UBIJE ŽENO ob 1830 in 20 30 uri 19. junija: amer Igra v podzemlju je ameriška srhljivka Domiseln, nevsakdanji film o moralnem odraščanju risarja stripov Droodu, ki je sicer simpatičen, a površen mladenič, ki ga mora urednik stalno priganjati zaradi rokov. Žena se ga je naveličala, ope-Ijala s seboj hčerko in tako za- kom KDO Ml UBIJE ŽENO ob 18.30. in 20.30. uri 21. junija: amer drama DOZOREVANJE ob 20 30. uri 22. junija: amer. drama DOZOREVANJE ob 20.30. uri 22. junija: amer drama DOZOREVANJE ob 18.30. in 20.30. uri 23. junija: amer akcij, film COM-MANDO LEOPARD ob 20 30. uri ŽELEZNIKI 17. junija: amer. kom KDO Ml UBIJE ŽENO ob 1830 in 20.30. uri 18. junija: jug drama V IMENU LJUDSTVA ob 20.30 uri 19. junija: amer. film PETEK 13. ZADNJE DEJANJE ob 1830. in 20.30 uri 22. junija: amer. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 20.30. POLJANE 17. junija: jug drama V IMENU LJUDSTVA ob 21. uri 19. junija: amer. akcij, film ZAKON OROŽ JA ob 18. uri 21. junija: amer akcij, film COMMANDO LEOPARD ob 21. uri RADOVLJICA 17. junija: franc. barv krim film PLAVI PEKEL ob 20 uri 18. junija: amer barv west film SAR TANA PROSI ZA SMRT ob 18. uri, amer. barv film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20 uri 19. junija: franc barv krim film PLA VI PEKEL ob 18 uri, amer barv pušćenega se loti njegov pajdaš, nasilnež Buddy. češ da hrani neke dokaze, ki pa jih Drood nima Pride do umora, vplete se policija na koncu je prisiljen moriti še sam Drood in ne preostane mu drugega, da spremeni identiteto, poprosi za pomoč bivšo ženo in se odseli z njo in hčerko. west. film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 20. uri 20. junija: franc. barv. krim. film PLAVI PEKEL ob 20 uri 21. junija: amer. barv. film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri 22. junija: amer barv. west. film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 20. uri 23. junija: amer barv akcij, film VELIKA GNEČA V KITAJSKI ČETR TI ob 20. uri BLED 17. junija: amer barv grozlj. PSIHO III. del ob 20. uri 18. junija: ital. barv film FENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 18. uri, amer. barv. film PLAVI PEKEL ob 20. uri 19. junija: amer. barv. grozlj. PSIHO III. del ob 18. uri, ital. barv. film FENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 20. uri 20. junija: amer barv vvest film SARTANA PROSI ZA SMRT ob 20. uri 21. junija: franc. barv. krim. film PLAVI PEKEL ob 20. uri 22. junija: amer. barv. film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri 23. junija: franc barv krim. film PLAVI PEKEL ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 18. junija: amer barv grozlj PSIHO III del ob 20. uri 19. junija: amer barv film PLAVI ŽAMET ob 18 in 20 uri 23. junija: amer. barv film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri Regionalno sodelovanje ni več evropski tujek, ampak korak k integrirani Evropi Svež veter med Alpami in Jadranom Milstatt na Koroškem, junija — Dvajsetega novembra leta 1978 je bila v Benetkah podpisana skupna izjava o sodelovanju republik, dežel in regij vzhodnoalpskega območja, imenovana delovna skupnost Alpe Jadran. Ustanovni akt so kot polnopravne članice podpisale regija Furlanija-Julijska Krajina in Ve-neto iz Italije, republiki Slovenija in Hrvatska iz Jugoslavije in deželi Koroška in Štajerska iz Avstrije. Svobodna država Bavarska iz Zvezne republike Nemčije in dežela štajerska iz Avstrije pa sta pristopili kot aktivni opazovalki. Do danes se je število članic in opazovalk podvojilo, tudi na račun županij iz Madžarske. Delovna skupnost Alpe Jadran, letos ji predseduje Koroška, je vodilna med tovrstnimi regionalnimi skupnostmi v Evropi, vendar ni zaprta tvorba. V začetku junija je bila na proslavi 10. letnice skupnosti v koroškem Milstattu podpisana izjava o sodelovanju skupnosti Alpe Jadran z delovno skupnostjo alpskih dežel (Arge Alp) in delovno skupnostjo zahodnih Alp Contrao. Delovni dogovor: od leve avstrijski zunanji minister Alios Mock, koroški deželni glavar Leopold Wa-gner in naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. — Foto: N. Bizilj Bo Črna gora nova članica Delovna skupnost Alpe Jadran je odprta za nove članice oziroma opazovalke. Na novinarski konferenci po vrhu v Milstattu so našemu zveznemu sekretarju za zunanje zadeve Budimirju Lončarju, ki se je skupaj z avstrijskim zunanjim ministrom Mockom in madžarskim zunanjim ministrom Varkonvjem udeležil sestanka (italijanski zunanji minister Andreotti in zahodno-nemški Genscher sta bila zadržana zaradi sestanka z ameriškim zunanjim ministrom Shultzem po obisku Reagana v Moskvi) zastavili vprašanje, zakaj se tudi Črna gora kot jadranska republika ne pridruži skupnosti. Lončar je odgovoril, da za njeno vključevanje ne vidi nobene zavore in da bo zvezna vlada podpirala tako pobudo. Sicer pa mora o tem odločati Črna gora sama. V ustanovni izjavi so ustanovitelji zapisali, da bo skupnost gradila trdne mostove med članicami na osnovi življenjskih potreb in ciljev ljudi, živečih v tem prostoru med Alpami in Jadranom in s tem utrjevala tudi dobre meddržavne odnose. To pomembno ustanovno vodilno geslo sprva povsod ni bilo dobronamerno razumljeno. Ne le v Jugoslaviji, ampak tudi pri centralnih vladah drugih držav, iz katerih so članice, je bilo slišati namigovanja, da ima skupnost ambicije spreminjati v Helsinkih ponovno potrjene državne meje in da je regionalno povezovanje prvi korak k izločevanju posameznih članic od matičnih držav. Čas je zavrgel te dvome in ob desetletnici skupnosti so zunanji ministri in visoki predstavniki zunanjih ministrstev držav, iz katerih so članice skupnosti, v Milstattski izjavi potrdili, da je ta skupnost evropska realnost in obenem interes teh držav. S to izjavo je bil narejen pomemben korak k še večjemu razcVetu skupnosti Alpe Jadran in drugih podobnih grupacij v Evropi, potrjeno je bilo, da je regionalno sodelovanje, kjer ne odloča le visoka politika, ampak interesi skupaj živečih, vendar z mejami ločenih ljudi, evropska stvarnost ter korak k integrirani Evropi 21. stoletja. Skupnost deluje in odloča na osnovi soglasja članic, predsedstvo skupnosti pa štafetno vsaki dve leti prehaja po abecednem redu v pristojnost druge članice, ki mora v času predsednikova-nja zagotavljati tudi večino nujnih sredstev za delovanje skupnosti, za skupne akcije in projekte. Prva predsedujoča je bila Furlanija Julijska Krajina, nato pa so sledile Štajerska, regija Veneto, regija Furlanija Julijska Krajina, socialistična republika Hrvatska in zadnji dve leti zvezna dežela Koroška. Novem-bra bo predsedstvo slovesno v Benetkah prevzela regija Lombardija, ki je od milstattskega srečanja dalje polnopravna članica. Predsednik vlade predsedujoče članice je avtomatično prvi mož skupnosti in usklajeva-lec akcij. Ob tem pa je treba omeniti pred 13 leti sklenjene Osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. S tem sporazumom rešena mejna vprašanja med obema državama so pospešila regionalno sodelovanje na tem območju, nekatere obveznosti iz tega sporazuma pa se pokrivajo s skupno dogovorjenimi akcijami v delovni skupnosti. Varovanje okolja in promet Delovna skupnost se je v desetih letih lotevala mnogih vprašanj. Osnovane so bile štiri glavne komisije: za urejanje prostora in varstvo okolja, za promet, za kulturo, znanost, informiranje in izmenjavo mladine in za gospodarstvo. Dodatno pa sta začeli delovati tudi komisiji za kmetijstvo in gozdarstvo ter higieno in zdravstvo. Za politični vrh skupnosti v Milstattu je dežela Koroška pripravila obsežno poročilo o dveletnem delu. Delovna skupina za informiranje je v odlični brošuri predstavila skupnost in pripravila posvetovanje v tovrstnem sodelovanju, ustanovljena pa je tudi vsakoletna nagrada za novi- frastrukturah, saj na območju delovne skupnosti potekajo pomembne evropske prometnice. Posebej so obravnavani mejni prehodi. Visoka stopnja sodelovanja je bila že dosežena pri kulturi, znanosti, mladini in športu. Organizirana je bila rektorska konferenca, že nekaj let potekajo športne igre Alpe Jadran. Skupnost je že priredila prvo skupno turistično razstavo v Londonu, že letos bo zagledala beli dan skupna študija o polo- Krško razburja Ekologi so med vrhunskim sestankom skupnosti organizirali tiskovno konferenco, kjer so protestirali zoper obratovanje in gradnjo novih jedrskih elektrarn na območju Alp in Jadrana. Terjali so, da bi morala Jugoslavija Krško zapreti, ob tem pa iskati alternativne vire energije. Odstraniti bi morali vsa jedrska vojaška oporišča, prav tako pa preprečiti gradnjo jedrske elektrarne v za-hodnonemškem VVackerdor-fu. Prav tako je treba zajeziti tudi druga huda onesnaževanja okolja. Kdo je član skupnosti Članice delovne skupnosti Alpe Jadran so naslednje regije, dežele, županije in republike: Koroška, Štajerska, Salzburška, Zgornja Avstrija, Gradiščanska, Slovenija, Hrvatska, Furlanija Julijska Krajina, Veneto, Tridentin-sko-Gornje Poadižje, Ixun-bardija. Železna Županija in Gyor-Sopron. Opazovalke pa so Svobodna država Bavarska in na novo madžarski županiji Zala in Somogv. članice in opazovalke so iz petih držav. V njih živi 37,5 milijona ljudi, površina članic pa je 267.400 kvadratnih kilometrov. narske dosežke. Komisije in za posamezne naloge ustanovljene delovne skupine skupnosti so se lotevale problematike varstva pred naravnimi nesrečami m skupnega posredovanja v primerih nezgod, obravnavane so bile vedno hujše poškodbe gozdov v alpskem prostoru, s sodelovanjem pa začenjajo tudi nacionalni parki. Letos bo oktobra v Hei-ligenblutu na Koroškem prvo srečanje uprav nacionalnih par kov. Objavljeno je bilo štirijezi-čno poročilo o urejanju prostora, pa skupno poročilo o vodnem gospodarstvu, v ospredje pa prihaja problematika jedrskih elektrarn in shranjevanja jedrskih odpadkov, kjer je pogosto omenjeno Krško. Komisija ža promet je pripravila prvo delovno gradivo o glavnih prometnih in- žaju narodnostnih skupin. Manjšine so ena glavnih z.načil-nosti te skupnosti in je zato razumljivo, da so narodnostne skupnosti vsakokrat med središčnimi problemi. Novi predlogi za sodelovanje Na zadnjem srečanju v Milstattu so bile predlagane nekatere povsem nove skupne akcije razen že ustaljenih s področja varstva okolja, atomske energije in odpadkov, čistoče Jadrana, turizma, infrastrukture in evropskega prometnega koncepta, ki zagovurja še smelejši prenos blaga s cest na železnico, varovanja manjšin in podobno. Slovenija predlaga čim prejšnje oblikovanje delovnega programa za prihodnje desetletje, Hrvaška pa bo septembra organizirala v Splitu posvetovanje o varovanju Jadrana in nanj povabila vse predsednike vlad republik, regij, dežel in županij. Štajerska pred laga sestanek ministrov za znanost in tehnologijo, Furlanija Julijska Krajina pa skupno razstavo tehnoloških dosežkov v Sovjetski Zvezi. Nem«»1 in Avstrijci izpostavljajo problem pre laza Brenner in hitrejše meje vanje »cest zdomcev«. Bavarska kot aktivna opazovalka zagovarja hitrejše reševanje problematike atomske energije in odpad kov, vendar poudarja, da brez te energije ne vidi svoje prihodnosti. Alpe Jadran torej vidi svojo prihodnost že zaradi tega, ker se loteva za življenje in prihodnost ljudi pomembnih vprašanj, Nekateri pravijo tej skupnosti z.e »laboratorij Kvrope«, model evropskega sožitja m sodelovanja prihodnosti, v kateri pu mora biti vloga Jugosluvije izrazitejša, J Košnjek Janez Čuček Ostanite še naprej z nami Kranj, 14. junija — Te dni je v naših knjigarnah že moč kupiti knjigo priljubljenega televizijskega novinarja Janeza Čučka, ki ga večina televizijskih gledalcev pozna kot simpatičnega voditelja TV dnevnika. Seveda pa ga poznamo tudi po tistem pozdravu... Ostanite še naprej z nami. Takšen naslov ima tudi knjiga. se je predvsem razburjala neka gledalka z Gorenjske. Govorili so, kaj vse bodo naredili, če bom pozdravil... Ostanite še naprej z nami.« Sicer pa je delo televizijskih novinarjev (prav zato, ker vas gledalci vidimo) drugačno od dela pri časopisih. Drugačna pa je tudi popularnost. »Približno deset let sem pri televiziji, prej pa sem bil pri Dnevniku. Začel sem, kot vsak drug novinar, na tržnici, potem so bili to že daljši članki, poročanje iz OZN. Ko pa sem se enkrat pojavil na televiziji, se je začela ta popularnost. Sam sem s slavo in popularnostjo hitro razčistil, saj se zavedam, da takšne stvari ne trajajo v nedogled. Zdi se mi celo krivično, ker imam kolege, časopisne novinarje, ki pišejo briljantne stvari, pa so anonimne-ži.« Sicer pa je knjiga, ki ste jo napisali, izrez enega dneva, štiriindvajsetih ur v stavbi televizije. Kako je nastala? »Veliko ljudi me je spraševalo o tem, kaj počnemo na televiziji, kakšno je v resnici delo televizijcev, kaj je tisto, kar počnemo, kadar se ne kažemo na ekranu. In ker so se ta vprašanja ponavljala dan za dnem, sem sklenil, da napišem knjigo, kjer bom to delo predstavil. Najprej sem se moral odločiti, ali bom pisal zgolj to, kar se govori po hiši, nekaj čemur bi lahko rekel »goli človek«. Pač to, kdo je s kom pri- Prav pozdrav Ostanite še naprej z nami je nekatere gledalce vsak večer spravil v dobro voljo, druge pa tudi razjezil. Menda so na vaš naslov prihajala številna pisma? »Pravzaprav niti sam ne vem, zakaj je do tega prišlo, to je tudi težko ugotoviti. Gotovo pa je, da te takrat, ko te ljudje gledajo na malem zaslonu, sprejmejo takšnega, kot si. Nekaj se dogaja med gledalci in teboj, nekaj zelo nedoločljivega. Lahko je nekdo še tako dober, pa ga ne sprejmejo, drugega pa. Je pa gotovo, da čisto vsem gledalcem nihče ne ustreza. Res je, da sem ob tistih večerih, ko sem vodil Dnevnik, dobival pošto in tudi telefonske klice, zdi se mi, da jatelj, kdo pregloboko pogleda v kozarec, kdo s kom spi in tako naprej.' Druga možnost je bila, da nekako tehnično opišem delo v televizijski hiši. Na koncu sem se odločil za tretjo možnost - in sicer - da skušam na človeški način, z nekakšno kombinacijo vsega, čimbolje predstaviti televizijce.« V knjigi so konkretne osebe, z imenom in priimkom. Kako jih je bilo najlaže opisati? »Vzel sem mali magnetpfon-ček, šel sem od enega do drugega, vsak mi je povedal marsikaj - od dela, osebnih stvari, do tega ali je srečen ali ni. Le tako sem lahko zvedel mnogo stvari, mnoga dejstva, ki so potem zapisana pri vsakem posamezniku. Knjiga pa pač skozi ljudi opisuje naš kolektiv, televizijo z 860 zaposlenimi.« Kdaj vas bomo lahko spet gledali kot voditelja televizijskega dnevnika? »Delam v zunanjepolitični redakciji in računam, da bi posnel oddajo o jugoslovanski zunanji politiki, ki jo že nekaj časa pripravljam. Nameravam v tujino, v Izrael, na Poljsko, na Ciper. Okrog sedemdeset strani sem pripravil že za novo knjigo, ki bo govorila o zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije, o tem, da naše politike neuvrščenosti nismo izrabili za pravo stvar, da od te usmeritve nismo dobili tistega, kar bi lahko. Poleg tega pa je skoraj istočasno ob knjigi Ostanite še naprej z nami izšla tudi knjiga Življenje danes, ki tudi govori o časnikarstvu in zunanji politiki. Jeseni pa bom najbrž spet vodil televizijski dnevnik.« V. Stanovnik Slika: G. Šinik Francka Langus iz Ribčevega Laza Bohinj je nekaj posebnega Bohinj, 10. junija — Francka Langusova je ena tistih oddajalk turističnih sob v Bohinju, na katero se pri Turističnem društvu lahko zanesejo. Goste sprejema pozimi in poleti, le za en dan ali za mesec dni, kakršne so pač potrebe obiskovalcev Bohinja. Zato ima štiri sobe dostikrat zasedene. Da sprejemate tujce, da jim strežete, da nikomur ne odreče-te gostoljublja, gotovo ni vzrok le zaslužek? »Osemnajst let že oddajam sobe. Predvsem zato, ker sem rada med ljudmi, ker jim rada postrežem, uživam, če so zadovoljni. Oddajam sobe z zajtrkom, in če povem po pravici, marsikdaj pozno v noč razmišljam, kako bom zjutraj postregla svoje goste, kaj jim bom posebnega pripravila. Najbolj sem vesela, če so polne vse sobe, če imam v hiši devet ljudi, ki se usedejo za mizo in jim postrežem. Prva leta je bilo težko, ker nismo imeli centralne kurjave in pozimi go- stov nismo mogli sprejemati. Sedaj pa je laže. Čeprav mi marsikdo pravi, da se pozimi ne splača oddajati sob, ker je kurjava tako draga, jaz goste vedno rada sprejmem, tudi če pride kdo samo za eno noč.« Čistoča, prijaznost in dobra volja turistom veliko pomenijo. Ali se /. njimi kaj pogovarjate o tem, kaj jih je pripeljalo v Bohinj? •Imamo tudi nekaj stalnih g stov, pa tudi z ostalimi se pog° varjamo. Predvsem jim je v a* ših krajih všeč narava, všeč s jim hribi, prelepe planinske tt»' re, zelo uživajo v tem. Počutij* se sproščene, ker jim ni treba " dopust prinesti večerne toale^ Prav zaradi tega mnogi pravij • da raje pridejo v Bohinj kot i* Bled. Da je Bohinj nekaj pos^ nega. Seveda pa tudi potanji_ Predvsem mladim manjka za" ve, plesa in glasbe.« ^ Devet let ste že v pokoju, r* vas vendar radi pohvalijo, *a ena najzanesljivejših oddaj* sob. j, »Res dobro sodelujem s tf stičnim društvom, predvsem ^ sem vajena trdega dela, teg8. gledam na vsak dinar. Se ^ sem bila mlada, ko so bili tu , stari hoteli, sem nabirala $P j, ne sadeže in jih prodajala. * : zato, ker sem rada med lju" .-g ker sem vesela, če se naši g°s dobro počutijo.« V. Stanov^1' IZ ZGODOVINE^ _I I NOB (20) Ivan J*1 Ustanavljanje Gorenjskega in Kokrškega odreda Pred srečanjem aktivistov, borcev, internirancev in mladine v Tržiču Kako trd boj je bilo gorenjsko ljudstvo in njegove, tedaj mlade in šibke partizanske četice, nam iiajotipljiveje dokazuje dejstvo, da sta Kokrški in Gorenjski odred mogla biti osnovana šele četrt le ta po izidu povelja o tem. Gluvno poveljstvo slovenske partizanske vojske je namreč ukaz o ustu-novitvi odredov sestavilo že 4. aprila 1942 (glej za pis 8.4. t.l.). Vzrok za tako nuvidez.no pozno nastajanje odredov je bil v okupatorjevem nasilju ter v po-manjkaii|u partizanov, ki jih spomludi 1942 po ve likih izgubah ni bilo niti 300. Da bi to le omogočili, je bilo iz. Ljubljanske pokrajine prve dm juniju na Gorenjsko poslanih okoli 100 borcev. Le te so raz. delili obema nastajajočima odredoma, ki naj bi ta koj razvila ofenzivno dejuvnost. In to kljub števil < nosti in napadalnosti okupatorja. Štaba obeh odredov sta bila imenovana hkrati. To je v začetku junija opravil štab I. grupe odre dov, in sicer med nemškimi napadi na skoljelo skem ozemlju. Odredu in najprej njuni bataljoni, so nastajali tukole: Kokrški odred je bil osnovan 18. juniju 1942 iz dveh bataljonov. Iz. Kamniškega, ki so ga sestavili sredi maja nad Zlatim poljem m je stel okoli 90 borcev, ter Kokrškega, ki je bil prav tako kakor odred, osnovan 18. junija pod Storžu em (Kalisce) Ta je kljub okrepitvi z borci iz Ljubljanske pokrajine štel le 70 borcev Gorenjski odred je bil ustanovljen 2(1. junija nad Valvuzorjevim domom pod Stolom. I-.t■ v..i dne je bil tam osnovan 1. ali (novi) Cankarjev bataljon, vanj pu naj bi prišel se 2, ali Pokljuški, ki pu ga še ni bilo. Slednjega so mogli sestaviti šele v pi'v' Polovici juliju iz. tretje čete 1. bataljona. Cank«fJ butuljon je ob ustanovitvi štel okoli 110 borcev, kljuški pa le okoli 60. ^ Skupaj torej: Kokrški odred 160, Gorenji** 170 borcev. Malo za naloge, ki so stale pred nj' V štabu Kokrškega odreda sta bila: To««1' Knuvs, komandunt; Ivan Bertoncelj-politkomisar. ^ Komandant in politkornisar 1. Kamnik ^ bataljona sta bila: Matija Blejc-Matcvž ^ Jakob Molek-Mohor; v 2.-KokrškeCgJL Franc Šiška-Črto, komandant; Anton Kostja, politkornisar. V štabu Gorenj** a, odreda pa: Andrej Žvan Boris kornan0 Polde Strazisar Hudi, politkornisar. .,jl> V poveljstvu butaljonov GO pu so bih- $ Cankarjevem Albin Žemva-Izidor, k° dant; Mutiju Verdnik-Moti (nato mH>rlfV tudi Štujzi in Tomaž) politkornisar; v *' $ kljuškem pu Ernest Seidler Iztok, k0'* dant in Jože Kranjc-Žukelj, po litkomi^ft-J V ožjih poveljstvih obeh odredov je bil°..j,j« 12 ljudi (a sem sodijo se drugi). Izmed njih J ^j, padlo kar 10, torej večina. Tudi ta podatek Pr ✓ kako hude boje so vodili gorenjski partiz8^ predvsem prvi — s strahotno močnejšim "jO1 torjem. Pove pa tudi, da je prav vodilni kad n u I večje žrtve. :e < Oba odreda pa sta jeseni 1942-a tudi PO^JJ^ začela dajati |)rve politične delavce, ki 1,1 nova pokrajinska, okrožna in rajonska tel«'* Prihodnjič Pretrgana glavna arterija ^^s' Petek, 17. junija 1988 CELOVEC 9. STRAN ®<5SŠU3I GLAS SE PREDSTAVLJA Celovec, glavno mesto dežele Koroške, se razprostira od vzhodnega brega idiličnega Vrbskega jezera v kotlini, obkroženi z gorami. Celovčani in tudi številni gostje mestu radi Pravijo »mesto vrtov ob Vrb-skem jezeru«. Če človek enkrat vidi to mesto, potem spozna, da je takšno ime pravšnje. Ze od nekdaj ima Celovec pomemben položaj v koroškem turizmu. Velike možnosti počitnic, kulturna in zgodovinska tradicija, sončno podnebje in lega ob največjem koroškem jezeru so oporne točke turistične ponudbe. Zanj je značilna mešanica klasičnega mestnega turizma in podeželskega, razvedrilnega, okrevalnega. Pozidana je samo desetina površine mesta in zato pride do izraza zeleni, naravni značaj mesta. Mnumundus," mali svet ob srbskem jezeru,« prekrasen Evvropa park, vožnja z ladjo po kanalu Lend in Vrbskem jezeru, zvezdama, živalski vrt plazilcev, planetarij, živalski vrt Mai-ernigg Alpe in »svet lutk« so točke, ki jih spozna večina obi- na rbsko jezero, bela ladja -ak način primeren okvir za roi t6ren d°9°dek, naj bo to u ,stni dan, obletnica poroke, spešno opravljen izpit itd. DnrtPOdari,e nič vsakdanjega -parite krožno vožnjo po Vrb- *em jezeru ali vožnjo po romantičnem kanalu Lend. s.oh?1 za družinske praznike, tu?« . ne iz,e,e- srečanje ma-rant0v a|j prjjate|jev ŠQ|ske £,ete m podobno: godite svoj lastni krmar, g od 4000 ATS dalje - ste lah-za tri ure lastnik ladje in lah-sami določate smer Vsakdo n« w°*najame ladJo za poseb-^e vožnje. DonP°Sebne osebne praznike seh^)amo našim 9°stom po-tedo us,u9°: vse goste, ki so dan KPred tem slavili r°istni n- obletnico poroke, povabl- br«,^.8*"^61!0- ki s,edi. na seS?čno krožno vožni° (s ka>/J ,e Potrebno prinesti do-J^/dokument) sehn!amo tudi voin)e » Ponj«? pn,ožn03ti, kot npr vož-za začetek pomladi, vožnja skovalcev Celovca. Ne smemo pa pozabiti na center Celovca, na prekrasno restavrirani stari del mesta z mnogimi arkadnimi dvorišči, ozkimi ulicami in trgi, ki vabijo prišleka k potepanju in nakupovanju. Frivlanski stil in italijanski gradbenik Antonio Verda sta ustvarila južnjaški ambient mesta. Služba za turizem Celovec je izdala vodnik po kulturnih spomenikih in gradovih. Sprehod po Celovcu pokaže obiskovalcu sliko pomembnih zgodovinskih obdobij in stilov od 16. stoletja dalje: od baročnih fasad do posebnih oblik renesanse in manirizma. Posebno zanimive točke so dvorec z dvorano z grbi, stolnica, mestna župnijska cerkev, zmajev vodnjak, cisterijanski samostan Viktring, kamniti ribič in arkadna dvorišča. Turistična služba je pred kratkim izdala novo zanimivo publikacijo: vodnik Popotovanja po gradovih. Predstavlja romantične gradove in trdnjave okoli glavnega mesta. Muzeji veliko povedo obiskovalcu. Celovec se pohvali z Mestnim gledališčem, Musilo-vim arhivom, Bachmanovim muzejem, Koschatovim muzejem, rudarskim muzejem, številnimi galerijami in prireditvami, ki zaokrožujejo ponudbo Celovca. Mestna uprava nagrajuje na svojstven način stalne obiskovalce mesta. To je izkaznica za goste, ki omogoča brezplačno vodenje po mestu, popust pri vožnji z ladjo, v muzejih, Minimundusu in podobno. Celovec ima med letno turistično sezono okrog 2500 postelj, pozimi pa jih je okrog 500 manj. Okrog 1900 postelj je v lasti podjetij, druge pa so zasebna last. Število prenočitev stalno narašča. Zadnje leto so jih dosegli okrog 380.000. Na prvem mestu so domači gostje (50 odstotkov), sledijo Nemci s 30 odstotki, potem pa so najštevilnejši Italijani in Nizozemci. Celovec, ki se razprostira na 120 kvadratnih kilometrih in ima blizu 88.000 prebivalcev, ponuja vsakemu obiskovalcu nekaj. Zanesljivo pa drži: vsak, ki je bil vsaj enkrat v Celovcu, se še vrača! Beseda celovškega župana Leopolda Guggenbergerja Pozdrav sosedom Že nekaj stoletij sta severni del Slovenije in še posebej Kranj z okolico tesno povezana z južno Koroško in njenim glavnim mestom Celovcem. Te vezi se začnejo v družinskih krogih, prehajajo na jezikovno, kulturno in tudi gospodarsko področje ter se nadaljujejo s sodelovanjem javnih ustanov s področja prometa, varovanja okolja, turizma in podobno. Tega sodelovanja že dolgo ne omejujejo državne meje. Tudi danes poteka med Jugoslavijo in Avstrijo živahen promet in izmenjava blaga ter informacij, vse to brez večjih ovir. Naši ljudje radi obiščejo vaše gostilne, se odpravijo v vaše gore, vaša letovišča so pogosto izhodiščna točka naših potovanj. Vi pa radi obiščete naše mesto Celovec, tukaj nakupujete ali pa se odpravite na smučanje k nam. Posebno mesto ima kulturna izmenjava. Pri tem slovenska narodnostna skupnost v južnem delu Koroške predstavlja most med vami in nami. Veliko ljudi iz Slovenije razume nemščino, tako da pri našem medsebojnem sporazumevanju ni nikakršnih problemov. Ne smemo spregledati sodelovanja športnikov, ki iz leta v leto narašča. V našem mestu praktično ni športnega društva, ki ne bi sodelovalo s sorodnim društvom v vaši pokrajini. Z željo, da bi si vsi še naprej prizadevali za sodelovanje prek gora im meja, vas prisrčno pozdravljam. Leopfcfld Guggenberger župan deželnega glavnega mesta Celovec kasa* O ob dnevu žena, plavajoči disko, gusarske vožnje, vožnje ob mesečini... Vsakokratno poseono vožnjo še posebej najavimo V linijskem prometu plujejo naslednje ladje: parnik »Thalia« in motorne ladje »Karnten«, »Kla-genfurt«, »Maria VVorth«, »Wi-esbaden«. Po kanalu Lend pluje motorna ladja »Lorelei« Ze sedaj se veselimo, da vas bomo lahko pozdravili kot našega naslednjega potnika. Podrobnejše informacije: W6rt-her - See - und Lendkanal -Schiffahrt 9020 Klagenfurt, St Veiter Strasse 31, Telefon (0 46 3) 21 1 55 v mestu, ki je prejelo priznanje Evrope za zgledno ohranitev starega mestnega jedra. čedne male trgovinice z najlepšimi stvarmi življenja. Območje zaprto za promet in namenjeno samo pešcem, kavarne, vrtovi. Zgodovinsko in novo v enkratni harmoniji Celovec - videti in občutiti. in pohajanje. 80 km sprehajalnih poti,-romantični ribniki in botanični vrt. Ali tenis, golf, jahanje in kolesarjenje. V in okoli Celovca - možnost za aktivno preživljanje prostega časa. Tudi squash, ribarjenje. Celovec - mesto ob jezeru, športno mesto ob jezeru. ••• tek KLAGENFURT V/ORTHERSEE Brezplačno vam pošljemo nov prospekt Klagenfurta - Celovca. Pišite nam ali nas pokličite: Fremdenverkehrsamt Klagenfurt Rathaus, A -9010 Klagenfurt - Tel. 9943 463 537 - 223 ali 224 - telex 422039 @mmmmm.OLAS 10. stran CELOVEC Petek, 17. junija 1988 GOSPODARSKO SREDIŠČE KOROŠKE SEPREDSTA VLJA Imamo vse za domača dela in za zidavo hiš rodje elektro sanitarije Govorimo slovensko Nudimo izredne cene ploščice keramične vse za vrt gradbeni material KLAGENFURT. Kirchengasse 50 Tel. (04222) 31500-0 bauen - werken - wohnen asaki PRIJATELJI MOTO-SPORTA POZOR! Trgovanje je že dolgo značilnost Celovca. V srednjem veku je bilo v mestu veliko tržnic, danes pa so tu manjše in srednje tovarne, pa številne trgovine v mestu in na obrobju. Zato je postal Celovec tudi gospodarsko središče Koroške. Odlična je struktura gospodarstva. Iz Celovca je 3900 članov Trgovinske zbornice Koroške, ali približno 20 odstotkov. Ti razpolagajo s 5911 obrtnimi pravicami. Danes je v Celovcu za tretjino več podjetij kot pred desetimi leti. Podobno razmerje tudi pri obrtnih delavnicah. V Celovcu je 22 odstotkov koroških obrtnih delavnic. Od 10 koroških okrajev je Celovec tudi v tem oziru na prvem mestu, kar je njegova prednost, saj se lahko hitro prilagaja razvoju trga, pa tudi možnosti preživetja v slabših časih so večje. Ročna obrt in obrt sta steber gospodarskega življenja Celovca. Celovec pa je tudi industrijsko mesto. Ima 149 industrijskih objektov. V preteklosti je bila prevladujoča usnjena, tekstilna in na drugih surovinah temelječa industrija, danes pa prevladuje proizvodnja tehnično zahtevnih izdelkov, ki gredo dobro v izvoz. Podjetja zaposlujejo okrog 5400 delavcev. Pomemben faktor je trgovanje. 26 odstotkov trgovanja odpade na Celovec, v tej veji gospodarstva pa je zaposlenih nad 6500 ljudi. Trgovina je še posebej aktivna in razvita v središču mesta. Trgovina cveti, zapuščenih lokalov ni. Tega ne cenijo le domačini, ampak prihajajo v Celovec redno po nakupih tudi številni gostje iz Slovenije. Pomembni so nakupovalni centri na obrobju mesta. Celovec je in ostane nakupovalno mesto številka 1 na Koroškem. Mestna uprava je zainteresirana, da ostane Celovec tudi gospodarsko središče Koroške. Gospodarski referat namenja temu precej denarja. Pomaga manjšim in srednjim obratom pri preselitvah, pri naložbah. Nova je posebna inovacijska nagrada. Letos bo izdan katalog industrijskih naselij oziroma podjetja v Celovcu. Pomembni členi gospodarstva so tudi banka, zavarovalnice in seveda turistični objekti. FORD AUTOHAUS KAPOSI ne prodaja in oskrbuje samo osebnih avtomobilov in tovornjakov znamke Fbrd,temveč je tudi trgovec za motorna kolesa Kavvasaki in Suzuki. 'Dobre letne gume imajo svojo ceno. Pri Raiffeisenu izjemno ceno. Primerjajte ponudbe... RIT Prodajamo le znane znamke. In te vrhu tega še posebno ugodno. Vključno nasvetov in montaže. Smo pravi varčevalni center: gume znanih znamk, športna pla-n(onilnenial tišča, motorna olja... Varčujemo in svetujemo. Po vsej Koroški. 6 centrov Raiffeisena za prodajo gum in 6 delavnic. Ena je gotovo v vaši bližini. [V»|MASCHINENABTEILUNG [/SlRaiffeisen. Die Technik Mo»sko bogato kulturno življenje in . ato močno podpira društva pri nji-SJJh projektih. Va kulturna dogodka sta že po-jala znana daleč prek meja Koro-*e- To sta brezplačni kulturni fe-'val Teden srečanj in v okviru te-q* zaključni nastop za nagrado In-JJJOrg Bachman, kar je najpo-rJmbnejša nemškogovoreča lite-JJJ prireditev ^B,°vec |e edino mesto v Avstriji, br PonuJa vsako leto sredi julija tuct P'ačen ,eden kulture Sodeluje teu 0roSki studio avstrijske radio- ^ahr'2''6 in ie zaie,° vse' od UP°" p! D,iajoče umetnosti, do glasbe in ž .Sa Letošnji Teden srečanj se ffiffl 22. junija Do 29 junija bo Post vsako leto v Ewropa parku vsak'en velik sotor' kler se bodo r0ck VeČer od deve,in dalle vrstili rr,ed in pop koncerti Letos bo ?Ve drugim nastopil tudi pop ^iam Bil9eri ( Some ladies are cirjj!j!)ds")- Prvič bo sodelovala jirn * ko9ledališka skupina s svo-b0 !?,0rom za 500 ljudi. Nastopal članski angleški Footsbarn TEDEN SREČANJ Predstavljajo se upodabljajoča umetnost, film, literatura, glasba, gledališče in ples, teden pa poteka med 22. junijem in 3. julijem. Od 22. do 29. junija vsak večer v Evvropa parku po 21. uri ročk, pop in jazz koncerti, med drugim bodo nastopili Bilgeri Band (22.6), ženski band Reichlich We-iblich (27.6) in 29.6. Boris Bukovv-ski Band. Od 24. do 27. junija bo igralo v posebnem šotoru 30 člansko potujoče gledališče, v mestni hiši pa bodo nastopale ulične gledališke skupine. Mednarodno uspešni ansambel Homunculus (Dunaj) in Tanzthea-ter iz Švice bo z moderninm ple som nastopal v Mestnem gledališču od 25. do 29. junija ob pol osmih zvečer, vsak večer pa bo do literarne prireditve za nagrado Ingeborg Bachman (ORF gledališče), odprte pa bodo vse galeri je in posebne razstave. Na nobe ni od teh prireditev ni vstopnine. Travelling Theatre (potujoče gledališče), ki navdušuje staro in mlado v 15 državah sveta. Gostovale bodo ulične gledališke skupine. Sodobno plesno gledališče, galerija v šotoru in nočne kinopredstave zaokrožujejo program. Od 30. junija dalje bo postal Celovec center literature nemškogovorečih narodov. Avtorji, založniki, publika in novinarji se srečujejo na tridnevni javni predstavitvi za nagrado Ingeborg Bachman. Predstavitve in ocenjevanje ter glasovanje se vrši pred publiko in televizijskimi kamerami. Podrobnejša pojasnila daje za kulturo mesta Celovec, 9020 Klagenfurt, Theaterplatz 3. Za prijatelje glasbe bo zanimiva še ena prireditev: evropski glasbeni forum mladine in novi glasbeni forum Viktring vabijo za tri tedne k aktivnemu muziciranju in ustvarjanju. Glasbeni forum je posebna mešanica. Koncerti in izobraževanja potekajo pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Od 8. junija dalje potekajo instrumentalni tečaji, jazz delavnice, gledališki seminar in seminarji o gledališki igri. Vse to se bo odvijalo v starem cisterijanskem samostanu Viktring. Letos bo forum prvič evropski. Do 20. junija sprejemajo prijave za instrumentalni tečaj, do 10. julija pa za jazz delavnico in gledališče. Naslov: Neu-es Musikforum Viktring, Stift Viktring Strasse 25, 9073, Viktring -Klagenfurt. OPTIKA — FOTO BUFFA sen. KRAMERGASSE 2 CELOVEC /poflhou/ KASTNER & OHLER CELOVEC BELJAK JADRALNA DESKA F2 Hi tech 330 in 360 kompleto z jadrom »POWER CONTROL« 9.990,— ATS jambor 475 cm 890 — ATS lok vario 1.090— ATS jadralna obleka overal! 1.290,—ATS MODEN SCHUSCHA 9020 Klagenfurt, Kramergasse 11 Tel. (0 46 3) 51 37 13 TEXTIL JANESCH 9020 Klagenfurt, Feldmarschall-Conrad-Platz 1 Tel. (0 46 3) 55 6 26-0 hleme zeitung <7^DinenChb Inumatunat PELZM0DEN HESSE AFL-INTERNATIONA- LES LICHTDESIGNE 9020 Klagenfurt, Thomas-Schmid-Gasse 28 Tel.: (0 46 3) 41 1 18 UHREN WIESER & C0. 9020 Klagenfurt, BahnhofstraBe 12 Tel. (0 46 3)51 35 30 Erster Klagenfurter BRAUTSAL0N 9020 Klagenfurt, Neuer Platz 7/1 Tel. (0 46 3) 56 0 28 MODE & MUSIK B0UTI0.UE 9020 Klagenfurt, Lidmanskvgasse 8 Tel. (0 46 3)51 10 30 9073 Viktring, Viktringer platz 5 Tel. (0 46 3) 28 16 43 TV — VIDEO — HIFI GRUNDIG Prodaja — servis tel. 9943/463-55990 Radio SANDNER Celovec St. Ruprechter Str. 10 Kempfstr. 27 Zaradi pregradnje trgovine razprodaja — samo modeli 1988 Cene neto brez promet nega davka (20 %). GRUNDIG videorecorder VS 440 z daljinskim upravljanjem S 5.690,- GRUNDIG barvni prenosni tv 37 cm z dal jins-kim upravljanjem S 4.150,- GRUNDIG barvni prenosni tv 37 cm multi-norm, zatok ali baterijo, z daljinskim upravljanjem namesto 6.450,- S 5.990,- GRUNDIG barvni prenosni tv 42 cm z daljinskim upravljanjem S 4.990,- GRUNDIG barvni prenostni tv 51 cm z daljinskim upravljanjem S 6.660,- NOVO!!! Luxor videorecorder digital, slika v sliki ustavitev slike, počasni tek, strobo + tv-scan namesto 13.190,-samo S 11.670,- Telefunken videorecorder longplay 8 ur z daljinskim usmerjanjem (transmitter) namesto 10.750,- samo S 9.160,- Saba videorecorder Hi-Fi z naknadno uglasbit-vijo namesto 11.250,- S 8.990,- HITACHI Hi-Fi set midi 120 W, z zvočniki, dvojni kasetnik, namesto 6.660,- S 5.830,- Philips Hi-Fi set midi 130 W, z zvočniki, dvojni kasetnik, namesto 11.250,- S 9.600,- Radiokasetofoni od S 575,- radiokasetofoni, stereo od S 825,- avtoradio s kasetofonom od S 560,- avtoradio revers od S 830,- Viktringer Ring c o 0C sz o 0) cl zj 55 O) ■o c iS? S? 0) Kempfstr. a c rt Sandner NADOMESTNE DELE za GRUNDIG lahko naročite tudi po telefonu: 9943/4222 (ali 463) 55990 Prodajamo: Grunaig, Philips, Luxor, Nordmende, Saba, Tele-funken, Hitachi @@^ŠS&JJ©B3IGLAS 12. STRAN CELOVEC Petek, 17. junija 11 VSAK TRETJI CELOVČAN JE ŠPORTNIK SE PREDSTAVLJA Celovec je najbolj športno mesto Avstrije. Vsak tretji meščan se v prostem času ukvarja s športom. Pri 140 športnih društvih v mestu je mogoča velika izbira. Mesto ima številne športne objekte, uporabne pozimi in poleti. Poglejmo tokrat ponudbo poleti. Mesto ima 38 teniških igrišč, od katerih jih je večina uporabna tudi pozimi. Dopust v Celovcu je seveda povezan z Vrb-skim jezerom, največjim jezerom v Evropi, primernim za kopanje. Jezero ponuja številne možnosti športnega udejstvovanja. Urejen je velik bazen s skakalnim stolpom, številne so možnosti veslanja in ukvarjanja z drugimi športi. V Lorettu, južno od kopališča, je surf klub, kjer je možna izposoja desk za jadranje. Severno od jezera pridejo na račun ljubitelji hoje. Na voljo je trim steza. Okolico mesta najlepše doživite na kolesu ali na hrbtu konja. Mesto ima nad 100 kilometrov kolesarskih steza, ki so speljane tudi do bližnjih izletniških točk. Ljubiteljem jahanja pomaga Celovški jahalni klub. Največja troovskj g««t-o^alo« Vsako leto ju*^frso v Celovcu »športni dnevi«. V številna tekmovanja so vključeni tudi gostje. Glavno nagrado, avto, je dobila udeleženka iz Slovenije. Za športno udejstvovanje je na voljo 42 športnih igrišč in 31 dvoran. Dolgčas tudi ni pozimi. Ko Vrbsko jezero zamrzne, je to najdaljše naravno drsališče v Evropi. Mesto ima pokrito drsališče. Samo nekaj minut od Celovca so proge za tek na smučeh, nekaj kilometrov stran pa so prva koroška smučišča. Šport in Celovec sta neločljivo povezana! CENE SVETILA + ŽARNICE HI-FI/TVAMDEO ELEKTRIČNI APARATI ELEKTRIČNA POSODA INŠTALACIJSKI MATERIAL PRAVA OSVETLITEV JE VIZITKA NAŠE HIŠE SVETILA ZA MODERNE SVETILA ZA INDIVIDUALISTE SVETILA ZA KONZERVATIVNE SVETILA ZA RUSTIKALNE SVETILA ZA VARČNE NAJ BO SVETLOBA! PIONEER TOSHIBA YAMAHA 0 HITACHI PHILIPS MIELE ROVVENTA PRAVA OSVETLITEV USTVARJA UDOBJE KUPON 1 VIDEO KASETA E180 fflajfi gMrJL CELOVEC - Morogasse 20 Odprto: ponedeljek-petek: 8.-12. in 14.-18. ure sobota: zaprto Funkberatsr r RADIOPRiNZ Ges.m.b.H. NAŠE SUPER CENE NETO Z brez davkom davka Avtomobilski radio kasetofon, UKV + SV od S 295,- Panasonic avtomobilski radiokasetofon, 2 x 8 W z napravo za prometne napovedi S 3.990,- S 2.300,- SANYO avtomobilski radio kasetofon, 2 x 20 VV z napravo za prometne napo vedi digital, avtorevers S 5.660,- S 3.790,- PIONEER CD-player za avto DEX 77 S 17.590,-S 10.590,- PIONEER kasetni magnetofon za avto KEX 900 SDK z equalizerjem S 14.950,- S 8.990,- PIONEER KE 3030, avtomobilski radio kasetofon 2 x 11 W, naprava za pro- metne napovedi, avtorevers S 4.990,- S 3.350,- Barvni tv, Samsung 37 cm, 12 stalnih tipk samo S 2.260,- SONY camcorder CCD V100 8 mm samo S 19.800, SONY camcorder CCD V.30 8 mm samo S 12.500,- SONY handvcam CCD M8EK 8 mm samo S 5.900,- GRUNDIG Handvcam VSC 20, sistem VHS samo S 6.900, r L IC O/ Y<3 /O pri vsem, kar pri nas najdeš izvzemši »super-neto-cene« RADIO PRINZ KARDINALPLATZ CELOVEC RAZPRODAJA ZARADI PRECRADNJE od 25. 6. 88 Za ta od rezek dobiš 1 DARILO do 31. julija 88 30% pri vseh Hi-Fi zvočnikih CATH — CARAT — FISHER NAŠE SUPER CENE NETO X Z davkom SANYO Hi-Fi-set, 2 x 36 W, dvojni kasetnik, CD pl«iy«'r, digitalni tuner, equalizer S 13.590 FISHER Hi-Fi-set, 2 x 50 VV, dvojni kasetnik, digitalni tuner OKION videorecorder, LCD displuv, kabelski tuner SI JARP videorecorder VC 100 brez davka S 7.990/ S 10.600,- S 6.99GV S 8.990,- S 5.370/ samo S 4.580»' Dodatna oprema za vide« PANASONIC generator za naslove VVVKB12E )VC CG P50E S( )NY električni prikljuuček AC V8E S( )NY električni priključek ACP85E S( )NY polnilnik za baterije ACP 88E SONY širokokotni objektiv VCL0746 SONY nastavek za šlrokokotm objektiv VCL0758 S()NY tele konverter VCL 1558 A 30% pri vseh Hi-Fi zvočnikih: CANTON, CATH, SONY, MAGNAT! S 3.190,- S 2.490-' S 2.990,- S 1.990' S 5.990,- S 3.590-' S 2.490,- S 1.590/ S 3.190,- S 2.390' S 2.590,- S 1.59°' S 3.590,- S 2.390'' S 2.990,- S 1 79°' Cene brez davka GRUnDIG Panasonic • blaupunkt Technics RADIO PRINZ AM KARDINALPLATZ H ______PHILIP* OS Pioneer- E3FISHEP Petek, 17. junija 1988 / ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA 13. STRAN (KeMlS&JgJMGJ-AS A. Milton Jenkins, ugledni ameriški strokovnjak za informacijske sisteme, se je pred kratkim mudil tudi na Gorenjskem Pomembno je, da si ljudje pridobijo mišljenje informacijske dobe Kranj, 14. junija - A. Milton Jenkins, direktor Raziskovalnega inštituta za informacijske sisteme na Univerzi Indiana v Bloomingtonu in eden najbolj prignanih strokovnjakov za informacijske sisteme v združenih državah Amerike, je predaval že v štiridesetih državah sveta, pred kratkim pa se je za mesec dni na povabilo Ljubljanske banke in ljubljanske ekonomske fakultete mudil v Sloveniji, kar je bil njegov že šestnajsti obisk v Jugoslaviji v zadnjih desetih 'etih. Na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju je °a tretji stopnji študija informatike predaval predmet Raziskovanje informacijskih sistemov, obiskal je nekatere delovne organizacije na Gorenjskem in v Slo* Veniji, predaval o novostih na področju računalniške in programske opreme gorenjskim direktorjem in strokovnjakom za računalništvo v delovnih organiza-c,jah, se pogovarjal z univerzitetnimi profesorji, bil v Kosteh na ekonomski fakulteti - in se posebej pogo-varjal za Gorenjski glas. •Pred desetimi leti ste bili prvič v Sloveniji in Jugoslaviji- Kako bi ocenili razvoj informacijskih sistemov pri "as od tedaj do danes? »Ugotavljam, da se uporaba računalnikov in informacijske tehnologije na sploh ne širi samo v okviru oddelkov za informatiko oz. obdelavo podatkov, arnpak tudi drugod po delovnih organizacijah. Posebno močan vtis je name naredilo dokaj množično uvajanje osebnih računalnikov na različna področja de-'a. Drug zelo pomemben napredek pa je v tem, da z Univerz že prihajajo študentje, ki poznajo informatiko in imajo že tudi zamisli, kako bi znanje praktično uPorabili v delovnih organizacijah.« * Kakšna je razlika v razvoju informatike in informacijah sistemov med Združenimi državami Amerike in Ju-»oslavije? . »Obiskal sem številne države v Evropi, Aziji, 7rr»ki, Avstraliji, v Severni in Južni Ameriki in se tu-Oznanil z razvojem njihove informatike in infor-^cijskih sistemov. Ko pridem v katero od teh držav, pogosto najprej vprašajo, ali so v razvoju pred r~A ali za njimi. Mislim, da je to napačno vprašanje. Napačno zato, ker se računalniška tehnologija zelo ni tro spreminja, s tem pa tudi problemi. Določen problem cez dve leti ni več isti problem. Za Jugoslavijo velja, da doživlja enake vrste sprememb, kot so jih « kar kaže na to, da pridejo novosti razmeroma tal ° Vam, vendar se razširijo v ožjem krogu upo-Več'\lk°V 'n v »uinjšem številu kot v ZDA. Nekoliko zloieicpa }e za"stajanje pri programski opremi. Ra- **OB ir> . i -----'-"J"" "J"" I*" f kak0 u ' da 'Judj0 rabiJ° prj s Programsko opremo k Svojem delu več časa, da spoznajo, ahko koristno uporabili predv' Se mi da v ,uB°slavii' uporabljamo računalnike narnihl"1 *a P°dP°ro poslovanju pri obravnavanju de ^^'•Makcij. Je tako tudi v ZDA? Koslav0'5'0 vPiaš;,nJ*' V t«'1". ('a se računalniki v Ju 'Mu ■'J1 "Porabljajo zlasti kot podpora pri poslova je t'u?'a avtomatizacijo rutinskih administrativnih del, 1 .največja razlika med Jugoslavijo m ZDA. V Hiram' : Iuj> ali s,'s' ljudi-- Pri nas že, členimo, prodajajo pojJgiHi?^0 opremo zu planiranja ln spremljanje dru--- del, obračunavanje stroškom ln dohodko' rta kotan^n kmetijah. Računalnik« uporablja že več blij ' odstotkov podjetij, številka pa se zagotovo pri dobri* *e devetdesot i m. Povprečen Američan se Že • Kaj je bilo tisto, kar ste jim predvsem hoteli povedati? »Seznanil sem jih z novostmi v računalniški in programski opremi in poudaril, da mora vsako podjetje, ki želi nastopati v mednarodni konkurenci, uporabljati informacijsko tehnologijo na poslovnem področju in pri razvoju in izboljšavi izdelkov.« • Obiskali ste več delovnih organizacij in se seznanili z razvojem njihovih informacijskih sistemov. Iz katerih organizacij ste odhajali z najboljšimi občutki? »Begunjski Klan se je dobro usmeril, saj uporablja informacijsko tehnologijo na različnih področjih dela. Ljubljanska banka ne uporablja računalnikov le pri denarnih transakcijah, temveč tudi kot podporo pri odločanju. V novomeški Krki so v zadnjih dveh letih veliko napredovali predvsem pri uporabi oseb-nih računalnikov. Dobro je zastavljeno delo tudi v Iskrmem centru za avtomatsko obdelavo podatkov...« • Napredek je bil doslej velik, skokovit, hiter.... Kako si zamišljate nadaljnji razvoj informatike? Janez Strgar PETKOV P©RTRET Kot ena družina so, ko se spravijo skupaj na svojih srečanjih. Tudi v Dražgošah zadnjič je bilo tako, morda tokrat še bolj, kajti zunaj je lilo in tesno so se morali posesti drug zraven drugega, da so šli vsi v malo dvoranico z odrom v šoli. Nič jih ne zadrži, da bi ne šli na svoja srečanja. Čeprav že pojenjujejo moči, če ne gredo nikamor drugam, na srečanje kurirjev pridejo. Kajti tu se zbere njihova mladost. Tako tesno so jih nekoč povezale njihove kurirske steze, tako zelo so bili odvisni od zanesljivosti drugega. Pa tako mladi so bili. Petnajst, šestnajst let. Saj niso bili skorajda nič starejši in večji od tistega pionir-čka z rdečo rutko tamle na odru, ki jim deklamira o ku-rirčku. Tudi Janez Strgar z Bleda ni mogel biti februarja 1944, ko je postal kurir na Jelovici, na 33-G, nič starejši. Mladi so bili takrat in mladi so še danes. Kot bi jim vse vse tiste prehojene tihe noči, hitri okretni koraki čez most, čez progo, brodenje čez reko, hiterc čez čistine, dal poseben življenjski pečat, eliksir, mladosti. Ko Janez o svojih dogodivščinah pripoveduje otrokom na šoli, poslušajo tudi z očmi. Vedno znova jim mora povedati, kako je v Jelovici padel v zasedo, na Kralovem robu, bil ranjen v koleno, kako se je zakotalil v brince in se nikomur ni oglasil, še svojim tovarišem ne. Šele, ko sta ga drugi dan klicali sestri, ki sta prišli prav s Ku-pljenka je dal znamenje. Zanimiva zgodba je tudi ta, kako sta mu dr. Pohar in dr. Štangel v partizanski bolnišnici ES -Stol II rešila nogo, da je ni bilo treba odrezati. »Bolj na šalo moraš obrniti vse skupaj, tako otroci raje po- slušajo. Vedno znova jim moram pripovedovati, kako smo se kurirji na Bohinjski Beli kar med otroke pomešali, se z njimi posedli na sani in švignili skozi vas, mimo straž in mimo šole, kjer je bilo po 50 Nemcev notri... Saj se danes morda res otročje sliši, toda bilo je res.« Srečanje gorenjskih kurirjev prejšnjo nedeljo v Dražgošah je bilo za Janeza Strgarja z Bleda še posebno doživetje. Ta dan je namreč prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje Republiški odbor brigad VDV -kipec partizanskega kurirja. Malo jih je bilo podeljenih, na Gorenjskem je ta šele šesti. Janez ga je dobil za dolga leta nesebičnega dela v organizaciji kurirjev, v Radovljici je tajnik komisije partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru zveze borcev, vedno je zraven pri organiziranju proslav, obveščanju, predvsem pa se je posvetil arhivu. Na srečanju je med nekdanjimi kurirji krožil zajeten album fotografij z vseh povojnih srečanj gorenjskih kurirjev, pri katerem je pretežni delež urejanja prav njegov. D. Dolenc V Celju se začenja enajsti kongres Gasilske zveze Slovenije Tudi rdeči petelin se modernizira Kranj, 17. junija — Slovenski gasilci, v nenehni skrbi, kako se obvarovati presenečenj in škode zaradi »rdečega petelina« in kako se boriti proti požarom, predvsem pa soočeni z nevarnostmi, ki z modernizacijo in razvojem tehnologije dobivajo v primerjavi s klasičnimi vzroki za nastanek požarov povsem nove oblike in razsežnosti, so se zbrali v Celju. Danes se namreč začenja enajsti kongres slovenskih gasilcev. Franci Košnjek, poveljnik občinske gasilske he. Ni pa nam uspela ena najpomembnejših nalog: zveze Kranj in poveljnik gasilske enote Letališča Ljubljana-Brnik, je že trideset let poklicni gasilec. V gasilske vrste pa je stopil pred 40 leti, ko je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Olše-vek, katerega član je bil tudi njegov oče. »Štirideset let članstva in trideset let poklicnega dela in obe vlogi, tako v občinski gasilski zvezi kot na letališču, dajeta slutiti, da vam gasilstvo oziroma preprečevanje požarov ter spopadanje z njimi pomenita delo in prostori čas.« »Res je. Kot poveljnik občinske gasilske zveze moram imeti pregled nad vsemi 43 društvi v občini, na letališču pa je to že 24 let moja službena skrb in zadolžitev za varovanje zračnega prometa. Takrat, pred leti, ko sem postal poklicni gasilec, sta služba in prosti čas postalr. eno. Ni mi žal, saj rad in z zadovoljstvom delam v tej dejavnosti in tudi družina se je že zdavnaj navadila na to.« »Že zato, ker gre za obdobje med dvema kongresoma je to priložnost za oceno delovanja.« »Bil sem na vseh kongresih od šestega naprej. Na desetem smo si zadali zahtevne naloge in z zadovoljstvom lahko danes ugotavljamo tudi uspe- zmanjšanje požarne škode. Glavni vzrok je v ne-spoštovanju zakonitosti in ne dovolj veliki zavzetosti predvsem vodstvenih in vodilnih delavcev v delovnih organizacijah za obvarovanje pred požari. Kranjska občina pa je v tem obdobju zaradi dveh velikih požarov (Agromehanika in Exoterm; pa še HE Mavčiče) neslavno pristala v samem vrhu v Sloveniji.« »Kaj pa delo in usposobljenost društev?« »Društvom v občini gre vsa pohvala. Na področju vzgoje, usposabljanja in opreme smo naredili velik korak in smo danes sposobni boriti se proti vsakemu klasičnemu požaru.« »Katere naloge, ocenjujete bi kongres moral opredeliti za naprej?« »Z razvojem tehnologije se modernizira tudi rdeči petelin. Ne bi smeli zaostati v strokovni usposobljenosti in tovrstni vzgoji. Glavna skrb in naloga je vsekakor vzgoja mladih; pa ne šele po končanem šolanju, marveč že v osnovni šoli. Premalo razumevanja je za zdaj na tem področju v učnih programih. Usposobiti in sodobno opremiti pa se moramo predvsem v preventivi, saj so škode zaradi požarov, ki smo jim kos, še vedno majhne v primerjavi z ekološkimi, ki nas lahko doletijo. Mislim pa, da je sedanja samoupravna organiziranost na našem področju dobro zagotovilo, da bomo uspešni tudi pri tem.« A. Žalar Po sledeh naših člankov Mileni in Sanji še vedno ne sije sonce Kranj, junija — Spomnimo se mlade Milene Leši, snažilke iz kranjskega dijaškega doma, ki se je pred poldrugim letom z dojenčkom nasilno vselila v garderobo študentskega doma. V tesnem garderobnem prostoru za metle in čistila se zdaj stiska tričlanska družina: Mileni in Sanji se je pridružil še očka Mili-voj. . brin° Zaveda pomena informacij pri proizvodnji (io l0v ' °r«unizaciji dela in vodenju podjetij. Ker je d« o,,,. a S1';i zelo draga, računalniška in programska 'ij o mU ,)a /,>1" Poveni, I«' mogoče nakup računalnika dl 'r'1'1'' opreme, ki, na primer, prispeva k večji pni uvnosti in k humanizaciji dela, hitro opruvičiti.« »Računalniška tehnologija se je, gledano z ekonomskega vidika, razvijala edinstveno, drugače kot doslej znane tehnologije.Zmogljivost računalnikov je Emeraj naraščala, prav tako njihova zanesljivost, hitrost in kakovost, njihova cena pa je ves čas padala Ta trend se bo še nadaljeval: računalniki bodo postali zelo poceni in bodo celo cenejši od nune ure ali ma gnetofona.., V svetu zdaj že razvijajo računalnike, ki so veliki kot ročne ure in se jih bo morda celo dalo tudi nositi kot ure. Ukazovalo se jim bo lahko z govorom, imeli bodo tudi možnost brezžične komunika« i je z drugimi računalniki. Mnogo bolj kot razvoj tehnologij«- pa je pomembno, da se naučimo računalnike pametno uporabljati, da izobrazimo ljudi in jim »privzgojimo« mišljenje, ki je značilno za informacijsko (in ne industrijsko) dobo. Tehnologija sama po sebi ni ne dobra in ne slaba, slabo in dobro je tisto, kar mi delamo s to tehnologijo. Pri vzgoji bi morali poudarjati, da je informacija enako pomembna, kot so surovine, zemlja, materiali, energija. Računalniško znanje bo postalo osnovno, vsak dan uporabno, tako kot je, denimo, znanje za vožnjo z avtomobi lom, za uporabo magnetofona...« C. Zaplotnik Shramba ni primerno bivališče, še najmanj za 18-mesečnega otroka, ki sta mu za rast potrebna zrak in sonce. Milenine in Milivo-jeve želje zdaj ne sežejo dlje od sobe z oknom, saj v tesni, sedem kvadratnih metrov veliki ropotarnici brez okna, kjer ponoči spijo ob odprtih vratih, ne vedo za sonce. Kaj se je dogajalo potem, ko se je mlada mamica s Sanjo vselila v garderobo, o čemer so pisali tudi v našem listu? Dijaški dom je vložil prijavo zoper «črno« stanovalko, vendar je sodišče ni izselilo in kasneje je delovna skupnost dijaškega doma nerada privolila, da Milena in Sanja ostaneta. Zdaj je družinica tu v nekakšnem podnajemniškem razmerju, za tesno »luknjo«, pravzaprav za stroške prebivanja v domu, Mileni odtegujejo od plače 50 tisoč din. Ker je takšno bivališče lahko le začasno, je Milena vložila prošnje za solidarnostno stanovanje, saj ni bilo pričakovati, da ga ji dodelijo v službi. Tam namreč na družbeno stanovanje čaka že pet ali šest prosilcev in nobeden od njih se ni pripravljen odreči prednosti v prid Mileni. Ze tako je bilo na njen rovaš dovolj kritik in zahtev po izselitvi. Na solidarnostni listi pa je Milenino ime bolj pri dnu, tako da pri delitvi stanovanj ni prišla na VTttO, Ko so namreč točkovali njene bivalne razmere, so ugotovili, da ima pravzaprav kar ugoden Mala Sanja v svojem domu, garderobi za čistila. — Foto: G. Ši-nik standard: centralno ogrevanje, toplo vodo, souporabo sanitarij in študentske čajne kuhinje. Na prednostno listo se je pritožil dijaški dom, ki mu je zdaj naseljena ropotarnica potrebna, dijake in študent^ pa tudi moti, da morajo deliti svoje prostore z neko družino. Toda pritožiti bi se morala tudi Milena. Pravi sicer, da je vložila pritožbo, vendar so ji odgovorili, da je bilo točkovanje regularno. Splahnelo je še eno upanje. Mile-nin fant Milivoj, ki dela v Tekstilindusu, je tamkaj zaprosil za stanovanje. Spet zaman. Na tovarni- ški prednostni lestvici je bil šele 99. V sili sta mlada dva mislila še na eno možnost, na stari dijaški dom, ki doslej ni bil do kraja zaseden, pa je nudil gostoljubje tudi družinam. Vendar se je tudi ta možnost izjalovila. Ker so zmogljivosti doma prepičle, se bodo morali tudi ti poluradni stanovalci izseliti, da bodo sobe na voljo dijakom. Kje je rešitev za Sanjo, Mileno in Milivoja? Spet bodo konkurirali za stanovanje pri stanovanjski skupnosti, potem pa čakali, čakali, čakali, medtem pa bo Sanj ino otroštvo minevalo, ne da bi ji kdaj sonce pokukalo v sobo. Upanja je malo, kot je malo stanovanj, prosilcev na solidarnostni listi pa veliko. Center za socialno delo jim je sicer dal priporočilo za stanovanje, toda pred družinico čakajo na stanovanje ljudje, ki se jim ta doba vleče že deset let. Da bi si stanovanje kupila, ob dveh delavskih plačah ni niti misliti. Celo če bi hoteli postati podnajemniki, bi potrebovali več sto milijonov za predplačilo. Potem ko je bil zapis o mladi materi v stiski objavljen v tisku, je Milena dobila nekaj velikodušnih ponudb dobrih ljudi, naj se naseli pri njih - žal iz oddaljenih krajev. Ona pa želi ostati v Kranju, kjer imata z Milivojem vsaj delo. Kdaj bo družinici vendarle posijale sonce? Morebiti bi ji k temu lahko pomagali naši bralci? D. Z. Zlebir @@SSSScJI©I^Gi-AS 14. STRAN Šahovski velemojster Bruno Parma pravi ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 17. junija 1988 Sah je lep, dokler je samo veselje Golnik, 13. junija — Nekdaj so bili šahisti na vrhuncu moči pri štiridesetih, petdesetih letih, danes pa so najboljši stari od 20 do 30 let, pravi Bruno Parma, eden redkih slovenskih šahovskih velemojstrov, ki se je od aktivnega igranja poslovil že pred leti. Od časa do časa odigra simultanke, kakršna je bila v ponedeljek na Golniku. Velemojster Bruno Parma med simultanko na Golniku Po materini plati je Gorenjec. Mama je bila doma v Britofu, po očetovi plati pa je Italijan. Rodil se je leta 1942 in živi v Ljubljani. S 16 leti je postal mladiski državni šahovski prvak, leta 1959 je bil drugi do četrti na mladinskem svetovnem prvenstvu, leta 1961 pa je v Haagu osvojil mladinski svetovni šahovski naslov. Mednarodna šahovska federacija mu je velemojstrski naslov podelila leta 1963, po uspehu na velikem turnirju v Bevervveiku. Že nekaj let aktivno šaha ne igra več, vendar je še vedno v žarišču šahovskih dogajanj. »Nekaj časa sem vodil v Ljubljani mladinsko šahovsko šolo, ki je propadla. Niso bila sredstva problem. Lahko bi jih našli, če bi jih znali, vendar smo bili predaleč od krogov, kjer se razporeja denar in zato je vse skupaj propadlo. Sedaj pa sem zaposlen pri Šahovskem imforma-torju v Beogradu, ki je ena najbolj znanih šahovskih edicij na svetu. Dvakrat letno izide in objavlja najboljše partije, prav tako pa tudi enciklopedije najboljših šahovskih otvoritev in najboljših šahovskih končnic. Informatorja je okrog 35.000 izvodov in okrog 30.000 jih gre ven, večinoma za zahod, nekaj pa tudi v vzhodne države. Naši sodelavci so najbolj znani svetovni šahisti vključno s Karpovom in Kasparovom, pa tudi Fischer je sodeloval z nami. Posebna zanimivost Informatorja je, da svoje partije komentira vsak šahist sam.« • Vaše mnenje o šahu. - , »Sah je lepo igrati, dokler je le hobi. Ko pa postane resnejša stvar, pa je zadeva drugačna. Prvo je sicer še veselje, šele potem pa je ostalo. V šahu ima izreden pomen analiza in analiza je v bistvu tudi trening. Bistvo analize je, da na obstoječi teoriji iščeš nove možnosti, ki jih nasprotnik ne pozna in med partijo nima časa, da bi analiziral.« • Kako visoko meri jugoslovanski šah v svetovnem. »Kasparov je nedvomno prvi, Karpov pa drugi, potem pa sledi skupina najmanj 20 šahistov, med katerimi sta tudi naša trenutno najboljša Ljubojevič in Nikolič. Popovič in Sokolov pa že zaostajata za to skupino. Sploh pa je za sodobni šah značilno, da so danes vodilni igralci stan med 20 in 30 let, včasih pa so bila štirideseta, petdeseta najboljša šahovska leta. Karpovu se na primer že pozna, da je že star 35 let.« • Stagnacija je značilna tudi za slovenski šah. »Zanimanje za šah v Sloveniji raste, vendar najboljši, najobetav-nejši nočejo tvegati poklica, študija. Vrhunski šah pa ne dopušča ničesar drugega kot samo šah. Nikolič študira na primer ekonomijo, pa je študij na račun šaha za nekaj časa odložil. Seveda pa svoje odigra tudi pičla družbena podpora. V Sloveniji imamo obetavne igralce. Mislim predvsem na Gostiša, Podlesnika in Moharja, vendar so ti tudi že stari 24, 25 let. Tudi Vojko Mencinger je iz moje šahovske šole. Bil je talent, vendar se je raje usmeril na študij, poklic« • Vas razen šaha navdušuje še kakšen šport. »Včasih sem igral namizni tenis, ki je sploh priljubljena igra šahistov, sedaj pa igram tenis.« • Šahisti veljate za strastne kadilce. »Jaz sem kadilec, vendar kadilci med šahisti ne prevladujejo. Večina najboljših ne kadi. Pravijo, da kajenje zbije koncentracijo, zmož-nost razmišljanja.« j, Košnjek V ponedeljek v Ljubljani velik atletski miting Šampioni pridejo, vendar ne zastonj Gozd Martuljek, 14. junija — Včerajšnji atletski miting v Celju je bila vrhunska predstava kraljice športa, najmanj tako kakovostna udeležba pa bo na ponedeljkovem mitingu v Ljubljani za nagrado Jugoslavije, ki se bo začel ob pol štirih na obnovljenem, vendar še ne popolnoma dograjenem atletskem stadionu v Šiški. Med nastopajočimi bodo tudi svetovni in evropski rekorderji ter prvaki. Novinarska konferenca pred mitingom je bila v obnovljenem hotelu Špik v Gozd Martuljku s povsem določenim namenom. Petrol, lastnik hotela, je namreč eden od pokroviteljev tega mitinga za nagrado Jugoslavije, v Špiku pa bodo nastanjeni vsi sodelujoči na mitingu. To je v bistvu popularizacija hotela, ki želi z dopolnitvijo ponudbe postati zanimiv tudi za vadbo in bivanje vrhunskih domačih in tujih športnikov. Prireditelj mitinga, atletski klub IBL Ohmpija iz Ljubljane je ob pomoči glavnega sponzorja kluba in mitinga Inženiring biroja Ljubljana (IBL) zastavil vse organizacijske in marketinške sile, da bi bil miting vreden svojega imena, da bi napolnil tribune stadiona, ki je bil predlani obnovljen, vendar je za zdaj še nedograjen, vendar preizkušen za velike prireditve. Namen mitinga pa je tudi oddolžiti se ljubiteljem atletike, ki so prispevali za izgradnjo, s kakovostno predstavo. Zal se je najprej zataknilo doma. Kljub temu da je miting v koledarju naše atletske zveze in je njena obveznost zagotoviti le nastop vseh najboljših naših (o finančni pomoči zveze ni govora), bosta Slobodan Popovič, naš najboljši na 800 metrov, in tudi Slobodanka Čolovič, naša prva tekačica, najverjetneje odšla na miting v Skandinavijo, kjer bo hujša konkurenca in več denarja za nastop. Olimpija je zoper to odločitev protestirala. Kolikor se je doslej »stegnila« marketinška služba mitinga, bo ponedeljkova pnpreditev, med 16. in 18.30 jo bo prenašala tudi ljubljanska televizija, na vrhunski ravni. Od naših pridejo Krdžahč, ki rezul-tatsko trenutno od naših v svetu največ pomeni, Kožul, Apostolovski, Pajkičeva, Stekić in ostali. Prihajajo odlični Sovjeti: skakalca v višino Paklin z 241 centimetri in Povarnitsin, ki je kot prvi na svetu preskočil 240 centimetrov, skakalec v daljino Lajevski z osebnim rekordom 832 cm, Lagunovska, letošnja sovjetska pivakinja v krosu, Ceh Machura, evropski dvoranski prvak v suvanju krogle, Hoeffer, dvoranski evropski prvak v teku na 60 metrov, pa odlični atleti z Madžarske, ZDA in Italije, večinoma z letošnjimi izidi, ki so med najboljšimi na svetu. Če bodo pristali še dodatni sponzorji, so v igri še zveneča imena Pipan (Italija) troskok, Štefka Konstadinova iz Bolgarije, verjetno sedaj piva dama svetovne atletike, Alessandro Andrei iz Italije, rekorder v suvanju krogle, Hristo Markov, Ljudmila Andonova in Calvin Smith. Cena zanje je visoka. Kar nekaj tisoč dolarjev stane nastop, potem pa so še nagrade. Že zagotovljena udeležba pa potrebuje, da bo ljubljanski miting sploh eden najkakovostnejših pri nas doskn J Koš n jek Slava Pelko ocenjuje srednješolske telovadnice Najbolj zanemarjena blejska, Iskraši pa sploh brez Kranj, 15. junija — »Z gledanjem na telesno vzgojo smo vse bliže srednjemu veku,« pravi Slava Pelko, pedagoška svetovalka pri Zavodu za šolstvo, enota Kranj, za telesno in zdravstveno vzgojo. Zdravniki ugotavljajo, da ima skoraj polovica učencev neprimerno držo, vse več jih manjka pri pouku zaradi bolezni, narašča »špricanje«, kar pomeni, da tudi zadovoljni niso. Če naj bo telesna vzgoja pomemben del utrjevanja telesnega in duševnega zdravja mladih, potem ne sme biti dvoma, ali denar za nove telovadnice in športne dvorane da ali ne. »V najslabšem položaju med gorenjskimi srednješolci so vsekakor učenci Iskrinega centra na Zlatem polju, ki sploh nimajo telovadnice, niti lastne niti najete. Problem je znan in ga ne bi na široko pogrevala. Upam le, da bodo v nekaj naslednjih letih telovadnico končno zgradili, saj se je med načrtovanimi družbenimi objekti v kranjski občini uspela preriniti v ospredje,« je dejala Slava Pelko. Glede na to, da je večina gorenjskih srednjih šol prerasla v »tovarne« tudi z več kot po tisoč učenci, ni čudno, da je v telovadnicah normativ sedem kvadratnih metrov na učenca kar nekajkrat presežen, saj hkrati z učilnicami niso gradili novih telovadnic. V srednji šoli je tudi obvezna razdelitev učencev po spolu. Tako je včasih v skupini tudi po 32 učencev, ko združujejo paralelke. Razen tega se v šolah, posebej tistih, kjer učenci hodijo k telesni vzgoji ven, v najete telovadnice, še preveč oklepajo tako imenovanih »blok ur«, to je dve uri nepretrganega pouka na teden, namesto dvakrat po eno uro, kakor je zamišljeno in kar bi z malo več volje večinoma zmogle. »Na splošno so telovadnice premalo čiste. Postajamo umazan narod. Pretirana zasedenost ni edini vzrok, tu so še malomarne čistilne in učenci z umazanimi supergami,« je nadaljevala Slava Pelko. »Kar sem od februarja uspela pregledati telovadnic, je najbolj čista v srednji tekstilni in obutveni šoli. Škoda je le, ker imajo samo eno za več kot tisoč učencev. Najbolj zanemarjena, dobesedno opustošena, pa je telovadnica, ki jo ima od Partizana na Bledu v najemu srednja gostinska šola. Orodja so polomljena, pomanjkljiva, umazana so tla, zidovi, okna, še letos 1988. leta (!), pa so v njej kurili z Lutsovo pečjo, iz katere se je pošteno kadilo. Za najemnino, ki menda ni poceni, bi od Partizana smeli zahtevali boljše pogoje pa tudi sami bi lahko marsikaj popravili ali vsaj pospravili, počistili. Pogosto so namreč šolski hodniki, ki so pač bolj na očeh, čistejši od telovadnic. Zelo malomarno čistilko imajo tudi v srednji ekonomski šoli v Kranju, kjer morajo učenke za njo pospravljati kosme prahu iz kotov.« Naslednji problem telovadnic so garderobe in tuši. Tušev praviloma ni, kjer pa že imajo enega ali dve, običajno sploh ne delata. Kako terjati od učencev in sicer lepo urejenih, naličenih srednješolk, da se potijo po telovadnicah ali na stadionu, nato pa spet sedajo v šolske klopi? Tudi garderobe so pretesne. V kranjski »gimnaziji«, na primer, visijo po tri jope na eni kljuki, medtem ko imajo učenci doma večinoma vsak svojo sobo. Podobno velja za sanitarije in kabinete učiteljev telesne vzgoje. »V bistvu so še najboljši pogoji v športnih halah, kjer imajo garderobe in tuše in v njih lahko brez posebnih zapletov hkrati delata dva učitelja,« je menila Slava Pelko. »V Škofji Loki vadijo v športni hali učenci treh srednjih šol, pogosto po dva razreda naenkrat. Hrup zato dostikrat preseže mejnih 80 decibe-lov. Sporna je tudi čistoča. Ta je boljša v dvorani na Planini, kamor hodijo k telesni vzgoji učenci srednje šole za trgovinsko dejavnost, mlekarske in kmetijske srednje šole ter gradbene šole.« H. Jelovčan Velika hokejska tombola Jesenice, 16. junija — Hokej ski klub Jesenice vsako leto pri' reja veliko hokejsko tombolo 2 dobitki precejšnje vrednosti. Prirejajo jo zato, da dobijo nekaj dodatnega denarja, ki ga namenjajo razvoju pionirskega in mladinskega hokeja na Jesenicah. Telesnokulturna skupnost Jesenice namreč pokrije le W odstotkov potreb po finančnih sredstvih. Letošnja velika hokejska toni' bola bo na hokejskem igrišč«1 Podmežaklo v nedeljo, 19. juni" ja, ob 14. uri. Ze nekaj časa so v prodaji tombolske tablice P° 2.500 dinarjev, ki se na Jeseni' cah dobijo v vseh prodajalnah Tobaka. Dobitnike čakajo lepe nagrade, med drugim trije osebni avtomobili, motorna žaga, gospodinjski in kmetijski stroji, pohištvo... Skupaj kar 200 vrednih dobitkov! Prireditelji pričakujejo precejšen obisk Jeseničanov in okoličanov, predvsem pa Iju-biteljev hokeja, saj bodo z naku; pom tombolskih kartic pomagali pri razvoju jeseniškega hokeja. Večer pred hokejsko tombolOi v soboto, 18. junija, se bo že v popoldanskih urah na igrišču Podmežaklo začel družabni večer z glasbo in plesom ter bogatim srečelovom. D. S- Koča na Kriški gori odprta Križe, 15. junija - Planinsko društvo Križe obvešča, da bo Koča na Kriški gori stalno odprta do 15. septembra. Zavetišče v Gozdu pa Je odprto samo konec tedna. Odlični kranjski kegljači Kranj, 15. junija — V Osijeku je bilo mladinsko državno keglja-ško prvenstvo. Mladinci Triglava iz Kranja so osvojili odlično tretje mesto. Zmagala je Lokomotiva Zagreb s 6804 keglji pred Kanditom iz Osijeka s 6747 keglji in Triglavom, ki je podrl 6741 kegljev. Za Triglav so igrali Boris Benedik (934), Vane Oman (818), Damjan Hafner (816), Samo Vehovec (820) in Tomaž Oman (768). Mladinke Triglava pa so igrale na Reki in bile šeste s 3030 podrtimi keglji. Zmagal je mariborski Branik. Za Triglav so igrale Zdenka Gašperin (792), Her-mina Pire (761), Mojca Kern (749) in Darja Zupan (728). Jutri slovensko atletsko prvenstvo veteranov Duh zmaguje nad telesom OD TEKME DO TEKME 3 Kranj, 15. junija — Atletski klub Triglav Kranj dobiva že drugič organizacijo slovenskega prvenstva veteranov v atletiki. Tokratno prvenstvo je pomembno tudi zaradi tega, ker bo teden kasneje 6. evropsko veteransko atletsko prvenstvo v Veroni in tja odhaja tudi republiška reprezentanca. Sicer pa je po svetu veteranska atletika v razcvetu. Nogomet kmetje: obrtniki Naklo, 15. junija — Nogometni delavci Nakla prirejajo v nedeljo, 19. junija, ob pol treh popoldne nu nogometnem igrišču v Naklem zanimivo nogometno tekmo med kmeti in obrtniki Takšne tekme so bile nekdaj običajne, po nekaj letih pa jo spet organizirajo. Boj bo hud, saj so oboji prepričani v zmago. Pri svetovni atletski federaciji IAAF ima svojo federacijo, ki prireja svetovna prvenstva. Lani je bilo v Avstraliji, prihodnje leto pa bo v Oregonu v ZDA. Za veteransko atletiko je šrilanški pesnik Chri Chimnoi zapisal, da duh zmaguje nad telesom.« Veteransko prvenstvo v atletiki, vredno ogleda, se bo začelo jutri, 18. junija, ob 16. uri na stadion Stanka Mlakurja v Kranju. Pokrovitelji tekme so Iskrine tovarne Električna orodja, Kiber-netika in Telematika. Moški, razdeljeni v starostne skupine, (enako velja tudi za ženske), bodo tekli 100, 400, 1500 in 5000 metrov ter tekmovali v skoku v višino in daljino, suvanju krogle in metu diska ter kopja in trobo-iu (100 metrov, daljinu krogla). Ženske bodo tekle na 100, 400, 800 ir\ 3000 metrov, skakale v višino in daljino, metale krogle, disk in kopje ter tekmovalce v troboju enako kot moški. J. K. Iztok Tomazin državni prvak — Društvo za prosto letenje Pre* pih iz Tržiča je organiziralo 1. državno prvenstvo v letenju s padah-Udeležilo se ga je 51 tekmovalcev, med njimi tri tekmovalke. Kljuh vabilu letalcev iz drugih republik ni bilo in so tako prevladovali član1 Prepiha in Leta iz Škofje Loke. Zmagal je Tržičan dr. Iztok Tomazin, najboljši pa se bodo tudi udeležili bližnjega svetovnega prvenstva. Zmagal je Tomazin (Prepih) s 3343 točkami pred članom Leta iz Škofje Loke Domnom Slano in Tonetom Svoljšakom, ki sta zbrala 2933 in 2594 točk. Četrti je bil Stane Kranjc (Prepih), peti in sesti pa Andrej Bertoncelj in Sandi Kranjc (Let). Naš znani smučarsl i skakalec Miran Tepeš je bil enajsti. Točkovali so trajanje poleta in točnost ter pravilnost pristanka. — J. Kikel Teniški turnir na Golniku — V počastitev krajevnega praznik* so na Golniku priredili teniški turnir, na katerem je sodelovalo 3 igralcev iz Golnika, Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Ljubljane. Zn^ gal je Stojan Tomovič, ki je navdušil z igro in obnašanjem, in prf magal v finalu Pora z 2 : 0. Tretji je bil Tomaž Saje, četrti pa B°" Perhavc. Najboljši domačin je bil dr. Škofic. Strelci iz Amberga v Kranju Kranj, B. junija — Prve dni junija so bili v Kranju na obisku Strelci iz zahodnonemškega mesta Amberga, I katerimi kranjski strelci prijateljujejo že nad 20 let. Začelo se je leta 1966, koje bil v Ambergu m\ obisku tedanji kranjski župan Martin Košu. V tem času so imeli strelci iz obeh mest štiri dopisna tekmovanja, po štirikiat pa so izmenično tekmovali v Kranju in Ambergu. Da sodelovanje še traja, imata največ zaslug pred sednika obeh zvez: Alojz Lakner iz Kranja in Josef Donhauser v Ambergu. Strelci iz Amberga sta med tokratnim obiskom najprej sprejela predsednika skupščine m izvršnega sveta (val) Torkar m Henrik Petri nelj, nato so bili gostje Planike, ogledali pa so si tudi razstavo kitajskega slikarstva v Ljubljani. Strelci so nato tekmovali v streljanju s serijsko zračno puško. Gostje so zasluženo zmagali. Zbrali so 3690 krogov od 4000 možnih, Kranjčani pa ,'W17 krogov. Med posamezniki so bili najboljši Jo-han Strobl in VVUli Reil (Amberg) in Marjan Repič ter Jure Frehh (Kl'anj). B. Malovrh Strelci Ambergu in Kranja med tekmo na Hujah — Foto: I). Malovrh Vabila, obvestila 1 Pomembna tekma radovljiških balinarjev — Radovljiški ba-llnarji se V zadnjem kolu medrepubliške balinarske lige igrali V Ljubljani I Brdom, ki je kandidat za prvo mesto, neodločeno 9 :9. V soboto. 18. junija, ob 9. uri pa bo v Radovljici derbi lige med Radovljico in Industrogradnjo iz Zagreba, ki je druga na lestvici, Radovljica pa je tretja. Za Radovljico bodo igrali Rebec, Humer-ca, Uran, Kavčič, Raspet in Ravnik. — J. Rolc Nogometni spored — V II. slovenski ligi je na sporedu zadnje kolo. Kar pet moštev (Primorje, Tabor, Solinar, Jesenice in Jadran Lama) je v nevarnem položaju, zato bo zadnje kolo razburljivo. Naklo igra v nedeljo ob 17.30 s Taborom iz Sežane, Jesenic« pa z Klanom iz Novega mesta. Če Naklo zmaga, ima možnosti z* tretje mesto, Tabor pa izpade, Jeseničani pa v primeru zmage ostanejo v ligi. — I). Jošt Balinanje in pohod v Stražišču — Trim klub Sava iz Straži*" ča prireja jutri ob 9. uri na balinišču pri gasilskem domu 8. trim-sko balinanje, v nedeljo med 6. in 11. uro pa 10. jubilejni trimski pohod na Jošta. Na Kokrici sejem navtike in počitniške opreme — SD Kokri-ca prireja jutri in v nedeljo, 18. in 19. junija, pred osnovno šolo na Kokrici 2. sejem navtike in počitniške opreme. Na sejmu bo m°" goče prodati ali kupiti rabljeno in novo opremo. Blago bodo prevzemali že danes med 17 in 19. uro, sejem pa bo odprt v soboto in nedeljo mod 9 in llt uro. — .1. K. I)om nu Ledinah redno odprt — Planinski dom na Ledinah je od 17. junija dalje redno odprt. Na plazu je dovolj snega. Med tednom je dom polno zaseden s smučarji, ki imajo na ledinah poletno vadbo, v sobotah in nedeljah pa je tudi za planince dovolj prostora. Dan nogometu nu Primskovem — Nogometni klub Prunsko- vo je v 15 letih delovanja prerastel iz vaškega kluba v dobro organiziran kolektiv. Jutri, 18. juniju, bo na Pnmskovem dan nogom*" ta. Nogometaši se bodo osamosvojili in si nadeli ime NK Creina Prmiskovo. Creina ima sedež v krujevni skupnosti. Še naprej bodo delali n.i obeh osnovnih šolah in s štirimi skupinami mladih nogometašev v klubu Ob 15 uri bo v Zadružnem domu obGfl /boi, potem pa se bo zučel na nogometnem igrišču ob Kokri k'u!?' ski dan nogometa. Predstuvila se bodo vsu moštva od najmlajši" kategorij do članov. Posebej velja omeniti srečunje kadetov * vrstniki i/. Avstrije ob 17. uh in ob 18.15 srečanje med veterani člani Vabljeni člani in prijatelji kluba na občni zbor in na sreč** nje v Kokrškem logu. Nogometaši dve tretjine sredstev za dej^ zaslužijo sami, pomagajo pa jun časopisna hiša Dnevnik, Loterij Slovenije m številni posamezniki in kranjski delovni kolektivt. Skukulnu tekmu v Stražišču — SSK Iskra Delta Triglav prl' reja v počastitev krajevnega praznika Stražišče tekmo v smuČ«1* skih skokih na skukalnici v Stražišču. Tekmii se bo zučelu «>b enajstih, tekmovali pa bodo mlajši pionirji B in C. ^ Suhovsko hitropotezno prvenstvo Gorenjske — ŠahovSl zvezu Gorenjske prireja v nedeljo, 19. juniju, ob 9. uri v dr-ii* nem centru v Radovljici hitropotezno prvenstvo Gorenjska moš^r m ženske Vsak mora prinesti s seboj brezhibno šahov.' uro. Pristopnino 500 dinarjev je treba plučuti ob priJHVi. Planinci nu Hjelušnico — PD Kranj vabi nu pohod po l*.)4' nički transverzuh. Pohodniki se bodo udeležili tudi srečunjs P\~ brutenih planinskih društev. Obiskali bodo Jusenovuc, Ko: *rw Jane, Travnik in izvir reke Bosne Odhod i/. Kranja bo v čet W»* 23. junija, ob 5. uri, povratek pa bo v ponedeljek. Prijave sr «J.. ■ mu planinska pisarna osebno ah po telefonu 22 823 do pon ka, 20. j u 1111. i ^ Petek, 17. junija 1988 Nagradna igra • Koncert ansambla Avsenik 24. junija bodo Avseniki priredili koncert na Gorenjskem sejmu v Kranju. Vsi, ki se boste koncerta udeležili, lahko sodelujete v naši nagradni igri. Izpolnite kupon z vprašanjem in odgovorom in ga oddajte 24. junija pri vhodu v koncertno dvorano. Na sami prireditvi bodo organizatorji izžrebali in podelili tri nagrade. Prva nagrada je UDELEŽBA na našem, Glasovem izletu; druga nagrada je lovski golaž na lovski veselici, ki ga prireja Lovska družina na Pangršci pri Trsteniku naslednji dan; tretja nagrada pa je solo ples na isti veselici. Nagradno vprašanje: katero obletnico praznuje letos ansambel Avsenik? 15. STRAN @©mil MAS t Mix-max z ljubimcem PRUAZEN „ NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO KUPON Ime in priimek............. Naslov......................... Odgovor...................... Skupina Mix-Max iz Šempetra pri Celju deluje devet let in se je po kaljenju v domači okolici, nastopih v tujini, prebila tudi na radijske valove in glasbene oddaje Zadnji uspeh je vsekakor sodelovanje v radijski oddaji Pop delavnica 88, kjer so se predstavili s skladbo Ljubimec brez moči. Znana je tudi njihova skladba Varaš, ki se pogosto vrti v radijskih sporedih. Fantje in dekle pridno vadijo in pripravljajo naslednje pesmi za prvo kaseto, ki jo bodo posneli v studiu Cankarjevega doma v Ljubljani. Njihov komponist je Božidar Wol-fand-Wolf, besedila in aranžmaje pa piše Helena Banič Skupino Mix-Max sestavljajo: kitarist in pevec Vili Kotnik, bobnar Boris Lukanc, solo kitarist Roman Velič, bas kitarist Radovan Tavčar, harmonikar, klaviaturist in vodja Dušan Zaje in pevka Danica Štorman. Tokrat prihajajo na Jezersko, kjer bodo igrali v soboto, 26. junija, in nedeljo, 27. junija, na turistični prireditvi Nežin vikend na Jezerskem ob Planšarskem jezeru. Poleg njih bodo nastopile še štiri skupine. D Papler • Ansambel DIH na Gorenjskem Kopalci, pozor! Če letos poleti koga opazim, da bo lu-lal v urejenem kopališču, ga bom ovadil inšpektorjem ali miličnikom. Sodnik za prekrške ga bo kaznoval (odvisno od olajševalnih okoliščin) z 2000 do 7500 dinarji za kršitev 10. člena novega zakona o varnosti v urejenih kopališčih, po katerem »kopalec ne sme onesnaževati vode in drugih površin kopališča.« Dva direktorja? isti na- , Iz delovne organizacije Triglavski narodni park sem pred kratkim v *uverti prejel dva dopisa in na vsakem je bil podpisan drug direktor - ^nčneje: na enem direktor, na drugem direktorica. Ker meni, preprostemu Ježu, niso znane kadrovske rotacije in reelekcije, sprašujem, ali imajo Udi v TNP, tako kot v eni od kranjskih organizacij, enega častnega in ene-9a zaresnega direktorja?! Smejo na občini kupiti zavese? , Če bi bili v naši ljubi domovini vedno in povsod tako strogi in temeljiti, °t zahteva predpis ob nakupih drobnarij za občinske pisarne, potem za-9°tovo ne bi bili v takšni godlji, kot smo. škofjeloški izvršni svet je v torek jPet potrjeval spisek predlaganih nakupov osnovnih sredstev, drobnega , ^entarja in investicijskega vzdrževanja iz sredstev amortizacije občinske *e Na spisku so med drugim za nakup predvideni tudi namizna svetilka £a računalniček na baterije in zimska guma za službeno lado, dve zavesi Pa čiščenje tapisona in beljenje prostorov... Kaj, če bi tudi vsaka šola prosila delegate v skupščini izobraževalne Skupnosti, ali sme kupiti novo stikalo za prižiganje luči in kredo za pisanje PO tabli? Vsaj besed niso izgubljali člani izvršnega sveta ob zavesah in tapiso-u- ampak list mirno obrnili... H. J. Že štiri leta deluje v Cerknem ansambel DIH, ki ga sestavljajo štirje fantje in pevka V zadnjem času veliko gostujejo po Primorskem. Ansambel sestavljajo: Bojan Sova, solo kitara, Mladen Dopudja, bobni, Branko Brelih, bas, Mojca Čebej, pevka in Matjaž Slabe, klaviature. Mladi iz ansambla DIH so nastopili že v Pop delavnici, se predstavili na Radiu Koper, na Radiu Žiri in na Radiu Triglav Jesenice Njihova najbolj priljubljena skladba je Za majhen denar, igrajo pa šest lastnih skladb Tako se pripravljajo, da bi jeseni posneli tudi kaseto in ploščo. Poznajo jih ljubitelji zabavne glasbe v Poganski dolini, nastopali so v Škofji Loki, od 19. junija pa jih bodo lahko vsako nedeljo od 17 ure do 21. ure poslušali obiskovalci terase - gostišče na Trebiji. Člani ansambla bi radi še bolj nastopali po Gorenjskem, na različnih prireditvah, ki jih imamo po gorenj- VANJA ŠKRK Med prijaznimi dekleti, ki urejajo pričeske v frizerskem salonu Brivsko frizerskega podjetja v poslovalnici pri Vodovodnem stolpu, smo izbrali mlado Vanjo Škrk. Ima tri leta frizerskih izkušenj, sprva v ženskem delu salora, zdaj pa ima večinoma opraviti z moškimi glavami. Te dni imajo kar veliko dela, zlasti mladi hočejo biti urejeni za valete, maturantske sprevode, konec šolskega leta. Tako se na Vanjinem frizerskem stolu eno popoldne zvrsti tudi do trideset strank. »Rada strižem tako, da so ljudje zadovoljni in da jim pristoji,« se smeje prijazna sogovornica. »Navadno je tako, da najprej stranka pove svoje želje, jaz pa ji svetujem. Tudi taki so, ki se, zanašajoč se na frizerkino presojo, prepustijo našim rokam. Sicer pa se v salonu držimo načela, da ima stranka vselej prav.« Vanja ima pri delu velikokrat opravka tudi z otroki. Večkrat kot na stolu jih ima posajene na tleh ali pa jih s škarjami lovi po vsem salonu. »Otroci so večinoma nemirni, nekateri se bojijo, zato jih na silo raje ne strižem. Pri nekaterih zaleže pomirjujoča frizerkina beseda, druge pa raje naročim za prihodnjič, če se tistega dne upirajo striči.« Vanjin delavnik traja od šeste do trinajste ali od trinajste do dvajsete ure, skoraj kot v tovarni. Ob koncu delavnika je včasih bolečih nog in hrbta težko ohraniti prijazen obraz. Vanja in sodelavke pa tudi še tedaj živahno klepetajo s strankami in šele, ko se za njimi zapro vrata, jih sme prevzeti utrujenost. ZLD. Ž. skih krajih poleti kar precej. Njihov naslov: Matjaž Slabe, Podjelovo brdo 20, Sovodenj, (telefon 064-69-051). • Kdo je pogumen Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je zapisal: »Junak ni človek, ki bi bil pogumnejši od drugih. Pogumen je samo pet minut dlje.« • Če se zdravnik šali Neka gospa je vsa preplašena vprašala zdravnika in pisatelja Gio-vannija Raibertija. velikega šaljivca, če res mnogo bolnikov pokopljejo kot mrtve, čeprav so še živi Raiberti je v šali odvrnil: »Mojim bolnikom se to nikoli ne zgodi.« • Kantavtor Bojan Rakovec Po osmih letih uveljavljanja v glasbi je stražiški kantavtor Bojan Rakovec dočakal izid prve samostojne kasete z devetimi skladbami, ki se imenuje Katarina To je priložnost, da smo ga povabili v uredništvo, kjer bo na vaša vprašanja odgovarjal po telefonu v sredo, 22. junija, od 17. do 18. ure Telefonski številki sta 21-835 in 21-860. Tri najbolj zanimiva vprašanja bomo nagradili s kaseto. Dahnili so da: V Kranju: Miljana Beniger in Drago Dulc iz Kranja; Jasmina Jug in Brani-slav Cvek iz Trboj; Darija Pušavec in Stojan Orehek iz Vogelj; Dora Orehek in Anton Rot iz Kranja: Meri Golorej in Milan Urbanec iz Voklega; Ana Kozina in Milan Čeh iz Kranja; Ana Roblek in Andrej Ančimer iz Predoselj; Majda Sotar in Franc Grošelj iz Šenčurja; Jasna Loparnik in Matjaž Turel iz Kranja; Tatjana Tomazin in Franc Remic iz Kranja; Ljiljana Japundža in Srečko Stojanovič z Golnika; Marija Balanž in Ljubomir Dežman iz Čepulj; Tatjana Bilbija in Miran Capuder iz Kranja; Milena Sajevic in Silvo Baloh iz Luž. Nagradna križanka n0 ' Ve Prejšnje križanke: napad, Evita. serec. kiar. Portorož, lino. matura, Černelč, tiost Karantanec gnada, iris. otoman, Nin. oktav, smrek, čo, ada pista, marisa, te. kazačok. ajda, četverec, nr, ikar, errol, idekda. rank. igla, Neva. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce 1 nagrada Robi Premrov, Zgornje Bitnje 274, Žabnica 2 nagrada Bi-Ijana Pavič, Titova 85, Jesenice in tri tretje nagrade Minka Krajcer, Kebetova 1. Kranj, Maks Močnik, Kovinarska 8d, Kamnik m Boštjan Mencinger, Bokalova 15, Jesenice Čestitamo1 Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1 nagrada 8 000 dinarjev 2 nagrada 6 000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede. 22 junija, na naslov uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko) /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev (Ur. list SFRJ, štev. 21/8) določa, da °d 1. julija 1988 organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe, civilne pravne osebe in občani vse končne obračune ter plačila z gotovinskimi in brezgotovinskimi nalogi, zaokrožujejo Po naslednjem razponu: ^ odi pare do 5 dinarjev na 0 dinarjev od 5 dinarjev in 1 pare do 9 dinarjev in 99 par na 10 dinarjev Prosimo, da pri izpolnjevanju vseh dokumentov upoštevate gornje določilo. GRŠKI GLASNIK PRED TROJO ROJSTNI KRAJ NAZORJA NA BRAČU KIPAU SLIKA GOLEGA TELESA MONDENO ZDRAVI LISCEV BELGIJI NATRIJEV KABRONAT BELA KRIST SNOV NAPRAVA ZA DAJANJE ALARMA ŠKOFIJSKI CERKVENI ZBOR JAPONSKI NAČIN UREJANJA CVETLIC iRT NA PORTU GALSKEM NAJJUŽNEJ ŠATOČKA EVROPE EMIL LUDVIGF.R MESTO V Si AVUNIJ NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ STROKOV NJAKZA T0KSIK0 LOGIJO m iSNji IME P0DJ INTEGRAL NIKOLA TESLA KOREC, MERNIK PLOHA BESED SATOMA TOLOG OSKRBA KUPCA NAŠ NAJV OTOK PESNIK GRUDEN OCVIRK ANTON RESA PW KLASU NEKD MA RIBORSKA ATLETINJA. TEKAČICA NAPADNA POLITIKA PRAMEN. PREDENO SPAČEN OBRAZ, GRIMASA SATIRIK BUCHWALD GL MESTO TURČIJE MANJŠI JADRAN SKI OTOK IZDELOV KLOBAS ŠTEVNIK SRB PESNIK IVOJISLAV) GR MESTO V EPIRU AMER FILMSKA IGRALKA (MARVI ANDREJ KURENT ZA K L DEL SKLADBE UČITELJ GOVOR NIŠTVA BARVA PRI KARTAH KRIZ SRB PISEC NOVELIST IIJAKOV, iVASAj REŠPEKTil STARO RIMSKI POZDRAV SLOV KARI KATURIST (HINKO) ZVER IZ RODU MAČK POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI NOVA VRSTA, ODSTAVEK POŽELENJE PRIPADNIK ITALIKOV NEZNANKA VMATEM KNJIGA ZEMLJE VIDOV ŠTIP BRŠUANU PODOBNA SOBNA RASTLINA ^OrlA-« STAROSl ČRKA SPODNJI DEL GOBE SOD SRBSKI PISATELJ (DANILO) EGIPT BOMBAŽ SL FILM IGRALKA LOVEC NA KRTE GR ČRKA ZRAČNI DUH V .VIHARJU« ITAUJ RADIO AVTOR KRIŽANKE R NOČ ROŽEVINA POKRAJ VIETNAMU MARTIN ČEŠENJ ANTON AŠKERC KRAJ PRI KRŠKEM SKRAJNI KONEC POLOTOKA ureja DARINKA SEDE] A mm^mm^iGLAs 16. stran KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE '88 »POČITNICE 88« domovina Počitnice na otokih so lepše... Morje je čistejše, sonce toplejše in vino bistrejše! KOMPASOVE POČITNICE na BRAĆU (Bol, Supetar, Sutivan), VISU (Vis. Komiža). HVAR (Hvar, Jelša) in na KORČULI UGODNE CENE in za BRAČ ter VIS - ORGANIZIRAN PREVOZ! POČITNICE V KLUBU KOMPAS • KOMPASOVO MALO MISTO - SUTIVAN/Brač, 7 dni, v juniju 148.000 din, v juliju od 177.000 din dalje in v višku sezone 192.000 din! Bogat program! • KOMPASOVO VELO MISTO - VIS — KOMIZA (hotel Biševo, zasebne sobe in apartmaji) — VIS (hotel Issa in zasebne sobe), 7 polnih penzionov, od 173.000 din dalje! KOMPASOV PLANINSKI KLUB ROGLA, hotel Planja, 7 polnih penzionov, od 173.000 din dalje! »Počitnice '88« TUJINA »SUPER JANEZOVA PONUDBA« ZA PALMO DE MALLORCA IN IBIZO • druga oseba ima brezplačen letalski prevoz • tretja oseba 50% popusta pri letalskem prevozu • otroci od 2.-12. leta starosti brezplačen letalski prevoz • KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA' • ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza, odhodi vsak torek, cene že od 574.000 din dalje KOMPASOVA KRIŽARJENJA • KRIŽARJENJE PO SEVERNEM JADRANU od junija do septembra, 7 dni, od 440.000 din dalje • KRIŽARJENJE OD SPLITA DO DUBROVNIKA, od junija do septembra, 8 dni, od 420.000 din dalje • S ČOLNI PO KANJONU TARE, od julija do septembra, 4 dni, 350.000 din S KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN • PINK FLOYD, 3.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din • MICHAEL JACKSON, 8.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din • BRUCE SPRINGSTEEN, 17.7., Munchen KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA VIKEND IZLETI V JUNIJU • KOPAČKI RIT, 3 dni • NARODNI PARK BRIONI, 1 ali 2 dni • ROVINJ-BRIONI, 1 ali 2 dni • KORNATI, 3 dni • HVAR - OTOK SONCA, 16.6., 4 dni • NAJLEPŠI OTOKI SO VAM BLIŽE: — BRAČ/Bol, hotel Bertanide in hotel Elephusa — HVAR/HVAR, hotel Pharos — VIS/Komiža, hotel Biševo Odhodi: 14.6, 21.6, 7 dni, letalo V PRIPRAVI: • VIPAVA - ogled opere RIGOLLETTO, 3.7., 1 dan, avtobus POTOVANJA V TUJINO • RIMINI - SAN MARINO, 2 m 3 dni, 18.6 in 24.6. • PALMANOVA - PADOVA - BENETKE, 2 dni • BENETKE, 1 dan, 18.6 • RIM, 3 dni, 16 6. in 1.7. - vikend izleti • RIM SKOZI STOLETJA, 5 dni, 29.6., 14.9. • DUNAJ, 2 in 3 dni, 2.7, • BARCELONA, 4 in 5 dni, 23. in 26.6. • GRČIJA, 5 dni, 30.6. • NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 16.7. m 20.8. • SVETA DEŽELA JERUZALEM, 8 dni, 27.6. • EGIPT, 9 dni, 2.7., 15 7, 19.8. • MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 7.7. • SIBIRIJA m MONGOLIJA, 8 dni, 31.8. • MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 7 dni, 17.6 • SIBIRIJA - IRKUTSK - HABROVSK, 8 dni, 24.6. • SINGAPUR, 10 dni, 30,6., 21,7., 18.8., 29.9., 20.10. Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel,: 61-957, Kranj - tel.: 28-473, Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel : 77-245, Kranjska gora - tel.: 88-162 kulturne skupnosti tržič, kranj, Škofja loka radovljica in jesenice Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo razpis za PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE ZA LETO 1988 na naslednjih področjih kulturno - umetniškega ustvarjanja: literatura, dramska umetnost, glasba in balet, upodabljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje. Posamična nagrada znaša tri povprečne mesečne osebne dohodke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenjskem. Kandidati za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela s področja kulture, občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, kulturna društva, delovni ljudje, ki samostojno - kot poklic - opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in drugi delovni ljudje in občani. Pisni predlogi z obrazložitvijo morajo biti predloženi na naslov: Žirija za ocenitev del in nalog Prešernovih nagrajencev -Kulturna skupnost Tržič, Bračičeva 4, do 3. novembra 1988. Petek, 17. junija ISJ Obiščite Brniški gaj Sobota, 18. junija, od 19. ure dalje ansambel TEN nedelja, 19. junija, od 17. ure dalje ansambel CST LA VIE Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! VIZ TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Tavčarjeva 21, 64270 JESENICE Razpisna komisija za imenovanje vodje enote WO Jesenice razpisuje prosta dela in naloge 4 VODJE ENOT Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene za vzgojitelja, pedagoga, psihologa, socialnega delavca, specialnega pedagoga ali učitelja imeti mora najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti biti mora družbenopolitično aktiven Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: VIZ TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, Tavčarjeva 21, 64270 Jesenice, s pripisom »za razpisno komisijo«. PETROL PETROL DO GOSTINSTVO TOZD HOTEL SPIK - Gozd Martuljek Razpisuje prosta dela in naloge VODJA PENSIONA - za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola gostinske smeri tri leta delovnih izkušenj Rok za prijavo osem dni. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: PETROL DO Gostinstvo, TOZD Hotel Špik, Gozd Martuljek. ALPETOUR DO creina kranj Mirka Vadnova 8 objavljamo prodajo obnovljenih traktorjev tip Store 404 tip imt 558 obnovljenih viličarjev: tip indos 1,5 t in 2,5 t (diesel) Ogled in prodaja je mogoča vsak delavnik od 6. do 14. ure na servisu DO CREINA v Cerkljah, Ul. Toneta Fajfarja 30. Informacije po tel.: 064-42-164. planinsko društvo bled Planinsko društvo Bled želi zaposliti v planinski postojanki Blejska koča v Lipanci oskrbnika - nico za poletno sezono. Zaželen je zakonski par. Plača po dogovoru in v odvisnosti tudi od prometa. Nastop 26. junija 1988. Interesenti se naj javijo pisno na naslov PD Bled, lahko pa tudi osebno v društveni pisarni Kiklijeva 9 - gostišče »Okariva« na Bledu do 21. junija 1988. Savska loka 21 64000 KRANJ Industrijski kombinat Plunika Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna obutve Breznita objavlja prosta dela in naloge: OPRAVIJANJE VZDRŽEVALSKIH DEL Zahteva se: — 4 letna srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost hitrega ukrepanja, iznujdljivost, — poznuvanje strojev in naprav — poznavanje načrtov hidravlike in pnevmatike, — poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v H dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku /.a vložitev prijav. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja pri VZGOJNOVARSTVENI ORGANIZACIJI KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oz. nalog: KV KUHAR v vrtcu Mojca - za nedoločen čas od 20.6.1988 dalje KV KUHAR v vrtcu Golnik od 1.1.1989 dalje Pogoji: končana poklicna šola - smer KV kuhar najmanj C mesecev delovnih izkušenj poskusno delo samo dopoldansko delo VARUH PREDŠOLSKIH OTROK s polovičnim delovnim časom - 4 ure v vrtcih: Tatjana Odar, Čebelica, Pavla Mede Katarina, Mojca Pogoji: končana šola za varuhinje starost najmanj 18 let najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj ČISTILKA s krajšim kot polnim delovnim časom (od 4 do 6 ur dnevno) v vrtcih: Čebelica, Na Klancu, Milena Korbar, Ke-kec, Bratov Vilfan Pogoji: končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osn. šole samo popoldansko delo najmanj en mesec delovnih izkušenj VZGOJITELJ - za določen čas v vrtcu Golnik Pogoji: višja ali srednja vzgojiteljska šola najmanj 1 leto delovnih izkušenj opravljen strokovni izpit Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ-Staneta Žagarja 19, Kadrovska služba. NK DOMŽALE1 19. 6. 1988 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK TRI STARE MILIJARDE 1. nagrada 5.000.000 din 2. nagrada 5.000.000 din 3. nagrada pralni stroj 15 koles rog in še mnogo bogatih nagrad v vrednosti 4.500.000 din Ker je bila tombola že dvakrat prestavljena, smo sklad za nagrade povečali! mmmmmmmmmtmmmammmmm Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen! ■4 OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KNJIŽNIČARJA v pionirskem oddelku za določen čas, ("*' domeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop de'* 25.7.1988. Pogoj: srednja izobrazba. Za opravljanje nalog je določeno trimesečno poskusno del0. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dok8' zilom o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: OsrednJ9 knjižnica občine Kranj, Odbor za delovna razmerja, Tavčarji va 41, Kranj. (gjBAGATi J Ruždstep popolnoma opravičuje vaše zaupanje z enostavnim rokovanjem in številnimi možnostmi šivanja Da bi vam olajšali nakup šivalnega stroja vam nudim0 6 mesečni j brezobrestni kredit Vabi vas poslovalnica E\J&OlMllU)tP(kš) Posojilnice - Bank na Južnem Koroškem ter Zveza bank v Celovcu, Pavličeva ulica 5 - 7, se vam priporočajo:. UGODNA MENJAVA DOMAČA POSTREŽBA VSE DRUGE BANČNE STORITVE Najbolje kupujete pri naših Zadrugah - Marketih na Južnem Koroškem ter v Celovcu, Rosentaler StraBe 85. POSOJILNICE - ZVEZA - BANK ZADRUGE - MARKETI L HIŠE VAŠEGA ZAUPANJA ZA\XTA\VA\ AVTO OBVESTILO DO ZASTAVA AVTO KRAGUJEVAC sprejema vplačila za vozila JUGO KORAL 45/55 in JUG01.1. ter 128 SKALA M. Za vplačila do 22. junija 1988 na žiro račun delovnih organizacij v Kragujevcu, Boru, Nišu, Surdulici in Skopju odobrimo popust in zagotavljamo tovarniško ceno na dan vplačila. Popust znaša od 400.000 do 800.000 din, odvisno od "»odela. Informacije na tel.: v Kragujevcu 034/65-910 int. R' Boru 030/34-505, Nišu 018/65-461, Surdulici 017/85-115 in v Skopju 091/222-738. Yf7///f7/ Tekstilna 5 64000 Kranj Tel (064) 21-343 O servis IZBRALI SOZkMS V MERKURJEV! prodajalni ŽELEZNINA Bled, Prešernova 50 imajo veliko izbiro barv in lakov za kovino, les in avtomobile. Poleg tega so dobro založeni z vodoinštalacijskim materialom, materialom za centralno ogrevanje, ročnim in strojnim orodjem, gospodinjskimi aparati, gradbenim materialom in drugim. OBISKOVALCI BLEDA - IZLETNIKI POVEŽITE IZLET Z OBISKOM MERKURJEVE PRODAJALNE. f d.L-Wi,U.CUl TRZNI DAN DAN UGODNIH NAKUPOV —g^ v soboto, 18.6. od 7.30 do 17 ure. Ta dan boste prihranili, saj bo vse kar boste kupili 7 Priporoča se Astra blagovnica KRANJ. % ceneje TOZD VELETRGOVINA PE Ljubljana ODDELEK KRANJ Cenjene kupce obveščamo, da smo se preselili izpod knjigarne na Maistrovem trgu 1 v nove prostore na PLANINO III, TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10 (poleg trgovine Trikon) JLr VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA i GLAS 18. STRAN / MALI OGLASI, OCUtŠT Petek, 17. junija 1 MALI OGLASI Mt27 960 APARATI STROJI Prodam pralni STROJ obodin K 5 SB, star 8 let. Cena po dogovoru. Tel : 39-194_9268 Ugodno prodam barvni TV levve, ekran 40 cm, deklariran, prenosen, primeren za računalnik. Frigelj, Retljeva 12, Kranj 9313 Prodam express aparat, znamke cim-bali. Tel: 75-582 9484 Prodam oljni GORILEC. Brane Mešič, Sp. Besmca 72/b 9494 Ugodno prodam motorno ZAGO dol-mar in MOPED tori. Krnica 54, zg. Gorje_9497 Prodam črnobeli prenosni TV. Bratov Praprotnik 13, Naklo 9501 Prodam enovrstni izkopalnik krompirja (wilmaus) v okvari. Starman, Godešič 18, Škofja Loka 9522 Prodam TV iskra azur in STOLP sharp 201. Tel: 23-817_9526 Prodam stroj z delom. Ogled v nedeljo, od 8. do 12. ure. Viljem Ažman, Predoslje 31/a, Kranj 9454 DEŽURNI VETERINARJI: Telefon:25-779 Prodam lomljivi TRAKTOR zetor 14 konj. Matjaž, Pod plevno 97, Škofja Loka 9325 Barvni TV gorenje, poceni Kodrič, Kidričeva 37, Kranj prodam. 9358 Prodam črno-bel TV riz zagreb, star 4 leta, cena 25 SM. Ogled samo popoldan. Ičanovič, Frankovo nas. 163, Škofja Loka • 9437 Zelo ugodno prodam enoosno prikolico za traktor (dera). Cena 300.000 din. Tel: 45-088_9360 Prodam oljni GORILEC THYSSEN. Je-zeršek. Sv Duh 177, Škofja Loka 9388 HITACHI prenosno mini komponento z deljivmi zvočniki, dvojnim kasetofonom z avtoreversom, novo, prodam. Tel.: 25-503_9390 VIDEOREKORDER Nordmende, prodam. Tel : 22-215_9419 Prodam RADIO mini center Toshiba, 2 x 10 W, cena po dogovoru. Tel : 39-710 9422 Prodam pralni STROJ gorenje. Planina 53, Kranj _9432 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ candy za 200 000 din in črno-bel TV v okvari za 50.000. Tel.: 62-337 9532 GRADBENI MATERIAL Prodam 180 m2 OPAŽA. Tel.: 66-858 Prodam komplet "šolongo" za zidavo hiše in motorno ŽAGO stihi 0,24. Tel.: 34-185__9273 Prodam rabljen opečni STREŠNIK in nov bobrovec Zg. Bitnje 25, tel.: 21 -311 ali dopoldan 22-289 9278 Ugodno prodam strešno opeko ETER-NIT rjavi, 1000 kosov in notranje vrata Jelovica z nadsvetlobo, furnir naravni hrast, 9 kosov. Zorman, Gasilska 19, Šenur, tel: 41-007 9281 železniško gospodarstvo ljubljana Železniška transportna organizacija LJUBLJANA, n.sol.o. tozd za transport Ljubljana Moste, n.sub.o. Ljubljana, Kajuhova 51 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju KUHARJA s končano šolo iv. stopnje ustrezne smeri za Železniški počitniški dom v Kranjski gori. Kandidata sprejmemo za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD za transport Ljubljana Moste, Kajuhova 51, Ljubljana. KOMPAS JUGOSLAVIJA HOTELI KRANJSKA GORA Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora objavlja dela in naloge: NATAKARJA - skupinovodje za nedoločen čas Pogoji: IV. ali V. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, zaželeno znanje slovenskega jezika. VEC NATAKARJEV za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, zaželeno znanje slovenskega jezika. Rok prijave 15 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter podrobnejšim opisom delovnih izkušenj pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100. Prednost pri izbiri imajo kandidati z daljšo delovno dobo in znanjem slovenskega jezika. AERODROM LJUBLJANA, po. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ZAHTEVNO KUHANJE 2. ZAHTEVNO TOČENJE PIJAČ IN POSTREŽBA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1: IV. stopnja zahtevnosti - kuhar Pod 2: IV. stopnja zahtevnosti - natakar Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik (nepopolnih vlog ne bomo obravnavali). Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi komisije. Prodam 400 kosov strešne IOEKE dra-vograd. Tel.: 45-626_9308 Prodam strešnike (6 valni salonit). Sla-kov Cvetanovič, Seljakovo nas. 28, Kranj_9314 Ugodno prodam 1900 kosov nove strešne OPEKE trajanka-cementno sive-s slemenjaki in krajniki. Pilar, Sušnikova 15, Šenčur 9318 Prodam strešno OPEKO folc. Sp. Brnik 25_9326 Salonit plošče rabljene, prodam, tel.: 46-234_9334 Prodam smrekov ladijski pod. Sp. Brnik 60 9340 Poceni prodam les za brunarico. Tel.: 83-850_9345 Prodam 1000 kosov POROLIT opeke. zasavska c. 50, tel.:27-825_9356 Zamenjam oz. prodam gradbene elemente in barako za 4 cm deske -plohe. Bernard, tel.: 47-749, popoldan 9409 Prodam trodelno OKNO z roleto in šipami 1 kos in notranja vrata, 1 kos. Ka-linškova 43, Kranj 9414 Prodam salonitno kritino 42 x 66 s koriti in vijaki, 80 kosov novih in ca 700 kosov rabljenih. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur 9415 Strešna opeko Kikinda, ugodno naprodaj. Aljančič, Pristava 105, Tržič, tel.: 51-454_9436 Prodam 7 ton CEMENTA. Šimič, Godešič 85, Škofja Loka 9439 Prodam 1 kub. m plohov in 1 kub. m colaric, suhe. Ogled pri Janezu Prešernu, Vrbnje 36, Radovljica 9440 Prodam 3500 kosov strešne OPEKE špičak, srednji format, stara 15 let, za 20 SM. Jelovška 8/a, Bled, tel.: 78-606 9444 Ugodno prodam rabljeno strešno KRITINO. Visoko 85, tel: 43-077 9452 Prodam BANKINE, Tel.: 51-499 punte in deske. 9456 Ugodno prodam 40 kvad. m STIROPO-RA 5 cm in 10 m kabla PPA 41, 4 x 35 mm in 2,5, ter tri plošče-azbest. Tel.: 35 082, Potokar 9469 Betonske prane PLOŠČE 40 x 40 cm, ugodno prodam. Tel.: 39-869 9471 Prodam rabljeno strešno OPEKO. Tel.: 42-382_9473 Prodam smrekove plohe, cena 400.000 din. Tel.: 79-056_9477 Prodam 1000 kg fasadnega PESKA zreče, ŽELEZO fi 10 in rabljeno SKRINJO Tenetiše 19, Golnik 9508 Prodam PUNTE Sp Besnica 135 9518 Zelo ugodno prodam aluminijasto PLOČEVINO 0,8 mm. Miklavčič, Sajev-čevo nas. 8, Šenčur, ogled po 17. uri _9553 Betonski tlakovec "H" oblike, ugodno prodam Tel: 70-195 9554 Prodam betonski M EŠALEC. Podlub-nik, tel: 62-122 9563 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, prenovljeno Zalog 81, Cerklje Prodam R4, letnik 1978, registriran do decembra. Golniška 1, Kokrica, Kranj Prodam MERCEDES 190 D, letnik 1960. Žabnica 26_ Prodam FIAT 127 S, spredaj karambo-liran, letnik 1979. Žabnica 26 Prodam Z 750, letnik december 1982 Ogled v nedeljo. Petrovič, Preddvor 2 9195 Prodam AVTOMATIK 3 M Hrastje 38, tel 38 050 9217 MAZDO 1500, poceni 25 029, popoldan prodam Tel.: 9243 Prodam R 4, letnik 1977, registriran in v voznem stanju. Matija Perko, Na Lo gu 18, Tržič, tel: 51 267 9253 Zamenjam OPEL KARAVAN za manjši tovornjak. Aco Medic, tel : 78 693 9254 Prodam FIAT 132 2000, letnik 1980 Tel: 78-513, popoldan 9256 Prodam MOPED TOMOS AVTOMA TIK M, vozen Pavel Košir, Sv Barbara 10, Hrastnica škofja Loka 9260 FIAT 126 PGL, letnik 1988, karamboli ran, prodam Tel.: 39 585, od 15 do 16 ure 9261 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1982. Tel 83 213_9265 Prodam SPAČKA furgon in AVTOMA TIK, nov Tel.: 39 152, popoldan 9267 Prodam Z 101 GTL 55, december 1985. Vinko Lovrič, Podljubelj 86, ogled so bota, nedelja 9271 Prodam VVARTBURG LIMUZINA, le tnik 1978, registriran do 10 junija 1989 Tel *66 072, od 6 do 10 ure 9274 Ugodno prodam dobro ohranjeno MAZDO 626. letnik 1979 Tel 74 209 _9291 Prodam Z 101 za 190 SM Roman Der Inu). Hlebce M ' 45 586 Prodam BT 50 za 220 SM. Tel 94 Z 750, letnik 1977, registriran do 12. 1989, prodam za 110 SM. Blaž ZabreJ; Vrečkova 9, Kranj, tel : 37-632 Prodam vlečno kljuko za GOLF J( Cegnar, Virmaše 102, Škofja Loka ^ Prodam GOLF DIESEL JGLD, novel*' ber 1983. Tel : 24-216__9*J! Prodam VW 1200 J, letnik 1976 Tejjj 75-219__9*5! Prodam 128, letnik 1985, registriranj 29 maja 1989 Urbane Peter, Detelj'jj! 2, Tržič_ Prodam dobro ohranjen FIAT 126 PJJ1 AUDI 80 diesel CL. Viktor Rozman^ Bitnje 135, Žabnica NOVO V KRANJU ___" NOVA TRGOVINA S COKLI V TAVČARJEVI ULIC« 7 ODPRTO OD 9 DO 19 URE GOLF J, letnik 1979, garažiran, km, prodam Tel : 26 641 70^ Prodam KOMBI Z 435 K Tel.: 60 33&jj petek in od nedelje dalje Prodam Z 101, letnik 1974, v zelo & brem stanju Dušan Kutin, Sp Bi*™! 41 Prodam Z 101, letnik 1976 Gubčeva 1, Kranj, tel : 33 260 Prodam sprednji levi BLATNIK z* Tel.: 38 226, zvečer Prodam APN 6, letnik 1985. cenajj SM Cesta ne Brdo 51, Kokrica Prodam 126 P, letnik 1980 Jošt, Kr* vo 3, Naklo Ugodno prodam JUGO 45, skoraj Tel.: 35 258_ ŠKODO 105 L, letnik 1977;, dreča 72, Mavčiče Prodam JUGO 45/A, letnik , 1986 Jože Gornik, Dovžanovo Kokrica GOLF diesel Tel 75 845 st.ii dve leti, Pr0 Prodam VW, letnik 1976, ocean f*1" barve. Janez Bertoncelj, Dašn|ic*| Žele/mki. tel 67 053 Prodam TORI CROSS, nov^P^J 11, Mavčiče_ GOLF diesel S paket, 4 vrata, l>pleHji* ve. letnik november 1984, Pr0%\ Tel 42 815 19. STRAN ^ISJ^SSOTESOLAS £r°&am JUGO 45, letnik 1982. Brovč, ^Vgterno 1/a, Tržič_9513 ***ni prodam R 4, letnik 1977, dobro SU^njen. Zvirče 36, Tržič 9514 Pogačar 9517 Jr7^VTel. i 'Ipiij T~—— —"__«»w««' *0 Jeln0, dolOO poročno OBLEKO L '0vSka 9. Bled. tel : 78 351 9354 7°dar^~-----_ >^No i?°?0 usnJeno motoristično 1^84-60« in novo ČELADO nolan 9355 l?8ro~enPr>rHdam ohranjeno dnevno lvaiSo tu lno Pomivalno korito ter S. baaov j'lk° harmoniko(sopran) rj^ovljjca J°vanov, Gradnikova 93, ^MppSr----9365 , JP'^OŠUPRA 470. izvozni £• Prode~ .P°lnoma "ovo, ^087 ,n Slosarski" ponk v9odn~o~~~----938: Vo?lCEKP,°r-ram v tovarni enako delati, tu ni nobenih privilegijev.« Franc Beloh, rezkalec iz Iskre Kibernetike: »Tudi za takšno tek " movanje je potrebna žr lica, zanos,,, želja, da bj se dokazal in s tem tudi nekaj pridobil. TekmO" •valcu je nelagodno, če rje zadnji. No, najslabše mesto, ki sem ga dosegel v dosedanjih tekmovanjih (razen enkrat sem sodeloval na vseh), je bilo šesto. Če mi bo šlo na tekmovanju v Mariboru tako dobro kot v Tržiču (rezkalci srno tekmovali v Peku), potem se nadejam enega od prvih treh mest.« Milan Ostrelič, varili MAG iz tržiškega Tika: »Tekmujem četrto let°_' dvakrat sem na regij' skih tekmovanjih dosegel drugi mesti, enkrat sem se udeležil tudi re; publiškega. Ti rezultat me spodbujajo k nadalj' nim tekmovanjem, na^' dušuje pa me tudi druščina kolegov iz stroke. V tovarni naklonjen0 gledajo na moje uspehe, bodrijo me in moraln0 podpirajo, materialno pa se mi vse to nikjer ne pozna. Šaj tudi ne pričakujem! Ta hip upam le še na dober rezultat v Mariboru.« D. Z. Žlebi' Devetdeset let kmetijskega inštituta Škofja Loka, 14. junija — Letos mineva devetdeset let, odkar je bilo v Ljubljani ustanovljeno Kmetijsko kemijsko poskuševališče, ki je prvi predhodnik današnjega Kmetijskega inštituta Slovenije. Prvi ravnatelj poskuše-vališča je bil dr. Ernest Kra-mer, ugledni agronom in raziskovalec iz Škofje Loke, kateremu bodo Ločani naslednjo soboto na hiši Mestni trg 8 odkrili spominsko ploščo. O liku dr. Kramerja bo spregovoril dr. France Adamič, zaslužni profesor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, o jubileju Kmetijskega inštituta Slovenije pa njegov direktor Slavko Gli-ha. GLASOV IZLET '88 Obvestilo o našem letošnjem »Glasovem izletu«, ki srnO ga objavili skupaj z vrednostnim kuponom v naši prejšnji šte* vilki časopisa.je očitno prebralo veliko naših bralcev. Razlag8 sledi iz zanimanja, o katerem nas obveščajo naši kolegi n* upravi Gorenjskega glasa, kjer zbirajo prijave za izlet. Vabijo ni torej z nami na morje, v • oboto, 25. junija! v. 0- Primer Janša in ostali Vznemirjanje javnosti Od 31. maja, ko je bil priprt prvi izmed trojice, z dana^d dnem mineva že sedemnajsti dan pripora, pravih informacij 0 0 ju afere, ki dobiva vse večje razsežnost pa še vedno ni. Če bi poskušali v kratkem povzeti dogodke zadnjih dni, velja Manj domačih, a več tujih gostov Kranjska gora, Hi. julija — Vsi kranjskogorski hoteli so danes popolnoma zasedeni: v Kranjsko goro so agenciji' pri peljale številne angleške goste. Tako bo, kot pravijo hotelirji, vse do oktobra. Zanimivo je, da ima Kranjsku goru že nekaj let uspešnejšo poletno sezono, saj imajo pozimi predvsem z. ogrevanjem ogromne stroške. Občutno manjši obisk pa beležijo pri domačih gostih, saj se pozna padec kupne moči. Penzion v Kranjski gon stane od 40.000 do 50.000 dinarjev, kar je zu tuje goste i/redno poceni. Gostom prirejajo izlete, plese in kulturne prireditve, izredno pa je obiskan folklorni večer v hotelu Lek. Večinoma so gostje starejši in uživajo v izletih na Vršič in po okolici, izven penziona pa ne trosijo veliko, saj je ponudbu skromna, enoličnu in dragu. I) S ti, da ,)o eili strani odbor za varstvo pravic vsakodnevno dobiva I nove podpise tako organizacij kot posameznikov, ki solidarizirajO "Ji prto trojico, po drugi strani pa se vrstijo seje različnih forumov, k' da ne morejo zaobiti predvsem vse hujšega vznemirjanja javnosti, ga povzročili omenjeni dogodki. Svojo izjavo je med drugim sprejela tudi skupina zdravnik^ apelira na vojaške oblasti, da se omogoči obisk priprtim neodvis'1 , zdravniku, vendar so bili, tako kot ostali (predsednik RK ZSMS. V stavnik rdečega križa...) zavrnjeni. |j' Poseben odziv sta doživeli tudi razpravi pomočnika poveljnik, ;.. bljanskega ai madnega območja Iva Tominca - nagovor Janeza >st ^ nika jugoslovanski javnosti m pomočnika zveznega sekretarja 3» skd obrambo Staneta Brovela. ^ Dogajanjem se je odzval tudi Center klubov OZN Slovenije, K'Jj posebni Izjavi pozval |avnost, da pošlje razglednice ali pisma vs