Zaradi krčenja deželnih sredstev zamrznjene naložbe podjetja ATER V Gorici predstavili zbirko pesmi Irene Navarra in odprli razstavo Roberta Faganela / 16 Na Goriškem sto deset tisoč evrov za didaktične projekte raznih šol Projekt Integra: v Mieli posvet proti nasilju nad ženskami ^ 1 r ri .*. w I ■ brJ -; -, * /3 Primorski dnevnik SOBOTA, 5. DECEMBRA 2009 Št. 288 (19.687) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ivan Lukan Na uradu zveznega kanclerja na Dunaju so torej ta teden končno spravili »pod streho« anketo o reformi zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Zakon iz leta 1976 je namreč povsem zastarel, na številnih področjih, npr. kar zadeva dvojezično topografijo in slovenščino kot dodatni uradni jezik, pa skrajno restriktiven in celo protiustaven. To je s številnimi razsodbami -začenši z letom 2000 - potrdilo tudi ustavno sodišče, ki je bilo vsaj do leta 2006 dokaj naklonjeno avtohtonim manjšinam v Avstriji in njihovim pravicam. Do leta 2006 pa zato, ker se je tudi sodstvo obrnilo proti manjšini: tako je samo pet let po razsodbi, da mora Škocjan dobiti dvojezično tablo, isto sodišče (toda z drugim predsednikom, Korinekom) tablo spet vzelo. Temu je zdaj sledila še škandalozna razsodba upravnega sodišča, da v občini Škocjan slovenščina ni več uradni jezik. Razsodba sodišča je pravnomočna, razveljavi jo lahko samo ustavno sodišče, kar bo - po oceni pravnikov in če sploh - trajalo nekaj let! Nekaj let, vsaj do 2011, bodo manjšine v Avstriji čakale tudi na nov zakon o manjšinah. Čeprav je osnutek novega zakona, ki so ga izdelali najuglednejši strokovnjaki za ustavno in manjšinsko pravo, že pripravljen, je bila anketa šele začetek. Vsaj leto dni bodo zdaj v treh delovnih skupinah preverjali osnutek in nadaljnje spremembe, da bodo morda v letu 2011 prišli do skupnega osnutka. Koliko časa bo nato minilo do sprejetja zakona, pa je povsem odprto. Kajti »reševanje po avstrijsko« se bo vleklo še vsaj nekaj let in - če bo potrebno - bodo počakali še na (staro ali novo) »konsenzno skupino«! POLITIKA - Na sojenju Marcellu DelTUtriju huda obtožba skesanca Gaspareja Spatuzze »Usti s Canale 5 in Dell'Utri predala dižavo v roke mafije« »V letih 1992-1994 sta postala nova politična referenta mafije« FJK - Predlog v okviru priprave reforme krajevnih uprav Trst kot mestna občina? Nova uprava bi prevzela pristojnosti sedanjih občin - Ukinitev pokrajine in posameznih občinskih svetov TRST - V okviru osnutka reforme krajevnih uprav, ki ga pripravljajo na pristojnem deželnem odborništvu, je predvidena tudi ustanovitev tržaške mestne občine, ki bi prevzela pristojnosti sedanjih šestih občin tržaške pokrajine. Slednjo bi ukinili, odpravili pa bi tudi posamezne občinske svete (ne pa županov), ker bi edino izvoljeno telo bil 40-članski svet mestne občine. Za odbor-nico Federico Seganti je napočil čas za korak naprej, medtem ko dolinska žu- panja Fulvia Premolin pretežno negativno ocenjuje predlog, zgoniški župan Mirko Sardoč pa želi videti dokončni osnutek in ga oceniti na osnovi tega, kaj lahko nudi oz. odvzame teritoriju. Na 8. strani TURIN - Mafijski skesanec Spa-tuzza je včeraj potrdil vse obtožbe na račun senatorja DelTUtrija in istočasno izrekel vrsto izredno hudih obtožb na račun Berlusconija. Na osnovi pogovorov z mafijskim kolovodjo v Palermu v letih 1992-1994 Gravianom je Spatuzza rekonstruiral dogajanje v tistem obdobju, ko je mafija izvedla vrsto krvavih atentatov. Povedal je med drugim, da sta Berlusconi in Dell'Utri takrat postala nova politična referenta mafije. »Graviano mi je pravil o tistem s Canale5 in o Dell'Utriju ter dodal, da sta predala državo v naše roke,« je dejal Spatuzza. Na 6. strani Pričakovanja podjetnikov v FJK ostajajo pesimistična Na 4. strani Direktorica agencije Aurora Viaggi Divna Čuk »ambasadorka« Na 7. strani Beppino Englaro gost knjigarne Lovat v Trstu Na 9. strani Severnoprimorski župani za ohranitev Radia Robin Na 14. strani Tri tisoč posegov za goriške gasilce Na 14. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0U GROUP sos (mmcuum Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com ^PROMOCIJ^ et °°20% DO 50% POPUSA Vesele Praznih ^^ UIO PERLA 1J "H J ■A Trg Cavour, 25 34074 - Tržič tel in fax 0481 791066 nasproti območja za pešce, v bližini večnadstropnega parkirišča 2 Sobota, 5. decembra 2009 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Izšel je politični zbornik 2009 Na propad BZO v bližnji prihodnosti ni mogoče računati Karel Hren pa je analiziral občinske volitve s presenetljivimi rezultati CELOVEC - Ugledni avstrijski politolog Franz Filzmaier ne računa s skorajšnjim propadom Haiderjevega zavezništva BZÖ, ki je na deželnih volitvah marca letos na Koroškem zbrala kar 45 odstotkov vseh glasov. Na predstavitvi političnega zbornika za leto 2009 v Celovcu je menil, da bo stranka, ki v ostali Avstriji ne igra nobene vloge, še dalj časa dominantna na Koroškem, hkrati pa vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel tudi v jubilejnem letu 2010, ob 90-letnici koroškega plebiscita leta 1920, ne bo rešeno. Filzmaier je tudi mnenja, da bo narodnostno vprašanje tudi v bodočnosti vplivalo na deželno politiko in bodo stranke manjšine izrabljale za nabiranje točk v volilnih kampanjah. Glede bodočnosti BZÖ-ja na Koroškem je Filzmaier še pristavil, da je k zmagoslavju na marčnih deželnih volitvah zagotovo odločilno prispeval tudi v prometni nesreči preminuli deželeni glavar Jörg Haider. Hkrati je stranka na Koroškem postala dobro organizirano ljudsko gibanje, ki je - kar je na Koroškem še posebnega pomena - tudi (nemško) nacionalno usmerjeno in ki ima tudi močno socialno komponento. To da ji zagotavlja dokaj stabilen položaj. Ostale stranke, predvsem socialdemokrati (SPÖ), pa zaenkrat še vedno iščejo odgovor na slabe rezultate pri volitvah in se morajo na novo formirati. V resni nevarnosti, da na naslednjih volitvah celo izpadejo iz deželnega zbora, pa so Zeleni, je menil Filzmaier. Zanimivo analizo istočasno z deželnimi volitvami izvedenih komunalnih volitev 2009 je ob predstavitvi zbornika podal soizdajatelj in soavtor zbornika Karel Hren: tako so socialdemokrati (SPÖ) na občinskih volitvah marca letos na Koroškem ostali zdaleč najmočnejša stranka na narodnostno mešanem ozemlju, ljudska stranka (ÖVP) da je celo druga in šele na tretjem mestu sledi BZÖ. Povsem drugačno sliko pa kažejo občinske volitve izven dvojezičnega ozemlja, kjer je BZÖ znatno močnejši. Vprašanje reševanja manjšinskega vprašanja in 90-letnice koroškega plebiscita prihodnje leto na Koroškem sta bili tudi tema nedavne okrogle mize v živo na celovškem radiu. Deželni glavar Gerhard Dörfler je v zvezi z osrednjo deželno proslavo dejal, da bo le-ta potekala pod geslom »Včeraj, danes, jutri«, vsi sodelujoči, med njimi tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, pa so se strinjali, da se morajo praznovanja nadaljevati - toda v bolj odprtem, v Evropo usmerjenem duhu. (I.L.) Karel Hren, Karl Anderwald in Peter Filzmaier (od leve) so v Celovcu predstavili (politični) Zbornik Koroške 2009 LJUBLJANA - Po obtožbah o kršenju pravic poročevalke iz zamejstva RTVS: Trditve o šikaniranju Muženičeve nimajo podlage LJUBLJANA - Javni zavod RTV Slovenija odločno zavrača vse navedbe v zvezi z novinarko Mirjam Muženič, ki odkrito ali prikrito govorijo o nezakonitem ravnanju glede njenega dela, so sporočili z RTVS. Kot poudarjajo, je Muženičeva po pogodbi o zaposlitvi dolžna opravljati vsa novinarska dela glede na njihovo aktualnost v skladu z navodili nadrejenih urednikov. V odzivu na četrtkove navedbe vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica na RTVS pojasnjujejo, da nihče, niti novinarji, niti poslanke ali poslanci državnega zbora, niti vodje poslanskih skupin v konkretnem primeru niso seznanjeni s pogodbo o zaposlitvi Muženičeve. Zato so kakršne koli navedbe o šikaniranju, nezakonitosti, prepovedi dela Muženičeve navedbe na pamet brez vsake podlage, trdijo na javnem zavodu. Po navedbah RTVS narava dela Muženičeve, razen posebnosti, ki velja za informativni program, ni nič drugačna kot pred volitvami v Evropski parlament, ko je v skladu s pogodbo o zaposlitvi delala za druge programe na RTVS in ne le za informativni program. Poslanec LDS Borut Sajovic je na ministrico za kulturo Majdo Širca naslovil poslansko vprašanje glede domnevnega protizakonitega ravnanja vodstva Radiotele-vizije Slovenija. Sajovic sprašuje, kako lahko kot pristojna ministrica pripomore k odpravi kršenja temeljnih pravic novinarke Mirjam Muženič, ki od marca letos ne more opravljati svojega dela. Dopisnici iz zamejstva RTVS Mirjam Muženič je bilo po tistem, ko je bila javnost obveščena o njeni kandidaturi za evropsko poslanko marca letos, prepovedano opravljanje delovnih obveznosti že pred pričetkom kampanje za volitve v evropski parlament, v poslanskem vprašanju navaja Sajovic. Prav tako ji ni bilo dovoljeno opravljati delovnih obveznosti po volitvah. V veljavnih Poklicnih merilih in načelih novinarske etike piše, da "nihče od delavcev v zakonsko določenem času volilne kampanje ne sme nastopati pred kamerami ali mikrofoni programov RTV Slovenija", navaja Sajovic. Hkrati pa dodaja, da Muže-ničeva ni smela opravljati svojega dela že pred začetkom kampanje, prav tako ji je nezakonito onemogočeno opravljati dela po izpeljanih volitvah in vse do danes. Zanima ga tudi, kako je mogoče, da se RTVS ne odziva in ne izvrši začasne odredbe delovnega in socialnega sodišča, po kateri bi moral Muženičevi zagotoviti delo, skladno z njeno pogodbo. Muženičeva je na letošnjih volitvah za evropski parlament kandidirala na listi LDS in ni bila izvoljena. Po mnenju vodstva RTVS s kandidaturo na volitvah novinarka ne more več objektivno zagotoviti spoštovanja načela politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarja. (STA) V Kopru se veseli december začenja s koncertom Vlada Kreslina KOPER - Danes se bo s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov v Kopru začelo veselo decembrsko dogajanje. V velikem ogrevanem šotoru na Potniškem terminalu bo današnji prvi v nizu številnih decembrskih dogodkov in koncertov, ki jih s finančnim pokroviteljstvom Mestne občine Koper pripravljajo v Kopru. Vlado Kreslin, ki na slovenski glasbeni sceni kraljuje že od 70. let, bo tudi tokrat z uspešnicami, kot so Od višine se zvrti, Nekega jutra, ko se zdani, Cesta in drugi v spremstvu Malih Bogov zagotovo znova navdušil primorsko občinstvo. Pred koncertom Vlada Kreslina bodo ozračje ogreli goriška skupina The Maff in skupina Lybra. Vse obiskovalce, ki bodo vstopili med 21:00 in 22:00 uro, čaka presenečenje. Slovenski cariniki zasegli cigarete na Gruškovju in v Zavrču ZAVRČ, GRUŠKOVJE - Pri carinski kontroli na mejnem prehodu Zavrč so slovenski cariniki v četrtek pregledali kombinirano vozilo ter pri tem odkrili 115.000 cigaret. Uspešni so bili tudi cariniki na mejnem prehodu Gru-škovje, saj so v kabini tovornjaka s srbskimi registrskimi tablicami našli 11.600 cigaret. Na potniško vstopno kontrolo mejnega prehoda Zavrč je v četrtek pripeljalo kombinirano vozilo z madžarskimi registrskimi tablicami ter nameravalo nadaljevati pot v Avstrijo. Voznik in sopotnika niso ničesar prijavili carinski kontroli, cariniki pa so se kljub temu odločili za pregled vozila. Ob tem so ugotovili, da je podvozje predelano in da ima dvojno dno. V garaži za pregled vozil so nato odstranili sedeže, talno oblogo in pokrove na izrezanih luknjah v podvozju. V dvojnem dnu, ki se je raztezalo skoraj po vsej površini potniškega dela vozila, so našli 115.000 cigaret znamke memphis. Carina je vozilo in neprijavljene cigarete zasegla, zoper voznika pa uvedla postopek o prekršku. V četrtek zvečer so se s podobnim prekrškom ukvarjali tudi na mejnem prehodu Gruškovje. Pri podrobnem pregledu kabine tovornjaka, ki ga je vozil srbski državljan, so cariniki našli 11.600 cigaret marlboro in winston. Skrite so bile pod posteljo v prostorih z dvojnim dnom. Carina je cigarete zasegla, vozniku pa naložila plačilo globe. ŠPETER - Tretji večer Beneških kulturnih dni Tokrat je bil na vrsti zgodnji srednji vek O arheoloških najdbah v Nadiških dolinah in o Tonovcovem gradu pri Kobaridu sta predavali Angela Borzacconi in Zvezdana Modrijan ŠPETER - Po prazgodovini in rimski dobi je tokrat prišel na vrsto še zgodnji srednji vek. To zgodovinsko obdobje je bilo namreč glavna tema tretjega srečanja v okviru letošnje izvedbe Beneških kulturnih dnevov, ki jih pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm prireja Inštitut za slovensko kulturo. Tokratni predavateljici sta bili arheologinja Angela Borzacconi, ki je spregovorila predvsem o nekropoli, ki so jo leta 2004 povsem slučajno odkrili v Špetru, in Zvezdana Modrijan z Inštituta za arheologijo ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je publiki predstavila naselbino Tonovcov grad pri Kobaridu. V zgodnjem srednjem veku so se v Nadiških dolinah pojavile nove etnične skupine, zaradi stalnih stikov med njimi pa se je močno spremenil tudi način življenja. To lahko arheologi sklepajo pravzaprav le na podlagi odkritih nekropol, saj v Nadiških dolinah za to obdobje niso našli ostankov naselbin. Za preučevanje zgodnjega srednjega veka v Nadiških dolinah je bilo ze- lo pomembno odkritje nekropole v Špe-tru. Med gradnjo stanovanjskega naselja Belvedere so leta 2004 povsem slučajno našli 27 grobov, v katerih je bilo pokopanih 28 ljudi: 5 otrok, 12 moških in enajst žensk. Analize na okostju so pokazale, da je šlo v glavnem za sorodnike in da so se vsi zdravo prehranjevali, tako da je bila pričakovana življenjska doba 45 let za moške in 35 za ženske. Grobovi (njihov zgornji del je bil sicer uničen) so bili verjetno globoki kakih 70 ali 80 cm. Dolgi so bili med 70 in 100 cm, pokriti so bili s kamenjem, ponekod pa so bili zelo gosto razporejeni. V njih so našli predvsem ostanke koščenih glavnikov in nožev, kar je bilo za 6. in 7. stoletje tipično, pa tudi nekaj fibul in koščenih ali bronastih igel. V otroških grobovih pa so bili tudi uhani. Zanimivo je, da je bila srednjeveška ne-kropola točno nad prazgodovinsko. V Sloveniji se na Tonovcovem gradu pri Kobaridu nahaja dokaj dobro ohranjena višinska naselbina, ki leži ob rimski cesti, ki je povezovala Furlansko ni- žino z Norikom na Koroškem. Tonovcov grad je bil že zaradi svoje lege odlično zavarovan. Dostop je bil možen le s severa, tako da so tam postavili obrambni zid, katerega ostanki so še vedno vidni. Tu so se sicer ljudje naselili že v prazgodovini, a za to obdobje ni ostankov zgradb, njihovo prisotnost pa dokazujejo bogate najdbe. Naselbina je nato spet zaživela med 4. in 5. stoletjem, ko so tu živeli zlasti vojaki, kot dokazujejo ostanki moške vojaške noške in iz Afrike uvožena keramika. Največja naseljenost pa je tu bila v 6. in 7. stoletju, ko je bil Tonovcov grad glavno središče na ozemlju med Sočo in Nadižo. Naselbina je bila samostojna gospodarska enota, v kateri je bilo zelo razvito poljedelstvo, kar dokazujejo številne najdbe kos, delov plugov, srpov in orodja za obdelavo lesa. Vidni so še ostanki treh cerkev, vodnega zbiralnika in nekaj stanovanjskih objektov. Vse tri cerkve imajo enoladijski tloris, zelo dobro ohranjen pa je prezbiterialni del s katedro. Najprej sta bili zgrajeni dve vzporedni, kasneje pa so na Tonovcovem gradu zgradili še tretjo, južno cerkev. V osrednji cerkvi so našli tudi amforico, tako imenovani spatheion, v kateri je bil tudi srebrnik cesarja Justinjana. Uvožena keramika, ki so jo našli na tem ozemlju, pa vsekakor kaže na pogoste stike s Sredozemljem, predvsem z egejsko, sirsko in palestinsko kulturo. Na polovici 7. stoletja so staroselci naselbino zapustili, kasneje pa so se tu le začasno spet naselili Karolingi. Naslednji dve predavanji v sklopu Beneških kulturnih dni bosta na sporedu 17. decembra, ko bo Maurizio DArcano Grattoni predaval o srednjeveških utrdbah v Nadiških dolinah, Silvester Gaberšček pa o patriarhalnih gradovih v Sloveniji. T.G. Giorgio Bancig s predavateljicama arheologinjo Angela Borzacconi in Zvezdano Modrijan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU nm / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 5. decembra 2009 3 TRST - Posvet o projektu Integra v gledališču Miela Nasilje ne trka na duri, saj ima ključe hišnih vrat Za sodelovanje med deželnimi centri za boj proti nasilju nad ženskami in krajevnimi ustanovami TRST - Od dobrih namenov do dobrih ukrepov. Vse to je Integra oziroma mednarodni projekt namenjen boju proti nasilju na domu. O njem je včeraj tekla beseda na istoimenskem, celodnevnem posvetu, ki ga je v gledališču Miela v Trstu priredil tržaški center proti nasilju nad ženskami GOAP v sodelovanju z ostalimi deželnimi sorodnimi združenji, Da donna a donna iz Ronk, SOS Rosa iz Gorice, Iotunoivoi donne in-sieme iz Vidma in Voce donna iz Pordenona. Nasilje za domačimi stenami je bilo namreč predolgo zamolčano in prikrito, navadno zaradi sramu. Tam torej, kjer naj bi paradoksalno vladala ljubezen, se namreč večkrat dogaja, da izbruhne agresivnost, ki se spremeni v fizično, psihološko in tudi spolno nasilje nad partnerjem (žrtve so tako ženske kot moški) in tudi nad otroki. Kot so včerajšnje gostje večkrat ponovile, »nasilje ne trka na duri, saj ima ključe hišnih vrat.« Projekt Integra je financiral oddelek za enake možnosti pri ministrskem predsedstvu, začel se je lani avgusta in nadaljeval se bo do 28. februarja. Njegov prvotni namen je ta, da poenoti doslej neenako porazdeljeno deželno podporo združenjem, ki vodijo boj proti nasilju nad ženskami, in uresniči t.i. enotne, sistemske politike in metodologijo. Slednje naj bi urejala neka izbrana strokovna ekipa, ki bi želje in potrebe združenj oz. žrtev nasilja tudi postavila na papir in jih seveda tudi primerno ovrednotila. Najprej je bilo treba ugotoviti, komu je projekt namenjen: k pobudi so pristopile občine Trst, Porde-non, Tržič in Maniago, zdravstveni podjetji za območje Trst in zahodno Furlanijo ter Pokrajina Gorica. Prvi skupni korak je bil šestmesečni vzgojno-izobraževal-ni tečaj, ki se je zaključil junija letos in se ga je udeležilo 160 operaterjev iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine (56 iz Trsta, 40 iz Pordenona, 36 z Goriškega in Lorraine Radford (levo) in Beatrice Biggio pred številnim občinstvom v gledališču Miela kroma 28 iz Videmskega). V bistvu so bili to predstavniki sil javnega reda, urgentnega oddelka bolnišnic in službe 118, socialni operaterji, osebje posvetovalnic, zdravstvenih podjetij, oddelkov za duševno zdravljenje, za zdravljenje odvisnosti od alkohola, centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih mamil Sert, odvetniki in sodniki. Na srečanjih so si izmenjavali izkušnje in mnenja, se soočali z različnimi krajevnimi faktorji, analizirali obstajajoče ovire pri reševanju primerov domačega nasilja in začrtali smernice za skupne socialno-zdravstvene posege na področju nasilja. Strokovna ekipa je že ugotovila več težav, s katerimi se danes srečujejo centri in združenja proti na- silju: od zgrešenih oziroma neuspešnih delovnih posegov do kroničnega pomanjkanja denarja, ki težko vpliva tudi na kakovost ponujene pomoči. Posveta so se udeležili tudi gostje iz Anglije, ki so postregli s svojim modelom nastopanja v primerih domačega nasilja. Načelnik londonske policije Simon Letchford je na primer izpostavil, da so sile javnega reda izredno pozorne pri primerih nasilja in sistem nadziranja ter vodenja preiskav je zelo učinkovit; predsednica združenja, ki se bori proti nasilju nad otroki in ženskami Lorraine Radford pa se je poglobila v koristno in uspešno sodelovanje vseh ustanov pri preprečevanju tovrstnih tragedij.(sas) AVSTRIJA - Manjšina Koroška proti zakonu in morebitnim novim tablam CELOVEC - Kaj drugega od vodilnih koroških politikov iz vrst Haiderjevega BZO ni bilo pričakovati. Samo dan po anketi o reformi zakona o narodnih skupnostih v Avstriji se je javil k besedi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig in napovedal, da njegova stranka odločno odklanja predlog Centra avstrijskih narodnosti (CAN), o katerem so v četrtek razpravljali na Dunaju in ki za postavitev tabel predvideva vsaj desetodstotni delež slovenskega prebivalstva v nekem kraju. Lobnig pri takšni rešitvi ni izključil, da bi - kot že leta 1972 - vnovič prišlo do »viharja« nad tablami. Od dosedanje linije deželnega glavarja Gerhar-da Dorflerja pa je v toliko odstopil, da si lahko predstavlja tudi rešitev pod 25 odstotkov. Proti dodatnim tablam se je po pričakovanju izrekla tudi že Zveza koroških bram-bovcem, ki svari pred »stotimi tablami, s katerimi bi Koroška postala slovenska«. Povsem drugače se je na anketo odzval govornik Zelenih za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl: v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi je poudaril nujnost, da vlada takoj začne reševati vprašanje. Ob tem je dejal, da vlada »krivde ne bi smela vedno prelagati na Koroško.« Kot je znano, v 14 dvojezičnih krajih na južnem Koroškem še vedno niso postavljene dvojezične table iz uredbe iz leta 1976, nadaljnjih 18 po čaka na postavitev po razsodbah ustavnega sodišča od leta 2001 do danes. (I.L.) za glasbenike, za podjetnike... Primorski dnevnik še bližji- da bi jim bil _......_. treba poravnati . tn 9010 se lahko plača do 31.1.2<» QZP doo: Znižana tekoCm raeunov na - P** , nakazilom na f e9a 0 na pošti na št. ra£una: IT44 V 05040M» 57Q404860 tsssgsssssss Novanobeniobin Sovodnje št.računa: IT71 C08928022 Zadružna banka uooe upravi Primorskega < 7 a informacije-. Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu rimorski dnevnik Dnevnik SLovencev v Italiji. 4 Sobota, 5. decembra 2009 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po raziskavi fundacije Nord Est za letošnje drugo polletje Pričakovanja podjetnikov iz naše dežele ostajajo negativna Raziskava, katere naročnik je deželna banka Carifvg, zajema območje Triveneta VIDEM - Gospodarska predvidevanja za letošnjo drugo polovico leta, ki se bo izteklo konec decembra, so med podjetniki severovzhodnega dela Italije nekoliko bolj optimistična, kar pa ne moremo trditi za Furlanijo-Julijsko krajino, kjer je gospodarska klima še vedno negativna. Tako je vsaj pokazala raziskava Konjunktura na severovzhodu, ki jo je za banko Cassa di Risparmio Friuli Venezia Giulia ( Carifvg, skupina Intesa SanPao-lo) izvedla fundacija Fondazione Nord Est. Raziskava je potekala med 8. in 25. oktobrom na vzorcu tisoč podjetij iz Veneta, Furlanije-Julijske krajine in Triden-tinske-Južne Tirolske, ki so aktivna v praktično vseh gospodarskih panogah (industrija, trgovina, storitve za podjetja, storitve za osebo) in ki imajo več kot deset zaposlenih delovnih moči. Iz raziskave izhaja, da se je na Severovzhodu ustvarila nova klima zaupanja, čeprav ostaja delež pesimistov še znaten. Izboljšala so se predvidevanja glede naročil z notranjega trga (-28,2%, potem ko je ob koncu prvega polletja ta delež znašal -48,1%). Število podjetij, ki pričakujejo poslabšanje ob koncu leta se je tako zmanjšalo na 4 na 10 vprašanih, potem ko je bilo konec junija pesimistov 6 na 10 vprašanih. Izboljšale so se tudi perspektive za naročila iz tujine, saj 9,3% vprašanih pričakuje njihovo rast, 21,9% pa padec (ob koncu prvega polletja je bilo takih 33,7%). Nekoliko boljše kaže tudi nagnjenost k vlaganjem, saj njihovo skrčenje predvidevajo le 3 podjetja na 10 vprašanih (ob koncu prvega polletja so bila 4). Negativna pa ostajajo pričakovanja o gibanju proizvodnje (14,9% vzorca pričakuje rast, 54,4% pa padec) in prometa (16,3% rast, 52,9% upad). Kot omenjeno, se Furlanija-Julijska krajina razlikuje od celotnega severovzhodnega območja po manjšem zaupanju v izboljšanje gospodarskih gibanj v drugem polletju 2009. Zmanjšanje proizvodnje pričakuje 50,7% statističnega vzorca, v rast pa zaupa le 21,4% vprašanih; zmanjšanje prometa napoveduje 47,6%, rast pa 20,6% zajetih v raziskavo. Zaposlenost bi morala ostati enaka za 70,5% podjetnikov, medtem ko nove zaposlitve napoveduje zgolj eno podjetje na 10. Stabilnost prevladuje tudi pri pričakovanjih za naročila, in to tako z domačega trga (43,8% vprašanih, 40,8% pa jih predvideva nov padec) kot s tujih trgov (69,5% vprašanih). Povečanje naložb predvideva 19,7% vprašanih podjetnikov iz FJK, 50,9% se jih je izreklo za stabilnost, 29,4% pa jih pričakuje padec vlaganj. Če se vrnemo k prvemu polletju, njegov obračun potrjuje močno krizo severovzhodnega proizvodnega sistema. Vsi kriteriji - proizvodnja, promet, zaposlenost, prodaja na domačem in tujih trgih - kažejo negativna gibanja, najbolj kritični signali pa prihajajo iz Veneta in Fur-lanije-Julijske krajine, medtem ko je na Tridentinskem-Južnem Tirolskem položaj nekoliko boljši. V Furlaniji-Julijski krajini so padec proizvodnje zabeležili v 68,9% podjetij, zajetih v vzorcu, medtem ko je njihov delež v vseh treh deželah 64,9-odstoten. Podobno velja za promet, ki se je v FJK zmanjšal za 66% vprašanih podjetnikov, v Trivenetu pa za 64,4%. Najbolj se je promet zmanjšal v industriji, saj je bil za 48,9% manjši kot v polletju prej, torej v drugem polletju 2008. Ob tem je zanimivo, da so najbolj negativna gibanja zabeležila velika podjetja (z več kot sto zaposlenimi), kar pomeni, da so izgubila prednosti, ki so jih imela v primerjavi z majhnimi podjetji v preteklih semestrih. Med ostalimi ugotovitvami raziskave, ki so jih včeraj v Vidmu predstavili sekretarka za raziskave pri fundaciji Nord Est Silvia Oliva, generalni direktor banke Carifvg Maurizio Marson in predsednik videmske Confindustrie Adriano Luci, je zanimiv tudi podatek, da so podjetja iz Triveneta v zadnjih 12 mesecih daleč največ prodala na domačem trgu (86,2%), v države EU so izvozila 9,8% in na trge zunaj EU 4% celotnega izvoza. SDGZ Deželna komisija za obrt (CRA) FJK Srečanje in predstavitev brošure o energetskem varčevanju TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) prireja srečanje in predstavitev brošure z naslovom Ekološka gradnja in energetsko varčevanje za naš dom, ki bo v sredo, 9. decembra ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke (ZKB) na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2). Poljudna publikacija, namenjena v prvi vrsti zasebnikom in komitentom, je sad skupnega dela in sodelovanja sekcij obrtnikov in svobodnih poklicev SDGZ. Njeno realizacijo in tisk je omogočila Deželna komisija za obrt (CRA) FJK, ki finansira še druge sorodne pobude v okviru obrtne sekcije. Publikacijo ponuja organizacija vsem interesentom s ciljem širjenja zavesti o koristnosti uporabe t.im. ekoloških instalacij v naših gospodinjstvih. Nazorne informacije in ilustracije omogočajo pregled raznih možnosti, ki se ponujajo z vedno bolj inovativno tehnologijo za ogrevanje, energetsko varčevanje, za okolju prijazno gradnjo novih in preureditev že obstoječih zgradb, za zasteklitve s posebnimi normami itn. V brošuri so navedeni gradbeniki, ki izvajajo tovrstne izolacijske sisteme, inštalaterji, ki poskrbijo za namestitev elektro, fotovoltaičnih, sončnih sistemov in nenazadnje tudi projektanti, ki morajo pripraviti ustrezne načrte in strankam svetovati najustreznejšo rešitev. Med koristnimi naslovi so še okenca javnih ustanov in drugih za to pristojnih organov in bank, ki nudijo ugodna posojila za tovrstne posege. Na srečanju bodo govorili predsednika obrtnikov David Stupar in svobodnih poklicev Alan Oberdan, včlanjeni projektanti in inštalaterji, ki so sodelovali pri brošuri, in tudi predstavniki omenjenih informativnih okenc. Predstavitev publikacije, kateri naj bi sledile še druge po deželi, bo priložnost, da bodo strokovnjaki udeležence seznanili z novostmi in tudi z razpoložljivimi dotacijami za ekološko gradnjo in energetsko varčevanje. Poleg operaterjev so na srečanje zato še posebej vabljeni zasebniki in komitenti, ki jih to vprašanje zanima. D&B: Tudi Slovenija tehnično iz recesije LJUBLJANA - Največja svetovna bonitetna hiša Dun & Bradstreet (D&B) v decembrskem poročilu ugotavlja, da je Slovenija tehnično izšla iz recesije, vendar pa je letna rast daleč pod stopnjami iz preteklosti. Vseeno pa to pomeni relativno ugoden vstop v leto 2010, še posebej ob upoštevanju okrevanja slovenskih izvoznih trgov, predvsem Nemčije. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji prvič spet okrepil na prehodu iz prvega v drugo četrtletje, rast se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Sicer D&B glede naslednjega leta ni preveč optimističen in dopušča ponoven padec zaradi popuščanja učinka ukrepov. Ocenjuje tudi, da je splošno tveganje poslovanja v Sloveniji nizko zaradi solidnosti bank, vpetosti v EU, zdravih ukrepov in ugodnega okolja za poslovanje. Slovenski rating ostaja DB2c, kar pomeni nizko tveganje. Pristavka o nazadovanju ni, rating pa je označen kot stabilen. Ljubljanska borza odpravlja indeks SBI 20 LJUBLJANA - Od začetka prihodnjega leta bo ljubljanska borza objavljala vrednosti gibanja novega osrednjega borznega indeksa LJSE Composite, ki bo deloma nadomestil zdajšnji indeks SBI 20, ki ga bodo po novem letu ukinili. V LJSE Composit bodo vključene vse delnice, njegova vrednost pa bo izračunana samo enkrat na dan, po koncu trgovanja. Kot indeks najboljših delnic (blue chipov) bo v uporabi SBI TOP, ki naj bi se uveljavil kot vodilni indeks Ljubljanske borze. Banka Koper bo uvedla plačevanje brez dotika KOPER - Banka Koper je predstavila pilotni projekt brezstičnega poslovanja s plačilno kartico mastercard paypass. Operacija se izvede tako, da kartico približamo terminalu, za kar ni potrebna bančna koda (PIN), to pa zelo omeji zlorabe. Transakcija zato ne bo mogla presegati 25 evrov, zato bo za večje vrednosti še vedno v veljavi sedanji način plačevanja z vtipkanjem kode. Nov način bo najbolj priročen za plačevanje na bencinskih servisih in v trgovinah, Slovenija pa je 33. država, kjer bo na voljo brezstični sistem. Direktor letališča v Ronkah s prestižno zadolžitvijo RONKE - Kot so sporočili iz družbe Aeroporto FVG, ki upravlja deželno letališče v Ronkah, je bil njihov generalni direktor Paolo Stradi na sestanku vodstva združenja italijanskih letališč Assoaeroporti v Rimu imenovan za nacionalnega koordinatorja novoustanovljene posebne sekcije za manjša letališča. S tem imenovanjem je postala operativna sekcija, ki združuje letališča z manj kot milijon potnikov letno, med katere poleg letališča v Ronkah sodi še 19 italijanskih letališč, med njimi Ancona, Forli, Pescara in Trapani. Stradijevo imenovanje se pridružuje drugim pomembnim zadolžitvam, ki jih ima, in sicer je član vodstva in izvršnega odbora Assoaeroporti, mednarodne skupine majhnih in srednjevelikih letališč SMAG, ekonomsko-strateškega odbora ACI Europe in izvršnega odbora foruma evropskih regionalnih letališč FARE. EVRO 1,S068 $ -G,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. decembra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) 4.12. 3.12. ameriški dolar japonski jen 1,5068 133,08 1,5120 133,17 ruski rubel 44,1582 69,7573 44,0300 69,6650 danska krona 7,4416 0,9048 7,4417 0,9091 švedska krona 10,3716 8,4900 10,3159 8,4390 češka krona 25,842 1,5063 25,810 1,5083 estonska krona 15,6466 269,14 15,6466 269,90 poljski zlot 4,0928 1,5778 4,0977 1,5873 avstralski dolar 1,6259 1,9558 1,6276 romunski lev 4,2205 3,4528 4,2105 3,4528 latvijski lats 0,7073 2,730 0,7079 islandska krona 290,00 2,2333 290,00 hrvaška kuna 7,2970 7,3060 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. decembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) - 0256 0483 1025 libor (eur) 0.455 0,681 0,98 1,222 libor (chf) - - 0,35 0,65 euribor (eur) 0,481 0,718 0,996 1,239 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.162,97 € -987,55 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. decembra 2GG9 JAVNI ZAKUPI Vpis v sezname za poenostavljene in omejene postopke TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča, da je po pravilniku o javnih zakupih (zakonski odlok D. Lgs 163/2006) predvideno, da javni naročniki del lahko dodelijo dela v vrednosti do 1.000.000 evrov po modelu omejenega in poenostavljenega postopka brez objave javnega obvestila. Podjetja, ki se želijo vpisati v seznam, morajo izpolnjeni obrazec poslati najpozneje do 15. decembra 2009 javnemu naročniku del, ki bo lahko s seznama prijavljenih interesentov izbral vsaj 20 podjetij, ki bodo povabljena na omenjeni poenostavljeni postopek. Posamezno podjetje ne sme biti vključeno v več kot 30 seznamov letno. Javni naročniki, ki nameravajo dodeliti dela v vrednosti od 40.000 evrov do 200.000 evrov lahko to storijo po postopku v lastni režiji (»in economia«), in sicer tako, da pred oddajo del pregledajo vsaj pet operaterjev, izbranih na podlagi tržne analize oziroma tistih, ki so vključeni v sezname, ki jih pripravi javni naročnik. V te sezname so lahko vpisani vsi subjekti, ki za to zaprosijo in imajo določene rekvizite: moralno, teh-nično-profesionalno in ekonomsko-finančno sposobnost, brez prej omenjene omejitve (30 seznamov), vlogo za vpis pa je mogoče oddati kadarkoli. Določilo predvideva, da morajo biti seznami ažurirani vsaj vsako leto. Obrazci za vložitev vlog so dostopni na spletni strani združenja www.sdgz.it. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,42 INITEDIII IDr»DA C -0,67 -1 85 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,84 -1,38 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,32 162,29 320 16 -3,68 -0,96 TELEKOM SLOVENIJE 137,81 -0,63 +0,67 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 34,13 DELO PRODAJA - CTni -3,01 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,50 -1,81 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,72 14,23 -1,46 -3,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 230,16 +0,28 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 26,00 -3,27 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. decembra 2GG9 +1,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,389 84,8 1800 +0,80 +0,57 +1 29 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,73 1 303 +1,42 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,32 1 30 +0,93 +2,21 EDISON ENEL ENI 4,13 1711 +0,23 +1,54 FIAT FINMECCANICA 10,56 1123 +0,77 +1,54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,22 +0,81 +2,36 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,08 13 52 +2,84 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,36 -0,66 +1,88 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,32 8,34 1 98 -0,47 +0,79 +041 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,43 1179 -1,26 -1 09 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,19 +0,96 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,45 5,72 1 09 -0,07 +1,06 TENARIS TERNA 13,52 +0,83 -1,02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,85 0,17 +0,71 -0,17 +2 12 UNICREDIT 9,89 2,38 +1,82 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,66 $ +G,25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. decembra 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.175,15 1.010,82 -7,87 -0,99 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.110,31 +0,31 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 306,75 1.877,82 -2,22 +0,01 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.020,53 -0,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.396,23 1.794,91 +0,29 +0,67 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.106,16 1.170,56 5.817,65 +0,57 -0,28 +0,82 +0 18 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.322,36 3.846,62 2.582,20 +1,25 +1,18 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.150,1 2.910,33 +1,95 +1,19 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 10.022,59 2.791,01 22.498,15 +0,45 -0,46 -0,24 Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 17.101,54 -84,14 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 5. decembra 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Savudrija je naša (če že ne Mirna) Vojko Flegar Tudi slovenski javni televiziji se tu in tam kaj posreči. Denimo ta teden, ko je v elitni sredin filmski termin uvrstila filma dveh režiserskih »nade-budnikov«: Martina Turka (Soba 408) in Žige Virca (Trst je naš!). Z estetskega stališča oba obetavna, z vsebinskega na moč različna, s političnega pa, hm - kljub vsemu že povedanemu velja nekaj več kajpak reči o slednjem. Kljub vsemu že povedanemu? Ja, ampak povedanemu preden je film sploh doživel premiero ali, v najboljšem primeru, preden so ga videli tisti, ki so o njem pred mesecem dni toliko govorili. Z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem na čelu. Za vsak primer, če filma še ni na YouTube, zelo strnjeno o zapletu kratkega Virčevega filma, ki se dogaja »dandanašnji«: skupina ljudi različnih starosti, spolov in poklicev se v prostem času igra »partizane in Nemce« (dobesedno, z ustrezno kostumogra-fijo, orožjem in šolskim strelivom vred, Italijanov ni nikjer, so pa dvakrat, no, morda trikrat, omenjeni), njihova glavna »bitka« za »osvoboditev Trsta« pa se odvija na prizorišču, ki zgleda kot opuščeni kamnolom in bi se končala s partizansko »zmago« (Nemci so že skoraj vsi »padli«), če je ne bi prekinila »čisto prava« policija; na obisk v Slovenijo namreč prihaja ameriški predsednik in zato so varnostni ukrepi po vsej državi temu dogodku ustrezno poostreni. Podobnih »bitk« med »lopovi in žandarji« ali »dobrimi in slabimi« se je v nekaj starejših generacijah kot otrok skoraj vsak šel nič koliko (današnji rodovi to opravijo na računalniškem zaslonu). Tudi odrasli se jih gredo: Nemci in Avstrijci so, denimo, mahnjeni na kavbojsko-indijanske festivale, inscenirane »po motivih« povesti Karla Mayja - z nepogrešljivim Vinetoujem in Old Statterhandom v glavnih vlogah. Američani spet po-uprizarjajo bitke iz svoje državljanske vojne - in če pri kavbojih in indijancih ni političnega konteksta, je pri novodobni bitki pri Gettysburgu zanesljivo zraven določen odmerek re-sen-timentov. Refleksnih tako rekoč, kakor so bili »vegetativni« tudi italijanski odzivi na film, ki ga »prizadeti« še niso mogli niti videti. S tega stališča - in glede na to, da določenim krogom v Italiji pride prav vsaka pretveza, da opozorijo nase, delu uradnega Rima in Trsta pa, da se prikupijo določeni skupini volivcev - so italijanski odzivi razumljivi in pričakovani. Hkrati pa mimo, da bolj ne bi mogli biti. Sporočilo filma namreč ni, da bo Trst (prej ali slej) moral biti slovenski ali da v Sloveniji kdor koli Trst je naš! jemlje resno, ampak v tem, da so smešni, ja, otročji vsi tisti odrasli, ki se z zgodovino ne morejo sprijazniti. Simpatično otročji kot »komandant Franc«, ki »osvobaja« Trst ali pa niti ne tako prikupni, kot so, denimo, tisti slovenski politični krogi, ki nasprotujejo sklenitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško, s katerim bi državi uredili mejno vprašanje ob pomoči tretjega. Ne, pravijo te stranke in državljanske pobude, Savudrija je naša, bila je naša leta 1945, bila je naša v srednjem veku, še več, slovenska meja je bila takrat, še do prve svetovne vojne, »daleč na jugu v Istri«, najmanj na Mirni. Morda je bila, celo zelo verjetno, da je bila, ampak s tem si dandanašnji lahko pomagamo približno toliko kot s tem, da je bilo slovensko govorno področje »nekoč« daleč proti zahodu in severu. Še več, dlje se bomo oklepali tistega, kar je bilo, manj bomo živeli v sedanjosti in prihodnosti. Slovenski nacionalisti, ki pozivajo uradno Ljubljano, naj od Hrvaške pred vstopom v EU zahteva »umik z vseh zasedenih slovenskih ozemelj«, tako niso nič manj smešni od »komandanta Franca« (in nepravično bi bilo tukaj ne omeniti odlično igralsko stvaritev Gojmirja Lešnjaka), ki ne more pozabiti, da mu je »titovko dal oče na njegov prvi šolski dan« in »na karaoke« reinterpretira Titove govore. A so hkrati, kakor je Franc samo smešen, politični »Franci« tudi nevarni, njihovega vpliva na oblikovanje javnega mnenja ne gre podcenjevati, v časih, kakršni so, ko ni tako lahko ohraniti razsodnosti in ne podleči ponujenim »nadomestnim krivcem« za socialne stiske, še toliko bolj. In v tem pogledu je film s svojim koncem, ko »komandant Franc« navzlic posegu policije oznani »osvoboditev« Trsta duhovito pronicljiv. Kaj pa zdaj, ga vprašajo. Hja, reče Franc, zdaj bomo pa osvobodili Istro. PS: Ljubko naključje je bilo, da je prodorna slovenska založba Modrijan to isto sredo na dobro obiskanem književnem večeru z uglednimi gosti (med njimi Borisom Pahorjem) predstavila slovenski prevod knjige zgodovinarke Marte Verginelle Meja drugih, ki je pred slabim letom z naslovom Il confine degli altri izšla pri rimski založbi Donzelli. NEW YORK - Na festivalu dokumentarnih filmov Film Big River Man o slovenskem ultra maratonskem plavalcu Strelu feff Martin Strel je med plavanjem po Amazonki uporabljal tudi posebno masko PISMA UREDNIŠTVU Boj je izgubljen Pod tem naslovom sem pred časom zapisal, da brez ostrih protestov, brez ostrega odziva, da boj proti plinskemu terminalu v Tržaškem zalivu izgubljen. Na podlagi izkušenj pri spremljanju podobne problematike pri nas in v svetu sem vse bolj prepričan, da Slovenija ni storila vseh potrebnih ukrepov! Kdorkoli je doslej naši vladi odsvetoval ostrejše ukrepe in zavlačevanje sprožitve tožbe zoper Italijo, je Sloveniji povzročil škodo. Slovenija se v konkretnem primeru ni obnašala kot suverena država. Še več, Slovenija je sprejela igro ve-lekapitala v povezavi s politiko. Italija se v odnosu do Slovenije ne obnaša kot enakopraven partner. Slovenija pa se ne obnaša kot suverena država, ki pozna pravila o preprečeva- m nju onesnaževanja prek državnih meja. To kar se bo zgodilo s Slovensko Istro, je nasilje! Očitno je, da se država s svojimi institucijami ni sposobna upreti ne Italiji ne mednarodnemu kapitalu. Imamo dovolj znanstvenikov in mislecev na področju varovanja okolja, a nam žal na tem področju delujejo zdolgočaseni politiki. Dvomim, da vedo za kaj gre. Slovenska Istra bo totalno degradirana. Ado Butala NEW YORK - V okviru jesenske sezone festivala dokumentarnih filmov z naslovom "Stranger than Fiction" so v sredo v filmskem centru IFC v New Yor-ku prikazali tudi film o slovenskem ultra maratonskem plavalcu Martinu Strelu z naslovom "Big River Man". Festival film predstavlja kot senzacijo letošnjega festivala neodvisnih filmov Sundance, kjer je pobral tudi nagrado za kamero. Dokumentarni film pripoveduje o pripravah na Strelov največji podvig dosedanje kariere, to je plavanje vzdolž reke Amazonke in potem sam podvig v začetku leta 2007, ki so ga spremljali tudi številni svetovni mediji. Gledalci niso bili razočarani. Film, ki jih je pogosto spravil v krohot, pa tudi globok razmislek o uničevanju pristne narave, so na koncu nagradili z navdušenim aplavzom. Film na zabaven način opisuje tudi Slovenijo in slovenske navade, predvsem pa zapolnjuje velikanski ego glavnega junaka, brez katerega verjetno ne bi bil sposoben podvigov, kot je plavanje po Mississippiju, Donavi in neznansko onesnaženi reki Jangce, preden se je odpravil v Amazonijo. Film, ki je pri gledalcih nemudoma obudil misel na "Borata", prikazuje obilnega ljubitelja cvička in konjskih burgerjev ter njegovo domovino, kjer je nacionalni šport vožnja pod vplivom alkohola. Vendar pa glavni karakter kljub občasnemu pretiravanju izpade izjemno simpatično in privlačno. Film ponuja tudi izjemne posnetke narave porečja Amazonke in opozarja na škodljive posege človeka, ki lahko v naslednjih desetletjih ta pljuča planeta docela uničijo. Dvainpetdesetletni Strel, povsem izčrpan, uspe dokončati svoj podvig, vendar spet pride na konec. Njegov sin Borut namreč omeni, da je oče v igralnici zapravil ves denar sponzorjev, kar namiguje na morebitno novo odmevno pustolovščino. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Dobri svetnik Dejstvo je, da vsako leto vse več odraslih obdaruje čedalje manjše število otrok. Med željami v spisku Dragi Miklavž..., če bi jih pisali odrasli, zlasti tisti, ki jih skrbi organiziranost naše narodne skupnosti, bi morala biti danes prednostna želja: "Če moreš, daj nam pamet in povečaj našo rodnost!" Ne glede na vse to, je neposredna posledica sodobnega obdarovanja v decembru otrokova preobremenitev z darili. Zelo majhni otroci so očarani nad prvim darilom, drugemu, tretjemu in četrtemu pa že ne morejo posvečati prave pozornosti. Kar je preveč, pa moti tudi večje otroke, katerim darilo postane le Miklavževa dolžnost in ni več presenečenje, nad katerim bi se veselili. Kaj torej lahko starši storijo ob sv. Miklavžu za svoje otroke? Najboljši bi bil skupni pogovor s sorodniki o darilih, ki jih nameravajo pripraviti. Tako se izognemo preobilici predmetov, preprečimo pa tudi možnost, da bo sv. Miklavž prinesel istemu otroku enaka ali zelo podobna darila. Starši imajo tudi možnost, če se pravočasno pogovorijo z ostalimi "Miklavži", da drugim pojasnijo morebitne svoje pomisleke o nekaterih vrstah igrač. Denimo o orožju-igrači ali o najbolj reklamno promoviranem "hitu", ki je največkrat puhle vsebine, če že ne pedagoško dvomljiv in celo škodljiv. Povsod proglašena ekonomska kriza nam daje tako tudi možnost ali pretvezo, da nekoliko zategnemo mošnjiček in izberemo res take darilne predmete, ki bodo imeli svojo vzgojno vrednost ali primerno vsebino, ki bodo spodbujali otrokovo ustvarjalnost, socialne veščine, radovednost in pridobivanje znanja... Lahko pa se odločimo - v znamenju dejanskega varčevanja -, vsaj delno, tudi za "koristne in potrebne" stvari: dele oblačila in podobne "praktične" predmete. Seveda bi vsakdo od stricev in tet, dedkov in babic rad nekaj daroval, vendar iskren pogovor daje otrokovim staršem tudi možnost, da jim dopovedo, da veselje ni le v odvijanju paketov, pač pa tudi v npr. v skupnem obisku živalskega vrta, prireditve, skupnem preživljanju nedeljskega popoldneva z igranjem igric (ki jih je prinesel Miklavž in se na tak način ne bodo zaprašile v kakšnem pozabljenem kotu). Veselje lahko otroku pripravimo tudi tako, da lahko kdaj pa kdaj prespi pri nonotih ali stricih (zlasti če so tam še bratranci in sestrične) ter prijateljih. Včasih se celotna pozornost osredotoči samo na Miklavževa darila, otrok pa sploh ne ve, kdo je bil ta svetnik. Za začetek mu lahko pojasnimo, da sv. Miklavž ne prihaja nekje iz severnih krajev, s Finske ali iz Moskve. Od tam prihajajo drugi. Starši naj otrokom povedo, kdo je sv. Miklavž, poudarijo naj njegovo dobroto in solidarnostni čut, njegovo naklonjenost do otrok, saj je Miklavž dobri svetnik in ne ustrahovalno sredstvo. Sv. Miklavž otroški strah odpravlja in nosi veselje. On ne kaznuje, ne zahteva poslušnosti, Zakaj bi ne izkoristili te priložnosti in svoje otroke spomnili na one njihove sovrstnike, ki so manj srečni, bolni in revni, živijo v tretjem svetu ali tudi sredi največje bede v sicer "demokratičnih državah". Zakaj ne bi v svojih otrocih prav sedaj vzbudili željo, da bi dobrega svetnika posnemali in tudi sami obdarovali revnejše v njegovem imenu. Zakaj ne bi prav zaradi vse nedopustljive revščine v svetu tudi svojim otrokom dali razumeti, da nekaterih, predragih stvari si tudi Miklavž ne more privoščiti (otroci se o vrednosti denarja učijo tudi v šoli), saj ima ne- šteto otrok, katerim mora kot osnovno poskrbeti hrano in jih je res toliko, da tega svetnik ne more opraviti sam brez pomoči soljudi. Tudi to je, poleg daril, vsebina praznika sv. Miklavža. Osvežimo si spomin: sv. Miklavž je živel pred približno 1600 leti v Miri - danes je to Turčija -in bil škof. Pomagal je soljudem, če je le mogel. O sv. Miklavžu so nastale mnoge legende. Zaradi svoje dobrotljivosti je še danes znan med ljudmi, ki se ga spominjajo z obdarovanjem, zlasti otrok, na njegov god. Otroka naj starši že prej pripravijo na prihod sv. Miklavža -nekoč so bila za to najbolj primerna pisemca, naslovljena svetniku v nebesa ali postavljena na okno. O svetniku povejte otrokom, kar vam je znano. Ko imate to za primerno in ko začne otrok izražati svoje dvome v svetnika, mu lahko na primeren način razložite, da sedaj v imenu sv. Miklavža obdarujejo otroke drugi ljudje, tudi starši ali po dvoranah osebe, preoblečene v svetega škofa. Pri tem pa skušajte ohraniti otrokovo očaranost in Miklavževemu spominu potrebni čar. Starši naj si ne jemljejo preveč k srcu, če se bo kateri od otrok no tem ali onem darilu izrazil odklonilno. Otroci so pač taki - neposredni. Sv. Miklavž prihaja zato, da bi otroke razvedril in jih pohvalil - ne zlorabimo ga kot vzgojno sredstvo. Pri obdarovanju je pomembno presenečenje. Darilo, ki si ga otrok zelo želi (v mejah cenovne dopustnosti), bo vzbudilo veliko veselja, dodatki, ki mu jih ni mar, pa bodo zanemarjeni. Mobilni telefon je tudi možno darilo, odločitev, za katero starost je primerno, je prepuščena staršem, hkrati pa je to predmet, ki naj ga otrok ne nosi s seboj povsod in ob vsaki priložnosti, zlasti pa naj ga ne uporablja v šoli in med poukom. Če se mami zdi primerno, bo svojega nade-budneža poklicala ko bo pouk že končan zato, da bi izvedela, denimo, kaj si otrok želi za kosilo (!). Varnostni ventil pa je vsekakor predplačana kartica. Tudi, kar se tiče elektronskih in računalniški iger in predmetov, ni vseeno, za katero starost kupujemo in kaj kupujemo. Pomembni sta kvaliteta in vsebina (prevečkrat gre v videih samo za poveličevanje nasilja), pa še marsikaj drugega, o čemer se tudi »računalniško tešči« starši lahko podrobno pozanimajo in seznanijo pri strokovno podkovanih prodajalcih. Bolj kot obdarovanje pa je pomembno, da si vzamemo starši in ostali sorodniki čas in preizkusimo z otrokom nove igre in naprave, se z njim igramo, se zabavamo, jih komentiramo in smo sploh odrasli otrokom na razpolago - ne le vsakega enkrat toliko, pač pa čim pogosteje, da bo otrok dobil občutek, da se zanj »brigamo« tudi sicer. Glede nasvetov za nakup igrač je v adventnem času - vsaj na slovenskih radijskih in tv postajah - kar nekaj oddaj bilo in je še posvečenih pogovoru s psihološkimi in pedagoškimi svetovalci, ki pojasnjujejo, kaj je za otroka dobro in čemu naj se starši pri nakupih igrač izognejo. Nenazadnje so tudi na spletu na razpolago strani, ki poglabljajo tematiko o dobrih igračah (ne gre le za brezhibne izdelke, pač pa tudi za njihovo vzgojno vrednost) v najrazličnejših jezikih, tudi v slovenščini in so staršem lahko v pomoč. (jec) 6 Sobota, 5. decembra 2009 ITALIJA / POLITIKA - Na procesu proti Dell'Utriju zaslišali skesanca Gaspareja Spatuzzo Spatuzza: Berlusconi in Dell'Utri leta 1993 politična referenta mafije »Predala sta nam državo v roke«- Ogorčene reakcije desnice, Castelli bolj previden TURIN - Mafijski skesanec Gaspare Spatuzza je včeraj potrdil vse obtožbe na račun senatorja Marcella DelTUtrija in pri tem tudi podal hude obtožbe na ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. Spatuzza je na osnovi pogovorov z mafijskim kolovodjo v Palermu v letih 1992-1994 Giuseppejem Gravianom rekonstruiral dogajanje v tistem obdobju, ko je mafija izvedla več krvavih atentatov. Povedal je med drugim, da sta po neuspešni podpori socialistični stranki PSI Berlusconi in Dell'Utri postala nova politična referenta mafije. »Graviano mi je pravil o tistemu od Canale 5 in o DelTUtriju ter dodal, da so zahvaljujoč tem osebam predali državo v naše roke,« je med drugim dejal Spatuzza. Spatuzzo so zaslišali na sodišču v Tu-rinu Dell'Utrijevi odvetniki, ki so skušali postaviti pod vprašaj njegovo verodostojnost. S tem se je nadaljevalo sojenje proti tesnemu Berlusconijevemu sodelavcu, ki je bil leta 2004 na prvostopenjskem sodišču že spoznan za krivega sodelovanja z mafijo. Kot je dejal Spatuzza, sta imela Berlusconi in Dell'Utri posebno mesto v političnem svetu njegovega šefa Graviana v letih 1992 in 1993, ko je mafija izvedla niz krvavih napadov. »Vse je bilo dobro usklajeno s politiko, dobili smo vse, kar smo želeli,« je dodal. Proces se bo nadaljeval prihodnji petek v Palermu, ko bodo sodniki zaslišali brata Giuseppeja in Filippa Graviana. Spatuzzevo pričevanje je izzvalo ogorčenje v Ljudstvu svobode. Če je Berlusconi dejal, da je namigovanje, da je on šef mafije le smešnica, se je glasnik Ljudstva svobode Daniele Capezzone spravil na »morilca« Spa-tuzzo, ki po 15 letih napada premierja. Bolj previden je bil podminister Severne lige Roberto Castelli, po mnenju katerega je v igri tudi kredibilnost sodstva. Če bodo Spattuzzo-ve obtožbe dokazane, bo to zaskrbljujoč problem za vlado, je menil Castelli, drugače bo to problem za sodstvo. Za včeraj predvideno sojenje Berlus-coniju zaradi korupcije so medtem prestavili na 15. januar. Milansko sodišče je s tem ugodilo prošnji njegovih odvetnikov, ki so sporočili, da premier ni mogel na sodišče, ker je vodil zasedanje vlade. Berlusconi je obtožen, da je britanskemu odvetniku Davidu Millsu plačal 380 tisoč evrov v zameno za lažno pričanje na dveh procesih v 90. letih. Mills, sojenje proti kateremu je potekalo ločeno, je bil februarja že obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni. Pričevanje strogo zastrašenega mafijskega skesanca Gaspareja Spatuzze (za pregrado) na procesu proti senatorju Dell'Utriju kroma V Rimu odkrili ledeno skulpturo Berlusconija RIM - Okoljevarstveniki so včeraj v antičnem Forumu Romanumu v Rimu odkrili ledeno skulpturo italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Aktivisti iz vrst Greenpeacea pričakujejo, da se bo skulp-tura do začetka podnebne konference v Koebenhavnu stalila. Konferenca se bo začela v ponedeljek, trajala pa bo do 18. decembra. Greenpeace je ob odkritju skulpture Berlusconijevo odločitev, da se udeleži konferenca v Koebenhavnu, označil za pozitivno. Hkrati pa je bil predsednik italijanske vlade deležen tudi kritik zaradi svoje energetske politike, saj se ta v veliki meri zanaša na fosilna goriva. Prav tako so kritizirali načrt italijanske vlade, da se po dveh desetletjih moratorija vrne k jedrski energiji. Berlusconi je tako po mnenju Gre-enpeacea pri okoljskih vprašanjih v nevarnosti, »da postane vodja, ki se tali.« Feltrijevo opravičilo Boffu RIM - Urednik dnevnika Il Giornale Vit-torio Feltri se je včeraj dejansko opravičil bivšemu uredniku katoliškega dnevnika LAvvenire Dinu Boffu, ki je septembra odstopil zaradi domnevne vpletenosti v homoseksualno afero, ki mu jo je takrat pripisal prav Il Giornale, zdaj pa priznava, da je šlo le za telefonsko nadlegovanje. Za Italijansko škofovsko konferenco in Avveni-re pa prihaja opravičilo pozno. BENETKE V prostorih zavoda Istituto Veneto delle Scienze do 7. marca 2010 V Benetkah odprli veliko razstavo z več kot osemdesetimi deli Zorana Mušiča Zoran Mušič, eden najvidnejših in najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih modernističnih umetnikov, je po drugi svetovni vojni večinoma živel med Benetkami in Parizom. V letu, ko obeležujemo 100. obletnico njegovega rojstva, se bodo umetniku poklonili tudi v mestu v Laguni, kjer so včeraj odprli veliko razstavo njegovih del. V prostorih »Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti« bo do 7. marca 2010 razstavljenih več kot 80 del Zorana Mušiča (1909-2005). Poudarek bo na delih, ki jih je umetnik ustvaril v zadnjih treh desetletjih svoje kariere. Nekatera izmed njih bo imela javnost priložnost videti prvič. Med razstavljenimi deli velja omeniti Mušičeve upodobitve Benetk, saj je ravno med njimi nekaj del, ki bodo razstavljena prvič. Razstava ni postavljena kronološko, ampak so dela razporejena znotraj osmih tematskih sklopov: Izvor, Popotnik, Benetke, ponovno, Sive figure, Moram nazaj v Dachau, Trden prostor, Variacije Ide in avtoportret ter Dvojni portret. Kuratorica razstave je Giovanna Dal Bon, so sporočili organizatorji razstave. Zoran Mušič se je rodil v Bukovici blizu Gorice. Leta 1934je diplomiral pri prof. Lju-bu Babiču na zagrebški likovni akademiji. Naslednje leto je študijsko obiskal Španijo. Za njegov nadaljnji razvoj je bilo pomembno kopiranje Goyevih del v madridskem muzeju Prado in še posebej daljša slikarska potovanja v Dalmacijo, kamor se je med letoma 1934 in 1940 nenehno vračal. Leta 1944 se je preselil v Benetke. Od tam so ga jeseni leta 1944 prek Trsta odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je večinoma živel med Benetkami in Parizom. Leta 1970 je s ciklom grafik in slik Nismo poslednji, nastalih na podlagi spominov na internacijo v taborišču Dachau, osupnil strokovno javnost. V francoski prestolnici je od leta 1953 ustvarjal in razstavljal pod okriljem ugledne Galerie de France ter pripadal skupini Ecole de Paris. Umrl je v Benetkah. (STA) ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Italijanski premier pod pritiskom Finija, sodnih pregonov in mastnih terjatev soproge Sergij Premru Tedenski pregled tujega tiska bo tudi tokrat izpadel kot nekakšna rubrika protiberluskonističnega kova. Pa ni kaj: poročanje iz Italije je pač osredotočeno na kontroverzni pre-mierovi osebnosti. »Time to say addio« to se pravi, čas je, da se poslovi, je naslov londonskega The Economist. Kdo naj se poslovi? On, seveda, »naš najljubši prvi minister«, kot piše v nadnaslo-vu, ker je »politična kariera Silvia Berlusconija pri kraju. Moral bi oditi« pojasnjuje podnaslov. Zadnji teden se premier spopada s težavami, ki so neobičajne celo zanj: sodišče je odredilo bančno jamstvo na visoko globo Finivestu zaradi podkupovanja pri nakupu Mondadorija, žena terja visoko preživnino v okviru ločitvenega postopka, po propadu zakona o imuniteti se nadaljuje proces zaradi korupcije britanskega odvetnika Millsa, govor je o novih obtožbah v okviru preiskav o mafiji, v Rimu se pripravlja velika demonstracija No-Berlusconi Day. Premier je pravi umetnik političnega preživetja, a tokrat kaže, da je v težavah. Eonomist opozarja, da je nasprotoval Berlusconijevemu nastopu v politični areni v letih 1993-94, leta 2001 ga je označil kot neprimernega, da bi vodil Italijo, leta 2006 je italijanskim volilcem svetoval, naj mu izrečejo svoj »Basta!«, lani pa naj glasujejo za levo sredino. V glavnem se je izognil opravljanju okrog spolnih afer 73-letnega premiera, pač pa je pozornost osredotočil na konflikt med osebnimi podjetniškimi interesi in politično funkcijo ter na dosežke njegove vlade. Glede prvega Economist ugotavlja, da je vrsta sodnih zapletov odvrnila pozornost Berlus-conija od državnih odgovornosti, glede drugega pa meni, da gre za naravnost osupljivo zavlačevanje pri reševanju gospodarskih problemov Italije. Nadalje tednik obsoja italijansko zunanjo politiko, ki ni skladna z zahodnimi zavezniki, kot kažejo stiki s Putinom, z Gadafijem in Lukašen-kom. Med možnimi nasledniki omenja Finija, ki »odkrito rovari, da bi ga spodil«, Casinija in Bersanija. Katerikoli od teh naj bo, bi lahko izpeljal prenovitev, ki jo je Berlusconi zaustavil: »Italija bo na boljšem, če bo 'cavaliere' (it. v originalu, državno priznanje viteza dela pomeni tudi konjenik, op.ur.) odjahal s prizorišča.« »Berlusconi tiene oposición« to se pravi Berlusconi ima opozicijo, piše El País, po oceni katerega je v zadnjem obdobju edina uspešna opozicija - Veronica Lario. Družinska nesoglasja so tudi političnega izvora: Veronica je nasprotovala možu glede bioetičnih vprašanj, vojne v Iraku, pa tudi glede imenovanj v kandidatne liste, saj ima Berlusconi posebna merila pri izbiri kandidatk, ki morajo spodbuditi strasti ognjevitega 70-letnika. To zadeva politiko, kot je (bivša) premierova žena zapisala v javnem pismu, obenem pa tudi žali njeno dostojanstvo. Politika pa je tudi gospodarstvo. V postopku zakonske ločitve vodijo pogajanja o preživnini - mož ji nudi 200 tisoč evrov letno, ona pa zahteva 43 milijonov letno, sicer »v ugodnih mesečnih obrokih po 3,5 milijona evrov, dokler ju smrt ne loči«. Sodnik, ki bo moral razsoditi, bo prav gotovo v težavah, pa ne samo zaradi morebitnih pritiskov. Znalo bi se namreč zgoditi, da Berlusconi spremeni zakonski postopek o razporoki sebi v prid. Če bo zmagala Veronica, bo zasijal žarek upanja za Italijane: pa ne zato, ker je zmagala ponižana žena, pač pa ker bi njena zmaga dosegla to, kar politikom ne uspe - upreti se Berlusconiju in ga poraziti. Sueddeutsche Zeitung opozarja na posebnost italijanskih medijev: te dni so objavili knjigo najznamenitejše italijanske »spremljevalke« Patrizie D'Addario, pa ji italijanski tisk, z razliko od tujega, ni posvetil posebne pozornosti. Previdnost sredstev javnega obveščanja na polotoku je treba pripisati dejstvu, da nekateri ne verjamejo verziji prostitutke iz Barija, drugi pa omenjajo možnost, da gre za nekakšno javno izsiljevanje. Soavtorica knjige je pojasnila, da gre za »simbolično zgodbo o vlogi žensk, njihovega telesa in njihovega dostojanstva v sodobni Italiji.« Sama D'Addario pa se ne pre- pušča malodušju, čeprav pravi, da jo skušajo utišati, saj so njeno mater fizično napadli, njo samo pa so okradli in ji grozijo. Kljub borbenosti pa ne bo postala svetnica kot Jeanne d'Arc, piše bavarski dnevnik. Pa ostanimo pri zadevah, ki se tičejo svetosti. The Daily Telegraph piše o pobudi »belega božiča«, ki jo je sprožila občinska uprava Severne lige v Lombardiji. Gre za napoved predbožičnih kontrol priseljencev v občini Coccaglio, ki jih bodo izgnali, v primeru da nimajo urejenih vseh dovoljenj za bivanje. Božič ni praznik gostoljubnosti, pač pa krščanske tradicije in identitete, pravijo predstavniki krajevne uprave, kot poroča britanski konservativni dnevnik. Če lahko pristavim svojo, zanimalo bi me, kako bi se pobudniki »belega božiča« Severne lige obnašali, ko bi odkrili, da sta se za božič priseljenca zatekla v štalico in se jima je v nezakonitem zatočišču rodilo detece. To se je zgodilo pred časom nekje v Palestini, v Bet-lehemu, družinice nelegalnih priseljencev pa menda niso izgnali. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ATER - Dežela FJK v finančnem zakonu krepko krčila denar za ljudske gradnje Lusa: Višje najemnine, zamrznjene vse naložbe Sincovich (Cgil): Hude posledice na socialnem in produktivnem oz. delovnem področju OBČINA MILJE - V zvezi z uplinjevalnikom Nesladek predlaga ljudsko glasovanje Miljski župan Nerio Nesladek je po sredini napovedi včeraj tudi uradno predlagal ljudsko glasovanje v zvezi s plinskim terminalom, ki ga namerava španska družba Gas Natural zgraditi v Žavljah. Glasovanje bo seveda izključno posvetovalnega značaja, saj Občina Milje ni pristojna za referendum o dogajanju v drugi občini. Uplinjevalnik naj bi namreč zgradili v tržaški občini, vendar bi nastal v bistvu nasproti miljske in torej le nekaj sto metrov od nje. Toda po ljudskem glasovanju bi politiki pri svojih odločitvah vsaj vedeli, kaj o plinskem terminalu mislijo občani, pravi Nesladek. Namen pobude prvega miljske-ga občana je prav ta, da postane mnenje občanov jasno in javno. Nesladek napoveduje ljudsko glasovanje za prihodnje leto. Zamisel za referendum je nastala iz vsaj dveh razlogov, je povedal Nesladek. Na prvem mestu niso glede uplinjevalnika sploh upoštevali mnenj lokalnih uprav in prebivalcev. Po drugi strani pa je v projektu mnogo napak in protislovij. Zato ima občinska uprava dolžnost, da informira občane in da jih vpraša za mnenje. Nesladek vabi vsekakor tudi prebivalce v tržaški občini, da sodelujejo na ljudskem glasovanju, predvsem tiste, ki bivajo pri Valmauri, Naselju sv. Sergija in v Škednju. Postopek za ljudsko glasovanje se bo začel že v prihodnjih tednih, je še povedal Nesladek in povabil k sodelovanju vse, ki jim je pri srcu to vprašanje. Predsednica podjetja za ljudske gradnje ATER Perla Lusa med tiskovno konferenco (prva z leve) kroma Zaradi krčenja deželnih finančnih sredstev na socialnem področju v finančnem zakonu bo moralo tržaško podjetje za ljudske gradnje ATER zvišati najemnine in zamrzniti vse naložbe, ki so bili v načrtu prihodnje leto. To bo poleg hudih družbenih imelo posledice tudi na produktivnem oziroma delovnem področju. Ustaviti bo treba namreč dela za gradnjo novih stanovanj in vzdrževalna dela, pri katerih je udeleženo okrog 400 podjetij. Hud udarec skratka tudi za gradbena in inštalaterska podjetja ter v njih zaposlene delavce. To je poudarila predsednica tržaškega ATER Perla Lusa včeraj na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter stanovskih organizacij gradbenikov in obrtnikov. Na dlani je, so povedali, da bo črtanje sredstev, ki jih je deželna vlada že namenila v juliju petim podjetjem ATER v deželi Furlaniji-julijski krajini za gradnjo, vzdrževanje in nakup stanovanj, imelo hude posledice v Trstu in sploh v deželi. Prvi problem je krčenje socialnega sklada ATER, iz katerega črpajo ATER denar za kritje stroškov t.i. so- cialnih najemnin, ki jih plačujejo družine z najnižjimi dohodki. S tem v zvezi smo slišali, da je njegovo krčenje delno tudi protizakonito. Socialni sklad je deželna vlada v bistvu razpolovila in bo zaradi tega v bilanci tržaškega ATER minus 2,3 milijona evrov. Njegov upravni svet je po ustreznih računih že ugotovil, da bo treba najemnine zvišati v povprečju za 15 do 18 odstotkov. Toda glede na dejstvo, da se ni mogoče dotakniti najemnin v t.i. prvem pasu (najnižji dohodki), bodo poskočile najemnine v 2. in 3. pasu, in to za približno 25 odstotkov. Dogajalo se bo torej, je opozoril pokrajinski tajnik Cgil Adriano Sin-covich, da bodo eni najemniki plačevali za druge. Drugi problem je splošno krčenje finančnih sredstev za ljudske gradnje v deželi FJK, ker je v deželnem finančnem zakonu temu namenjenih 35 milijonov evrov manj. To pomeni hud udarec za gradnjo stanovanj in vzdrževanje obstoječih v vsej deželi, tržaški ATER pa bo moral zaradi tega zamrzniti vsa predvidena dela v letu 2010. S tem bo ostalo brez dela v zakupu tudi približno 400 podjetij, so ocenili in izrazili zaskrbljenost glede sektorjev gradbincev in inštalaterjev. Problem torej ni samo ekonomski, temveč tudi in predvsem socialen in produktiven, je naglasil Sincovich. Sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo zato tudi podprli predlog, ki ga namerava ATER nasloviti na Deželo FJK. ATER bo zahteval od deželne vlade, da omogoči podjetjem za ljudske gradnje dostop do posojil, dežela pa bi plačevala obresti. Na ta način bodo lahko podjetja ATER nadaljevala z načrtovanim delom oz. predvidenimi naložbami. Sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo v ta namen tudi pripravili skupen dokument, saj se med drugim v deželi še najhujše piše prav tržaškemu ATER. Kaže vsekakor, da deželna uprava temu ni ravno naklonjena. Zgovorno je v tem smislu dejstvo, da je bilo v zvezi s stanovanjsko problematiko v četrtek predvideno srečanje med sindikati Cgil, Cisl in Uil in pristojnim deželnim odbornikom Eliom De Anno. Toda De Anna, nam je povedal Sincovich, na srečanje ni prišel. A.G. 7 Sobota, 5. decembra 2009 APrimorski ~ dnevnik GLEDALIŠČE SSG: ITALIJA / v kratkem podpis pogodb Sveti Miklavž bo Slovenskemu stalnemu gledališču prinesel želeno darilo (beri: podpis pogodb in začetek sezone) po vsej verjetnosti z nekajdnevno zamudo. V začetku prihodnjega tedna, najbrž že v ponedeljek, najkasneje pa - po prazniku brezmadežnega spočetja device Marije - v sredo. Tako kaže po včerajšnjem ponovnem srečanju pooblaščenih upraviteljev Andreja Berdona in Paola Marchesija s sindikalnimi predstavniki zaposlenih v gledališču. Berdon je bil zmeren optimist. Pogajanja, ki naj bi privedla do podpisa pogodb, naj bi se usmerila v pravo smer. V interesu obeh subjektov, pooblaščenih upraviteljev in sindikatov, je, da bi se čim prej dogovorno zaključila, saj je časa za začetek sezone vse manj, dela za pripravo programa in vsega, kar k njemu spada, pa še veliko. Vsak morebitni zaplet bi bil v tem trenutku res neprijeten, saj bi postavil pod vprašaj vse dosedanje delo in sam začetek sezone. Obe strani se tega dobro zavedata, zato pričakujeta začetek prihodnjega tedna zelo odgovorno. Pooblaščena upravitelja sta že pred časom poverila umetniškemu vodji Primožu Beblerju nalogo, naj pripravi okvirni program nove sezone. Uvodna premiera naj bi bila v začetku januarja. Še pred tem pa bi morali do konca leta odigrati še enajst predstav, da bi zadostili pogojem za prejem celotnega državnega prispevka iz sklada za prireditve. Bebler naj bi program že pripravil, objavil pa naj bi ga po podpisu pogodb, ko bo dokončno jasno, da se bo sezona resnično začela. Po ponedeljkovem srečanju na generalnem konzulatu Slovenije z ministrom za Slovence v zamejstvu po svetu Boštjanom Žekšem in ministrico za kulturo Majdo Širca, se odpira tržaškemu gledališču pomoč iz matične domovine, in sicer z gostovanji gledališč iz Slovenije v okviru abonmajske sezone. Tudi to bo treba sedaj uokviriti v program. M.K. TURIZEM - V Radencih pomembno priznanje za direktorico agencije Aurora Viaggi Divna Čuk turistična ambasadorka Slovenije Tudi po njeni zaslugi se je pritok V okviru 12. Slovenskega turističnega foruma, ki poteka v Radencih, je Slovenska turistična organizacija (STO) v četrtek na slavnostni večerji med drugim podelila priznanje turistični ambasador-ki Slovenije ter razglasila sejalce in snovalce turističnih produktov. Podelili so tudi zelene nagrade. Naziv turistična ambasadorka Slovenije leta 2009 je prejela Divna Čuk, direktorica in »duša« turistične agencije Aurora Viaggi iz Trsta. Nagrajenka je v turizmu in v podjetju aktivna že 37 let, v tem obdobju pa je v Slovenijo pripeljala številne goste iz Italije. Priznanje turistični ambasador Slovenije letno podeljujeta direktorat za turizem na ministrstvu za gospodarstvo in STO, in sicer uglednim posameznikom iz tujine, ki imajo posebne zasluge na področju promocije in povečanja ugleda Slovenije na tujem. V utemeljitvi priznanja piše, da je Divna Čuk »zaslužna za prepoznavnost in promocijo turistične ponudbe Slovenije v tujini.« V nadaljevanju je omenjeno, da »tudi po zaslugi turističnih turistov iz Italije v Slovenijo v kriznem letu 2009 obdržal na dobri ravni - Slovenska turistična agencija podelila tudi druga priznanja delavcev kot je ga. Divna Čuk se lahko slovenski turizem pohvali z uspešno statistiko z italijanskega trga tudi v letu 2009, ki ga je zaznamovala gospodarska in finančna kriza«. Turistična agencija Aurora Viaggi je nastala takoj po drugi svetovni vojni. Močneje se je začela uveljavljati sredi 60. let, pri čemer je imel pomembno vlogo Egon Kraus. Agencija, katere moto je »Zaupajte izkušenosti«, organizira avtobusna skupinska potovanja, prodaja turistične pakete za različne destinacije na vseh koncih Sredozemlja, organizira pa tudi prevoze z avtobusi in letali. Njeni pomembni partnerji so znana turistična središča in zdravilišča v Sloveniji in na Hrvaškem. Priznanja sejalec podeljujejo za uveljavljene inovativne in kreativne turistične produkte. Letos je strokovna komisija med 17 prijavitelji v večstopenjskem izboru določila šest finalistov, priznanja pa podelila trem najboljšim. Tako je zlatega sejalca prejelo kulinarično središče Okusiti Slovenijo - Jezeršek gostinstvo, srebrnega produkt Rovi pod starim Kranjem - Zavod za turizem Kranj, bronastega pa multimedijska predstava Gajino kraljestvo v Postojnski jami. Letos so prvič podelili tudi priznanja snovalec, ki podpirajo uresničevanje objavljenih turističnih idej v Banki turističnih priložnosti Slovenije. Gre za ideje, ki se šele pripravljajo, da stopijo na trg. S seznama 60 prijavljenih idej je komisija izbrala štiri prejemnike plaket in finančnih spodbud, in sicer avtorje projektov Bivanje na vodi, Gostilna Slovenija, Potovanja za fotografe ter Življenje v kraških jamah in lov na medveda. V skladu z rdečo nitjo letošnjega turističnega foruma, turizem v zelenem gospodarstvu, je STO objavila tudi razpis Zeleni zgledi slovenskega turizma, s ciljem, da poišče in nagradi majhne in velike, že uresničene primere dobre prakse zelenega ravnanja, zelenega varčevanja, zelene promocije ter inovativnih zelenih storitev v turizmu. Nagrade so prejeli projekti Terme Snovik - prijazne okolju in ljudem, Adre-nalinček - EKO kamp Korita ter Bohinj Park ekološki hotel s petimi zvezdicami. Divna Čuk se na izletih običajno odlikuje tudi kot strastna fotografi nja, ki spremlja dogajanje za objektivom, tako da njenih portretov s potovanj agencije Aurora in našega dnevnika ni veliko. Tu je nagrajenka v kanadskem glavnem mestu Ottawa, ki ga je obiskala s skupina naših bralcev 8 Sobota, 5. decembra 2009 ITALIJA / KRAJEVNE UPRAVE - V okviru osnutka reforme, ki jo pripravlja deželna uprava FJK Tržaška mestna občina je ponovno na obzorju Prevzela bi pristojnosti sedanjih občin - Stališča deželne odbornice Segantijeve ter županov Premolinove in Sardoča V krajevnih medijih se je ponovno začelo govoriti o možnosti, da bi Trst postal metropolitansko območje z ukinitvijo pokrajine in občinskih svetov posameznih občin. Predlog o ustanovitvi tržaškega metropolitanskega območja oz. mestne občine Trst se nahaja v osnutku besedila reforme krajevnih uprav, ki ga pripravljajo na pristojnem odborništvu, ki mu načeljuje predstavnica Severne lige Federica Seganti, deželna vlada Furlanije-Julij-ske krajine pa naj bi ga po njenih besedah utegnila obravnavati predvidoma prihodnjo pomlad, saj si je uprava Renza Tonda zadala nalogo, da v teku leta 2010 izvede reformo krajevnih uprav. Prav Tondo je v televizijskem intervjuju prvi spregovoril o predlogu mestne občine, odbornica Segantijeva pa je to potrdila. Na podlagi predloga naj bi tržaška mestna občina imela vse glavne upravne pristojnosti sedanjih šestih občin (kot npr. urbanistiko), ki bi tako postale skupne. Skupno bi bilo tudi izvoljeno telo: reforma bi namreč odpravila tako pokrajinski kot občinske svete (ne pa posameznih občin in županov, ki bi ostali) in dopustila le skupni 40-članski svet mestne občine, ki bi ga sestavljali svetniki, ki bi bili izvoljeni v okviru posameznih volilnih okrožij, tako da bi posamezne stvarnosti na teritoriju imele svoje predstavnike. Izginila bi tudi ustanova Ezit, ki upravlja tržaško industrijsko cono, ki bi prišla tako v pristojnost nove mestne občine. Pred dokončno odobritvijo bi se vsekakor preverilo strinjanje prebivalstva preko referenduma. Kot smo že zapisali, gre za predlog, ki je del širšega osnutka reforme krajevnih avtonomij, ki pa ni še dodelana. Odbornica Segantijeva nam je včeraj dejala, da je treba predlog preveriti in oceniti ter se posvetovati s stvarnostmi na teritoriju, obenem pa izrazila prepričanje, da je čas zrel za korak naprej, tudi zato, ker po njenem mnenju upravna razdeljenost teritorija onemogoča uresničitev velikih projektov. Tu je odbornica mislila predvsem na kraški teritorij, ki je danes razdeljen na več občinskih uprav in ni enotne režije, kar po prepričanju Se-gantijeve otežuje priliv zadostnih sredstev. Pri tem je dala primer ureditve oz. obnove tržaškega brega, za kar bi lahko poskrbela prav mestna občina. Po pisanju tržaškega italijanskega dnevnika je tržaški župan Roberto Federica Seganti Dipiazza naklonjen taki reformi, precej bolj previdni pa so nekateri drugi prvi občani na območju tržaške pokrajine. Tako je za dolinsko županjo Fulvio Premolin predlog ustanovitve mestne občine na prvi pogled negativen: Premolinova se sicer strinja s politiko združevanja, če slednja poteka na ravni storitev (kar se, je dodala, že dogaja v obliki raznih konvencij), medtem ko je precej skeptična glede ukinitve manjših upravnih stvarnosti in zlitja v neko večje upravno telo. Dolinska županja namreč opozarja, da Fulvia Premolin kroma majhne občine nudijo boljše storitve, uslužbenci pa so bližji ljudem, zato se je vprašala, kakšna subsidiarnost lahko zaživi v taki ogromni občini, kot bi postala predlagana tržaška mestna občina, kjer ne bi bilo prostora za posebnosti, obenem pa pozvala k primerjanju kakovosti življenja v majhnih občinah s tisto, na katero se naleti v obrobnih predelih tržaške občine. Za mnenje smo vprašali tudi župana občine Zgonik Mirka Sardo-ča, ki pa nam je dejal, da bi rad počakal na dokončen osnutek oz. na to, kar Mirko Sardoč kroma ta osnutek točno vsebuje. Predlog reforme krajevnih uprav oz. ustanovitve mestne občine bo ocenil na osnovi tega, kaj taka občina lahko nudi oz. kaj lahko tudi odvzame teritoriju, saj morajo uprave po njegovih besedah delati v prid prebivalstva. Majhne občine že danes nudijo usluge na visoki ravni: če bo sprememba prinesla še višjo raven storitev v prid prebivalstva, je to dobrodošlo, če pa se bo šlo v smer črtanja storitev, ki jih danes nudijo občine, pa bi bilo nesprejemljivo, meni Sardoč. (iž) Na tržaški pošti nov oddelek za filateliste V tržaški poštni palači so včeraj odprli na novo urejen oddelek, namenjen zbiralcem znamk, ki so ga poimenovali Spazio Filatelia. Slovesnosti sta se udeležila tudi tržaški župan Dipiazza in odgovoren za tržaško podružnico podjetja Poste Italiane Giuseppe Patti. Oddelek je organizan v krilu poštne palače, kjer se že nahaja Poštni in telegrafski muzej Mitel-evrope in je peti tovrstni v Italiji. Poleg sobe za obiskovalce, opremljene s stilnim pohištvom, je urejena tudi soba za ogled znamk in tri okenca, kjer lahko stranke dobijo znamke, razglednice, pisemske ovojnice, ilu-stirane brošure, knjige in filatelistične publikacije, izkaznice in filatelistične albume. Skratka vse, kar lahko zanima filatelistične navdušence. Zastoj na hitri cesti Na hitri cesti med Dolino in Val-mauro je včeraj popoldne prišlo do zastoja, ki ga je povzročila prometna nezgoda. Ta k sreči ni imela posledic zaudeležence. Kot so povedali mestni redarji, je voznik nekega avtomobila iz nepojasnjenega razloga v smeri proti mestu trčil v ograjo, pri čemer je iz vozila začel uhajati bencin. Po posegu mestnih redarjev so zato gasilci dalj časa čistili asfalt, kar je povzročilo prometni zastoj. ZDRAVSTVO - Polemika Lupieri(DS): Deželna vlada daje prednost Pordenonu proti Trstu in katinarski bolnišnici Politična izbira deželne vlade, da nameni devetdeset milijonov evrov gradnji nove bolnišnice v Pordenonu, ni v skladu z deželnim zdravstvenim načrtom za obdobje 20102012, poleg tega pa gre v škodo Trsta in katinarske bolnišnice. Tako meni podpredsednik komisije za zdravstvo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Sergio Lupieri (Demokratska stranka) o popravku k deželnemu proračunu, ki predvideva, da bo dežela krila kar polovico vseh predvidenih stroškov za gradnjo nove pordenonske bolnišnice (približno 180 milijonov evrov). Vendar, ugotavlja Lupieri, je treba zemljišče še kupiti, krajevna občina pa mora še sprejeti varianto k regulacijskemu načrtu, poleg tega bi se nova bolnišnica nahajala le šeststo metrov severneje od stare: če bi slednjo preuredili in razširili, bi to stalo največ sto milijonov evrov. Deželna vlada je glede Pordenona tudi vnaprej dodelila državna sredstva, kar pa, ugotavlja Lupieri, ni storila za videmsko in katinarsko bolnišnico. No Berlusconi Day danes tudi v Trstu V Rimu bo danes osrednja demonstracija proti predsedniku vlade, ki so jo organizirali spletni uporabniki. Tržaški prireditelji pa vabijo občane na krajevni No Berlusconi Day. Shod s piščalkami, bananami in vijoličastimi oblekami se bo začel ob 15. uri pred Prefekturo na Velikem trgu. OPČINE - Zagotovila organizatorjev Težavam navkljub bo Kraški pust tak, kot doslej OBČINA TRST - Na zadnji seji občinskega sveta O križih in »živih križih« Desna sredina proti razsodbi evropskega sodišča o križih - Omero o preselitvi tiskarne Il Piccola Tržaški občinski svet je četrtkovo sejo skoraj v celoti posvetil razpravi o razobešanju križa v javnih poslopjih. Povod zanjo je dal svetnik Sranke komunistične prenove Iztok Fur-lanič z resolucijo, v kateri je na podlagi nedavne razsodbe evropskega sodišča o človekovih pravicah pozval župana, naj odstrani križe iz vseh javnih poslopij, ki so last tržaške občine. Furlaničev dokument je izzval pravo pomnožitev resolucij na to temo. V nekaj tednih se jih je nabralo še pet. Štiri so jih predložile stranke desnosredinske večine, eno pa Demokratska stranka. Furlanič je v razpravi ocenil, da je treba razsodbo evropskega sodišča pač spoštovati in to tudi zato, da bi, na primer v šolah, kjer imajo razobešene križe v vsaki učilnici, zagotovili vzgojni pluralizem, ki je temeljnega pomena za ohranitev demokratične družbe. Stališče Demokratske stranke je orisal svetnik Ales-sandro Carmi, medtem ko se ostali člani skupine, razen Igorja Švaba (Slovenska skupnost) niso udeležili razprave. Resolucija Demokratske stranke je pozivala župana naj povzame tiste ukrepe, ki bi v tej zvezi pripomogli k dialogu in večkulturnemu sožitju v mestu, brez nepotrebnih instrumentalnih podtikanj in polemik. Stranke desnoredinske koalicije so na občinski seji združile svoje dokumente v enotno resolucijo. V njej je poudarjena zgodovinska tradicija križa v italijanski kulturi. Resolucija je pozivala župana, naj »brani križ kot simbol neodpo- vedljive istovetnosti in tisočletne krščanske tradicije«, nadalje je zapovedovala, naj bo križ obvezno prisoten v vsaki vzgojni strukturi tržaške občine, v primeru da bi se kdo ne držal te obveze, pa naj bi bil deležen primerne sankcije. Predstavniki Demokratske stranke so se udeležili glasovanja le lastne resolucije, ki pa jo je desna sredina preglasovala in zavrnila. Podobno je bilo tudi s Furlaničevo resolucijo. Tako je bila sprejeta edinole enotna resolucija desne sredine. Mestna skupščina bi morala potem razpravljati o resoluciji Demokratske stranke o nameravani preselitvi tiskarne italijanskega dnevnika Il Piccolo v Furlanijo. Razprave pa ni bilo, ker je načelnik skupine Forza Italia za Ljudstvo svobode Piero Camber z lastno resolucijo izsilil predčasni zaključek občinske seje. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero je včeraj zelo ostro obsodil tako ravnanje ter se znesel nad Camber-ja: »Potem ko je branil prisotnost križen v javnih poslopjih bi moral - če bi bil dosleden - braniti tudi "14 živih križev', to je tiskarjev italijanskega dnevnika, ki jim s preselitvijo tiskarne grozi izguba delovnega mesta. Vse kaže, da naj bi »združili« tiskarni videmskega dnevnika Messaggero veneto in tržaškega Il Piccolo, skupna tiskarna pa naj bi bila v Ova-ru, v Karniji, kar je za Omera nesmiselno, saj bi bilo primerno, ko bi bila na pol poti, med Trstom in Vidmom. M.K. V četrtek zvečer se je v domu Brdina kar trlo ljudi. Organizacijski odbor Kraškega pusta je namreč sklical sestanek za predstavnike vseh vasi, ki se bodo udeležile 43. openske pustne povorke. V veliko veselje odbornikov je bilo prisotnih šestnajst vasi, dve pa sta bili upravičeno odsotni. Predsednik Igor Malalan je podal splošno sliko priprav na osrednjo open-sko prireditev, ki privabi vsako leto veliko navdušenih obiskovalcev. Zaustavil se je pri krčenju prispevkov, nakar je prevzel besedo blagajnik Rudi Tavčar. Poudaril je, da je odbor od dežele prejel pet tisoč evrov manj. Tudi banka je znižala prispevek. Zaradi nižanja prispevkov bi bil program nekoliko okrnjen, ker pa je odbor v prejšnjih letih prihranil nekaj denarja, bo prireditev vseeno stekla po ustaljenih tirnicah. Nato je blagajnik spregovoril o temi, ki je pomembna za vsako vas, in sicer o prispevku za vsak voz oz. skupino. Na sestanku so razdelili dodatni prispevek, za naslednje leto pa bo denarna pomoč, ki jo nudi organizacijski odbor, prav zaradi finančnega krčenja pod vprašajem. Kljub temu so poudarili, da si svetniki v deželnem svetu prizadevajo, da bi bili kot organizacija bolj upoštevani. O problemu openskega krožišča je izčrpno poročal podpredsednik Robi Goruppi, ki je obenem spomnil vse prisotne, da je odbor določil točne mere vozov: slednji so lahko dolgi največ 17 metrov (vključno s traktorjem), široki 5, visoki pa 5,5 metra. Nato je stekel pogovor o kulturnem programu. Odborniki so spomnili, da je rok za oddajo starih fotografij na pustno tematiko, ki so bile posnete pred letom 1980, 22. december. Fotografije lahko vsakdo odda v baru Prosvetnega doma, nakar jih bo odbor preslikal in vrnil originale. Najpomembnejša točka je bila seveda udeležba na pustni povorki, ki bo 13. februarja 2010. Na sestanku so svojo udeležbo z vozom potrdile naslednje vasi: Repen, Opčine, Prešnica, Križ, Prosek - Kontovel, Merče, Sovodnje, Praprot in skupina iz Škednja VIII. division. Pod vprašajem je Bazovica. Glede skupin pa bodo prisotne Medjavas - Štivan, združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine in Lonjer - Katinara. Odboru je bila v veliko veselje novica predstavnikov združenih vasi z Brega Ja-badabadu, da se bodo po približno petnajstih letih spet udeležili povorke, in sicer kot skupina. Pod vprašajem je prisotnost dveh vasi, in sicer Padrič in Doberdoba. Vpisnina vozov in skupin ter predložitev tehničnega pregleda vozov zapade 9. januarja. Kdor ne bo upošteval termina, ne bo nastopil na povorki. Vasi pa morajo do 22. decembra sporočiti dvojezični naslov vozov in skupin. Odbor je na koncu spomnil prisotne, da bo pred prireditvijo sklical še en sestanek za predstavnike vasi. Aktualne informacije lahko vsakdo spremlja na spletni strani www.kraskipust.org. (met) / TRST Sobota, 5. decembra 2009 9 1 KNJIGARNA LOVAT - Beppino Englaro se je pogovarjal z novinarko Marinello Chirico Sedemnajst let se je boril, da bi svojo hčer osvobodil »Več let sem bil osamljen, kakor pes, ki laja v luno«- Ekspertiza dokazala, da je bilo Eluanino stanje brezupno Neke hladne noči, 18. januarja 1992, se je na poledeneli cesti avtomobil obrnil okoli svoje osi in trčil v zid. Zdravniki so v bolnišnici v Leccu ugotovili, da ima 21-let-na ponesrečenka zlomljeno vratno vretence. Opravili so traheotomijo, vstavili cevke, mladenka pa se v naslednjih 17 letih ni več prebudila. Kljub nestrinjanju staršev, ki so se sklicevali na hčerine želje, je bila Elua-na Englaro vse do februarja letos v brezupnem permanentnem vegetativnem stanju, dokler niso zdravniki videmske klinike La Quiete na podlagi dokončne razsodbe kasacijskega sodišča (slednja je potrdila, da nobena oblast ne sme prisiliti človeka, da se zdravi) 9. februarja letos prekinili umetno hranjenje. »Končno so jo osvobodili,« je takrat dejal njen oče Beppino, ki se je dolgo boril, da bi država spoštovala hčerine želje. »Glavni problem je bilo pomanjkanje dialoga,« pravi Englaro. Po Eluanini smrti, ko je na političnem prizorišču še razsajala kar divja polemika, se je Beppino Englaro tiho umaknil. Po nekaj mesecih se je vrnil, da bi s svojo fundacijo še naprej zastopal pravico, ki jo je kot prvi zahteval in uveljavil. Človek, ki je skupaj z zdravniško ekipo vi-demske bolnišnice še vedno osumljen namernega umora (pred dnevi pa je ekspertiza dokazala, da so bile poškodbe v Eluanini glavi in možganih nepopravljive, da ženska ni imela percepcije življenja in ni trpela), je bil včeraj gost tržaške knjigarne Lovat, kjer je predstavil svojo knij-go La vita senza limiti (Rizzoli). Z njim se je pogovarjala novinarka RAI Marinella Chirico, ki je Englara spoznala tik pred Eluanino smrtjo. Englara je pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza. »Eluana je bila čistokrvna borka za svobodo, danes je simbol svobode. Ukazov ni sprejemala in nekoč je v pismu napisala, da temelji naša družina na medsebojnem spoštovanju. Temu načelu se nikakor ne bi mogel izogniti,« je razlagal Englaro. Kljub stalni in vrhunski negi se Eluanino stanje po dveh letih ni izboljšalo, kljub temu pa so jo obdržali pri življenju. »Za vsak kirurški poseg je potrebno privoljenje pacienta ali skrbnika. Nihče nima pravice, da te prisili.« Englaro je kot prvi zagovarjal ta princip, več let je bil osamljen »kakor pes, ki laja v luno, nato pa je sodstvo potrdilo, da smo v pravni državi. Kljub nepreklicni razsodbi kasacijskega sodišča, ki je potrjevala moje stališče, pa so me ožigosali kot morilca.« Englaro je še zatrdil, da sloni umetno hranjenje na kemijskih sestavinah in je torej zdravniška terapija, zakonski osnutek Calabro, »neke vrste užaljen odgovor parlamenta na razsodbo kasacijskega sodišča«, pa gre v nasprotno smer. V osnutku poleg tega piše, da se lahko zdravnik zoperstavi Beppino Englaro in njegova knjiga La vita senza limiti (založba Rizzoli) kroma biološki oporoki. »Politiki dvigajo prah in širijo dezinformacijo, da bi prepričali tiste, ki o tej temi vedo zelo malo ali nič. A kulturno ozračje se spreminja in danes marsikdo pozna mojo zgodbo.« Gosta je iz prve vrste ganjeno poslušala starejša gospa, ka- tere hči je že 14 let v vegetativnem stanju: »V domu za ostarele jo žalostno gledam in sama ne vem, kaj bi bilo bolje.« Debata se nadaljuje jutri v gledališču Teatro nuovo v Vidmu, kjer bodo to kočljivo temo obravnavali pravniki, zdravniki in duhovniki. (af) Zmagovalec nagrade Darko Bratina v Trstu V četrtek so v goriškem Kinemaxu slovesno podelili letošnjo nagrado Darko Bratina. Poklon viziji. Nagrada je romala tokrat proti Kavkazu, saj jo je prejel armenski sociolog in režiser Harutyun Khachatryan. V svojem filmu Sahman (Meja) se poglablja v raziskovanje kompleksne in boleče armenske realnosti oziroma meji med kavkaškima republikama Armenijo in Azerbajdžanom. Po srečanju v Gorici in Ljubljani, se bo nagrada zaključila danes ob 11. uri v kavarni San Marco. Novinarka Martina Kafol bo vodila pogovor z letošnjim nagrajencem, ki je obenem direktor mednarodnega filmskega festivala Golden Apricot v Erevanu. Srečanje prirejajo Cappella Underground, Alpe Adria Cinema in društvo Zizernak. Zvečer pa se bo zmagovalec srečal še z videmsko publiko ob 18. uri v kinu Visionario. Nedelja v bazovskem naravoslovnem centru Naravoslovni didaktični center v Bazovici bo jutri odprt od 9. do 17. ure. Tu lahko obiskovalec s pomočjo čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij spozna značilnosti Krasa, naše dežele ter ostalega sveta. V prostoru, ki je namenjen začasnim razstavam, bodo na ogled jaslice iz naravnih materialov; pri pobudi sodeluje tržaško društvo Amici del Presepio. Vstop je prost. Za dodatne informacije je na voljo tel. 040-3773677. POSTAJA ROGERS IN ROZA HIŠA - Razstava na pobudo Skupine 78 Oživiti zapuščene kraje in poslopja Kuratorka Maria Campitelli o zamisli, da bi s fantazijskimi projekti oživili pozabljena območja - Sedanji je nadaljevanje projekta o umetnosti na javnih krajih Razstava je dvodelna, na sliki razstavni prostori na območju bivše umobolnice kroma Včeraj so na Postaji Rogers in v Roza hiši (območje bivše umobolnice) odprli zanimivo razstavo, na kateri bo do 18. decembra na ogled 24 projektov, pod katere so se podpisali umetniki, fotografi, arhitekti in oblikovalci. Ti so v nove preobleke nadeli številne tržaške zapuščene kraje in zgradbe, ki so zaradi plevela, džun-glastih parkov, padajočega ometa, visečih oken itn izgubili čar in zgodovinski videz nekdanjih časov. Fotografije, makete in instalacije, ki iz spanca prebujajo stare, pozabljene in razpadajoče zgradbe in kraje, je na enem mestu zbrala kuratorka razstave Maria Campitelli iz Skupine 78, ki je projekt z naslovom La citta radiosa realizirala z gmotno podporo Pokrajine Trst. Campitellijeva je za naš dnevnik povedala, da fantazijski projekti v zapuščene kraje in poslopja znova prinašajo življenje, prijetno vzdušje pa so avtorji projektov preselili na kraje, za katere sploh ne vemo, da obstajajo. Pozabljeni kraji so se za to priložnost prelevili v pravljično deželo, gi-gantni žerjav Ursus postane promenadna točka, neposvečena cerkev postane kraj, kjer se sklepajo posli, kupčije ... O tem, koliko zapuščenih urbanih enot najdemo v Trstu in kako bi jih lahko revitalizirali, smo se pogovarjali s kuratorko razstave Mario Campitelli, ki je povedala, da med nove trende umetnosti spadajo tudi poskusi oživitve oz. revitalizacije zanemarjenih in zapuščenih krajev, ki so marsikje bolj v sramoto kot v ponos. Kaj pravzaprav je projekt La citta radiosa? Gre za projekt, ki predstavlja nadaljevanje projekta Public Art a Trieste e din-torni, ki smo ga v Trstu izpeljali med letoma 2007 in 2008 in s katerim smo hoteli dokumentirati stanje javne umetnosti v našem mestu. La citta radiosa je torej druga faza projekta, ki raziskuje javni prostor skupaj z javnostjo in je sestavljen iz treh delov. Prvi del je sestavljen iz mapiranja, v okviru katerega so posamezniki različnih poklicnih profilov, med katerimi bi še posebej izpostavila Carla Andreasija in Paolo Vattovani, zbrali in popisali podatke o zapuščenih krajih v Trstu in njegovi okolici ter jih objavili na interaktivni spletni strani www.cittaradiosa.eu. Umetniki, fotografi, arhitekti itn so odkrili izredno zanimive kraje in poslopja, ki sicer samevajo, a bi jih z ustrezno prenovitvijo lahko re- vitalizirali in jim vrnili tisti blišč in sijaj, s katerimi so se kitili nekoč. V drugem delu so se udeleženci projekta lotili projektiranja, tretja faza pa predvideva realizacijo enega ali več projektiranih projektov. V kolikšni meri je bilo naše mesto z okolico izziv fotografom, umetnikom, oblikovalcem in arhitektom? Udeleženci projekta so odkrili zapuščene kraje, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. Trst z okolico jim je predstavljal velik izziv, saj je bilo poleg sve-toivanskega parka in tržaškega starega pristanišča, lokacij torej, okrog katerih se je vrtel večji del projekta, mogoče odkriti še druge zanimive lokacije; predvsem zapuščene in zanemarjene vile, ki s svojimi parki predstavljajo prave zelene oaze sredi mestnega vrveža. Naj kot zanimivost omenim vilo, ki se nahaja v bližini bivše umobolnice, ki je polna šarma, odkrili smo še druge zanemarjene zgradbe, ki so jim priložnostni projektanti različnih poklicnih profilov vsaj za kratek čas povrnili nekdanjo slavo. In kdo so ti ljudje, ki so »preoble-kli« in oživili nekatere naše zapuščene urbane enote. So pri projektu La citta radiosa sodelovali le Tržačani? Pri projektu so večinoma sodelovali Tržačani, saj gre za projekt, ki »nastane iz mesta za mesto«, a vseeno smo v naš tim sprejeli tudi štiri umetnike iz Vidma, eno umetnico iz Milana in eno umetnico iz Bologne. Bomo na razstavi videli projekte, ki jih bodo morda nekoč naši nasledniki dejansko realizirali ali gre zgolj za projekte, ki so bolj kot ne utopični? Številni projekti so fantazijski in nadrealistični in popolnoma neuresničljivi. Naj omenim projekt Roberte Ciancole, ki si je zamislila zanimivo zeleno in z rožicami postlano promenado, ki bi z Velikega trga vodila vse do velikanskega žerjava, ki ga poznamo pod imenom Ursus, a ob tem je umetnica popolnoma odmislila morje. Na drugi strani pa imamo projekt milanske umetnice Anne Valerio Borsari, ki bi bil lahko uresničljiv. Po njeni zamisli bi se udeležili zabave v zapuščeni pristaniški gostilni v starem pristanišču, ki bi za to priložnost ob dobri glasbi pianista in tipičnih tržaških kulinaričnih dobrotah obujal duh izgubljenega obdobja, predvsem tistega iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Vemo, da tržaško urbano okolje diktira ritem življenja. Po vašem bi v Trstu bilo mogoče revitalizirati večje število zapuščenih krajev in zgradb, kjer bi se ustvarjala kultura, mogoče tudi alternativna? Prav gotovo staro tržaško pristanišče s skladišči in z drugimi stavbami predstavlja idealno lokacijo, kjer bi se lahko oblikoval center, v katerem bi se ustvarjali kultura in umetnost. A kaj, ko v tem ogromnem, predolgo zanemarjenem delu mesta deluje tudi carina, ki onemogoča enostaven vstop v staro tržaško pristanišče in predvsem realizacijo dolgotrajnejših pobud. Za obisk tega mestnega predela je namreč treba imeti posebna dovoljenja, a ko se do-koplješ do teh, se pred našimi očmi raz-prostre ogromno zemljišče, ki ima s svojimi zapuščenimi poslopji poseben čar in je idealno prizorišče za vzpostovitev prostora urbane kulture. Razstavljavci so se poleg tržaške dolgoletne »rakaste rane« - starega pristanišča, dotaknili tudi kompleksa bivše svetoivanske umobolnice. Kaj vse so v tem kraju našli arhitekti, fotografi, oblikovalci in umetniki? Bi tudi tu lahko nastal center z mnogoterimi vsebinami? Tu smo opravili zanimivo in raznoliko delo. Izpostavila bi predvsem elaborat študentov fakultete za arhitekturo, ki so izdelali poseben video, v katerem skušajo razložiti, kje pravzaprav potekajo meje svetoivanskega parka. Zgornji in spodnji del parka sta nesporna, saj na obeh koncih obstaja vhod, stranski del omenjenega parka pa je nekoliko manj poznan. Študentje so stranske razsežnosti parka natančno preučili in analizirali v svoji video projekciji, v kateri bo mogoče tudi videti, kaj vse je bilo že narejenega na tem območju. Po mojem je park doživel relativno dobro in temeljito prenovo, a zanemarjena in zapuščena ostajajo še mnoga druga poslopja, ki bi jih lahko popravili in posodobili, vendar ob tem ohranili njihov zgodovinski videz in predvsem njihovo preteklo zgodbo. Včasih se mi zdi, da želimo pozabiti, kaj se je nekoč tu pravzaprav dogajalo, da želimo le olepšati lokacijo, brez da bi spoštovali njeno edinstvenost in samosvojost. Nikakor ne smemo pozabiti avre nekdanjega časa in kreativnega aspekta, ki je na tem območju vladal v času slovite Basaglieve reforme. Menim tudi, da bi bilo treba park popularizirati, ga približati širšim množicam, ki bi se lahko tu sprehajale, srkale popoldansko kavico . Namreč park ni le zapuščen, je tudi povsem neobljuden, kar bi lahko pripisovali tudi dejstvu, da kraju pogosto prilepimo etiketo drugačnosti in stigmatizi-ranosti. Z dotičnim video posnetkom, pri katerem so sodelovali tudi umetniki Skupine 78, smo hoteli povedati vse to. Še več, v njem so predstavljene tudi ideje, kako re-vitalizirati ta del mesta. Za konec bi vas še vprašala, če se nadejate, da bi si vašo novo razstavo ogledal tudi kak politik, ki bi ga razstava lahko napeljala k razmišljanju, da pa bi se v Trstu in njegovi okolici vseeno splačalo revitalizirati kraje in zgradbe, ki v kolektivni zavesti občanov zasedajo posebno mesto? Seveda. Jaz si to zelo želim, čeprav močno dvomim, saj iz svojih izkušenj lahko rečem, da je politike težko prepričati o smotrnosti našega kulturnega dela. Ampak vseeno upam, da se bo otvoritve razstave udeležil vsaj nekdo iz pokrajinske uprave, ki nas je gmotno podprla pri realizaciji projekta. Soneta Čoralič 10 Sobota, 5. decembra 2009 ITALIJA / POKRAJINA TRST - Ponudba za otroke in starejše Številne prireditve kot uvod v praznične dni mm L-JVl- Prazniki so pred vrati. Da bi ustregla željam mladih in manj mladih, je tudi tržaška pokrajina poskrbela za pester program prireditev, ki bodo udeležencem popestrile dneve v prihodnjih nekaj tednih. Pokrajinska uprava bo najprej poskrbela za starejše občane, ki jim bo ponudila skupinsko praznovanje ob pogrnjenih mizah in dobri glasbi v soboto, 19. decembra, ob 17. uri v prenovljenem hotelu Savoia Excelsior. Za skupinsko večerjo je prispevala Fundacija CRTrieste, za zabavo pa združenje Tredici Casade, ki bo poskrbelo za glasbeno poslastico - z božičnim koncertom Maximilian z nastopom pevcev Andree Binettija, Umberta Lupija, Debore Duse in Ele-ne Centrone. Vsi tisti, ki se le s težavo premaknejo iz doma za ostarele, pa bodo »darilo« prejeli kar na dom. Starejši iz Milj in Doline se bodo srečali 11. decembra na skupnem kosilu na Dolgi kroni, njihovi vrstniki iz Zgonika, Devina-Nabrežine in Repentabra pa bodo skupaj pričakali starko befano ob prazniku svetih treh kraljev. Pri tem pa Pokrajina ni pozabila najmlajših, za katere bo 13. decembra v svetoivanskem gledališču ob 17. uri Magični kabaret za otroke v priredbi združenja Trieste Magica, v Mini Mu v parku nekdanje umobolnice pa bodo otrokom postregli z igro in umetnostjo (18. in 29. decembra ter 8. januarja). Božički združenja Mila bodo obdarili najbolj potrebne otroke v Bur-lu in na sedežu Fundacije Luchetta Ota D'Angelo; v bo-ljunskem gledališču Prešeren bo 20. decembra zado-nela otroška pesem na koncertu Mir na zemlji, ki ga prireja dolinska občina. Operetta in Christmas songs bo naslov koncertu, ki bo 22. decembra v miljskem gledališču Verdi v priredbi društva Aurora Ensemble (ponovitev dan pozneje v tržaškem gledališču Verdi). Glasba pa bo protagonistka tudi 6. januarja, ko bo ob 18. uri v dvorani Tripcovich tradicionalni koncert ob prazniku svetih treh kraljev. (sas) n < Ai " S Občina Dolina Odborništvo 7a Ici i Iti irn OOO i mm m i» m> OOO JOBOTA, 5.12. -1730 Kulturni večnamenski center "F.Prešeren " v Boljuncu 1) 2) 3) 4) Plesni nastop športnega društva »Centra gioco šport G. Roli« Plesna točka skupine »Queens« pod vodstvom Federike Samec v priredbi Mladinskega krožka Dolina »Pričakovanje Sv. Miklavža« - nastop otroške gledališke skupine iz Brega, ki jo vodi Boža Hrvatic Miklavževanje NEDELJA, 06.12. -1730 Kulturni večnamenski center "F.Prešeren " v Boljuncu Koncert Ansambla Saše Avsenika & Marka Manina. Povezuje: Andrej Hofer rffi PROVINCIA 7ICR TRIESTE M>P Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. decembra 2009 SAVO Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide ob 19.57 in zatone ob 10.27. Jutri, NEDELJA, 6. decembra 2009 MIKLAVŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1006,4 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. [13 Lekarne Danes, sobote, 5. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 794943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »A Christmas Carol 3D«. ARISTON 17.30, 19.00, 21.00 »Fran-cesca«. CINECITY - 15.10, 16.15, 17.30, 18.15, 20.00, 22.00 »A Christmas Carol«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »A serious man«; 20.05, 22.15 »L'isola delle cop- pie«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Ca-do dalle nubi«; 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »La dura verita'; 16.05, 17.35, 20.00, 22.25 »The Twilight saga: New moon; 14.45 »Planet 51«; 15.30, 18.30, 21.30 »2012«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Do-rian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A serious man«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »L'uomo nero«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »9.06«; 13.30, 16.10, 19.00, 21.40, 0.20 »Mlada luna«; 14.40, 16.40, 20.20, 22.20 »Noč čarovnic 2«; 13.00, 15.00, 17.00 »Božična pesem - 3D«; 19.10, 21.30, 23.50 »Škatla«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'isola delle coppie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cado dalle nubi«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 4: 18.30, 22.30 »2012«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »A serious man«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »A Crist-mas Carol«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Cado dalle nubi«; Dvorana 5: 17.45 »The Twilight saga: New moon«; 20.10, 22.15 »L'uomo nero«. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. MIKLAVŽ V BAZOVICI - MPS Slomšek in OPZ Slomšek vljudno vabita vse otroke na miklavževanje, ki bo danes, 5. decembra, ob 17.00 uri v ki-nodvorani v Bazovici. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE, v sodelovanju s SKD Primorec, vabi danes, 5. decembra, v Ljudski dom v Trebče na božični sejem. Ob 17.00 bo otvoritev sejma s pesmijo Čezmejnega dekliškega zbora Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka in z obiskom Miklavža. Nastop zbora v cerkvi sv. Andreja odpade zaradi bolezni. Sejem bo odprt danes, 5. decembra od 17.00 do 21.30 in v nedeljo, 6. decembra, od 9.00 do 12.00. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 6. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava Snežna kraljica v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri (red Sonček), druga ob 17.30 (red Zvezda). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Urnik ogleda: od srede do petka od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 13. ure. Konec razstave 6. decembra. RAZSTAVA RESTAVRIRANEGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v Grudnovi hiši v Nabrežini, od ponedeljka 7. do četrtka 10. decembra, ki jo organizira društvo NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabre-žina. Info: 349-8419497 ali noeinfo-noe@yahoo.it. KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri na koncert »Božični čas, božični čar«. Nastopa: Mladinski mešani pevski zbor Trst, vodi Aleksandra Pertot. Po koncertu sledi odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti« za božična darila. Razstava bo odprta 11., 12., in, 13. decembra od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na ogled dobrodelne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za Gano« do vključno četrtka, 10. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, Cerkev sv. Urha, 11. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturi-ni Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), MePZ Slovenec Slavec-Ri-cmanje, Boršt (dir. Danijel Grbec), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), ŽePS Stu ledi-Trst; Sv. Ivan, Cerkev Dobrega Pastirja (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu), 12. decembra, ob 20.30, nastopata Zbor Jacobus Gallus-Trst (dir. Marko San-cin) in Ensemble La Rose-Vicenza (dir. Rita Silvestri); Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Devin-Rdeča Zvez-da-Salež, Zgonik (dir. Rado Milič), DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); Lonjer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lonjer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Na-brežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). SKD VESNA iz Križa vabi vse vašča-ne in prijatelje na praznovanje 60-le-tnice Moškega pevskega zbora Vesna, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. Sodeloval bo Mešani pevski zbor »Devin-Rdeča zvezda«. SKD LIPA IN MEPZ LIPA iz Bazovice organizirata koncert »S prijatelji v novi čas«, v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4) v soboto, 12. decembra, ob 20.30. Večer oblikujejo Novomeški simfonični orkester glasbene šole M. Kozina iz Novega mesta in združeni pevskih zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Nabrežine in MePZ Lipa iz Bazovice. SKD SLOVENEC vabi v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filma Žige Virca »Trst je naš« in dokumentarca o nastanku filma samega. Sledila bo pokušnja vina domačih vinogradnikov. Čestitke Dobrodošla BETSY! Veliko smeha in srečnih trenutkov vam želimo Jaro, Aljaž, Alenka in Borut. V Trebčah se bomo danes na fe-šti veselili, ker bomo 7. rojstni dan pridnega PATRIKA slavili. Nono Fa-bio, nona Neva, teta Katy z Loranom. Zveza slovenskih kulturnih društev čestita članom FOTOVIDEO TRST 80 za dosežke na natečaju Trofeo Trieste. 0 Mali oglasi BOX ZA AVTO 14 kv. m. v Ul. Trissino 15 (v bližini otroške bolnišnice) dajem v najem. Cena 120,00 evrov mesečno. Klicati na tel. št. 040-825059 v večernih urah. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Klicati na tel. št. 3279969360 NA OPČINAH- Dunajska cesta št. 36, dajemo v najem prostore primerne za pisarne ali ambulante. Tel. št.: 040211043. OPEL ZAFIRA 2.0 DTI elegance, 7 mest, letnik 2002, v dobrem stanju, sive barve, nove pnevmatike, prodam za 5.500 evrov. Tel. 333-4872311 med 12. in 16. uro. PODARIM psičke mešančke labrador - setter ljubiteljem živali, ki imajo vrt. Tel. št.: 339-7800742. PRODAJAM VW Polo, 1.4, letnik 99, 60.000 km, s klimo, v dobrem stanju za 3.000,00 evrov. Možnost pogajanja. Tel. št.: 335-8176175. PRODAM mali tovornjak Mercedes, 307 DT, letnik 85, 35 kv., tel. št.: 3356950945. PRODAM 4 ZIMSKE GUME s platišči, primerne za audi 80. Cena 50,00 evrov. Tel. št. 040 - 200197. PRODAM audi A4, avant 2000 TDI, letnik 2006, 150.000 prevoženih km, cena 13.000 evrov. Tel. 335-8316058. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št. 331-5695311 ali 040-946702. STANOVANJE 50 kv.m., v centru Op-čin, 3 sobe in WC dajemo v najem za urad ali zdravniško ambulanto. Tel. št.: 040-420604 (ob večernih urah). UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, italijanščine, angleščine in drugih predmetov, tel. št.: 320-9772356. V BLIŽINI SEŽANE prodam majhno samostojno hišo (kuhinja, dnevna soba in dve spalnici). Zainteresirani naj kličejo od 19. do 20. ure na tel. št. 3488050998. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/ stajico za kamping »baby relax«, mere 125cm x 65cm x h.80cm, stolček »Prima pappa peg perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-946702. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je odprta na Miklavževo v nedeljo zjutraj. Tel.040-225220 ÏÏ1 Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040229270. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040208987. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040291498. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 5. decembra 2009 1 1 Slovensko pevsko društvo KRASJE v sodelovanju s SKD PRIMOREC vabi na BOŽIČNI SEJEM v Ljudski dom v Lrebče danes, 5. decembra ob 17. uri odprtje sejma, obisk Miklavža in nastop Čezmejnega dekliškega zbora KRASJE pod vodstvom Matjaža Ščeka V nedeljo, 6. decembra bo sejem odprt od 9.00 do 12.00 ure | PRIČAKUJEMO VAS! | H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOIS sporoča, da v ponedeljek, 7. decembra, odpadejo vse didaktične in administrativne dejavnosti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi zaprti. DEŽELNA KOMISIJA za slovenske šole, v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico, vabi na odprto sejo, ki bo v sredo, 9. decembra, v prostorih Narodnega doma v Trstu (Velika dvorana) v Ul. Filzi 14, od 17. do 19. ure. Na dnevnem redu bo pogovor o perspektivah in dilemah slovenskega šolstva v Italiji. UČENCI OŠ A. ČERNIGOJA NA PRO-SEKU ste toplo vabljeni na »Zimsko božični sejem ročnih izdelkov«. Urnik sejma: četrtek, 10. in petek, 11. decembra, od 12.30 do 15.30, v soboto, 12. decembra, od 16. do 18. ure, v nedeljo, 13. decembra, od 10.30 do 12.30. Pridite, oglejte si, kupite, ne bo vam žal! ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. M Izleti Ü3 Obvestila KRUT obvešča udeležence izleta v Ra-venno in Ferraro, da je odhod avtobusa v ponedeljek, 7. decembra, ob 7. uri s Trga Oberdan izpred Deželne palače, s postankom ob 7.15 v Seslja-nu, izpred Hotela Pošta. Prosimo za točnost! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira za ostarele osebe nad 65 let iz treh občin izlet v okviru projekta »Solidarnost na vasi« v Celovec na ogled božičnih sejmov v torek, 15. decembra. Cena izleta je le 20,00 evrov (kosilo v restavraciji, pijača izključena). Ob 8.00 je predviden odhod (kraje odhoda bomo naknadno sporočili). Po-vratek je predviden okoli 19.00 ure. Za vpis in informacije se lahko obrnete na urad Zadruge La Quercia v Naselju Sv. Maura 123/c ali pa lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure na sledeče tel. št.: 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. KRUT Nadaljuje se vpisovanje na ogled razstave v muzeju Casa dei Car-resi v Trevisu, iz obdobja dinastije Ming, »Skrivnosti prepovedanega mesta«. Izlet bo v soboto, 6. februarja 2010. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šuber 3474421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. vabita na predstavitev knjige iUilA REBULA \ naročju Prisotni bosta pesnica ALENKA REBULA in ilustratorka META WRABER Tržaška knjigarna DANES, 5. decembra ob 18. uri SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA s Proseka išče nove člane za višješolsko skupino (Tatjana 380-2582534). 70-LETNIKI OBČINE DOLINA bodo proslavili svoj okrogli jubilej v nedeljo, 20. decembra, s kosilom v Zadružni gostilni v Dolini. Prijavite se lahko še danes, 5. decembra: Laura 040-228425, Alma 040/227006, Evelina 040/228450. FUNDACIJA ELIC IN UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.30 do 18.00: danes, 5. decembra, na temo »Vzgojne umetniške risanke«; 12. decembra »Božični origami in voščilnice«. Informacije: 040-390823, 333-4784293, 040774586. MIKLAVŽEVANJE V KRIŽU - Župnija Sv. Križ pri Trstu, Slomškovo društvo in Slovenska zamejska skavtska organizacija vabijo na miklavževanje, ki bo danes, 5. decembra, od 18. ure dalje v Slomškovem domu v Križu. MIKLAVŽEVANJE v Mladinskem domu v Boljuncu bo danes, 5. decembra, ob 16.30. Veselo pričakovanje dobrega svetnika bo popestril nastop naših malčkov s priložnostnim prizorom. Angelčki pa bodo sprejemali darila od 15. ure dalje. Lepo vabljeni! SKD CEROVLJE MAVHINJE prireja danes, 5. decembra, ob 18.30 miklav-ževanje v Športnem Središču v Vižo-vljah. Vljudno vabljeni! SKD J. RAPOTEC - MIKLAVŽ Miklavž potepa se po Bregu, v nedeljo, 6. decembra, ustavi se v Prebenegu. Otroci! Pridite v društvo ob 16.30, da narišemo risbice za Miklavža. Ob 17.30 bo lutkovna predstava »Šivilja in škarjice« (Dijakinje 4. ped. liceja A.M.Slomšek), nato pa nas obišče Miklavž. Miklavževi pomočniki bodo zbirali eno darilo na otroka danes, 5. decembra, od 14. do 15. ure v društvu. VESELI DECEMBER 2009 V ŠEMPO-LAJU: v Štalci »Miklavžev sejem« knjig, koledarjev, razglednic in ročnih del v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj, danes, 5. decembra, od 15.30 do 17.00. Ob 17.30 miklavževanje v prostorih OŠ Stanko Gruden v Šempolaju. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in člani združenja staršev z igrico »Zakaj so ribe neme«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA predstavlja novo pesniško zbirko Alenke Rebula, V naročju. Danes, 5. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. ZDRUŽENE SEKCIJE VZPI-ANPI dolinske občine organizirajo udeležbo na vsedržavnem srečanju VZPI-AN-PI, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Na poti z udobnim avtobusom bomo najprej obiskali Gonars in se poklonili tamkajšnjim padlim. Vpisovanje in informacije pri naslednjih tovariših: Dolina: Drago Slavec tel.040/228156, Mačkolje: Danica Smotlak 040/232114, Prebeneg: Giordano Kuzmič 040/231855, Bo-ljunec: Partizanski klub 040/228050, Boršt: Angel Slavec 040/228817, Ri-cmanje: Pino Deponte 280274, Do-mio: Livio Nardin opoldan pri Sonji. Vpisovanje do danes, 5. decembra. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER V nedeljo, 6. decembra, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt od 9.00 do 17.00 ure. V tem informativnem centru lahko obiskovalec preko različnih čutil in poseb- nih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij spozna in ostale tematike Krasa, naše dežele ter ostalega sveta. V prostoru namenjenemu začasnim razstavam bo na ogled vrsta jaslic, narejenih iz naravnih materialov, v sodelovanju s tržaško sekcijo društva Amici del Presepio. Vstop prost. Za nadaljnje informacije lahko pokličete telefonsko številko 040-3773677. ODBOR FEŠTE ANTIKANE vabi vse simpatizerje na fešto »Koludrovca je naša, Salež pa še bo«, ki bo letos na vrtu sedeža Rupa Team. V veseli družbi se bomo pogostili z odojkom in dobro kapljico. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN sklicuje izredni občni zbor, ki bo potekal v nedeljo, 6. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani. 25 LETNIKI POZOR, POZOR: vsi rojeni leta 1984 ste vabljeni na skupno večerjo, ki bo v ponedeljek, 7. decembra, na nogometnem igrišču v Bazovici od 20.30 dalje. Pridi tudi ti, ne bo ti žal! Rezervacije in plačila sprejemamo do sobote. Za informacije in vpis: 340-0657205 (Samuel) ali pokliči odgovornega tvoje srednje šole. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 7. decembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob izidu zbornika »Med sodbo sodišča in sodbo vesti, Dokumenti sodnega procesa proti škofu Gre-goriju Rožmanu«. Pri njej bodo sodelovali trije izmed avtorjev prispevkov, dr. France M. Dolinar, prof. Blaž Otrin in dr. Tamara Pečar Griesser, ter predstavnik založbe Družina dr. Janez Gril. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA in patronat INAC obveščata, da bodo uradi v ponedeljek, 7. decembra, zaprti. KRUT obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra društveni prostori zaprti. OBČINA DEVIN NABREŽINA - SOCIALNA SLUŽBA sporoča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, uradi socialne službe zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 7. decembra, zaprti. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v sredo, 9. decembra, »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen pred-vpis na telefonske številke 0402907151, 345-6552673 ali 3492809846. OBČINE OKRAJA 1.1 DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: sreda, 9. decembra »Igre in pripovedke pod drev-cem«; petek, 11. decembra »Trgovec sejma«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 10. decembra predavanje »Velika izumiranja v geološki zgodovini«. Govoril bo Dr. Andrej Šmuc. Predavanje bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30. TABORNIKI RMV prirejajo v četrtek, 10. decembra, redni občni zbor v telovadnici na Kontovelu, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani, prijatelji in sim-patizerji. JUS NABREŽINA sklicuje izredni občni zbor v petek, 11. decembra, ob 20.00 uri v prostorih SKD Igo Gruden - Na-brežina 89. Dnevni red: 1. sprememba statuta za spremembo jusarskega sedeža, 2. razno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 11. decembra, v grški restavraciji z bogato ponudbo grških dobrot in vin. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na tel. št. 3347786980. SEKCIJA VZPI »Evald Antončič - Sto-jan« in SKD Vesna prirejata v petek, 11. decembra, ob 20. uri v KD A. Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu in njegovi dediščini«. Predava profesor Jože Pirjevec. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Filippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: laboratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Cici kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom v soboto, 12. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 3384482535 (Giuliana). SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO - SKD Vesna vabi na tekmo slaščic v sklopu Božičnega večera v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih doma Alberta Sirka. Vsi vaščani so toplo vabljeni, da s svojo slaščico sodelujejo pri tekmovanju, vpišete se lahko do nedelje, 12. decembra, na tel. št. 3386371821 (Nicoletta) v večernih urah. TRŽAŠKO POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi na vsedržavno manifestacijo proti rasizmu, ki bo v soboto, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Med potjo se bomo poklonili žrtvam v Gonarsu. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 040-661088 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega poku-ševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lo-njerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 od 14. decembra dalje na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 3347786980, email: trieste@onav.it. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Slogaprireja tečaj telovadbe za občane nad 60. letom starosti. Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Repnu od 15. decembra do 30. junija 2010 vsak torek od 10.00 do 11.00 ure. Informacije nudi tajništvo občine Repentabor, tel. 040-327335. FOTOKROŽEK TS80 prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zaključni večer za delovno leto 2009. Ljubitelji filmov si bodo lahko ogledali serijo najboljše uvrščenih filmov iz lanskega festivala Toti v Mariboru. Sledila bo običajna družabnost. KŠD ROJANSKI KRPAN bo 10. obletnico ustanovitve proslavil s slovesnim občnim zborom v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v četrtek, 17. decembra. Vabljeni vsi društveni člani in prijatelji Krpana. Občni zbor bo obogatil pevski nastop, prikaz računalniško obdelane slikanice 10-letne društvene dejavnosti in izid priložnostnega glasila. Na dnevnem redu predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, podelitev priznanj in družabnost. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v galeriji Narodnega doma v Trstu do petka, 18. decembra, možen ogled društvene skupinske razstave Črno-be-lo, v sledečih dneh: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure. V sobotah, nedeljah in med praznikom zaprto. SKD IGO GRUDEN prireja Božični sejem, ki bo potekal od 16. do 19. decembra v društvenih prostorih z urnikom 16.00 -20.00. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobro-delno@libero.it. V BAMBIČEVI GALERIJI bodo do nedelje, 20. decembra, na ogled slikarska dela domačih umetnikov na Božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. SILVESTROVANJE PRI DOMJU Začelo se je vpisovanje za silvestrovanje pri Domju v kulturnem centru A. Uk-mar Miro. Zagotovljene so igre, ples in zabava s skupino Korona. Za informacije in vpis tel. št.: 040-383903 (Majda Prašelj). Vpisovanja sprejemamo do sobote, 26. decembra. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENE-GA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Re-pentabor: torek od 8.30 do 10.30 -Tel. 040/327122. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno Srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel (Ul. Ginnastica 72). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040 - 360072. Prispevki V spomin na pokojno Gino Bolzonel-lo daruje Stanko Budin 100,00 evrov za izvir Skupnost družina Prosek. V spomin na gospo Marijo Bernetič vd. Štok daruje Palmira Bukavec 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na svoje drage darujeta Sa-vino in Marina Brus 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob prvi obletnici smrti bivšega predsednika tržaškega VZPI - ANPI Giorgia Marzija daruje pokrajinski odbor 100,00 evrov za miljsko sekcijo VZPI - ANPI. Slovensko dobrodelno društvo žaluje za svojo dologoletno odbor-nico in podpredsednico IRENO SREBOTNJAK, ki je bila s svojo sposobnostjo, vnemo in požrtvovalnostjo med gonilnimi silami našega društva. Dragi Ireni zadnji pozdrav. Sestri Majdi in sorodnikom občuteno sožalje prijatelji Vera in Aljoša, Tatjana in Jožko KULTURA_ TRST - Razstava v muzeju Revoltella Rosignanove Kavarne, burja in ljudje njegovega Trsta Poklon ob 85-letnici slikarjevega rojstva - Postavitev ni preveč posrečena Sobota, 5. decembra 2009 TOMIZZEV DUH Novi Josip Broz Milan Rakovac_ Ma, kaj je to prišlo na ta naš svet, Tito vsepovsod; vino Tito, partije, udruge, štafete Umag-Ljubljana-Kumrovec-Zagreb-Beograd, a Ku-mrovec živi lepo kot nikoli prej - tutti vien qua festegiando compagno Tito! A smo zares romantični nostal-giki? Ne, ne gre za sentimente, vsi skupaj propadamo kot nikoli, od časa industrijske revolucije do tranzi-cije, a človek noče mirno čakat, na lasten propad, človek je bitje upora in akcije! Piše dr. Jože Mencinger: »Povečanje že prej visoke brezposelnosti je nedvomno najhujša posledica finančne krize: v krizi dosežena brezposelnost bo malone neodpravljiva. Podjetja, ki bodo preživela, tudi po morebitnem povečanju naročil ne bodo zaposlila veliko novih delavcev. Zaradi socialnih in političnih problemov, ki jih že zdaj prinaša povečana brezposelnost, so mnoge države EU dejansko že začele spreminjati mehanizem zaposlovanja tako, da so velik del potencialne odkrite brezposlenosti s posredovanji na trgu dela spremenile v prikrito ... To, kar smo kot slabost pripisovali samoupravnemu modelu zaposlovanja ali rigidnosti zaposlovanja v povojnem evropskem socialno-tržnem gospodarstvu, je spet uporabno« ... »Bio sam drug, drug sam i ostao. Dok smo bili drugovi, bili smo gazde, otkako smo postali gospoda, nema pas za što da nas ugrize!«, govori Božidar Jovičevic (72), Gugalj, Užička Požega. Jovičevic je za sebe i ženu načinija mauzolej, i sad bi kupija bronastega Tita 4,5 metra visokega ča su ga demontirali u Užicama di je bija na Trgu partizana, u nastupu rodoljubne tran-zicijske balkanske budalaštine; ako mu ga muzej proda za 4.000 eura, to je sve ča je zašpara u živlienju. OK, Josip Broz in monumento, ma anche Josip Broz in carne e ossa ri-torna in Serbia e tutta la ex-Yu. E no xe che solo se piansi come tutti lavo-ravino, e iera la tredicesima e vacans-se pagade e scole e ospedali tutto a macca e carne regalada de sindacati -anssi, xe che da giorno in giorno salta fora nove associassioni e partiti pro Tito e comunismo. Ma xe nache che Josip Broz el xe vivissimo: Xe el nipote de Tito, 'sto Josip Broz detto Joška; lui el fa un novo par-tito comunista metendo inssieme ben quatordise partitini comunisti serbi, e dopo el ga intenssion de slargar el mo-vimento in tutta l'ex Jugo, e costruir una nova federassion ossia confede-rassion jugoslava... Jasno da ne kanim tu sada plakati nad bivšim vremenima, ali kanim urlikati protestno nad buducim vre-menima, i mislim da je jedna stvar jasna; capitalism is a dead duck, kako i komunizam, i sad valja čekati da naj-pametniji kapitalisti šerijo uzmu Mar-xa u šake i da načine, oni sami, niku simbiozu kapitalizam-socijalizam (uključno Kardeljeve formule samoupravljanja), u prvom redu odbacujuci jednom za svagda LIBERAL-KAPI-TALIZAM, i centrirajuci nove idejne zasade za neki novi, hipotetični PO-LITIČKI LIBERALIZAM; tako se može zvati moguca nova tvorba, koja bi potražila neke izlaze iz krize, duboke krize sistema, a ne samo financijske. Lipo škerca čovik iz »Užičke republike« (prvi slobodni teritorij na tlu okupirane Europe 1941. godine!); kad smo bili drugovi (tovariši) bili smo gaz-de (gospodari), malo ča smo imali, ma smo imali sve! Ča bi reka akademik Josip (Bepo) Bratulic, naš pravi Istranin; mi u Benečiji (podanici Republike Ve-necije), bili smo slobodnjaci, a ne kmetovi: siromahi MA GOSPODARI! Niš nismo imali, jenu ovcu i tovara, dobar gospodar pak par voli, ma cili svit je bija naš, ud Bertoki do Boke, valje svita kraju, i tako pet stotin lit! E iera qua, sempre nella Sere-nissima, anche el nostro famoso Con-te-con-le-braghe-onte! Ossia, iera 'sta signoria dei poveri, l'autorita contava poco per i nostri avi, sia cittadini, in piu parte italiani, sia contadini, in piu parte slavi; no contava tanto ne quela autorita politica, ne quela aristorcatica, ne quela eclesiastica! Contava l'auto-rita personale! Sve to mi gre po glavi kada se de-laju računi, kada propada fabrika za fa-brikon u Hrvatskoj, kada delavci cile Slovenije štrajkaju, i se ne slažen ča piše u Dnevniku Dejan Kovač: »Ze v de-vedesetih (delavci, sindikati) letih so dokončno izgubili stavko kot bojno orodje, ker so praviloma še iz vsake izšli kot poraženci...Kapital ni samo veliki zmagovalec razrednega boja po pokopu komunizma in z njim vsega s social(istič)no predpono... Sindikalni voditelji po Evropi so to že spoznali in zapustili polja demagoškega in popu-lističnega boja ter ga vrnili v proizvodne dvorane« ... Mislim, res, kapitalizam je zmagovalec klasnega boja - za enkrat!, ampak tudi zgodovinski ana-kronističen. Retorični štrajk za teve-kamere je nič, ampak štrajk in demonstracije lahko i resno prevzameta pravico v lastne roke! In ne gre samo za Josipa Broza - vnuka, srpski manageri so poklicali v Beograd slovenske in hrvaške managere, zaključek; skupni business v ex-yu, in business nima ni-kakšno zastavo! To so, mogoče, reakcije pametnega lokalnega liberalizma, novega social-kapitalizma, in spet, kot nekoč, od Vardara sve do Triglava; lepi trg, 20 milijon duš! Rosignanova dela v muzeju Revoltella kroma V razstavni dvorani Scarpa nad avditorijem muzeja Revoltella je še do torka na ogled razstava Kavarne ... burja ... in ljudje v čast 85. obletnici slikarja Livia Rosignana, ki bo danes pospremil obiskovalce po razstavi. Muzej mu je že posvetil dve večji retrospektivni razstavi v letih 1978 in 2005, tokrat pa gre za ožji izbor petdesetih slik, ki na poetičen način prikazuje značilno vzdušje Trsta preko neobičajnih izsekov in utrinkov. Čeprav gre za tipične situacije, kot je lahko posedanje v kavarni ali siloviti sunki burje, ni Rosignano nikoli banalen. Njegov pogled se zaustavlja ob tistih avtentičnih vsakodnevnih situacijah, ki izpričujejo avtorjevo globoko vez s Trstom in njegovo dušo. Umetniku je likovni izraz prirojen, predano se posveča slikarstvu že dobrih petdeset let. Kot številni pripadniki njegove generacije se je zaradi nelahkih okoliščin vojne izoblikoval kot samouk, zahajal je v atelje mojstrov Levier in Bergania, ki sta mu približala veščino slikanja. Trst pa se je v povojnih letih lahko ponašal z odlično risarsko šolo pod okriljem muzeja Revoltella, ki so jo obiskovali številni umetniki in je doživljala poseben ugled. Ko jo je Rosignano obiskoval, je tečaje vodil cenjeni umetnik Edgardo Sambo. Sedanja uprava pa je to dejavnost ukinila, kljub temu, da je v Revoltellovi oporoki bila jasno načrtovana in dejstvom, da je arhitekt Scarpa v svojih prenovitvenih načrtih tudi to upošteval in opremil za to dejavnost poseben prostor, ki ni več izkoriščen. Ena vodilnih osebnosti na področju likovne didaktike je bil takrat tudi Carlo Sbisa, ustanovitelj grafične šole v sklopu dejavnosti ljudske univerze, ki še danes deluje, preko katerega je Rosignano vzljubil grafiko. Tej zvrsti še zlasti globokemu tisku in ilustraciji se je umetnik veliko posvečal kot tudi pisanju recenzij, njegova prvenstvena usmeritev pa ostaja slikarstvo. Izhaja iz poimpresionističnih izkušenj, ki ga kaj kmalu vodijo preko bolj ekspresionističnega izraza v tonsko bolj ubrano paleto barv in formalno prečiščenost prikaza. Osrednji protagonist Rosignanovih slik je vselej človek, največkrat prisoten v žanr-skih prikazih, neporedkoma zasledimo avtoportretne uprizoritve v ateljeju. Pogosti so dalje motivi, kjer stopa v ospredje druženje: v kavarnah, po cesti, na obrežju. Slike so na razstavi zbrane po motiviki, postavitev pa ni optimalna, posamezne sklope bi gotvo bolje ovrednotili organsko zasnovani spremni napisi k slikam ali izpostavljeni življenjepisni podatki o mojstru, ki je sicer znan v vsedržavnem merilu. Ima za sabo bogato razstavno dejavnost ter beležimo njegovo prisotnost na pomembnih mednarodnih srečanjih kot sta beneški bienale in rimski quadrienale. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več priznanj in nagrad. Razstavljena dela prihajajo iz zasebnih zbirk, delno pa tudi iz stalne zbirke muzeja. Med temi sta platni s pogledom v notranjščino kavarne san Marco in Burja iz sedemdesetih let v, kjer dve osebi kljubujeta silovitim sunkom burje. Jasna Merku TRST - Gostovanje v gledališču Bobbio Prijetna predstava s simpatično Loretto, ki je postala gospa Brezza One woman show Lorette Gog-gi, ki je konec tedna bila v gosteh v tržaškem gledališču Orazia Bobbia, je po pričakovanju pritegnil množico občudovalcev najbolj simpatične in vsestransko talentirane velike dame italijanske scene, za kakršno jo verjetno ima velika večina televizijskih gledalcev. V petdesetletni karieri se je igralka, pevka, imitatorka, komičarka, voditeljica oddaj - in še bi lahko naštevali - prikupila širokemu občinstvu, v začetku kariere kot igralka, nepozaben je ostal njen nastop v nadaljevanki La freccia nera v šestdesetih letih, in imi-tatorka, ki se je izučila v šoli Alighiera Noscheseja, nato tudi kot voditeljica Canzonissime in sanremskega festivala, slednjič še kot pevka, ki stavi iz- ključno na polno vokalno izvedbo skladbe: s pesmijo Maledetta primavera je prepričljivo zmagala na san-remskem festivalu popevke. Na videz preprosta, a bogata predstava z enajstčlanskim plesnim ansamblom in z glasbeno spremljavo v živo, kar v Italiji še vedno ni ravno običajno, je zgrajena ravno na temperamentni, dramatično obarvani pevski interpretaciji, na nekaterih z dobrodušno ironijo prežetih imitacijah in na skečih italijanske tradicionalne komičnosti. Vse to dopolnjujejo plesne točke solidnega plesnega ansambla, za katerega je bil oder Bob-biovega gledališča kar pretesen. Različne elemente Loretta Goggi povezuje v sproščenem dialogu z gledalci. Predstava izžareva zlasti toplino, pa saj je sploh postavljena pod tem predznakom, in to že v naslovu S.p.A. - Solo per amore, samo iz ljubezni, iz ljubezni do glasbe, do gledališča, do občinstva, kot ja Loretta povedala že na začetku. A poleg ljubezni v predstavi izstopa njen izredni vsestranski talent, in to veliko bolj izrazito kot na malem ekranu. Predstavo si je skupaj z Loretto zamislil in režiral Gianni Brezzi, Lorettin dolgoletni življenjski tovariš in od nedavnega tudi soprog, kot je poudarila v uvodnem pozdravu. Pri besedilih so sodelovali Augusto in Tony Fornari ter Carlo Pistarino. Koreografijo je postavil Stefano Bontempi, ki je tudi nastopil v solističnih plesnih točkah. (bov) TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO Trio Eggner nastopil z dopadljivim programom Narava redkokdaj podari članom ene same družine dovolj talenta za skupno muziciranje na visoki ravni, poznamo pa izjeme, ki potrjujejo pravilo: v Sloveniji Trio Lorenz, v Avstriji pa kar nekaj odličnih sestavov, med katere gre vpisati tudi Trio Eggner: violinist Georg, če-list Florian in pianist Christoph so se že posamezno uveljavili na mnogih mednarodnih tekmovanjih, v trio pa so se združili pred dvanajstimi leti. Izpopolnjevanje pri znamenitih mojstrih je bratom nedvomno podarilo veliko dragocenih izkušenj: komorna igra je delikatno področje, kjer ne zadostuje samo odlična tehnična podlaga, če zraven ni interpretativne zrelosti, ki muziciranje oplaja s smislom in globino. Za tržaško Koncertno društvo so bratje Eggner pripravili dopadljiv program, ki se je odprl z Mendelssohnovim Triom v c-molu op.66: kljub temu, da je prvi Trio v d-molu op.49 mnogo bolj popularen, ima tudi drugi veliko lepih značilnosti, poleg tehtne zamisli bogati skladbo tudi bujna fantazija, ki se razpleta v štirih stavkih. Izstopajoče vrline tria Eggner so predvsem pozorno izoblikovan klasični slog, visok tehnični nivo in zanos, ki izstopa v igri čelista ter povede tudi violinista in pianista v živo in privlačno muziciranje. Najlepše je zazvenel Scherzo, z briljantno in elegantno igro, ki je brate povezala v pravem komornem duhu. Astor Piazzolla je vendo bolj pogosto prisoten tudi v repertoar- ju klasičnih glasbenikov: dela argentinskega mojstra tanga so doživela že neštete priredbe in tokrat smo poslušali različico znamenitih Štirih letnih časov -Las cuatro Estaciones portenas, poklon Vi-valdijevi mojstrovini, ki je nastal pred štiridesetimi leti. Vrline, ki so oplemenitile Mendelssohnov Trio, niso bile povsem primerne za interpretacijo južnoameriške glasbe: bratje Eggner so se sicer znatno potrudili, da bi svojo čisto klasično igro prilagodili drugačnemu glasbenemu okolju, podvig pa jim ni popolnoma uspel, kajti Piazzolli lepše ustreza bolj strastna, četudi rahlo bolj «umazana» igra, kljub temu so navdušeni aplavzi občinstva zelo pozitivno ocenili trud, ki so ga mladi glasbeniki vložili v interpretacijo. Trio Eggner se je vrnil v bolj domače okolje z Brahmsovim Triom op.8: bogata invencija hamburške-ga mojstra jim je nudila veliko lepih priložnosti: lahko smo uživali ob žlahtnih potezah obeh godalcev in ob smiselnem ter dinamično bogatem klavirskem doprinosu; tudi v tem primeru je bil najbolj prepričljiv Scherzo, v bolj počasnih in raz-mišljujočih stavkih pa smo pogrešali globino, ki jo Brahmsovi glasbi lahko podarita bolj sočen zvok in bolj preudarno muziciranje. Izvedba je bila vsekakor prijetna in je iztržila dolge aplavze ter dodatek, ki so ga bratje Eggner poklonili Schumannu. Katja Kralj / TRST Sobota, 5. decembra 2009 13 1 BRUSELJ - Zavezništvo odgovorilo na poziv ameriškega predsednika Obame V Afganistan dodatnih 7000 vojakov držav NATO Zelena luč Črni gori za predzadnji korak k polnopravnemu članstvu - Bosna in Hercegovina praznih rok BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je včeraj napovedal, da bodo ameriške zaveznice v Afganistan napotile dodatnih 7000 vojakov. «Najmanj 25 držav bo na misijo v letu 2010 poslalo več sil, »je Ra-smussen dejal po srečanju z zunanjimi ministri držav članic Nata v Bruslju. »Ponudili so okoli 7000 vojakov, še več pa jih bo sledilo,« je Rassmusen dejal na novinarski konferenci. »Poleg jasnih obljub, ki so že na mizi, smo slišali namige ... da bodo lahko tudi drugi zavezniki in partnerji verjetno napovedali prispevke v prihodnjih tednih in mesecih,« je dodal. To je odgovor na poziv ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je ta teden napovedal napotitev dodatnih 30.000 vojakov v Afganistan. Ob tem je ostale članice Nata pozval, naj zagotovijo dodatnih 5000 do 7000 vojakov. Predstavniki Nata so v četrtek izrazili prepričanje, da jim bo uspelo preseči številko 5000. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v četrtek v Bruslju dejal, da Slovenija še ne bo najavila svojega prispevka za Afganistan. Ob tem je pojasnil, da Slovenija sicer ostaja v Afganistanu, a ne razmišlja o kvantitativnem, temveč o kvalitetnejšem prispevku, tudi na civilno-razvojnem področju. »Isaf bo imel leta 2010 vsaj 37.000 vojakov več kot letos,« je včeraj poudaril Rasmussen. »To je solidarnost v akciji,« je dodal. Čeprav je Obama napovedal začetek ameriškega umika sredi leta 2011, je Rasmussen zagotovil, da ne bo naglega umika iz Afganistana, kjer ima Nato trenutno več kot 70.000 vojakov iz preko 40 držav. »Nobenega dvoma ni, da bodo pogoji težki, nihče naj ne pričakuje takojšnjih rezultatov. Toda to ne bo beg proti izhodu,« je še dejal generalni sekretar zavezništva. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je prav tako udeležila srečanja v Bruslju, pa je Nato in njegove partnerje v Afganistanu pozvala, naj podprejo novo ameriško strategijo za to državo v boju proti talibanom in skupaj končajo delo. »To je naš skupen boj. In končati ga moramo skupaj,« je sporočila kolegom iz Nata. »ZDA od drugih ne bodo zahtevale nečesa, česar nismo pripravljeni narediti sami,« je nadaljevala Clintonova. »V Nato in Isaf smo prišli skupaj, ker smo spoznali, da si delimo varnost - da imamo skupno odgovornost,« je na srečanju še dejala Clintonova. Zunanji ministri zavezništva so na srečanju v Bruslju tudi prižgali zeleno luč za akcijski načrt za članstvo Črne gore v zvezi NATO, predzadnji korak k polnopravnemu članstvu v zavezništvu. Bosna in Hercegovina, ki si prav tako prizadeva za akcijski načrt, pa je za zdaj ostala praznih rok. »Črni gori smo odobrili prošnjo za pristop k akcijskemu načrtu za članstvo v zavezništvu (MAP),« je včeraj novinarjem povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Z vztrajnimi prizadevanji za nadaljnje reforme bo današnje povabilo za pristop k MAP ključen korak h končnemu cilju, polnopravnemu članstvu v Natu,« je poudaril Rasmussen. »BiH smo poslali jasno sporočilo. MAP se bo pridružila, ko bo opravila potreben proces reform,« je ob robu zasedanja zunanjih ministrov Nata še povedal Rasmussen. »Zavezniki so enotni, da mora in bo tudi BiH našla dom v Natu. Ne gre za vprašanje ali, temveč kdaj, je dodal. »Prebivalcem in politikom v BiH bi rad poslal močno sporočilo. Z današnjo odločitvijo smo izkazali zaupanje v vas, zdaj pričakujemo, da boste to zaupanje izkazali,« je še poudaril generalni sekretar Nata. Odločitev glede Črne gore bo verjetno povzročila nekaj slabe volje v BiH, ki je ostala praznih rok, prav tako pa bi lahko vznejevoljila Gruzijo in Ukrajino, ki jima predsedniki držav in vlad članic Nata lani niso podelili akcijskega načrta, navaja nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Misija ISAF bo imela po napovedih generalnega sekretarja Nato Rasmussena v letu 2010 vsaj 37.000 vojakov več kot letos ansa KIEV - Zasedanje vrha Evropske unije Evropa v prihodnje noče komplikacij z dobavo ruskega plina KIEV - Predstavniki Evropske unije so na včerajšnjem vrhu v Kijevu zahtevali od Ukrajine, naj bo verodostojen partner pri dobavi plina Evropi, za kar so tudi dobili zagotovila ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka. Pozvali so tudi k pospešitvi reform ter k svobodnim in poštenim predsedniškim volitvam, poročajo tuje tiskovne agen-cije.»Evropa ne bi smela ponovno utr-peti posledic morebitnega rusko-ukra-jinskega spora glede plina,« je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in spomnil na težave, ki jih je EU zaradi plina imela v začetku letošnjega leta. Švedski premier Fredrik Reinfeldt, čigar država trenutno predseduje EU, pa je pojasnil, da so od obeh strani zahtevali, naj rešita dvostranske probleme in da naj bosta zanesljivi pri dobavi energije. Juščenko je ob tem zagotovil, da bo Ukrajina zagotovila uspešen tranzit ruskega plina. EU sicer iz Rusije uvozi četrtino vsega plina, od tega 80 odstotkov prek Ukrajine. Barroso je na včerajšnjem vrhu tudi ocenil, da so ukrajinska prizadevanja, kar zadeva reformo zakonodaje, še zelo daleč od uspeha. »Še veliko je treba postoriti, če hočemo doseči svoje cilje,« je ob začetku vrha dejal predsednik Evropske komisije po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Opozoril je še, da v Ukrajini še ni dovolj politične volje za boj proti korupciji. Juščenko je priznal, da je Ukrajina v minulem letu dni storila majhen napredek, kar zadeva obljube, da bo izkoreninila korupcijo, ki je po mnenju številnih še vedno glavna ovira na poti približevanja Ukrajine uniji. Za nastale razmere je okrivil ukrajinski parlament, svojo politično tekmico Julijo Timo-šenko ter nepripravljenost EU na širitev. Predstavniki EU so od ukrajinskih oblasti tudi zahtevali, naj bodo predsedniške volitve v državi, napovedane za 17. januar, svobodne in poštene, kar bi Ukrajini omogočilo, da bi se približala Evropi. Pozvali so jih tudi, naj zagotovijo politično in gospodarsko stabilnost države pred volitvami. Barroso je Kijevu tudi svetoval, naj si z vsemi močni prizadeva, da bi znova lahko prišel do pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ta je Ukrajini lani odobril 16,4 milijarde dolarjev posojila, vendar pa je kasneje sredstva zamrznil. Svoje, 600 milijonov evrov vredno posojilo Ukrajini, je nato zamrznila tudi EU. EU si skuša zagotoviti, da se ne bi ponovile težave z dobavo ruskega plina z začetka letošnjega leta ansa V napadu na mošejo v Pakistanu 30 mrtvih ISLAMABAD - V samomorilskem napadu na mošejo v pakistanskem mestu Ravalpindi je bilo včeraj ubitih najmanj 30 ljudi, je sporočil pakistanski notranji minister Rehman Malik. Vojska je napad že pripisala islamisti-čnim upornikom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah Malika sta se v mošeji razstrelila dva samomorilska napadalca. Zaradi eksplozije se je porušila streha mošeje, ubitih pa je bilo najmanj 30 ljudi, številni so bili ranjeni. Tiskovni predstavnik pakistanske vojske Atar Abas je medtem dejal, da se mošeja nahaja na območju, ki ga pogosto obiskujejo pripadniki vojske. V mošeji je poleg tega po njegovih besedah prišlo tudi do streljanja. Nepalska vlada se je sestala pod Everestom KATMANDU - Nepalska vlada se je včeraj sestala pod najvišjo goro sveta Mt. Everestom, da bi opozorila na posledice podnebnih sprememb. Seja vlada je potekala v baznem taboru Kalapatar na višini 5242 metrov, premiera in 24 ministrov pa so tja prepeljali s helikopterji, poročajo tuje tiskovne agencije.To je doslej najvišji kraj na Zemlji, kjer je potekala kakšna vladna seja, vsi člani nepal-skega kabineta pa so morali pred sejo opraviti zdravniški pregled, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ministrom so tudi ves čas preverjali raven kisika v krvi in, kot so sporočile pristojne službe, nihče od njih zaradi bivanja na veliki nadmorski višini ni bil ogrožen. Seja vlade je bila sicer kratka, da ne bi kateri od ministrov, neprilagojen na višino, zbolel za višinsko boleznijo. Nepalska vlada se je pod najvišjo goro sveta sestala, da bi tik pred podnebno konferenco v Koebenhavnu opozorila na učinke segrevanja ozračja. Po ocenah znanstvenikov se namreč himalajski ledeniki zelo hitro manjšajo, pri čemer nastajajo jezera, ki bi se lahko razlila in poplavila niže ležeče vasi. Raketni napad na bazo arena v Afganistanu LJUBLJANA - Vojaška baza Arena v afganistanskem Heratu, kjer so nameščeni tudi slovenski vojaki, je bila v četrtek tarča raketnega napada. Slovenski vojaki niso bili v neposredni okolici eksplozije in niso bili neposredno ogroženi, je včeraj za STA potrdil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez.V Afganistanu je trenutno 69 slovenskih vojakov, ki skrbijo za patruljiranje v okolici baze Arena in za njeno varovanje. Slovenski kontingent deluje v okviru multi-nacionalnih sil pod italijanskim poveljstvom. WASHINGTON - Posledice »podviga« zakoncev Salahi Prisilni dopust agentom, ki so spustili ne večerjo v Belo hišo nepovabljena gosta WASHINGTON - Direktor tajne službe Mark Sullivan je v četrtek v kongresu dejal, da je tri uniformirane agente tajne službe, ki 24. novembra niso upoštevali vseh pravil postopka, poslal na prisilni dopust, dokler se zadeva okrog Tareqa in Michaele Sa-lahi, ki sta se nepovabljena udeležila večerje v Beli hiši, ne razči-sti.Sullivan je pred odborom za domovinsko varnost predstavniškega doma zatrdil, da ne predsednik ne nihče drug nikoli ni bil v nobeni nevarnosti. Priznal pa je, da je bila storjena napaka, česar si tajna služba ne sme privoščiti. Salahija sta bila sicer že pred 24. novembrom, ko sta se prebila v Belo hišo na državniški sprejem za indijskega premiera Manmohana Singha, znana po iskanju slave. Spadata v tako imenovano družbeno elito države Virgi-nije in nista nevarna. Vendar varnostni strokovnjaki priznavajo, da bi kaj podobnega lahko namesto njiju storil terorist, opremljen z biološkim orožjem, ali pa nožem za zrezke, ki jih tokrat sicer ni bilo, saj je bila večerja vegetarijanska. Sullivan je izrazil dvome v podobne scenarije in dejal, da je bil Obama v zadnjih dneh na košarkarski tekmi, kjer je okrog njega sedelo 5000 ljudi. Prav tako je zanikal, da bi Obama prejemal kaj več resnih groženj kot njegovi predhodniki. Preiskava je doslej ugotovila, da sta Salahija najprej nekaj dni »obdelovala« uslužbenko Pentagona, naj jima uredi povabilo na večerjo. Njen klic, da žal nista na seznamu gostov, sta gladko ignorirala s plitkim izgovorom, da se je izpraznila baterija na mobilnem telefonu. Nato sta se odpravila do Bele hiše in to v spremstvu kamere televizije Bravo, ker je bila Michaele med kandidati za vlogo v novi resničnostni oddaji. Na vhodu v Belo hišo sta se lotila uniformiranih pripadnikov tajne službe. Fante sta prepričevala, da sta povabljena, da pa je prišlo do napake. Ker je bilo vreme deževno, vrsta uglednih povabljenih gostov pa dolga, so ju po pregledu z detektorjem za kovine spustili skozi. Ni dvoma, da sta bila zelo prepričljiva. Napaka agentov tajne službe je bila v tem, da niso poklicali koga iz protokola, ki bi ugotovil resnico. Napako je naredil tudi protokol, ki ni imel na vratih osebe, ki bi imela avtoriteto za odvračanje sicer na prvi pogled pomembnih, vendar nepovabljenih gostov. To je v pismu zaposlenim priznal namestnik šefa kabineta Bele hiše Jim Messina. Poslej se se to več ne bo ponovilo in poslej bo pri vhodu vedno nekdo iz protokola. Obama je v četrtek za časopisa USA Today in Detroit Free Press povedal, da ima še naprej polno zaupanje v tajno službo, čeprav sistem ni deloval, kot bi moral. Vendar pa so tu kongresniki, ki ne zamudijo priložnosti za promocijo. Predsednik odbora za domovinsko varnost Bennie Thompson iz Mississippija je dejal, da so lahko srečni, da se incident ni spremenil v »noč groze«, in zatrdil, da nikakor ne gre le za vdor na zabavo ali dveh slave željnih posameznikov, temveč za prihodnjo zaščito predsednika. (STA) 1 4 Sobota, 5. decembra 2009 PRIREDITVE APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pokrajina porazdelila prispevke med razne šole Sto deset tisoč evrov za šolske projekte Med prejemniki sredstev tudi slovenske šole - Dotacije kljub krizi niso krčili Maurizio Salomoni bumbaca Na predlog pokrajinske odbornika na šolstvo Maurizia Salomonija je pokrajinski odbor odobril podelitev prispevkov za financiranje raznih šolskih projektov. »Med šole raznih stopenj iz vse goriške pokrajine bomo porazdelili 111.500 evrov,« pravi Salomoni in pojasnjuje, da bo 51.800 evrov šlo za razne didaktične projekte, ki jih bodo izvedli med šolskim letom 2009/2010. Med prejemniki prispevkov bo tudi slovenski tehnični pol Cankar-Zois-Vega, ki bo imel na razpolago 600 evrov za projekt o varovanju podatkov, medtem ko bo licejski pol Trubar-Gregorčič prejel 700 evrov za priključek na mrežo Wi-Fi. »Dvajset tisoč evrov smo po drugi strani porazdelili med višjimi srednjimi šolami za manjša popravila in vzdrževalna dela, medtem ko bo trideset tisoč evrov - deset tisoč daje na razpolago pokrajina, dvajset tisoč pa vodni okoliš AATO - šlo za projekte okolj-ske vzgoje,« razlaga Salomoni. Za okolj-ske projekte bosta tehnični pol Cankar, Zois Vega in goriška nižja srednja šola Ivan Trinko prejela vsak po 1.800 evrov. »Omenjenim zneskom je treba dodati še 9.700 evrov, ki bodo namenjeni prevozom. S tem denarjem bodo šole lahko krile stroške, ki jih imajo za razne enodnevne ekskurzije in izlete,« razlaga Salomoni in opozarja, da so nekaj denarja dali na razpolago tudi nekaterim občinam, ki bodo izvedle razne izobraževalne projekte v sodelovanju s šolskimi ustanovami. Po besedah odbornika bodo vsekakor šole razvile razne vrste projektov; ponekod se bodo učili ruščine in kitajščine, drugod bodo priredili gledališke tečaje ali pa razne znanstvene delavnice. Kljub finančni krizi je Salomoni zagotovil, da so šolam zagotovili isto vsoto denarja kot v prejšnjih letih in da torej dotacije za izobraževalne projekte niso krčili. GORICA - Načrt 256.000 evrov za obnovo goriškega gradu Po 72 letih bodo na goriškem gradu izvedli vrsto vzdrževalnih posegov, ki bodo izboljšali videz najbolj znane turistične atrakcije v mestu. Občinski odbor je vzdrževanje gradu pred časom vključil v seznam prioritetnih javnih del, včeraj pa je sprejel dokončni načrt za »restyling« turistične znamenitosti. V poseg bodo skupno vložili 256.000 evrov. Načrtovalci, ki jim je občina zaupala poseg, so predlagali namestitev novega sistema kurjave, obnovili pa bodo tudi električno napeljavo. Zunanji šotor bodo ohranili, saj namerava občina v njem prirejati dogodke, in posodobili javna stranišča ob njem. Obnovljeni in očiščeni bodo vsi deli gradu, ki so odprti obiskovalcem, pokvarjena okna in vrata pa bodo zamenjali. Podjetje bo popravilo in zamenjalo tudi ograje, kar bo zagotavljalo večjo varnost obiskovalcev, in kamnit pod v zunanjosti dvorca. Ne nazadnje bodo popravili žlebove ter odstranili travo in druge rastline, ki so zrasle na zidovih gradu. GORICA - Danes začetek praznika sv. Andreja Sejem in okraski bodo »prižgali« goriški december Goriško mestno središče bo danes zaživelo v vrvežu Andrejevega sejma in v luči božičnih svetil, s katerimi so letos bogato okrasili vse osrednje ulice in trge. V dopoldanskih urah bodo kramarji, ki jih bo letos čez 250, preplavili s svojimi stojnicami Korzo Italia, Korzo Verdi, Travnik ter ulice Crispi, Roma, Oberdan, Cadorna in Boccaccio, ob 18.30 pa bodo občinski upravitelji v teku krajše slovesnosti, ki bo potekala pred Verdijevim gledališčem, prižgali praznične svetlobne okraske. »Gorica ni še nikoli tako žarela, kot bo med letošnjimi prazniki. Zaslugo za to ima predvsem goriška Trgovinska zbornica, ki je omogočila namestitev povsem nove božične razsvetljave,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarla-ta pa je izrazil željo, da bi okrašeno mestno središče spodbudilo potrošnike k nakupovanju božičnih daril v goriških trgovinah. Trgovinska zbornica je ob novih svetilih v »dunajskem stilu«, ki so jih namestili na Verdijevem korzu in Ulici Oberdan, poskrbela tudi za namestitev tridesetih zvočnikov, iz katerih se bodo širile božične melodije. »K prijetnejšemu vzdušju bo pripomogla tudi "scenografija", oz. obnovljene mestne ulice,« je povedal občinski odbornik Antonio Deve-tag, ki je v okviru niza pobud Goriški december napovedal tudi tržnico. »Stojnice bodo od 14. ali 15. decembra dalje prisotne na Verdijevem korzu, v Ulici Oberdan in na Travniku, dvakrat pa bo potekala tudi tržnica starin v Raštelu,« je poudaril odbornik. Po prižigu svetil ob 18.30 se bodo drevi mestni upravitelji spre- Lanski sejem sv. Andreja bumbaca hodili do Travnika, kjer bodo prižgali še 2.250 lučk na drevesu pred palačo prefekture. Na Travniku jih bodo pričakali tudi nekateri proizvajalci vin, ki bodo sodelovali pri pobudi »Il Castello del gusto«. Dogodek, ki ga prirejajo gostilna Majda, krožek Circolo del castello in vi-noteka Piazza Grande, se bo začel ob 12. uri v grajskem naselju. Organizatorji so povabili petnajsteri-co nagrajenih vinarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki bodo ponujali malvazijo. Kot smo že poročali, bo glavna novost letošnje izvedbe An- drejevega sejma trajanje tržnice, saj bodo stojnice tokrat ostale v mestu do torka, 8. decembra, torej štiri dni. Z goriške občine so sporočili, da bo obiskovalcem sejma na voljo tudi brezplačen avtobus, s katerim se bodo lahko peljali z Rdeče hiše, kjer bodo lahko parkirali, v center mesta. Vrtiljaki, ki se bodo v mestu zadržali vse do nedelje, 13. decembra, so že v prejšnjih dneh zasedli ulici Cadorna in Petrarca, ljudski vrt na Verdijevem korzu in Trg Battisti. Atrakcij je letos okrog 90, med njimi pa so tudi nekateri novi vrtiljaki. (Ale) GORICA - Gasilci Tri tisoč posegov v enem letu Tudi v letošnjem letu je pokrajinsko poveljstvo gasilcev imelo polne roke dela. Osebje oddelkov v Gorici, Tržiču, Ronkah in Gradežu je skupno opravilo okrog tri tisoč reševalnih in drugih posegov, katerim gre prišteti tudi soudeležbo pri akcijah v L'Aquili, Viareggiu in Messini. Za trud, ki ga vsak dan vlagajo za zagotavljanje varnosti prebivalcev, se je goriškim gasilcem včeraj zahvalila poveljnica Natalia Restuccia, ki je spregovorila med ceremonijo ob praznovanju zavetnice gasilcev Sv. Barbare. V goriški kasarni v Ulici Fa-tebenefratelli, kjer so bili prisotni tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, kvestor Antonio Tozzi, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, goriški občinski odbornik Stefano Ceretta in drugi gostje, je najprej potekala maša, ki jo je daroval nadškof Di-no De Antoni. Nato je besedo prevzela poveljnica Natalia Re-stuccia, ki je prebrala poročilo o letošnjem delovanju goriškega poveljstva. Po njenih besedah so goriški gasilci od januarja 2009 pogasili 325 požarov, 250-krat pa so posegli zaradi poplav. Reševalnih akcij so opravili 150, v 240 primerih pa so posegli na prizorišču prometnih nesreč. Ob tem so goriški gasilci - poveljstvo šteje trenutno 210 zaposlenih, katerim se bo v kratkem pridružilo nekaj mlajših kolegov - opravili 460 kontrol za preprečevanje požarov ter 110 pregledov javnih lokalov in športnih objektov. Gradeški oddelek, ki deluje v poletnih mesecih, je letos opravil 200 reševalnih posegov. Ob koncu ceremonije je pre-fektinja Maria Augusta Marrosu izročila priznanja in diplome zaslužnim gasilcem goriškega poveljstva. Nagrajeni so bili povelj-nica Natalia Restuccia, Robert Grillo, Ennio Lugnan, Roberto Battistuta, Claudio Braida, Mau-rizio Corchia, Ferruccio Franzot in Francesco Veliscek. (Ale) NOVA GORICA - Srečanje severnoprimorskih županov Za ohranitev Radia Robin Brulc opozoril tudi na težave drugih medijev, med katerimi je naš dnevnik - Pogovarjali so se o čezmejnem projektu centra za ravnanje z nevarnimi odpadki »Župani smo se seznanili s težavami, ki so se pojavile na Radiu Robin. Ker želimo imeti dobre lokalne medije, ki pokrivajo to severnoprimorsko območje, razmišljamo tudi o tem, da bi nekako združili interese, se povezali in pripomogli k temu, da ti mediji ostanejo pri življenju,« je po včerajšnjem srečanju se-vernoprimorskih županov na novogori-ški mestni občini, ki se ga je udeležilo devet od 13 županov, povedal gostitelj, no-vogoriški župan Mirko Brulc. Poleg Radia Robin, kjer delavci zaradi dalj časa neizplačanih plač od torka dalje stavkajo, je opozoril tudi na problematiko radia Koper, kjer je v novogoriškem studiu vedno manj zaposlenih, na nezavidljiv položaj na Primorskih novicah, omenil pa je tudi Primorski dnevnik, ki pokriva čez-mejno območje. O vstopanju v lastništvo teh medijev s strani lokalne skupnosti župani zaenkrat ne razmišljajo, Brulc pa je pojasnil, da so možni dogovori o nekem javnem zavodu, ki bi povezal vse te interese in pokril ta prostor, pri čemer pa je po- trebna velika previdnost, da ne bi kateri od županov prišel do nekih močnih prioritet ter vplivov na katerega od medijev, kar ne bi bilo dobro. Župani so se na srečanju dogovorili, da bodo glede nezavidljive situacije na Radiu Robin v prihodnjih tednih skupaj oblikovali predlog o tem, kako radiu pomagati iz krize, ki ga bodo posredovali večinskemu lastniku Leu Oblaku. Seznanili so se tudi s tem, da bo v ponedeljek sklicana skupščina lastnikov Radia Robin, po kateri bo bolj jasno kakšna usoda čaka Robinovce. V zvezi z zapleti pri financiranju določenih dejavnosti v zdravstvenih domovih, na kar je minuli teden opozoril direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar, je Brulc povedal, da je zbrane kolege seznanil s to problematiko. »Želimo, da novogoriški zdravstveni dom ohrani vse dejavnosti, ki jih je do zdaj izvajal skupaj s specifikami kot so na primer zdravljenje tistih, ki so odvisni od iger na srečo, in podobno,« je pojasnil in izrazil prepričanje, da bi ta oblika pomoči na tem območju morala ostati, zato bodo v to vlo- žili vse sile. Župani vseh šestih občin nekdanje novogoriške občine so se pogovarjali tudi o pokrivanju najemnine za nove prostore društva Šent, ki se seli iz vrtca na Cankarjevi ulici, saj bodo tega zaradi povečanega števila rojstev v minulih nekaj letih obnovili in znova namenili najmlajšim občanom, ljudje, ki imajo težave z duševnim zdravjem, pa se bodo preselili v prostore nekdanje Grafike Soča. Župani so obravnavali tudi čezmejni projekt CENES. Gre za tri milijone evrov vreden čezmejni projekt ureditve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki za območje celotne severne Primorske in preko meje tja do Padove. »Naše okolje je zelo obremenjeno z nevarnimi snovmi. Nešteto tovornjakov gre po hitri cesti čez mejo. Tu je tudi veliko železniškega prometa, predvsem na italijanski strani, kjer gre za prevoz nevarnih snovi in trenutno v slučaju nesreče nimamo možnosti reagirati tako, kot bi bilo potrebno,« je še izpostavil Brulc in izrazil prepričanje, da bi ta projekt zeleno luč lahko dobil že prihodnje leto. Nace Novak NA RADIU ROBIN Nadaljujejo s stavko Sodelavci novogoriškega Radia Robin, ki so začeli v torek stavkati, njihova prva zahteva pa je izplačilo zaostalih dohodkov, so v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisali, da so se v četrtek sestali s solastnikom Radia Robin Leom Oblakom. Oblak, sicer predsednik uprave družbe Infonet media, ima s povezanima družbenikoma večinski 51-odstotni delež Radia Robin. Po seznanitvi s stališči družbe Infonet media so se zaposleni in honorarni sodelavci sestali še z ostalimi štirimi solastniki Radia Robin, ki so se dogovorili, da se v ponedeljek, 7. decembra, sestanejo na izredni skupščin. Do takrat bodo Robinovci nadaljevali s stavko, kar pomeni, da predvajajo le glasbo in oglase. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. decembra 2009 15 MIKLAVŽEVANJA - V številnih krajih in vaseh Otroška ustvarjalnost za dobrodošlico Miklavžu Bradatega svetnika pričakali v Kulturnem domu, tržiškem Kinemaxu, štandreškem vrtcu in Doberdobu Otroci so včeraj v raznih krajih in vaseh po Goriškem dali duška svoji ustvarjalnosti ter s pesmijo, plesom, gledališkimi prizori in recitacijami pričakali Miklavža, ki jih je obdaril z igračami in sladkarijami. V Kulturnem domu v Gorici je Miklavževanje priredila Zveza slovenskih kulturnih društev; z igrico »Božične potičke za vse« so nastopili prostovoljci civilne službe ARCI Federico Ca-puano, Debora Comar in Kristina Fran-dolič, poleg njih pa še Lucrezia Bogaro in Tamara Peteani, ki sodelujeta z ZSKD pri projektu Pravljice sveta. Ob zaključku igrice so otroci in starši zaplesali ples Prijateljstvo, Miklavž pa jih je pohvalil, saj je treba imeti čim več prijateljev in se z njimi vedno lepo obnašati. Miklavža so pričakali tudi v Doberdobu, kjer je v župnijski dvorani potekalo miklavževanje v priredbi društva Hrast. V režiji Mateje Černic in Marte Ferletič je na odru nastopilo 40 otrok, ki so se predstavili z igro Kaj se skriva za velikim trebuhom. Gledalci so spoznali zgodbo o kralju, ki je imel zelo rad svoje zaklade, zato pa ni posvečal zadostne pozornosti ne hčerkam, ne podložnikom. Miklavž je včeraj obiskal tudi tržiški Kinemax, ki je bil ob tej priložnosti poln otrok, njihovih staršev, dedkov in babic. Miklavževanje je priredilo Združenje staršev v sodelovanju s slovensko osnovno šolo iz Romjana. Vsak razred je Miklavžu poklonil pesem ali recitacijo, potem pa so otroci prejeli darila. Bradati svetnik je včeraj dopoldne z igračami, za katere je poskrbel odbor staršev, obdaril otroke iz štan-dreškega vrtca. Miklavža so pričakali otroci ene italijanske in dveh slovenskih sekcij, v glavnem pa se bradatega obiskovalca ni nihče pretirano prestrašil. O včerajšnjem Miklavževem obisku v Števerja-nu in Pevmi bomo poročali v prihodnjih dneh, medtem ko je bradati svetnik za današnji dan napovedal svojo prisotnost v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v Jamljah, Sovodnjah, Rupi in na Vrhu. več fotografij na WWW.primorski.eu Miklavževanje v Doberdobu (zgoraj); otroci čakajo na Miklavža v goriškem Kulturnem domu (desno) bumbaca Miklavževanje slovenske osnovne šole iz Romjana v tržiškem Kinemaxu (zgoraj); Miklavž v štandreškem vrtcu (levo) altran, bumbaca NOVA GORICA Žoga brez meja V okviru čezmejnega programa Comenius Regio, ki ga na slovenski strani meje vodi Športna zveza Nova Gorica, je na novogoriški občini, ki v projektu sodeluje kot partner, včeraj potekalo prvo srečanje izmenjave v okviru projekta Žoga brez meja. Na njem so bili predstavljeni prvi rezultati projekta, pri katerem sodelujejo šole in športne institucije z obeh strani meje. Številčno delegacijo iz Italije, v kateri je bil tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, je nagovorila novogoriška podžu-panja Darinka Kozinc, sploh pa so bili gostje iz Furlanije-Julij-ske krajine zelo zadovoljni nad tem, kar so doživeli v Novi Gorici. »Zelo so pohvalili pogoje, ki jih imamo v šolah in telovadnicah,« je pojasnila Kozin-čeva in pri samem projektu kot bistveno omenila neverbalno sporazumevanje s kretnjo oziroma z gibanjem in uporabo žog, zaradi česar projekt nosi ime Žoga brez meja. Ob zaključku srečanja sta Kozinčeva in Molinaro podpisala protokol o sodelovanju, na podlagi katerega bodo partnerji z obeh strani meje nadaljevali z uresničevanjem čezmejnega programa Comenius Regio. (nn) GRADEŽ - Umor Za Lazarevica potrdili 30-letno zaporno kazen Na tržaškem prizivnem sodišču so včeraj potrdili tridesetletno zaporno kazen za 44-letnega srbskega državljana Milovana Lazarevica, ki je februarja lani v Gradežu s kuhinjskim nožem ubil 60-letnega natakarja Itala Fellugo. Lazareviceva odvetnica Marina Lazzara Guerrini je zahtevala psihiatrično ekspertizo, ki pa je sodnik ni odredil. Odvetnica je svojo zahtevo podkrepila z opozorilom, da je bil pred leti Lazarevic v Srbiji obsojen zaradi umora deklice. Lazareviceva odvetnica bo zdaj imela na voljo devetdeset dni časa, da vloži priziv na kasacijsko sodišče. »V preiskavi je nekaj nejasnosti, določene raziskave pa niso bile opravljene. Lazarevic od vsega začetka trdi, da je bila na kraju umora prisotna še ena oseba, dokazov, ki bi njegovo trditev ovrgli, pa ni,« pravi odvetnica. Gradeškega natakarja so v noči med 7. in 8. februarjem lani ubili v njegovem stanovanju, kjer so ga enajstkrat zabodli s kuhinjskim nožem. Srbskega državljana s stalnim bivališčem v Trstu so karabinjerji aretirali 9. februarja. 10 milijonov za postajališče Predsednik družbe SDAG Giorgio Mil-locco je na deželnem odborništvu za promet podpisal sporazum, ki bo omogočil dograditev in izboljšanje struktur ter prometnih povezav ob goriškem tovornem postajališču. Dežela bo iz sklada za tovorno postajališče ob nekdanjem mejnem prehodu dodelila 10.328.000 evrov. Dela se bodo morala zaključiti do 30. junija 2013. Alfred de Locatelli razstavlja Drevi ob 18.30 bodo v avtosalonu Aguz-zoni odprli razstavo »Macchinoso, v kateri se bo umetnost zlila z zadnjimi modeli avtomobilov Fiat in Lancia. Goriški umetnik Alfred de Locatelli bo poleg skulptur in slik predstavil tudi inovativno tehniko, s katero je poslikal platno, ki pokriva avtomobile. Integracija in mahina-cija sta bistvo De Locatellijevega opusa. Dogodek bo povezovala Tjaša Dornik. V vlogi kritika bo nastopil novinar Stefano Cosma, raziskovalec lokalne zgodovine in enogastronomski izvedenec. Še vedno ne spijo Problem hrupa, ki se širi iz nove goriške bolnišnice v Ulici Fatebenefratelli in preprečuje miren spanec občanom, ki živijo v bližini, še vedno ni rešen. »Decembra 2008 je župan obljubil, da bodo vprašanje hrupa rešili, v resnici pa se to ni zgodilo. Tudi direktor zdravstvenega podjetja Ferri se ni držal obljub,« je opozoril načelnik skupine DS v goriškem občinskem svetu Federico Portelli, ki je včeraj s svetnikom stranke Levica in svoboda Liviom Bianchinijem organiziral protestno akcijo pred bolnišnico. »S protestnimi akcijami bom nadaljeval tudi prihodnji teden, da bom opozoril na vse problematike nove bolnišnice,« je napovedal Bianchini. Predavanje o smrti v filozofiji V okviru zimskih uric Društva humanistov Goriške bo na gradu Krom-berk drevi ob 19. uri predavanje z naslovom Smrt v filozofiji. Predavatelj Jurij Kralj bo obravnaval dve tanato-loški temi; Heideggrovo Bit za smrt in Freudov gon smrti. (nn) V Hitu zamrznjene stavke Iz Hitove uprave so včeraj sporočili, da sta pogajalski skupini sindikata SIDS in uprave v četrtek zvečer oblikovali dokončni dogovor, v katerem sta precizirali nadaljevanje aktivnosti, dinamiko in roke za reševanje odprtih vprašanj. Sindikat se je zavezal, da do nadaljnjega zamrzne vse napovedane stavke, saj sta pogajalski skupini sklenili dogovor, da se zamrzne odpoved podjetniške kolektivne pogodbe do 20. novembra 2010 in da takoj pričneta s pogajanji za sklenitev nove. (nn) 16 Sobota, 5. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavitev knjige »La terra, la visione - Zemlja, vizija« Lepota Goriške v pesmi, slikarstvu in treh jezikih Publika uživala v verzih Irene Navarra in v umetnosti Roberta Faganela »Obsežne vrste trt moje dežele / se razprostirajo v širjave pojoče / detelje skoz škržadje napeve / in bleščečo ježo poste-klin.« Ti verzi goriške pesnice Irene Navarra so v slovenščini, italijanščini in furlanščini v četrtek vabili v goriško državno knjižnico na predstavitev knjige z naslovom »La terra, la visione - Zemlja, vizija« in na odprtje razstave slikarja Roberta Faganela. Pri založbi Edizioni della Laguna je namreč pred kratkim izšla zares lepa knjiga poezij Irene Navarra, ki je obenem tudi katalog Faganelovega petdesetletnega likovnega ustvarjanja. Publikacijo so kot rečeno predstavili v četrtek v galeriji Mario Di Iorio v goriški državni knjižnici, kjer je številne prisotne nagovoril direktor knjižnične ustanove Marco Menato. Pojasnil je, da bo razstava na ogled samo do 7. decembra, hkrati pa je poudaril, da je nova knjiga izjemno lepa, ena najlepših, kar jih je letos držal v svojih rokah. Knjiga poezij Irene Navarra je izjemno lepo oblikovana, natisnjena je na žlahtnem papirju in vsebuje tudi slovenske prevode pesmi, za kar je poskrbela Jolka Milič, medtem ko je v furlanščino poezije, ki so uglašene na temo Goriške in njenega doživljanja, prevedla Gloria Angeli. Pesnica se ne more načudit lepoti Goriške, kot tudi ne njenim ljudem, predvsem pa je zaljubljena v svet, ki ji daje navdih za pes-njenje. Tudi prevodi Jolke Milič so izjemno dobri, saj ji je uspelo ujeti ritem in spev-nost goriške pesnice, kar je prišlo do izraza tudi v četrtek. Predstavitev knjige je bila sicer doživet kulturni večer, medkaterim so se goriški jeziki, italijanščina, slovenščina in fur-lanščina, prepletali med seboj; lepota večera je bila v tišini vseh navzočih, ki so poslušali pesmi Irene Navarra v treh jezikih. O avtorjih je spregovorila Silvia Valenti, ki je v knjigo tudi prispevala daljši esej o poeziji Irene Navarra in o slikarstvu Roberta Faganela, medtem ko so večer sooblikovali prevajalka Gloria Angeli, ki je pesmi prevedla v furlanščino, igralka Mariolina De Feo in Jurij Paljk, ki je predstavil prevajalko in »večno mladenko s Krasa« Jolko Mi-lič, na željo goriške pesnice pa je tudi bral njene pesmi v slovenščini. Ker se Jolka Mi-lič ni mogla udeležiti lepega večera, je bila deležna še toplejšega pozdrava, še posebej, ko je Paljk navzočim povedal, kako sta se z Miličevo spoznala v mladih letih, predvsem pa izpostavil dejstvo, da je bila takoj pripravljena prevesti pesmi goriške pesnice, čeprav se nista prej poznali. »Gre za tisto tkanje vezi, ki je v našem prostoru pomembno; je kot prepletanje lepote Ireni-nih poezij s Faganalovimi slikami, tako po- Z odprtja razstave; v ospredju Robert Faganel bumbaca ezije kot slike so namreč uglašene na lepoto naše Goriške,« je dejal Paljk. V likovni galeriji Mario Di Iorio je razstavljenih 41 likovnih del Roberta Fa-ganela, Valentijeva, ki je večer vodila, jih je povezovala s poezijo, zvečine pa gre za olja in za izbor doslej še ne videnih akvarelov pretanjene lepote. Vsa likovna dela Roberta Faganela, ki je ganjen na večeru dejal, da mogoče gre za njegovo najlepšo razstavo doslej, pa so uglašena na našo zemljo, na Brda, Vipavsko dolino, na našo kulturno krajino. Pesnica Irene Navarra se je ob koncu lepega goriškega večera poslovila z odkritjem novega olja na platno Roberta Fa-ganela in branjem svoje zadnje poezije. Zbrana tišina vseh prisotnih, ki so vidno uživali ob poslušanju poezije v treh jezikih in nemi, a zgovorni, govorici Faganelovih likovnih del, je povedala o Gorici več, kot smo sami zmožni napisati; tišina je govorila o tem, da se med ljudmi, ki imajo resnično radi Gorico in Goriško, da in mora sporazumevati v vseh jezikih, ki so resnično bogastvo mesta in njegove okolice. Gospel povezuje Gorici Po lanski uspešni prvi izvedbi bo tudi letos med Gorico in Novo Gorico potekala prireditev »Go-gospel«. V Kulturnem domu v Gorici bo tako v torek, 15. decembra, ob 20.30 nastopila s skupina »Cadmos Ensemble - Le pleiadi« s projektom »A dream for Christmas«, medtem ko bo v petek, 18. decembra, ob 20.15 v Kulturnem domu v Novi Gorici koncert skupine »Wanda Trent -Phillips & purpose«, ki se bo predstavila s projektom »Europen Tour 2009 Sporituals & go-spel«. Za vse podrobnejše informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288). Prireditev »Go-gospel« bo potekala pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter goriške pokrajine. Del udeležencev filmskega večera foto j j. Za film Trst je naš! je bila dvorana pretesna V Modra's galeriji doberdoskega društva Jezero so prejšnji četrtek predvajali kratki film »Trst je naš!« mladega slovenskega režiserja Žige Virca. Film je sprožil toliko zanimanja, da je društveno dvorano napolnilo preko osemdeset ljudi, ki so nestrpno pričakovali začetek projekcije. Večer je priredil mladinski odsek društva Jezero, kar je dalo možnost predsedniku Jariju Jarcu, da je poleg pozdrava sporočil prisotnim sporočil tudi svoj odstop s predsedniškega mesta. Kratkometražcu je sledila projekcija videa zakulisja snemanja, ki ga je nudil na razpolago AGRFT iz Ljubljane. Predvajanje se je zaključilo z bučnim ploskanjem zadovoljene publike. Ob zaključku je Jari Jarc voščil bodočemu odboru in predsedniku doberdobskega mladinskega odseka organizacijo številnih uspešnih in dobro obiskovanih prireditev. GORICA - V Kulturnem domu V četrtek goriška predstavitev knjige V zakrpanih gojzarjih V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 predstavitev prvenca Matjaža Klemšeta »V zakrpanih gojzarjih«. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, pred kratkim so jo uspešno predstavili na Knjižnem sejmu v Ljubljani, še pred tem pa v Tržaški knjigarni v Trstu. Mladi goriški pisatelj v knjigi opisuje svojo osemindvajset-dnevno hojo po slovenski transverzali od Maribora do Ankarana kot posledico intimne odločitve po hudi bolezni, iz katere se je srečno izkopal. Ko se je pred dvema letoma 31-letni Matjaž podal na pot, ni razmišljal o pisanju knjige, ampak je avanturo začel kot »neke vrste vračanje domov in vrnitev v življenje«. Na Goriško se je vračal po triletnem izpopolnjevanju na mariborski fakulteti za gradbeništvo in po hudi bolezni, zaradi katere se je zdravil v Avianu. Ob prisotnosti avtorja bosta v četrtek knjigo predstavila urednik Založništva tržaškega tiska Ace Mer- Matjaž Klemše kroma molja in goriški kulturni delavec David Bandelj, ki je skupaj z Matjažem Klemšetom obiskoval goriški klasični licej Primož Trubar. Predstavitvi bo sledil koncert goriške glasbene skupine »The Floating points«, ki jo poleg avtorja knjige Klem-šeta sestavljajo še Fanika Feletig, Peter Gus in Aleš Vodopivec. Predstavitev Klemšetovega prvenca prirejata Založništvo tržaškega tiska in goriški Kulturni dom v sodelovanju s Slovenskim plani-skim društvom Gorica. GORICA - Od ponedeljka dalje tudi kosila Turistična kmetija Silicanum širi ponudbo * i Ufl 'i m. Nova jedilnica (zgoraj); v turistični kmetiji Silicanum je možen tudi najem koles bumbaca Turistična kmetija Silicanum širi svojo ponudbo. Od ponedeljka, 7. decembra, bodo namreč v lepo obnovljenem turističnem objektu v Ulici Degli Scogli v severnem delu Gorice ponujali tudi kosila. Turistično kmetijo, ki je dobila ime po rimskem Solkanu, sta avgusta letos odprla Adriano Podversic in njegova žena Cinzia Olivo. V teh mesecih je v osmih apartmajih, v katerih lahko gostijo dvajset oseb, prespalo kar nekaj gostov, od prihodnjega tedna dalje pa bodo ob prenočišču, bazenu, turški kopeli, finski savni, hidromasažni kadi in zajtrku na voljo tudi kosila. »Decembra bomo kosila kuhali vsak dan razen ob sobotah, od januarja dalje pa bo kuhinja zaprta ob sredah in sobotah. Kosilo bo možno od poldne do 15. ure, ponujali pa bomo le tipične domače jedi z našo zelenjavo, pršutom, salamo, perutnino in sadjem,« je povedala Olivova in dodala, da so se za razširitev ponudbe odločili na podlagi povpraševanja: »Kar nekaj ljudi, ki se predvsem ob nedeljah sprehaja v okolici naše turistične kmetije, je izrazilo željo, da bi jim pripravili kaj za pod zob. K razširitvi ponudbe so nas spodbudili tudi znanci, ki delajo v goriških podjetjih in ustanovah, in ki pogosto peljejo stranke na kosilo. Večina goriških gostiln ima namreč odprto kuhinjo le do 14. ure, zato smo se odločili za podaljšan urnik do 15. ure. V jedilnici razpolagamo s sedmimi mizami in skupno 28 sedeži.« Olivova je povedala, da je v treh mesecih v turistični kmetiji Silicanum prespalo kar nekaj gostov, med katerimi so bili predvsem poslovneži, katerim nudijo tudi brezžično internetno povezavo. »Turistov nismo imeli veliko tudi zato, ker smo zaradi birokratskih zapletov začeli z dejavnostjo šele sredi avgusta,« je pojasnila Olivova in pristavila, da je povpraševanje po prenočiščih povečala tudi septembrska prireditev Okusi na meji. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. decembra 2009 17 SOVODNJE - V kulturnem domu nastopila skupina gledališke šole Studio Art Z Mirandolino so se nasmejali Predstavo so mladi igralci uprizorili ob zaključku triletnega tečaja, med katerim so spoznali gledališko umetnost S Krčmarico Mirandolino so se pred dnevi do solz nasmejali v sovo-denjskem kulturnem domu, kjer je pred številnim občinstvom nastopila skupina gledališke šole Studio Art. Ravno s študijem Krčmarice Mirandoline v priredbi Petra Turinija se je gledališka šola Studio Art lansko sezono sklenila; z delom se je spopadla skupina tečajnikov, ki je gledališko šolo obiskovala tri leta in jo lani tudi uspešno zaključila. Mla- Mirandolina v Sovodnjah (zgoraj); občinstvo (desno) bumbaca de je na poti osvajanja odrskega izraza vodil režiser Boris Kobal, z njim pa so sodelovali Maja Lapornik za dramaturško razčlembo, Tomaž Gubenšek za jezik, Marija Vidau na področju izdelave kostumov in Rajko Petrot pri postavitvi scene. Tako so mladi pripravili lepo predstavo, ki je navdušila tudi sovo-denjske gledalce. Predstavo so mladi igralci ponovili že petkrat, ponovitev v [13 Lekarne Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja v sklopu niza Zimski popoldnevi v sodelovanju s knjigarno LEG srečanja z naslovom Zimske zgodbe: danes, 5. decembra, ob 16.30 v prostorih knjigarne na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na programu »I cigni selva-tici« Hansa Christiana Andersena. Vstop je prost, potrebna pa je predhodna najava na tel. 0481-537280 (urad CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici); informacije na www.cta-gorizia.it. Razstave Koncerti KULTURNO ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi na odprtje slikarske razstave danes, 5. decembra, ob 17.30 v Raštelu 72/74 v Gorici. Razstavljajo Davide Cum, Mika, Ade, Camara in Max skupaj z Mario Luiso Sguaz-zi, Ripillinom in Renatom Elio. MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo še danes, 5. decembra, na ogled v kavarni Trieste na Trgu Guglielmo Oberdan, 1 v Ronkah med 10. in 23. uro. SAMOSTOJNA RAZSTAVA LOREDANE PRINČIČ z naslovom Mreže je na ogled v galeriji dei Tigli v Ul. Gramsci 6 v Fiumicellu do 19. decembra. Odprtje bo danes, 5. decembra, ob 18. uri. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča; od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.15 nastopila saksofonist Lev Pupis in Komorni godalni orkester svetega Jurija iz Srbije; koncert dalmatinskega pevca Oliverja Dragojevica bo v petek, 11., in v soboto, 12. decembra, ob 20.15; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. 15 Osmice BERTO TON KIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Kam po bencin Prireditve Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 ŽUPNIJA SV. ANDREJA iz Štandreža vabi danes, 5. decembra, ob 18. uri v župnijski dom Antona Gregorčiča. V pričakovanju Miklavža bo otroška gledališka skupina nastopila s predstavo o Miklavžu, ki jo je pripravila Danjela Puia. MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes, 5. decembra, ob 18. uri. Nastopila bo otroška dramska skupina SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za kraljevim trebuhom. Miklavžev urad bo odprt od 16. ure dalje; informacije v jutranjih urah po tel. 0481-531445. PD RUPA-PEČ vabi na miklavževanje danes, 5. decembra, ob 18.30 v prostorih društva v Rupi. Nastopil bo OPZ Rupa-Peč. Miklavžev urad bo odprt do 17.30. V KULTURNEM DOMU v Sovodnjah bo miklavževanje danes, 5. decembra, ob 18. uri; nastopila bosta otroški pevski zbor in skupina mladinskega odseka z igrico. V VEČNAMENSKEM CENTRU društva Kremenjak v Jamljah se bodo otroci srečali z Miklavžem v družbi čarodeja danes, 5. decembra, ob 18. uri. KD SABOTIN vabi na miklavževanje v ponedeljek, 7. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Štmavru. Kulturno društvo Slavec Solkan bo nastopilo z lutkovno predstavo Inči strašni požiralec, zapel bo otroški pevski zbor Štmaver. MIKLAVŽ bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri obiskal sedež kulturnega društva Skala v Gabrjah; zapel bo otroški pevski zbor Rupa-Peč. CORMONSLIBRI poteka v Krminu do 14. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (ob delavnikih med 16.30 in 20. uro, v predprazničnih in prazničnih dnevih med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 20. uro): danes, 5. decembra, ob 16.30 srečanje z risarko in s pisateljico Nicoletto Costa in s pisateljico Giusi Quarenghi; ob 18.30 bo srečanje radijskim novinarjem Massimom Cirrijem. MALA CECILIJANKA bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 8. decembra. Prvi del se bo pričel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopili bodo OPZ F.B. Sedej, OPZ F.B. Se-dej, OPZ Plešivo, Osnovna šola Josip Abram - Pevma, OPZ Štmaver, OPZ Emil Komel, OCPZ Štandrež, OPZ Osnovna šola Romjan, OPZ Mali Veseljaki, OPZ Veseljaki, OPZ Rupa-Peč, OPZ Vrh sv. Mihaela, OPZ Kulturnega društva Sovodnje, Mladinski zbor župnije Vrtojba, OPZ Ladjica. SEKCIJA VZPI JOŽE SREBRNIČ IN OBČINA DOBERDOB vabita na srečanje ob 40-letnici postavitve občinskega spomenika padlim v NOB in odporništvu na temo Vrednote NOB in današnji revizionizem, ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 19. uri v dvorani Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Spregovorila bosta zgodovinar Jože Pirjevec in senator Silvano Bacicchi, častni predsednik VZPI. Nastopil bo ženski pevski zbor Jezero. ZSKD IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita v petek, 11. decembra, ob 18. uri v čitalnico Feiglove knjižnice, Korzo Verdi 51, Gorica na predstavitev knjige Zlata koza pod razvalinami. Zgodbe iz goriške ljudske zakladnice. Spregovorili bodo avtorji Peter Stres, Marija Stanonik, Danila Zuljan Kumar in Viljena Devetak. Nastopila bo vokalna skupina Musicum. KD DANICA vabi na miklavževanje, ki bo v prostorih večnamenskega centra Danica na Vrhu danes, 5. decembra, ob 17.30. Nastopila bo otroška in mladinska skupina KD Danica z uprizoritvijo ruske zgodbe Repa velikanka ter otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Informacije bodo na razpolago uro pred predstavo v prostorih vaškega centra. □ Obvestila AŠZ DOM sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 10. decembra, v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20, v prvem sklicu ob 18.15 in v drugem sklicu ob 18.45, s sledečim dnevnim redom: posodobitev statuta, razno. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Marija Č. (Pod-gora, tel. 0481-390697), Rozina F. (Doberdob, tel. 347-1042156). FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo v ponedeljek, 7. decembra, zaprta. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, urad v Gorici zaprt. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, knjižnica, anagrafski urad, tajništvo in protokol zaprti. Za prijave smrti klicati tel. št. 3487795064. OBČINA GORICA obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 7. decembra, v popoldanskih urah zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo do 9. decembra zaprta za dopust. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v petek, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2010 članom in tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo. URADI ATER v Gorici in Tržiču bodo v ponedeljek, 7. decembra, zaprti. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja danes, 5. decembra, med 15.30 in 18.30, v nedeljo, 6. decembra, med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18.30, v ponedeljek, 7. decembra, med 15.30 in 18.30 ter v torek, 8. decembra, med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18.30 dan odprtih vrat. Na sedežu združenja v prvem nadstropju goriške železniške postaje bodo na ogled makete in modeli modernih in starih vlakov. Zbiratelji bodo lahko preizkusili svoje vlakce na malih železnicah društva ATR; informacije po tel. 333-6205252 (Patrizio Venier) in po tel.0481-535107 (Pino Ieusig). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra, zaprti. vljudno vabi na Miklavževanje Vik Grabovšek: KAJ SE SKRIVA ZA KRALJEVIM TREBUHOM? Otroška dramska skupina SKD Hrast - Doberdob Režija: Mateja Černic in Marta Ferletič Kulturni center Lojze Bratuž DANES, 5. decembra 2009, ob 18. uri Miklavžev urad bo odprt od 16. ure dalje. Za informacije lahko pokličete v jutranjih urah na tel. št. 0481 531445 U Kino ■ Sovodnjah pa je bila prva na Goriškem. Sovodenjsko gostovanje gledališke šole so priredili v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in s kulturnim društvom Sovodnje. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »A Christmas Carol«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »A Serious Man«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 »Cado dalle nubi«; 22.00 »La dura verita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »A Serious Man«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »A Christmas Carol« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Do-rian Gray« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 5: 17.45 »New Moon: The Twilight Saga; 20.10 - 22.15 »L'uomo nero«. 0 Mali oglasi ŽENSKI PLAŠČ črne barve znamke Lui Jo, mera 44, je nekdo po pomoti vzel na predstavitvi Magrisove knjige Na slepo v Kulturnem domu v Gorici v petek, 27. novembra. V garderobi Kulturnega doma pa je ostal plašč znamke Zara woman mera L. Oseba, ki je po pomoti dvignila zgrešen plašč, naj ga čimprej vrne osebju Kulturnega doma. IŠČEMO popoldansko učno pomoč za srednješolca; tel. 0481-884091 v večernih urah. PRODAM harmoniko beltuna, kot novo, zelo malo rabljeno, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 (ob uri kosila). PRODAM plug sogema št. 14, cena po dogovoru; tel. 333-2331049. PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža; informacije po tel. 3287070020 (v popoldanskih urah). Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Anna Likar (sestra Eugenia) v kapeli samostana »No-stra Signora« in na glavnem pokopališču; 11.00, Bianca Lubin por. Grapulin iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ul. in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 10.30, Irma Sequalin por. Kuzmin v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Iolanda Vi-sintin vd. Parola (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Ermene-gilda Zanin vd. Gava v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Giu-liano Volpi s starega pokopališča v cerkvi in na novem pokopališču. 5.12.2007 5.12.2009 Ob drugi obletnici smrti naše drage Anice Mikluš - Komel se je z ljubeznijo spominjamo sinovi, nečaki in goriški prijatelji 1 8 Sobota, 5. decembra 2009 BOLJUNEC - V Prešernovem gledališču Praznični koncert z vrsto nastopajočih Pretekli teden so v Sloveniji z različnimi prireditvami počastili častitljivi jubilej, 80-letnico slovenske legende narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, ki je močno vplival tudi na naše zamejske glasbenike, ki se ukvarjajo z narodno-zabavno glasbo. In ker je Slavko Avsenik na področju glasbenega ustvarjanja naredil veliko, se je častitljivega jubileja spomnila tudi Občina Dolina, ki bo v sodelovanju z našim harmonikarjem Markom Maninon (na sliki) v nedeljo, 6. decembra, pripravila zanimiv koncert, ki ga bodo oblikovali domači in tuji glasbeniki. Koncert, ki bo potekal v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu, bo med ostalimi oblikoval Trio Marko Manin, ki je v čast Slavkovega jubileja konec novembra že nastopil v Avsenikovi gostilni v Begunjah na Gorenjskem. Triu bodo na odru družbo delali še drugi glasbeniki. V prvi vrsti naj omenimo vnuka Slavka Avse-nika, ki nadaljuje dedkovo pot harmonikarja in na široko razteguje meh. Mladi Sašo bo v Boljuncu nastopil s svojo zasedbo, imenovano Ansambel Sašo Avsenik, za veselo in prešerno razpoloženje pa bodo s svojimi viža-mi skrbeli še drugi gostje iz tujine in dva zbora iz zamejstva. Na boljunškem odru bosta namreč nastopila Mešani pevski zbor iz Bazovice in Mešani pevski zbor Mačkovlje. Naj še povemo, da bo pester glasbeni dogodek, ki se bo začel ob 17.30, uokvirjen v tradicionalni dolinski božični sejem, zanimiv pa je tudi podatek, da bo koncert, katerega naj bi se udeležil tudi častni gost Slavko Avsenik, vstopnine prost. (sč) SEŽANA - Kosovelov dom V nedeljo popoldne Denis Novato s prijatelji V nedeljo popoldne, začetek ob 18. uri, bo v sežanskem Kosovelovem domu prireditev, ki jo bo oblikoval priljubljeni harmonikar Denis Novato s prijatelji. Tokrat bodo z njim nastopili: ansambel Svetlin - Alpens-wingers, Stanko Petrič inHrušiški fanti, program bo povezovala Mai-rim Cheber. Denis Novato se je s harmoniko prvič srečal, ko je dopolnil deset let in je pri Domju obiskoval harmonikarski tečaj. Odločilnega pomena za njegovo glasbeno kariero je bil nakup prve harmonike. To je bila 120-basna Moreschi, s katero je zmagal na festivalu Cimi v Urbinu. Ko je bil star 12 let, je klavirsko harmoniko zamenjal z diatonično in na njej hitro napredoval. V letu 1998 je osvojil naslov svetovnega prvaka na diatonični harmoniki in se takoj odločil, da si bo kruh služil v svetu glasbe. Vabila so prihajala od vsepovsod in nastopi so se kar vrstili. Začel je komponirati lastne skladbe in sne- mati v studiih, nadaljeval je s poučevanjem igranja na harmoniko. Vse to počne še danes. Doslej je zamenjal sedem harmonik. Prvi, klavirski Moreschi, je sledilo sedem diatoničnih. Prvo je zanj naredil tržaški obrtnik Rasman. Zatem je igral na harmonike, ki jih je zanj izdeloval Valentin-Zdravko Zupan iz Mengša. Zadnja leta igra na harmoniko Lanzinger, ki nosi njego- GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 11. decembra ob 20.30 / John Byton Priestley: »Un ispettore in casa Bir-ling« / Nastopajo: Paolo Ferrari, Andrea Giordana in Crescenza Guarneri. Režija: Giancarlo Sepe. Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. in v torek, 16. ob 16.30, od srede, 16. do sobote, 19. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra ob 16.30. V nedeljo, 6. decembra ob 11.00 in 16.30 / Otroško gledališče: »Il miste-ro dell' acqua scomparsa«. V torek, 8. decembra ob 11.00 in 16.30 / Otroško gledališče: »Il segreto della matematica«. V nedeljo, 13. decembra ob 11.00 / Otroško gledališče: »La camicia dell' uomo contento«. V nedeljo, 20. decembra ob ob 11.00 / Otroško gledališče: »Varieta prestige«. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 5. decembra ob 20.30 / Edmond Rostand: »Cyrano de Bergerac« / Nastopajo: Massimo Popolizio, Stefano Alessandroni, Roberto Baldassari, Luca Bastianello, Giovanni Battaglia in Luca Campanella. Režija: Daniele Abbado. Ponovitve: v nedeljo, 6. decembra ob 16.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 12. decembra ob 20.30 / predstava v furlanščini teatra iz Rago-gne: »Plui di la che di ca«. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V nedeljo, 6. decembra ob 17.00 / Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe«, komedija. Režija: Jože Horovat. Gledališka skupina KD Štandrež. LJUBLJANA Mala drama Danes, 5. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 7. in v torek, 8. decembra ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 9. decembra ob 19.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V četrtek, 10. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 5. decembra ob 19.30 / Steven sater in Ducan Sheik: »Pomladno pre-burjenje«. Jutri, 6. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar -nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 7. decembra ob 15.30 in ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 8. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura« / ob 19.00; Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 9. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Su-gar - nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 2. decembra ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Jutri, 3. decembra ob 18.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V soboto, 5. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V torek, 8. decembra ob 16.00 in ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 9. decembra ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Slovensko Mladinsko Gledališče Šentjakobsko gledališče V sredo, 9. decembra ob 18.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. V četrtek, 10. decembra ob 17.00 / Gašper Tič: »Tičja Kletka« (komedija). V petek, 11. decembra ob 9.00 in ob 11.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. / ob 19.30; M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija). Režija: Boris Kobal. V soboto, 12. in v nedeljo, 13. decembra ob 10.00, 12.00, 15.00 in 17.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom (ul. Petronio 4) V soboto, 12. decembra / SKD Lipa in MePZ Lipa iz Bazovice organizirata koncert » S prijatelji v novi čas«. Večer bodo oblikovali Novomeški simfonično orkester glasbene šole M. Kozina iz No- PRIREDITVE vega mesta in združeni pevski zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Na-brežine in MePZ Lipa iz Bazovice. Gledališče Verdi V soboto, 12. decembra ob 20.30 / »La fanciulla di neve« / Nastopa balet Sta-nislavskij / glasba: P. I. Čajkovskij. Urnik: v nedeljo, 13. ob 16.00, od torka, 15. do četrtka, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 ter v soboto, 19. decembra ob 17.00 Stalno gledališče FJK Rossetti V sredo, 9. decembra ob 20:30 / »Chicago - The Musical«, avtorja Fred Ebb in Bob Fosse, režija Walter Bobbie in Scott Faris, nastopajo Gary Wilmot, Twinnie-Lee Moore, Adam Stafford, Wendy-Lee Purdy, G. E. Weaver. Ponovitve: 10. decembra ob 16.00 in ob 20.30; 11. decembra ob 20.30; 12. decembra ob 16.00 in v nedeljo, 13. decembra ob 15.00. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 13. decembra ob 17.00 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Glasbene matice »Orkestrom harmonik Sinthesis 4«. _SLOVENIJA_ SEŽANA MC Podlaga Danes, 5. decembra ob 22.30 / nastopa rock / blues skupina Tribute 2 Love. HRPELJE Kulturni dom Danes, 5. decembra ob 18.00 / »Miklavžev koncert«, nastopala bo Brkinska godba 2000. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 11. in v soboto, 12. decembra ob 20.15 / koncert Oliverja Dragoje-viča s skupino Dupini. V petek, 18. decembra ob 20.15 / »Go Gospel 2009« koncert gospel »Wanda Trend« (ZDA). LJUBLJANA Kino Šiška - Prostor urbane kulture V ponedeljek, 7. decembra ob ob 21.00 / Nastopajo skupine: RX:TX, Ya-noosh, Errorist in Octex. V sredo, 9. decembra ob 21.00 / Nastopa skupina Elvis Jackson. V četrtek, 10. decembra ob 20.30 / Nastopa Tinkara Kovač / predstavitev nove plošče »The best of«. V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nasto- pata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Galerija Narodnega doma: do 18. novembra je na ogled razstava, društva za umetnost KONS, pod naslovom »Črno - belo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): do 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Poklon Trstu«. Urnik: odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. Ob torkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): do 6. decembra ZSKD in Slovenske prosve-te, vabita na »Predbožični čar«. Razstavljajo in ponujajo svoja dela dvajset ustvarjalk. Urnik: od srede do petka od 15.00 do 19.00, v soboto in nedeljo ob od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. decembra bodo na ogled slikarska dela domačih umetnikov na božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od -/ 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 še danes, 5. decembra je na ogled razsave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: med 10. in 23. uro. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: v sredo, 9. decembra ob 18.00 bo otvoritev dokumentarne fotografske razstave »Kultura Majev - The Maya culture«. Glasbena točka vokalne skupine Dijaškega doma S. Gregorčič iz Gorice pod vodstvom Irene Pahor. Galerija Maria Di Ioria (Ul. Mame-li12): do 7. decembra bo na ogled razstava slikarja Roberta Faganela. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled skupinska prodajna razstava »Umetniki za Karitas«. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«.Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobota, nedelja in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. Stolp na vratih: je na ogled razstava Vesne Gorjan: »Olja in mozaiki«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 20. decembra je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka. Urnik: od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pulko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. / RUBRIKE Sobota, 5. decembra 2009 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o manifestaciji, ki jo je organizirala Narodno-napredna stranka v Gorici z zahtevo po slovenskih šolah na Goriškem. »Ogromna udeležba Slovencev iz vseh slojev, iz mesta in z dežele je bila najbolji dokaz, kako živo občutimo vsi našo šolsko mizerijo. Posebno naše dične gospice in gospe so se odzvale v krasnem številu. Ob nabito polni dvorani in splošni pozornosti poslušalcev je otvoril impozanten shod deželni poslanec gospod Andrej Gabršček: »Že meseca septembra smo se zbrali v teh prostorih, da smo dali duška krivicam, ki jih trpimo na vseh poljih, osobito pa glede šol. Protestirali smo proti divjanju laških tolp, ki je merilo na to, da bi se naša srčna želja, premeš-čenje možkega učiteljišča, pokopala. Ta naša želja je bila Lahom smrtni greh in vse italijanstvo Gorice, Trsta in Istre je bilo po koncu, ker se je imelo premestiti to učiteljišče v naravno središče slovenskega dela dežele, v Gorico! Ravno tak smrten greh in tak- šna krivica je v očeh Italijanov naša želja, da bi dobili več slovenskega pouka v ljudskih in srednjih šolah, ki so na naši zemlji. Lahi smatrajo to, kar hočemo doseči, za krivico sebi. Sklicali smo ta shod, da formuliramo svoje zahteve na polju šolstva. Avtohtono prebivalstvo naše dežele je slovensko in italijansko, vendar imamo tu šole v tujem, nemškem jeziku. Slovenci in Italijani se ravnamo med seboj, med tem pa tretji žanjejo: to so Nemci! Polagoma a dosledno prodirajo Nemci od severa proti sinji Adriji. Zbrali smo se tu, da formuliramo naše zahteve na ljudskih in srednjih šolah!« Za predsednika shoda je bil nato izvoljen soglasno gospod dr. Dereani, ki se je najprej zahvalil za prav ogromno udeležbo. Izrazil je nato, da bo ta shod rodil kaj sadu. Pravi, da Italijani naj nas pustijo lepo pri meru in naj pometajo pred svojim pragom. Naša zahteva stremi za tem, da se naj izobraža naša de-ca v svojem materinem jeziku!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Te dni je bil v Gregorčičevi dvorani redni občni zbor Dijaške Matice, katerega se je udeležilo zadovoljivo število članov. Po otvoritvenem nagovoru predsednice Tončke Čok je zaradi odsotnosti tajnice podala tajniško poročilo dijakinja Anamarija Metlika, »ki je predvsem poudarila, da skuša Dijaška Matica zadostiti najrazličnejšim potrebam naše študirajoče mladine, seveda v okviru svojih finančnih možnosti. Dijaku je potrebna obleka, potrebne so knjige, plačati je treba šolske pristojbine, vožnjo v šolo, vzdrževalnino v Dijaškem domu, medtem ko visokošolce najbolj tarejo visoke takse. In za vse to je treba najti sredstva. Zato se na sejah odbora Dijaške Matice skoraj vedno govori o tem, kako bi pomnožili dohodke. Vprašanje članarine še ni popolnoma urejeno, čeprav se je to vprašanje skušalo rešiti od zadnjega občnega zbora do tega. Dejstvo je, da je nekaj starih članov odpadlo, na njihovo mesto pa so prišli novi člani, tako da položaj še ni povsem zadovoljiv. Vse dosedanje delo na tem področju in izkušnje, ki so bile pridobljene, pa so nakazale nujno potrebo po blagajniku, ki bi se v večji meri posvetil temu delu. Poleg članarine so Dijaški Matici v pomoč tudi razni prispevki, ki jih ustanova prejema ob raznih prilikah. V tem letu je Dijaška Matica skušala dobiti več sredstev na nekaj novih načinov. Med temi velja omeniti tudi prvi ples, ki je nekaj prispeval v blagajno ustanove in zato bo prihodnje leto ponovljen. Omeniti je treba tudi namizni beležni koledar, ki se tiska vsako leto. Z vsemi sredstvi, ki jih dobi Dijaška Matica, razpolaga potem komisija za reševanje prošenj, ki deli podpore srednješolcem oziroma visokošolcem. Poleg običajnega dela je Dijaška Matica začela letos tudi akcijo za opremo novega Dijaškega doma. Družba Dom dokončuje novo zgradbo, tako da bodo naši dijaki po štirinajstih letih končno dobili primerne prostore.« FILMI PO TV Sobota, 5. decembra, Italia 1, ob 16.10 Robin Hood - principe dei ladri Režija: Kevin Reynolds Igrata: Kevin Costner in Alan Rickman Film je ena izmed mnogih različic legendarne zgodbe o tatu, ki krade bogatim in daje revnim - Robinu Hoodu. S pomočjo Mavra Azeema uspe plemiču Robinu Locksleyu pobegniti iz Svete dežele nazaj v rodno Anglijo. Razočaran ugotovi, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo na slabše. Ubili so mu očeta, izgnali kralja Richarda Levjesr-čnega, Nottinghamski šerif pa oblega celotno deželo. Ko Robin v Azeemovi družbi potuje skozi širne gozdove, ga napade tolpa tatov, za katere pa kaj kmalu spozna, da so to v resnici dobri ljudje. Z Robinom na čelu se odločijo, da bodo Richardu Levjesrčnemu vrnili krono in do njegovega prihoda sami krojili pravico. Nedelja, 6. decembra, Rete 4, ob 16.20 La grande guerra Režija: Mario Monicelli Igrata: Alberto Sordi in Vittorio Gassman Leto 1916, prva svetovna vojna. Oreste Jaco-vacci in Giovanni Busacca sta mlada, seveda povsem neizkušena vojaka, ki so ju iz rodnega Rima in Milana vpoklicali na fronto. Med ofenzivo jih ujamejo avstrijske enote, ki jih nato tudi ustrelijo. Oreste in Giovanni tako kljub vsemu umreta kot junaka. Nedelja, 6. decembra, canale 5, ob 21.00 Billy Elliot merava nadaljevati z družinsko tradicijo in s tem, da bi se zaposlil v bližnjem rudniku, temveč se raje preizkusi kot plesalec. ^//Juvw Režija: Stephen Daldry Igrajo: Jamie Bell, Julie Walters, Gary Lewis, Jamie Draven in Jean Heywood Film angleškega režiserja Stephena Daldryja je ob izidu leta 2000 naletel na izjemen uspeh. Dogajanje ganljive zgodbe je postavljeno v industrijsko mestece severne Anglije, kjer je začetek osemdesetih let prišlo do hude ekonomske krize, ki je prizadela predvsem rudnike in posledično rudarje. Tam se odvija vsakdan malega in simpatičnega Billyja, ki ne na- Ponedeljek, 7. decembra, Italia 1, ob 23.45 Matrix Režija: Andy Wachowski in Larry Wachow-ski Igrajo: Keanu Reeves, Laurence Fishburne in Carrie-Anne Moss Brata Wachowski, ki sta se filmskemu svetu približala kot scenarista, sta s prvim delom filma Matrix povsem spremenila svetovno podobo filma. Zgodba pripoveduje o računalniškem programerju Thomasu An-dersonu, ki se izven delovnega urnika prelevi v hekerja Nea, in ob neustavljivem brskanju po spletu odkrije, da je življenje na zemlji samo še fasada inteligentnih kiber-netičnih bitij. V resnici živimo v letu 2199 in ljudje so na tem, da postanejo sužnji višjega sistema. Rešil pa bi jih lahko le nekdo, ki bi se temu uprl. Morpheus odloči, da bi to lahko bil ravno Neo. Sreda, 9. decembra, Rete 4, ob 23.20 Una cena quasi perfetta Režija: Stacy Title Igrajo: Cameron Diaz, Annabeth Gish, Ron Eldard in Jonathan Penner Skupina petih študentov se gre svojevrstne a tudi zelo nevarne igre. Vsako soboto priredijo poseben večer, na katerega povabijo slavnostnega gosta. Le-ta je navadno predstavnik nasprotne politične stranke ali človek, ki tako ali drugače predstavlja skupino drugih ljudi ali drugače mislečih posameznikov. Pet nadebudnih študentov je namreč prepričanih, da s takimi diskusijskimi večeri bodo vsaj delno spremenili spet in popravili napake, do katerih je prišlo v preteklosti. Ko pa ne gre drugače, se poslužijo tudi najbolj nasilnih metod. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ELEKTRIČNA PLOŠČATA RIBA ZABAVNO ODRSKO DELO S SONGI KDOR DELA S KAKIMI NAPRAVAMI NEKDANJI PREDSEDNIK ZSŠDI (ODO) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK STARA ENOTA ZA MERJENJE TOPLOTE NAJ POLITIK KOREN IRIBONU-KLEINSKA KISUNA HITER DVIG S TAL ZARADI MRAZA NAJE2ENA KOŽA POKRIVALO BREZ KRAJCEV ŠVEDSKI PISATELJ (KLAS PONTUS) KAJNOVA ŽRTEV ITALIJANSKA DEŽELA REKA V FRANCIJI VZPETINA V ALBANIJI ŠVERKO RADOJKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEDA UKRADEN RANOCELNIK, PADAR NASA PRI-TRDILNICA GORA V JULIJCIH DOTIK ŽOGICE OB MREZI ŽENSKA, KI IGRA KLAVIR ANKER, KOTVA SANJARIJA, IZMIŠLJEN SVET PLOSCICA PRI HOKEJU PREKRŠEK PRI KOŠARKI / OBČINA PRI CASERTI (CALVI ...) JAJČNIK (LAT.) GOROVJE V BOLGARIJI VISOKA STOPNJA JEZE VOJAŠKI JE SALUT RICHARD OWEN RIMSKI POZDRAV ALOJZ IHAN ADA NEGRI AZERBAJDŽ. SAHIST KASPAROV NAJVEČJI SLOVENSKI PISATELJ ITALIJANSKI PISATELJ (GIORGIO) POKRAJINA V SRBIJI SIN AGA-MEMNOMA IN HJTAJM-NESTRE KRAJ NA PRIMORSKEM (PLEZ. STENA) METEOROLOG KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ RICHARD BURTON POČELO TAOIZMA ANTON AŠKERC OTOK OB SARDINIJI NAŠ REŽISER (MARTIN) ŠPANSKA IGRALKA (INES) ZADETEK DVEH ŠTEVILK PRI TOMBOLI PAUL ANKA FULVIA PREMOUN AM. NAFTNO PODJETJE FOTO KROMA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI MESTO V LACIJU ITALIJANSKI KOMIK TEOCOU CIRILSKA ČRKA BOŽJA KAZEN GL. MESTO DRŽAVE RIO GRANDE PERZIJSKA KRALJICA NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS IRANSKO NOMADSKO PLEME UPOŠTEVANJE^ OUVER MLAKAR BOSANSKO MOŠKO IME KIT. POLITIK XIAOPING ANG. PEVKA (CORINNE) LETOVIŠKA HIŠA PINO DANIELE SOZVOČJE TONOV PRISTANIŠČE V IZRAELU SLOVENSKA IGRALKA ... RINA NAŠ VIRTUOZ HARMONIKE DRUGI RIMSKI PAPEŽ BODEČ PLEVEL TUJE ŽENSKO IME UGANKARSKA IGRA LAURENCE OLIVIER ALEŠ DOKTORIČ DAVID NIVEN POSLOVNI PROSTOR TRŽAŠKO PREDMESTJE Z BOLNIŠNICO OTOČJE V BALTSKEM MORJU KLADA ZA SEKANJE DRV MESTO V ČRNI GORI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK BIBLIJSKI JUDOVSKI PREROK SLOVARČEK - AALAND = otoki v Baltskem morju * ALANI = iransko pleme * ARNOLDSON = švedski pisatelj * NATAL = glavno mesto brazilske države Rio Grande * RISORTA = kraj pri Caserti • TARABOS = vzpetina v Albaniji 1 0 Sobota, 5. decembra 2009 PRIREDITVE APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Žreb skupin svetovnega prvenstva 2010 v Južnoafriški republiki Italija v najlažji skupini \ h l Slovenija tudi zadovoljna [f^^M »Azzurri« z Novozelandci, Slovaki in Paragvajci - Slovenci proti Angliji, ZDA in Alžiriji Alžiriji CAPE TOWN - Italijani se veselijo, pa tudi Slovenci so z žrebom zadovoljni. Lippijevi »azzurri« bodo na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki v skupini F igrali proti Paragvaju, Novi Zelandiji in Slovaški. Slovenska nogometna reprezentanca bo igrala v skupini C skupaj z Anglijo, ZDA in Alžirijo. Tako je določil včerajšnji žreb v Cape Townu. Slovenci bodo prvo tekmo proti Alžiriji igrali 13. junija v Polokwaneju na stadionu Peter Mokaba (ob 13.30), 18. se bodo v Jo-hannesburgu merili z ZDA (16.00), 23. pa v Port Eli-zabethu z Anglijo (16.00). Italija bo 14. junija, v Cape Townu, igrala proti Paragvaju. 20. junija bodo Lip-pijevi varovanci igrali proti Novi Zelandiji, štiri dni kasneje (24.) pa še proti Slovaški. SP bo od 11. junija do 11. julija. Slovenci proti tekmecem iz skupine C nimajo veliko izkušenj. Doslej so se pomerili le z Anglijo, ko so septembra letos na Wembleyju pokazali pogumno predstavo, a na koncu prijateljski obračun izgubili z 1:2. Z Američani in Alžirci se slovenski nogometaši doslej še niso srečali. »Vse tri ekipe so višje rangirane od nas. Angleži so nesporni favoriti, z njimi imamo nekaj izkušenj. Vendar ne bi preveč govoril o tekmecih, odločilno bo, kako se bomo mi pripravili na vse skupaj. Prepričan pa sem, da bomo pustili dober vtis. Sposobni smo igrati v naslednjem krogu,« meni slovenski selektor Matjaž Kek, ki si je žreb ogledal v družbi predsednika NZS Simiča. Diplomatsko so se odzvali tudi v angleškem taboru. Kekov »stanovski kolega« na angleški klopi, prekaljeni trenerski maček Fabio Capello, pra- Predsednik italijanske nogometne zveze Giancarlo Abete je predsedniku FIFA Josephu Blatterju vrnil v Nemčiji osvojeni pokal svetovnih prvakov z željo, da bi ga po prvenstvu znova odnesel v Rim: na posnetku je še predsednik JAR Jakob Zuma ansa vi: »Skupina je precej izenačena. Igrali smo že z ZDA in s Slovenijo in proti obema smo se mučili. Tudi Alžirija bo nevarna, ne nazadnje je izločila Egipt. Najtežja bo prva tekma proti ZDA, saj bodo imeli Američani bistveno več časa za priprave nanjo kot mi.« V italijanskem taboru so bili po žrebu vidno zadovoljni, čeprav selektor Marcello Lippi svari pred podcenjevanjem: »Moramo biti realisti: vsi nasprotniki bodo dali vse od sebe. Proti vsakemu bo treba igrati stoodstotno, drugače se lahko zgodijo neprijetna presenečenja. Ne smemo skrivati, da smo z žrebom zadovoljni. To pa še ne pomeni, da je naša skupina lahka.« V primeru uvrstitve v osmino finala (uvrstili se bosta prvouvrščeni ekipi vsake skupine) se bo Italija pomerila z nasprotniki skupine E, Slovenija pa z ekipami iz skupine D. Italija in Slovenija bi se lahko hipotetično srečali šele v polfinalu. Vsaj na papirju sta najtežji skupini G in D. Brazilija ne bo imela lahkega dela, saj se bo že na prvi tekmi pomerila z Drogbajevo Slonokoščeno obalo, ki je bila v afriških kvalifikacijah nepremagana. V skupini D pa bo Nemčija igrala proti Srbiji, Gani in Avstraliji. Uvodna tekma svetovnega prvenstva bo Južnoafriška republika - Mehika (11. junija). Skupina A Južnoafriška republika Mehika Urugvaj Francija SPORED: JAR - Mehika (11.6.), Urugvaj -Francija (11.6.), JAR - Urugvaj (16.6.), Francija - Mehika (17.6.), Mehika - Urugvaj (22.6.), Francija - JAR (22.6.) Skupina B Argentina Južna Koreja Nigerija Grčija SPORED: Argentina - Nigerija (12.6.), J. Koreja - Grčija 12.6.), Grčija - Nikerija (17.6.), Argentina - J. Koreja (17.6.), Nigerija - J. Koreja (22.6.), Grčija - Argentina (22.6.) Skupina C Anglija Združene države Amerike Slovenija Alžirija SPORED: Anglija - ZDA (12.6.), Alžirija - Slovenija (13.6.), Slovenija - ZDA (18.6.), Anglija - Alžirija (18.6.), Slovenija - Anglija (23.6.), ZDA - Alžirija (23.6.) SKUPINA D Nemčija Srbija Avstralija Gana SPORED: Nemčija - Avstralija (13.6.), Srbija - Gana (13.6.), Nemčija - Srbija (18.6.), Gana - Avstralija (19.6.), Gana -Nemčija (23.6.), Avstralija - Srbija (23.6.) SKUPINA E Nizozemska Japonska Danska Kamerun SPORED: Nizozemska - Danska (14.6.), Japonska - Kamerun (14.6.), Nizozemska - Japonska (19.6.), Kamerun - Danska (19.6.), Danska -Japonska (24.6.), Kamerun - Nizozemska (24.6.) Skupina F Italija Paragvaj Nova Zelandija Slovaška SPORED: Italija - Paragvaj (14.6.), N. Zelandija - Slovaška (15.6.), Slovaška - Paragvaj (20.6.), Italija - N. Zelandija (20.6.), Slovaška - Italija (24.6.), Paragvaj - N. Zelandija (24.6.) Skupina G Brazilija Slonokoščena obala Portugalska Severna Koreja SPORED: S. obala - Portugalska (15.6.), Brazilija - S. Koreja (15.6.), Brazilija - S. obala (20.6.), Portugalska - S. Koreja (15.6.), Portugalska -Brazilija (25.6.), S. Koreja - S. obala (25.6.) SKUPINA H Španija Honduras Švica Čile SPORED: Honduras - Čile (16.6.), Španija - Švica (16.6.), Čile - Švica (21.6.), Španija - Honduras (21.6.), Čile - Španija (25.6.), Švica - Honduras (25.6.) alpsko smučanje - Smuk za SP za ženske v Lake Louiseu Zmaga Vonnovi, Tina Maze 11. V moški super-kombinaciji v Bever Creeku dvojna švicarska zmaga - Tretje mesto na Hrvaško Košarka: AcegasAps jutri doma LAKE LOUISE - Američanka Lindsey Vonn je zmagala na uvodnem smuku sezone alpskih smučark v kanadskem zimskošportnem središču Lake Louise (1:26,13). Tina Maze, edina slovenska predstavnica je bila 11. (+1,70). Druga je bila domačinka Emily Brydon (+0,52), tretja pa Nemka Maria Riesch (+0,80). Petindvajsetletna Vonnova, branilka velikega kristalnega globusa in dvakratna svetovna prvakinja, je v šestih letih dosegla še šesto zmago v Lake Louisu. Tu se je leta 2004 veselila prvič v karieri v pokalu. Tokrat je na skrajšani progi, to so morali organizatorji storiti zaradi sneženja in slabe vidljivosti, prepričljivo premagala vse tekmice in dosegla triindvajseto zmago v karieri. Nobena se ji ni približala na manj kot pol sekunde, že če-trtouvrščena Kanadčanka Britt Janyk pa je zaostala več kot sekundo (+1,09). "Bilo mi je skoraj vseeno, kakšna je vidljivost. Vozila sem na vso moč, čeprav pogoji niso bili najboljši. Šele po prihodu v cilj sem videla, da krvavim po obrazu. Mislim, da sem se med enim izmed zavojem udarila s kolenom," je pojasnila Vonnova. "Razmere so bile zaradi slabe vidljivosti slabe. Tudi skoki so bili dolgi. To me je malo presenetilo. Nisem smučala najbolje in imam še veliko rezerv. Kljub temu je bil rezultat dober," pa je pojasnila Mazejeva, ki je le za dve mesti zaostala za svojo lansko uvrstitvijo v tem kanadskem kraju. V skupnem seštevku pokala sedaj vodi Riesc-heva (236 točk) pred Avstrijko Kathrin Zettel (220), na tretje mesto pa se je povzpela Vonnova s 27 točkami zaostanka za vodilno. Mazejeva je na petem mestu (151 točk). Danes bo na tem prizorišču še drugi smuk. Moški so se včeraj v Bever Creeku v ZDA pomerili v super kombinaciji. Slavil je Švicar Didier Cuche, ki je za 43 stotink sekunde prehitel rojaka Didierja Defaga, ki je pred Cuchem vodil po smuku, tretji pa je bil Hrvat Natko Zrnčič - Dim, ki se je z izvrstno slalomsko vožnjo s 14. mesta po smuku prebil na tretje mesto. RAIKKONEN - Finec Kimi Raikkonen, ki je ostal brez sedeža v formuli 1, potem ko mu z ekipo McLaren ni uspelo skleniti dogovora, bo prihodnje leto vozil reli za mlado ekipo Citroena oz. Citroen Junior Team. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Jesenice -Olimpija 7:8. PREMINIL JE - Včeraj je v 74. letu starosti preminil nekdanji kapetan in trener Triestine Renato Sadar. Tokrat bo šlo zares: v 12. krogu bo AcegasAps gostil še enega izmed potencialnih tekmecev za končnico - ekipo Co.Mark iz Treviglia. Po porazih s Tren-tom, Verono in Brescio si Tržačani ne morejo več privoščiti novega spodrsljaja, ki bi jih še bolj oddaljil od osmerice najboljših. Doslej je Bernardijeva ekipa zmagala le z ekipami iz spodnjega dela lestvice, v naslednjih kolih pa lahko dokaže, da zmore doseči kaj več. Treviglio je dobra ekipa, z nekaterimi starimi znanci tržaške košarke: in primis Alfredo Moruzzi (bek-krilo, 190 cm), ki je pred nekaj sezonami s spremenljivo srečo igral v Trstu; potem De Min (krilo, 203 cm), nekdanji pordenonski talent, ki mogoče (še) ni izpolnil pričakovanj. Nato so tu še izkušena 35-letnika Minessi (krilo, 195 cm) in Degli Agosti (center, 208 cm), drugi na lestvici asistenc Demartini (bek, 190 cm), strelec Reati (bek, 193 cm) in center Da Ros (204cm). Predvidevanja za zmago: AcegasAps 55%, Co.Mark Treviglio 45%. (Marko Oblak) ROKOMET - Tržaški rokometni drugoligaš Pallamano TS bo danes (19.00) gostoval v Bocnu. VATERPOLO - Vaterpolska ekipa Pallanuoto TS bo v današnjem 1. krogu A2-lige (17.30 v bazenu Bianchi) gostila ekipo Plebiscito Padova. nogomet - A in B-liga Večni derbi Juventus - Inter Tudi Milan-Sampdoria - Rimski derbi - V Trstu Crotone JUVENTUS-INTER - Pred natanko sto leti sta Inter in Juventus prvič igrala drug proti drugemu. Od takrat je bilo dvobojev med tema dvema ekipama, če upoštevamo vse uradne nastope (prvenstvo in razni pokali), že 210. V prednosti so črno-beli, ki so prevladali 94-krat, medtem ko je Inter slavil zmago 65-krat (52-krat je prišlo do delitve točk). Seveda v tem stoletju ni šlo brez ostrih polemik, ki so se v zadnjih letih stopnjevale. Morda najostrejša sega v leto 1998, ko Ceccarini ni dosodil očitne 11-metrovke nad Ronaldom. Tudi po številu doseženih golov je Juventus v prednosti (304 proti 265), a to so le zgodovinski podatki. Edina številka, ki velja za današnji dvoboj med tema dvema ekipama (priče-tek ob 20.45), pa je osmica. Osem točk prednosti na lestvici ima namreč Inter nad Juventusom. To se pravi, da je verjetno za Ferrarove varovance to zadnja možnost, da se ponovno vključijo v boj za naslov. V resnici so drevi favoriti gostje, saj je Juventus v precej hudi krizi, o čem pričata zadnja dva poraza (oba z 2:0) proti Bordeauxu in Cagliariju. Ferrara bo v napadu zaupal trojici Diego-Amauri-Del Piero, Mourinho pa bo odgovoril z istim orožjem, saj bo Stanko-vič igral v vlogi pol špice za napadalno dvojico Miito-Eto'o. MILAN-SAMPDORIA - Današnji spored A-lige je vrhunski, saj bosta ob 18. uri igrali 2. in 4. uvrščena ekipa; to se pravi, da bodo danes igrale štiri vodilne enajsterice. V Delnerijevem moštvu se je zadnje čase nekaj zataknilo in pred tednom dni je Samp na genovskem derbiju doživela blamažo. Milan se je obratno z dobrimi nastopi povzpel na drugo mesto in danes bi želel zmagati in se približati mestnemu tekmecu Interju, ki ima trenutno sedem točk prednosti. Leonardo se bo najbrž odločil za zelo napadalno postavo z Bo-riellom, Patom in Ronaldinhom, Delneri pa bo seveda odgovoril z zanj standardno postavitvijo 4-4-2. UDINESE IN RIMSKI DERBI - Prav zaradi dveh komaj omenjenih dvobojev, roma skoraj v pozabo jutrišnja večerna tekma, rimski mestni derbi med Romo in Laziom. Tudi zaradi dokaj skromnih nastopov obeh enajsteric iz večnega mesta. Lazio je celo vpleten v boj za obstanek, medtem ko je Roma šele 9. Navijači Rome pričakujejo nov gol kapeta-na Tottija, medtem ko naj bi bil adut Lazia Zarate. Udine-se bo jutri v popoldanskih urah zaposlen v Emiliji. Po zmagi proti Livornu so v taboru Udineseja nekoliko zadihali. Napredek v igri je morda tudi posledica vrnitve k shemi z dvema napadalcema. Prav zato bo trener Udineseja Marino potrdil Di Nataleja in Flora Floresa. FANTANOGOMET - Flora Floresa je v tem začetku prvenstva osenčil Di Natale, a tokrat bi mu zaupali mesto v naši postavi. Ob njem bi igrala še Palladino in Quagliarella. Vezno vrsto bi sestavili z igralci dveh današnjih dvobojev: Ambrosini (Milan), Sissoko (Juventus) in Cambiasso (Inter) so trojica, ki zagotavlja tako kvantiteto kot kvaliteto. Alternativa je Milanetto (Genoa). Vratar naše ekipe naj bo Marc-hetti (Cagliari), obrambno vrsto pa sestavljajo Mantovani (Chievo), Burdisso (Roma), Bocchetti (Genoa) in Coda (Udi-nese). NOGOMETNE STAVE - Kot bazo za stavo z več izidi je današnji nasvet sledeč (gre za mešanico tekem A in B-lige): Milan - Sampdoria 1 (1,60), Fiorentina - Atalanta 1 (1,50), Cesena - Frosinone 1 (1,90) in Gallipoli - Torino 2 (2,10). V B-ligi bi se izognili tekmi Triestine proti Crotone-ju (1 - 2,05; X - 3,00; 2 - 3,45), ker je Crotone v izredni formi in je torej res tvegano napovedati karkoli. NAŠA NAPOVED - danes (ob 18.00) Milan - Sampdoria 2:0, (ob 20.45) Juventus - Inter 1:2; jutri (ob 15.00) Bologna - Udinese 1:1, Fiorentina - Atalanta 2:0, Genoa - Parma 2:1, Livorno - Chievo 0:0, Napoli - Bari 1:0, Palermo -Cagliari 1:2, Siena - Catania 1:0, (ob 20.45) Roma - Lazio 1:1. TRIESTINA - V B-ligi naskakuje Triestina novo zmago pred domačim občinstvom. Danes ob 15.30 bo na Roc-co prispel Crotone, ki je v zadnjih krogih navdušil. Pred tednom dni je celo v gosteh premagal Torino. Crotone, ki ga vodi Tržačanom dobro znani Franco Lerda (kot igralec je nosil dres Triestine), je po začetnih težavah ujel pravi ritem in ima zdaj le tri točke manj od Triestine (v resnici le eno manj, ampak je prvenstvo začel z dvema točkama odbitka). Zlasti nevaren je napadalec Gabionetta. Somma bo znova lahko računal na Gorgoneja in Panija, na klop pa bo po mesecu dni odsotnosti sedel Volpe. V vratih je Agazzi saniral poškodbo, tako da bo na svojem mestu. (I.F.) Verjetna postava Triestine: Agazzi, Nef, Cottafava, Scur-to, Sabato, Pani, Gorgone, Šedivec, Testini, Stankovič, Godeas. Sodil bo Nasca iz Barija. VČERAJ: AlbinoLeffe - Lecce 1:3 / ŠPORT Sobota, S. decembra 2009 21 KOŠARKA - Državna C-liga Jadran v Benetke, kjer je lani dosegel obstanek Benečani so starejši, v napadu kar pet igralcev dosega povprečno po deset točk - Spet tudi Saša Ferfoglia V enajstem krogu državne C-lige se bo Jadran Qubik caffe vrnil v telovadnico "Umberto I." v Benetkah, kjer je pred šestimi meseci in pol dosegel obstanek v drugem krogu play-outa. Benečani so tako izpadli iz državne v deželno C-ligo. Med poletjem pa so spet »napredovali«: Novara se je odpovedala pravici do nastopanja v amaterski B-ligi, zamenjala pa jo je Marostica, ki je tako sprostila mesto v C-skupini državne C-lige. Jutri ob 18.00 bo ekipa Gemini Pool Venezia gotovo skušala maščevati za lansko nazadovanje. V glavnem mestu Veneta bosta pravico delila dva sodnika iz te dežele - Furlan iz Padove in Maschiet-to iz Trevisa. Benečani so se v primerjavi z lanskim prvenstvom nedvomno okrepili. Odšla sta lanski drugi najboljši strelec Bet in krilo Stefani, ki letos ne nastopata več na državni ravni. Več pa je pomembnih prihodov: v vlogi playmakerja letos igra izkušeni Tržačan Franceschin, ki je pred tem dolga leta nastopal s Caorlami. V vlogi be-ka je glavna okrepitev strelec Corradini, ki se je po mladinskih prvenstvih z Benetto-novim dresom že preizkusil med B-ligaši. KOŠARKA - C-liga Bor Radenska za novi točki Saša Ferfoglia kroma Pod košema pa sta prihoda kar dva: že med poletjem se je ekipi pridružil center Serena, ki je lani igral za Vicenzo, s katero je sicer prav tako nazadoval po play-outu. Po šestem krogu tega prvenstva je za Gemini podpisal še izkušeni center Mario Guerrasio. Neapeljčan je v Benetkah že igral pred tremi leti - a z Reyerjem v B1- ligi. V napadu kar pet igralcev povprečno dosega po deset in več točk na tekmo: poleg že omenjenih Franceschina, Corradi-nija in Guerrasia sta v napadu nevarni tudi krili Sartor in Vio. Jadranovci pa ne smejo zanemariti playa Morettija, ki izza črte treh točk zadeva s skoraj 50% realizacijo. Benečani imajo v primerjavi z Jadranovci starejšo postavo, tako da jim je počasna igra bolj po godu kot hitra. V prvenstvu so se kljub temu Jadranovi naslednji nasprotniki kar dobro odrezali, saj so v prvih desetih krogih zbrali polovični izkupiček, na račun katerega trenutno delijo mesta od šestega do desetega. Med Jadranovci je Saša Ferfoglia med tednom redno treniral in bo v nedeljo redno na razpolago trenerju Grbcu, v dvomu pa bosta Peter Sosič, ki je med tednom miroval zaradi vročine, in Alex Vitez zaradi bolečin v meču, ki ga že dalj časa pestijo. (M.O.) SINOČNJI IZIDI - D-LIGA: NAB Tržič - Kontovel 64:70; PROMOCIJSKA LIGA: Bor - Scyscrappers 64:37, Dom -Monfalcone 68:54, Sokol - Virtus Basket 68:67. NAMIZNI TENIS - Danes v Zgoniku Kras ZKB želi Breg doma potrditi prvo mesto Po presenetljivem razpletu v slovenskem derbiju se v deželni košarkarski C-ligi v desetem krogu Breg (14 točk na lestvici) drevi vrača na domače igrišče, Bor Radenska (4) pa bo danes igral zelo pomembno srečanje v Vidmu. V Dolini se bodo Brežani ob 20.30 (sodnika Degano in Andret-ta z Videmskega) spoprijeli z Gori-ziano (8), ki sloni pretežno na ramenih Novogoričanov Mateja Del-pina (center) in Gregorja Devetaka (branilec). Slednja dosegata vsak po približno 20 točk na tekmo, ob njiju nudijo vidnejši prispevek še play-maker Bevitori, bek Marras in krilni center Bellina. Bregov trener Kra-šovec je tokrat v hudih škripcih, saj je ves teden v telovadnici vodil skrajno zdesetkano postavo, odpadla je tudi predvidena prijateljska tekma proti Muggii. Ob že kronični odsotnosti poškodovanega Samca bo zagotovo manjkal tudi Haskic zaradi službenih obveznosti, Klarica pa je imel včeraj še vročino, tako da je njegov nastop močno pod vprašajem. V zameno se vsaj vračata play-maker Lokatos in rekonvales-cent Sechet. Pravi derbi v boju za obstanek pa čaka borovce pri videmskem CUS, že ob 19. uri (sodnika Verar-do in Poles iz Pordenona) v telovadnici tamkajšnje univerze. Vse-učiliščniki imajo na lestvici samo dve točki, torej dve manj kot Sve-toivančani. Na dlani je, da morajo predstavniki Radenske narediti vse, da iztržijo dragoceni točki, s katerima bi dodatno zadihali in se hkrati odlepili od sedanje pepelke. Naloga ne bo lahka, kajti tudi v Borovem taboru se ubadajo s poškodbami. Trener Zovatto ves teden ni imel na razpolago visokih igralcev Albertija in Madonie, katerih nastop je sploh še vprašljiv. Videm-čani pa sodeč po imenih nikakor niso tako slaba ekipa, saj so branilci Bonin, Fantoni in Rosso (najboljši strelec Parisotto v zadnjih krogih ni igral zaradi hujše poškodbe) ter krilna centra Dimitrijevic in Mondolo vsega spoštovanja vredni košarkarji. Redno kolo bo v košarkarskih prvenstvih nato na sporedu že v torek, na praznični 8. december, ko bo Bor sprejel v goste Latisano, Breg pa bo gostoval pri Roraigrandeju. Danes se bodo Krasove A-2 liga-šice v zadnjem krogu prvega dela prvenstva srečale z ligursko ekipo iz Genove (v Zgoniku ob 18.00), ki trenutno zaseda 6. mesto na lestvici. Na papirju so zgoniške igralke torej favo-ritinje in bi morale proti Aurum Genovi doseči zmago, ki bi potrdila prvo mesto na lestvici. Genovsko ekipo sestavljajo mlade igralke, ki pa so solidne, saj je Sonia Collia 18. na državnih lestvicah in je večkrat oblekla dres mladinske državne reprezentance. Prav tako Laura Pastorino, ki pa se vrača po nekajletnem premoru in torej ni najbolj uigrana. Manuela Daniele (št. 25 na lestvicah) pa je stara znanka krasovk, ki z obrambno igro povzroča precej težav. Ekipa se torej predstavi brez tujk, a nujno je stopiti za mizo brez podcenjevanj. Treba je še dodati, da so med tednom igralke Krasa trenirale manj zaradi gripe. Po dvomesečnem premoru bodo končno ta konec tedna nastopile tudi Krasove B-ligašice, ki se bodo podale v Mateja Crismancich kroma Verono. Kras A (Irena Rustja, Tjaša Kralj, Sonja Doljak) se je nekoliko nepričakovano znašel sam na vrhu lestvice in boril se bo, da ga tudi obdrži. Mlajša ekipa Kras B (Tjaša Doljak, Elisa Rotella) pa zaseda drugo mesto skupaj z goriško Azzurro in prav proti njej bo v nedeljo na sporedu težek dvoboj. V moška B-2 ligi se bodo krasov-ci odpravili na daljše gostovanje v bližino Bocna. Težko bo za fante doseči pozitiven rezultat, kajti ekipa se bo predstavila brez njenega glavnega stebra Bojana Simonete. (R) MIRA ŠTOR Pri Jadranu deli vstopnice jahačica Državna prvenstva so v košarki z ekonomskega vidika precej zahtevnejša od deželnih, na račun višje kakovosti igre pa je utemeljena tudi zahteva po vstopnicah za domače tekme. Pri Jadranu za to nehvaležno vlogo skrbi Mira Štor - nehvaležno, ker tekmi ne more slediti v celoti: do konca glavnega odmora mora namreč sedeti pri vhodu telovadnice open-ske Polisportive, tako da lahko sliši le komentarje in vzklike publike. Kako pa je do te vloge sploh prišla? »Moja hčerka Karin se je pri petih udeležila Poletovega košarkarskega kampa. Tu se je navdušila nad košarko, tako da je za tem začela redno trenirati, kljub temu da je bila edina ali ena izmed redkih deklic. Začela sem ji slediti, ko je kamp postal celodneven, sem začela pomagati.« S časom se je njena vloga v open-skem društvu večala, danes je celo podpredsednica. Ob tem pa so jo privabili tudi k Jadranu: »Pred leti sem sledila vsem tekmam, po odhodu v Gorico pa sem nekoliko popustila. Ko se je Jadran vrnil v Trst so me spet »vzeli na posodo«.« S športnega vidika je Ja-dranova neuradna blagajničarka še vedno aktivna: »Košarke nisem nikoli igrala, pri trinajstih letih sem za kratek čas gojila atletiko pri Boru. Že od osmega leta pa sem jahala, kar (sicer bolj poredko) počnem še danes.« MIRINA NAPOVED: Venezia - Jadran: Jadran +2 Breg - Goriziana: Breg +15 Cus UD - Bor: Bor +3 Roraigrande - Breg: Roraigran-de +4 Bor - Latisana: Latisana +10 (M.O.) BALINANJE - C-liga Gaja mora zaupati v svoje moči Danes bo na sporedu predzadnji krog pred novoletnim premorom, v januarju pa se bo redni del prvenstva zaključil še z zadnjima dvema krogoma. Kot smo dejali, postaja položaj Gaje iz kola v kolo vedno bolj zaskrbljujoč, v taboru Portualeja, ki zaseda drugo mesto na lestvici, pa vlada optimistično razpoloženje in z dobrim finišem bi si lahko Milkovičevi varovanci celo priborili mesto v končnici. Danes ob 15. uri se bodo balinarji Gaje v Čedadu pomerili s prvouvršče-no Latterie Cividale. Še nepremagani gostitelji so eno izmed dveh zapravljenih točk prepustili prav gajevcem v prvem delu prvenstva. Danes bo sicer težko ponoviti uspeh, vendar ga-jevci morajo zaupati v lastne moči; treba pa jih bo tudi primerno prenesti na igrišča in do zadnjega verjeti v presenečenje. Portuale bo ob isti uri v Domu pristaniških delavcev gostil ronško Tre Stelle, ki zaseda predzadnje mesto. Pristaniščniki imajo z današnjim nasprotnikom odprt račun iz prvega dela prvenstva, ko so na polovici že vodili z 8:2, na koncu pa odpovedali na vsej črti in doživeli grenak poraz z 12:8. Na domačem terenu, kjer so še ne-premagani, pa danes računajo na nov par točk, ki bi jim vlile dodatnega ela-na pred odločilnim gostovanjem v Fiu-micellu. Izidi 6. kola - skupina A: Moi-macco - Triestina 12:8, Gaja - GTN 8:12, Fortitudo - Latterie Cividale 6:14. Vrstni red: Latterie Cividale 10, Triestina in Moimacco 7, Fortitudo in GTN 5 ter Gaja 2. Skupina B: Cussi-gnacco - Fiumicellese 7:13, Spilim-berghese - Portuale 7:13, Tre stelle -Villaraspa 6:14. Vrstni red: Villaraspa 10, Portuale in Fiumicellese 7, Spilim-berghese 6, Tre Stelle 4 in Cussignac-co 2. (Z.S.) KOŠARKA PRVENSTVO U14 Dom je bil pri metu nerazpoložen Azzurra - Dom 59:38 (14:7, 26:16, 38:26) DOM: Zavadlav 0, Visintin 0, L. Antonello 13, Bensa 7, M. Antonello 2, Peteani 12, Osso 0, Primožič 4, Pintar 0. Trener: Brumen. PON: Pintar. Dom je v vnaprej odigrani tekmi 4. kroga izgubil. Vzrok poraza so bili predvsem slabi odstotki pri metu. Brumnovi varovanci so bili netočni pri prostih metih (5:20) in tudi iz izdelanih pozicij. Pohvalo sicer zasluži Pe-teani, ki se je boril vseskozi. LJUBLJANA - Festival »Šport & Mediji« pod pokroviteljstvom OKS Priznanje Mariu Šušteršiču Nagrajena sta bila še dva druga zamejca: Robert Kropiunik iz Koroške in Tamas Csaszar iz Porabja - Posthumno odlikovanje italijanskemu TVrežiserju Brunu Benecku LJUBLJANA - Zavod Šport & mediji, ki deluje v okviru Slovenske olimpijske akademije, je v četrtek zvečer na odmevni slovesnosti pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v dvorani Mercurius v BTC-ju Ljubljani spet podelil številna visoka priznanja vrhunskim športnikom in športnicam, športnim delavcem in delavkam ter filmskim ustvarjalcem iz Slovenije in tudi iz zamejstva. Med nagrajenci, ki so prejeli visoka priznanja Festivala »Šport & Mediji« pod pokroviteljstvom OKS, so bili tudi letos Slovenci iz zamejstva: športni novinar, publicist in »festivalski ambasador« med Slovenci v Italiji Mario Šušteršič, nekdanji vrhunski športnik in športni pedagog Robert Kropiunik iz Celovca, ter profesor športne vzgoje v Porabju Tamas Csaszar. Priznanje je prejel posthumno tudi italijanski televizijski režiser Bruno Beneck. Podeljevali so Miro Cerar, Milena Habjan in Sonja Poljšak. V obrazložitvi o podelitvi nagrade Šušteršiču je bilo zapisano, da je športni novinar in publicist tudi stična osebnost za povezave med športnim svetom Fur-lanije Julijske krajine in Slovenije, »in to ne le na informativnem in organizacijskem področju, saj so po njegovem prizadevanju zamejci postali polnopravni člani Društev športnih novinarjev Slovenije in Italije.« Omenili so njegov knjižni prvenec Sledovi, v katerem je prikazal zgodovino Sokolskega gibanja na Tržaškem. Nagrajenec iz Koroške, Robert Kro-piunik, je s 66 leti še danes aktiven športni pedagog. Nekoč vrhunski atlet (9-kra-tni avstrijski državni prvak v atletiki - 400 m, štafeta 4x 400 m), vodi zdaj projekt no- gometne akademije SAK v sodelovanju s Slovensko gimnazijo in je danes tudi predsednik edinega slovenskega atletskega kluba «ACK Koroška« v Celovcu. Nagrajenec s Porabja Tamas Csas-zar pa je bil dolgo let ravnatelj na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in je še vedno na isti šoli, zdaj kot profesor športne vzgoje. Vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem in ima pri tem tudi velike zasluge pri ohranjanju in krepitvi slovenske identitete med učenci na dvojezični šoli. Nenadomestljiv je tudi njegov velik prispevek k sožitju med obema narodoma. Nagrajeni pokojni Bruno Beneck pa je bil mentor Dragana Jankoviča in TV-režiser ter eden med izumitelji »movio-le«, post festum možnosti za komentarje med upočasnitvijo »naj« akcij, npr. pri nogometu. Italijan je bil na polovici preteklega stoletja dejanski pobudnik in ustanovitelj številnih športnih festivalov v Italiji. Trofejo je dvignila njegova hčer Daniela, uspešna udeleženka olimpijskih iger v Rimu in Tokiju. Ivan Lukan 22 Sobota, 5. decembra 2009 ITALIJA / ODBOJKA - Deželne lige Dva slovenska derbija v moški in ženski C-ligi V Gorici ob 20.00 bo Olympia gostila Slogo, v Repnu ob 20.30pa Sloga - Bor Breg DAVID JERCOG Pomaga na treningih in zbira statistike )e V prvem decembrskem krogu bosta v deželnih odbojkarskih ligah na sporedu kar dva slovenska derbija. Prvi bo v Gorici, kjer se bosta pomerili Olympia Fer Style in Sloga. Obe naši ekipi nastopata v moški C-ligi z mladimi igralci, doslej pa sta zmagali le enkrat. Slogaši so led prebili prav v prejšnjem krogu na tekmi proti Porcii, Olympia pa je točke osvojila v tretjem krogu na gostovanju v Trstu, kjer je zasluženo premagala letos skromni Cus. Današnje srečanje v Gorici bo zato verjetno napeto in zanimivo in bo gotovo napolnilo tribune Slovenskega športnega centra Mirko Špacapan. Pri Olym-pii še vedno ne bo Komjanca, pri Slogi pa je pod vprašajem Taučer. V isti ligi bo na domačih tleh igral še Val Imsa, ki mora danes nujno ciljati na vse tri točke, saj bo v Štandrežu gostil Porcio, ki ga ne bi smela resneje ogroziti. Makučevi varovanci pa svojih nasprotnikov ne smejo podcenjevati. Precej težjo nalogo ima tokrat naša najvišje postavljena ekipa, to je Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Battistijevi varovanci se bodo odpravili v S. Giovanni, kjer bodo skušali presenetiti lanskega finalista v boju za napredovanje v B2-ligo. Gostitelji imajo pet točk več od naše ekipe in še niso izgubili nobene tekme. V ženski C-ligi pa bo v Repnu na sporedu prvi letošnji derbi med Slogo List in združeno ekipo Bor/Breg Kmečka banka. Zadnjič sta se naši ekipi med sabo pomerili v sezoni 2006/2007, ko so slo-gašice napredovale v C-ligo, kjer nastopajo že tretjič zapored. Plave pa so v tem prvenstvu novinke in so doslej zbrale tri točke manj od domače ekipe, ki je na papirju fa- MARKO BANDI Po združitvi je obesil copate na klin Marko Bandi z Bregom aktivno sodeluje tretje leto. »Pri Bregu sem odbornik in tudi spremljevalec članskega nogometnega moštva. Prav v nedeljo pa me je sodnik izključil in ne bom smel stopiti na igrišče vse do 2. januarja. Vsekakor je kazen prehuda,« meni 31-letni Marko (letnik 1978) iz Prebenega, ki se je z nogometom aktivno ukvarjal v Bregovih mladinskih ekipah (pri cicibanih in pri začetnikih). »Nato se je Bregova mladinska ekipa združila z Zarjo in nisem več igral. Tako se je končala moja kratka nogometna kariera,« se spominja Marko, ki je tudi igral harmoniko pri Glasbeni matici in nato še pozavno pri godbi na pihala Breg. Marko se drugače na svojo roko ukvarja z inštalacijo alarmnih naprav. »Dela je veliko, prostega časa pa premalo, tako da drugih konjičkov nimam, čeprav bi jih lahko imel. Ob koncih tedna pa pomagam društvu. Spremljam pa tudi ostale Bregove ekipe. Včasih si ogledam tudi kako košarkarsko tekmo,« je dodal Marko. MARKOVA NAPOVED: Muggia - Kras 1:2 Union 91 - Juventina 0:1 Trieste Calcio - Vesna 0:0 Martignacco - Sovodnje 1:0 Domio - Primorec 2:0 Breg - San Canzian 2:0 Opicina - Zarja Gaja 1:1 Primorje - Piedimonte 1:0 Poggio - Mladost 0:2 Sloga je led prebila v prejšnjem krogu na tekmi proti Porcii kroma vorit. Tako Sloga kot Bor/Breg bosta danes nastopila okrnjena. De Walderstein na centru ne bo mogel računati na Staško Cvelbar, trener Smotlak pa ne na Ivano Flego, ki je sicer ta teden začela trenirati, in Ingrid Sancin. V začetni postavi bo igrala petnajstletna Katerina Pučnik. V ženski D-ligi se bosta tako Kon-tovel kot Govolley Kmečka banka pomerila z višje postavljenima ekipama. Go-ričanke bodo gostovale v Cordenonsu, ki je lani izpadel iz C-lige. Nasprotnice so doslej izgubile le dvakrat (enkrat proti Kon-tovelu) in gotovo sodijo med favorite za napredovanje. Kontovelke pa bodo gostile tretjeu-vrščeni Rizzi, ki ga v glavnem sestavljajo še zelo mlade igralke, in je doslej v prvenstvu s svojimi rezultati presenetil, čeprav je treba povedati, da se je pomeril že skoraj z vsemi ekipami z dna lestvice. Če bodo Bukavčeva in soigralke pokazale, kar znajo, bi lahko tudi presenetile Videm-čanke in s tem potrdile, da se lahko tudi same potegujejo za uvrstitev v končnico. Naš prapor pa bo srečanje moške D-lige odigral jutri zjutraj v Trstu, kjer se bo pomeril s petouvrščeno Alturo, ki ima v svojih vrstah zelo izkušene igralce, tako da naloga varovancev trenerja Leghisse ne bo enostavna. Tržačani so doslej izgubili le enkrat, in sicer proti videmske-mu Pippoli Team Up, ki je prav v prejšnjem krogu premagal Naš prapor. (T.G.) David Jercog kot odbojkar pri Boru, Slogi, nato je bil nekaj časa član Bregove moške ekipe, pred tremi leti pa se je spet vrnil k Slogi, kjer je nato kmalu postal spremljevalec prve ekipe. Letos je odgovoren za ekipo Televita Trieste Volley 2010, ki je nastala po lanskem napredovanju Sloge Tabor. David, ki je sicer zaposlen kot skladiščnik pri dobavitelju pijač, na tekmah zbira statistike, redno pa pomaga tudi na treningih. »Letos sem manjkal v bistvu le na dveh ali treh treningih.« Ne glede na dosedanje rezultate je spremljevalec tržaškega B2-ligaša pričakoval, da bo državno prvenstvo bolj zahtevno. »Zdi se mi, da so le najvišje uvrščene ekipe res boljše od ostalih, večina pa nas je približno na isti ravni. Mi bi vsekakor lahko dosegli veliko več. Mislili smo, da bodo lahko bolj izkušeni igralci odločilni, kot kaže, pa je igra s srcem bolj pomembna od tehničnega znanja in izkušenj.« David sledi tudi Sloginima ekipama v C-ligi, čeprav si ni ogledal še nobene tekme. Prepričan je, da bodo tako fantje kot dekleta v nadaljevanju prvenstva bolj uspešni. (T.G.) DAVIDOVA NAPOVED: Sloga - Bor/Breg 3:1 S. Giovanni - Soča 2:3 Val - Porcia 3:0 Olympia - Sloga 2:3 Cordenons - Govolley 3:1 Kontovel - Rizzi Volley 3:1 Altura - Naš prapor 3:0 NOGOMET - Danes vse tekme 12. kroga od elitne do 3. AL Miljska past za Kras Vesna v Trstu, Sovodnje in Juventina v Furlaniji - Primorje in Breg doma, Zarja Gaja na Opčinah ELITNA LIGA Muggia (12 točk) - Kras Koimpex (22) Nogometaši Krasa bodo danes v Miljah skušali prekiniti negativno serijo po dveh zaporednih porazih (Torviscosa in Monfalcone). Naloga bo vse prej kot lahka, saj bo imel trener Musolino na razpolago okrnjeno postavo. Sessi in Mosca (2. kroga) sta diskvalificirana. Pod vprašajem pa so nastopi vratarja Contenta, Tomizze in Banella. Igral pa ne bo Giacomi, ki si je na sredinem treningu zvil gleženj. Pri Muggii je pod vprašajem nastop Fantine. Sodnik: Del Toso iz Maiana. PROMOCIJSKA LIGA Trieste Calcio (18) - Vesna (19) V Vesninem taboru je gripa med tednom precej zredčila kriško ekipo, čeprav športni vodja Paolo Vidoni upa, da bodo danes nekateri le na razpolago. Pod vprašajem so: Maksi Grgič, Leone, Guida in Martin Cheber. Odsotna pa bosta poškodovana Peter Carli in Ronci. Trener Veneziano zarado kazni ne bo smel sesti na klop do 11. decembra. Kar tri kroge ne bo niti diskvalificiranega Bertocchija. Pri Trieste Calciu bo odsoten Mborja. Sodnik: Lazzaroni iz Vidma. Union 91 (18) - Juventina (21) Juventina bo v Lauzaccu igrala le brez di-skvalificiranega Trevisana. Rdeče-beli bodo skušali odnesti domov vse tri točke. Sodnik: Esposito iz Tolmeča. Martignacco (19) - Sovodnje (7) Sovodenjce čaka danes težka naloga. Kljub temu bodo belo-modri skušali odnesti Jubilejni novembrski nastopi Čeprav mesec november ni bil uspešen za naše ekipe, ki igrajo v amaterskih prvenstvih, saj so v petih krogih skupno osvojile le 64 od 126 razpoložljivih točk, je bil ta mesec pomemben za nekatere nogometaše, ki so pokazali zvestobo svojim klubom. Pri Sovodnjah 32-letni Simon Feri, ki je začel igrati v članski ekipi že v sezoni 1999/2000, je na tekmi Villesse-Sovodnje (8.11.) dosegel zavidljiv rekord. To je bila njegova 200. prvenstvena tekma v »belo-modrem« dresu članske ekipe. V devetih sezonah, v sezoni 2002/03, je moral mirovati zaradi poškodbe, v sezoni pa je bil na posodo pri Foglianu, je skupno dal 10 golov. Pri Bregu pa smo na tekmi s Cormonese (22.11.) zabeležili 150. nastop Lorenza Degrassija, ki je začel igrati v članski ekipi v sezoni v sezoni 2003/04, ko je na trenerski klopi Brega kot letos sedel Euro Petagna. 32-letni Degrassi je v tem času dosegel 22 golov. 24-letni nogometaš Daniel Franco pa je pri Zarji Gaji v Skocjanu (7.11.) na tekmi S.Canzian-Zarja Gaja oblekel 150. dres združene vzhodnokraške enajsterice na prvenstvenih tekmah. Marko je debitiral v vrstah Zarje-Gaje v sezoni 2003/04. V sedmih sezonah je dal 4 gole. V vrstah Mladosti pa je prav v nedeljo (29.11), ko so Doberdobci igrali neodločeno z Mosso, odigral 100. prvenstveno tekmo 21-letni Emanuel Radetič. Krstni nastop v članski ekipi je opravil 13.11.2005, ko je Mladost v Trstu premagala Union 5:1. V tej sezoni je Manuel odigral 18 tekem in prvi gol v članski ekipi dosegel 30.3.2006, ko so »rdeče-plavi« v zaostali tekmi v Doberdobu klonili Campanellam 2:3. Skupno je v petih sezonah dosegel osem golov. V vrstah Juventine je v derbiju z Vesno (24.10) odigral 100. prvenstveno tekmo v štan-dreški enajsterici Alessio Gianotta, ki je k Juventini prišel v sezoni 2004/05. Gianotta je doslej skupno dal 12 golov. (Bruno Rupel) domov vsaj točko. Odsotna bosta kaznovani Simone in poškodovani Feri. Pod vprašajem je tudi Reščič, ki ima vročino. Sodnik: De Paoli iz Pordenona. 1. AMATERSKA LIGA Domio (20) - Primorec (14) Trebenski Primorec bo poskusil presenetiti solidno ekipo od Domja, ki jo trenira izkušeni Davor Vitulič. Pri Primorcu bo pod vprašajem le Moscolin. Sodnik: Belvedere iz Červinjana. 2. AMATERSKA LIGA Opicina (14) - Zarja Gaja (16) Pri Zarji Gaji bodo danes odsotni diskvalificirani Goran Križmančič in Asselti. Vi-tomir Križmančič je ves teden treniral posebej in bo danes pod vprašajem. Vratar Jaš Grgič, če bo stopil na igrišče, bo igral 200. tekmo v dresu Zarje Gaje. Sodnik: Del Carmelo iz Trsta. Breg (14) - San Canzian (14) Brežani bodo danes v Dolini gostili San Canzian, ki ima enako število točk na lestvici. Pri Bregu bo odsoten Lorenzo Degrassi (4. opomin). Sodnik: Viola iz Vidma. Primorje (15) - Piedimonte (17) Trener Bojan Gulič bo danes imel na razpolago vse igralce. Tudi Petra Emilija in Borisa Novakovica, tržaškega Srba, ki so ga registrirali ta teden. Novakovic (letnik 1991) je lani igral pri Montebellu Don Boscu, zanj pa se je zanimala tudi Itala San Marco. Sodnik: Bro-solo iz Tržiča. 3. AMATERSKA LIGA Poggio (9) - Mladost (9) Trener Kravos bo imel nekaj težav s postavo, saj bodo odsotni Ferletič, Zotti, Carlos Zorzin in Gobbo. Pod vprašajem pa sta Bressan in Bagon. KAZNOVALI MLADINCE KRASA -Deželna nogometna zveza je Krasove mladince, ki so na tekmi proti Juventini nastopili s petimi igralci letnika 1990 (lahko nastopajo le štiri igralci tega letnika), kaznovala s porazom s 3:0 (Kras je v Štan-drežu zmagal s 6:1). Kras ima torej zdaj 25 točk, prvouvrščeni San Luigi pa 28, Ju-ventina pa 10. Domači šport Danes Sobota, 5. decembra 2009 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Miljah: Muggia - Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Lauzaccu: Union 91 - Juventina; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna; 14.30 v Martignaccu: Union Martignacco - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: Domio -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - San Canzian; 14.30 na Opčinah: Opicina - Zarja Gaja: 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Piedimonte 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Zdravščini: Poggio - Mladost ZAČETNIKI - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Aris San Polo; 16.00 v Standrežu: Juventina - Gradese LJUBITELJI - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fincantieri KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 19.00 v Vidmu: CUS Udine - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Goriziana UNDER 13 MOSKI - 15.30 V Trstu, Oberdan: Azzurra C - Breg ODBOJKA MOSKA C-LIGA - 20.00 v San Giovanniju al Natisone: PAV Natisonia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.00 v Gorici, center Spacapan: Olympia Fer-Style - Sloga; 20.30 v Standrežu: Val Imsa - Porcia ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga List - Bor Breg Kmečka banka ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Rizzi; 20.45 v Cordenonsu: Cordenons - Govolley Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga Dvigala Barich - Libertas San Giovanni; 18.00 v Dolini: Breg Alta Informatica - OMA; 18.30 v Fari: Azzurra in Farra - Soča Pizzeria Frnažar UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Pieris UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, ex Suvich: Triestina B - Sokol 18.00 v Trstu, Ul. Veronesi: OMA - Bor B UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Gorici, center Spacapan: Olympia Bandelli Rože Fiori -Staranzano; 16.00 v Sovodnjah: Soča - Grado UNDER 13 MESANO - 15.30 v Mošu: Mossa - Soča Hrast NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Aurum Genova MOSKA B-LIGA - 17.00 v Marlingu: Marling - Kras BALINANJE MOSKA C-LIGA - 15.00 v Čedadu: Laterie Cividale - Gaja Jutri Nedelja, 6. decembra 2009 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Benetkah: Gemini Venezia - Jadran Qubik Caffe UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Bor NLB NOGOMET NARAŠČAJNIKI - 10.15 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad - Montebello Don Bosco ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura -Naš prapor 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Kontovel UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Olympia Terpin UNDER 16 MOŠKI - 17.00 v Tržiču: Fincantieri -Olympia Hlede A.I.; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo/Remanzacco - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Diva - VBL Cormons; 18.00 V Trstu, Morpurgo: Coselli - Bor Kinemax DEŽELNI POKAL UNDER 14 - 15.00 v Gorici, center Špacapan: nastopata Olympia in Sloga NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 13.00 v Veroni: nastopata Kras A in B KARATE 19. POKAL ZGONIK - 9.00 v Zgoniku: prireja Shinkai club Pojutrišnjem Ponedeljek, 7. januarja 2009 UNDER 19 DRŽAVNI - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Amatori □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v ponedeljek, 7. decembra zaprta. ŠZ SOČA vabi vse člane in atlete na redni občni zbor (volilnega značaja), ki se bo vršil v ponedeljek, 14.decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči - Prvomajska ulica, 120/A. Prvo sklicanje ob 19.00, drugo sklicanje pa ob 20.30. SK DEVIN prireja Solo smučanja in deskanja v sezoni 2009/2010 v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 9. oz.10.januarja 2010. Tečaji so namenjeni otrokom in odraslim. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Vpisovanje do vključno 21.decembra 2009 na info@skdevin.it, na 348 1334086 in pri Alternativa Sport 040 209873. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 5. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto - Išče se rockstar 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Julija 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00, 23.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams Road 16.55 Vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 23.10 Film: Ma l'amore si (kom., It., '06, i. A.M. Barbera) 0.50 Nočni dnevnik in vrem. napoved V^ Rai Due 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Talent show: X Factor - Il Processo 16.00 Talent show: Scalo 76 Talent 17.10 Aktualno: Sereno Variabile (v. O. Bevilacqua) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Talent show: X Factor - La settimana 19.30 Nan.: Law & Order 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Close To Home 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie 1.05 Aktualno: Tg2 Mizar ^ Rai Tre 7.00 Risanke 8.05 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk (v. M. Bernardini) 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi, sledi Tgr EstOvest 11.30 Aktualno: Tgr Levante, sledi Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 12.25 Aktualno: Tgr II Settimanale, sledi Tgr Bellltalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 19.00, 23.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik - kratke vesti 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Magazine Champions League 16.40 Šport: Vaterpolo 17.05 Kotalkanje na ledu 18.10 Šport: 90° minuto serie B 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fabio Fazio, nastopa Luciana Littizzetto) 17.00 17.55 18.55 19.35 20.30 21.30 23.15 0.00 Aktualno: Nati liberi Aktualno: Un giorno in Pretura Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Agenda del Mondo Aktualno: Tg3 Sabato notte Rete 4 Nan.: Genitori in diretta Nan.: Tequila & Bonetti Dokumentarec Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne vesti Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason - Poker di streg-he (krim., ZDA, '93, i. B. Hale) Nan.: Psych Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Bones Nan.: The Unit Šport: Guida al Campionato Canale 5 8.50 9.30 13.00 13.40 14.00 16.00 18.50 20.00 20.30 21.10 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb. odd.: Loggione Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni (pon.) Dnevnik, okusi in vrem. napoved 0.15 Resn. show: Grande Fratello Talent show: Amici Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) Nočni dnevnik in vrem. napoved O Italia 1 6.15 7.00 10.45 11.05 11.30 12.25 13.40 14.05 15.00 16.10 18.05 18.30 19.00 19.30 21.10 23.40 1.30 Nad.: Still Standing Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Per tutta la vita! Film: Karate Kid 4 (pust., ZDA '94, r. C. Cain, i. P. Morita) 17.15, 20.30, 22.05, 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Robin Hood - Un uomo in calzamaglia (pust., ZDA, '93, i. C. Elwes) Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Babe - Maialino coraggioso (kom., Avstralija, '95, i. J. Cromwell) Film: La mummia (pust., ZDA, '99, r. S. Sommers, i. B. Fraser) Film: Alien vs. Predator (fant., ZDA, i. R. Bova) Variete: Poker1mania 7.00 8.05 9.00 10.10 10.50 12.00 12.45 13.10 13.15 14.00 14.20 14.30 15.40 17.00 19.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 22.55 23.35 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik Aktualno: Storie tra le righe Šport: Volley Time Nan.: Daniel Boone Talk show: Formato famiglia 16.00 Dnevnik - kratke vesti Borgo Italia Aktualno: Fede, perche no? Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Aktualno: Assessorato allo sport, sledi Passione sport Aktualno: Qui Cortina Aktualno: Hard Trek Šport: Super Sea Risanke Variete: Ciacole no fa fritole Musica, che passione! Športne vesti Variete: Campagna amica Deželni dnevnik Film: Due streghe da salvare - The witching of Ben W. ('87, r. P. Annet, i. S. Bottoms, H. Hall) Aktualno: Qui Tolmezzo Stoa LA 7.00 10.10 10.45 11.45 12.30 13.00 15.05 17.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.30 La 7 Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Nan: Le inchieste di Padre Dowling Aktualno: Innovation Dnevnik in športne vesti Film: Un americano a Roma (kom., It., '54, r. Steno, i. A. Sordi) Rugby: Barbarians - Nova Zelandija Dokumentarec Nan.: I Magnifici sette 1.20 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria - Senza filtro Dnevnik Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 Križ Kraž 9.10 Film: Kino Kekec 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Princesa Nevesta 15.55 17.25 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Dobrodelni Miklavžev koncert 2009 21.35 Ars 360 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Usodna nesreča 0.35 Nad.: Strasti (pon.) 1.05 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 05.12.1991 1.30 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji {p Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.40 z arhiva TVS - Tv dnevnik 05.12.1991 9.10 Tarča (pon.) 10.40 Circom Regional (pon.) 11.10 Minute za.... Oddaja Tv Maribor (pon.) 11.40 Nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.40 15.55 Svetovni pokal v nordijskem smučanju, teki - sprint (prenos) 14.00 ZGNZ Big Father (pon.) 14.30 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.25 Nogomet: Manchester City - Chelsea (prenos) 20.25 Lake Louise: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), sledi smuk (m) prenos 22.30 Bleščica, oddaja o modi 23.00 Alpe - Donava - Jadran 23.30 Film: Popolnih sto (pon.) 1.05 Nad.: Številke (pon.) 1.45 Tranzistor (pon.) i Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Pogovorimo se o... 15.00 Potopisi 15.30 Fanzine 16.00 23.30 Vsedanes aktualnost 16.30 Arhivski posnetki 17.15 Globus 18.00 Brez meje 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Vzhod - zahod 20.00 Festival otroških pesmi 21.25 Vas tedna 22.10 Glasb. odd.: In orbita 22.45 SP v AS - Smuk (M), povzetek 0.25 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vreme in kultura (pon.) 12.00 0.45 Videostrani 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Drugačni Štefan Galič 18.30 Videofronta (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski program 20.30 Primorski tednik 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 23.30 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.50 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Izlet; 11.00 Predstavitev in glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza: Monica van Paemel; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere Bo-huslav Martinu; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 5. decembra 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 980 TOCKHOLM 2/6 O - ^ V K0BENHAVN ^ V-12//2 O — BERLIN 0/6 O OBRUSELJ 0/7 VARŠAVA O 0/7 O KIJEV 6/13 . A ŽENEVA 3/7 O MILAN o 4/5 ^DUNAJ 3/4 ¿223 LJUBLJANA °0/2 BEOGRAD o 6/7 LIZBONA MADRID O 12/16 O 5/13 O SOFIJA 5/9 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad našo deželo v višjih plasteh ozračja dotekajo precej vlažni severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.57 in zatone ob 10.27 Nad srednjim Sredozemljem bo ciklonsko območje, nad Alpami in tudi nad našimi kraji pa bo nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda bo dotekal nad naše kraje vlažen in nekoliko hladnejši zraky BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na Primorskem večinoma ugoden, drugod po državi se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 0.25 najvišje 26 cm, ob 5.31 najnižje -1 cm, ob 10.52 najvišje 36 cm, ob 18.01 najnižje -53 cm. Jutri: ob 1.33 najvišje 26 cm, ob 6.44 najnižje 3 cm, ob 11.35 najvišje 25 cm, ob 18.52 najnižje -45 cm. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............3 2000 m . . -3 1000 m............0 1500 m...........-2 2500 m...........-4 2864 m...........-5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER o gradec 0/6 celovec O 1/5 trbiž o -2/4 O -5/3 kranjska g. o 0/5 s. gradec celje 0/5 O videm o 0/12 o pordenon 1/11 O tržič - o^ 0/3 O čedad o kranj 1/11 o ^ ljubljana gorica n 0 n. gorica , 2/4 n. mesto 2/5 gori o /.,-.- a, postojna o ^ 'O 0/4 ----- ,, „ kočevje /\ rtorož« ^ črnomelj"" maribor O 1/5 ptuj O m. sobota 01/6 zagreb 3/6 O ¿9 ^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo povsod prevladovalo oblačno vreme. Popoldne bo spremenljivo do delno oblačno. Postopoma se bo od zahoda zjasnilo. Zjutraj bo ob morju pihala okrepljena burja, ki bo tekom dopoldneva oslabela. Na Primorskem bo delno jasno z burjo, ki bo čez dan oslabela. Drugod bo pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 2, ob morju 5, najvišje dnevne od 3 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. celovec O -1/1 tolmeč o -3/6 trbiž o -4/5 o -6/3 kranjska g. O gradec -1/2 o-2/1 s. gradec maribor O 0/3 m. sobota O-1/2 videm o ¿j<¡¡ -1/12 o pordenon 0/11 čedad o 0/11 T gorica o 2/12 o n. gorica 0/10 trst 7/13 portorož o 1/12 tRŽič -1/2 O kranj O ljubljana 0/3 postojna O-2/5 kočevje O ptuj O celje -1/4 „ n. mesto 0/3 o - zagreb 0/3 O reka 5/12 _ O črnomelj pazin o (NAPOVED ZA JUTRI Dopoldne bo povsod prevladovalo oblačno vreme. Postopoma se bo od zahoda jasnilo. Zjutraj bo ob morju pihala okrepljena burja, ki bo tekom dopoldneva oslabela. Jutri bo suho vreme, po nižinah bo megleno. V ponedeljek bo pretežno oblačno, popoldne bo zapihal jugozahodnik in na zahodu bo že možen rahel dež. poreč