U2?
, AMCIUCArl in spirit IN LANOUA0« ONLT
NO. 199
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1967
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP€£
STEV. LXV — VOL. LXV
Premiki v armadi Združenih držav
Potrebe vojskovanja v iVietnamu bodo zmanjšale število divizij v ZDA za NATO od 5 na 4, pri tem pa niti divizije, ki so v Evropi v pkviru NATO, nimajo predpisanega števila moštva, opreme in orožja. Kljub vsemu s'e v Evropi nihče ne razburja, ker pač ne računajo z resno možnostjo vojne.	1	; i
WASHINGTON, D.C. — Na- spopadov prišlo.
ša armada ima sedaj 18 divizij. Sest jih je v Vietnamu, pet v Zahodni Nemčiji, dve v Koreji, 5 pa doma. Seveda niso vse divizije enako opremljene in polnoštevilne. V takem stanju so £amo divizije v Vietnamu; divizijam, ki so drugod, pa zmeraj kaj manjka.
•Seveda je potreba po novih četah, zato snuje Pentagon še no-Vo divizijo, ki bo sestavljena hajkasnejše do januarja prihodnjega leta. Ker je predsednik •Johnson odredil za Vietnam dodatne čete, bo morala ena med divizijami, ki so doma, oditi tja. Tako bodo doma ostale le štiri divizije. To bo pa prekrižalo druge račune. Po dogovoru bi namreč morali držati v Ameriki še pet divizij, ki bi jih v slučaju potrebe prepeljali “v 60 dneh” iz Amerike v Evropo. To Eeveda sedaj ne bo mogoče, ker ko doma ostalo premalo čet. To £g pravi: predsednik bi jih lahko hitro pripravil, ako bi vpoklical rezervo, tega pa noče storiti.
Vse to pomeni, da NATO ne ki mogla imeti v sili toliko ameriških čet, kot je to predvideno 113 papirju. V vojaških krogih kJATO to že dalj časa dobro veko, pa niso radi tega vsaj začasno vznemirjeni. Kaj jih va-^nje pred pesimizmom?
Naj prvo nihče ne veruje, da ki Rusija ravno sedaj mislila na sPopad v Evropi, saj še svoje proti Kitajski nima dosti zavarovane. Dalje so generali Prišli do zaključka, da bi v Ev-r°Pi hitro nastopila potreba po raki taktičnega atomskega o-3r°žja, morda že v drugem tednu y°j£kovanja. To bi seveda pre-v lzalo Rusom marsikateri na-
’ kako je treba vdirati na o-2einlja držav članic NATO. ^Roleg tega bi verjetno že pr-
e dni nove vojne začeli nev->T. Cl Posredovati za premirje. j.1 rdkjer napisano, do bi bili v j,°skvi tako trmoglavi kot so v k anoiu, zato se lahko zgodi, da
P°sredovar»ja hitro dosegla ^ ^vzaGasno premirje. Nekateri praški strokovnjaki ■— tudi v ^entagonu — mislijo, da vojsko-glo ^ V ^vroPr sploh ne bi mo-k . *rajati preko dva meseca, V V V ^ dnevih se da porušiti po Vr°P* vse> kar ima vojaški ^rrron. Amerika ne bi namreč
čet^ 3 *rPeJi da bi prišle njene S|.oe v nevarnost zajetja in bi steri a Vse> da to prepreči. Sred-hr,V ^ma dosii in pri izbiri ne
Kravno zbirčna.
b0l"ar evropske vojaške kroge in \ Zan^ma, ie vprašanje, kdaj SVo. bo Amerika spravila Vokeo evr°pske divizije v polno majj-, stanje. Sedaj namreč PeobhViVizijam marsikaj, kar skova°dn° Potrebujejo za voj-le, ako bi do vojaških
°blač
tem^ Cn° in deževno. Najvišja
Peratura okoli 60.
Zato se v Evropi bolj zanimajo za to, koliko orožja in tehnične opreme gre iz ameriških zalog v Evropi v Vietnam. Pri tem mislijo posebno na vojno letalstvo.
Da se vojaški krogi ne razburjajo, je deloma treba pripisati temu, da ruski generali dobro poznajo razpoloženje v ameriških vojaških krogih, pa tudi kvaliteto ameriškega orožja, saj imajo izredno priliko, da ga lahko preskušajo v Severnem in Južnem Vietnamu. Naši strokov-jaki pravijo, da mora naše o-rožje Rusom vsaj imponirati, ako že ne kaj več.
Pega na tem položaju je pa tale: Ker mora Amerika deloma ornejiti svoje čete v okviru NATO, pridejo lahko na isto misel tudi druge članice NATO, akoravno ni nobena med njimi v taki zadregi kot Amerika. Ta nevarnost se do sedaj ni pojavila, pa se še lahko. To je, kar najbolj vznemirja tiste, ki skušajo stanje v NATO nepristransko presojati.
Papež poudaril potrebo pokorščine Cerkvi
VATIKAN — Papež Pavel VI. je v nedeljo govoril 2,500 katoliškim laikom, ki so prišli sem na svetovni kongres laikov. Poudaril je, da so laiki dobili v Cerkvi večjo vlogo, da pa so še vedno dolžni poslušati duhovnike in škofe.
Kdorkoli bi skušal delati na lastno roko brez cerkvene hierarhije ali celo proti njej, ga moremo primerjati suhi veji, ker on ni več povezan z deblom, ki mu dovaja sok, je dejal sv. oče.
Reaganovi polni upanja
WASHINGTON, D.C. — Podporniki guv. Reagana za republikanskega predsedniškega kandidata so prepričani, da je guv. Romney že opravil, da se morajo znebiti le še Nizona, pa jim bo pot do zmage odprta.
Guv. G. Romney se med tem šele pripravlja, da bo objavil svojo kandidaturo. Nekateri mu svetujejo, naj bi potem odložil guvernerstvo in posvetil ves čas kampanji za pridobitev imenovanja za republikanskega predsedniškega kandidata.
Novi grobom
Rudolf Koss
V Lake County Memorial Hospital West je umrl sinoči Rudolf Koss s 121 E. 267 St., mož Albine, roj. Vidmar, oče Susan Koss in Michaela, brat Edwarda, Emila, pok. Williama, Richarda in Marie Vizneau (Toledo, O.), polbrat Theodore Koss in Vere Koss. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
Thomas F. Horvath
Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni na svojem domu na 18008 Hiller Avenue 68 let stari Thomas F. Horvath, rojen v Clevelandu, mož Frances, roj. Žurga, oče Elaine Pittock, stari oče Debbie, brat Anne Kruke-meier, Suzanne Walters, pok. Johna, Mary Leoffler, Mildred Frick, Pauline Matyi, Mirka, Olge Wiersch in Georgea. Pokojnik je bil svoj čas zaposlen pri White Motor Co., Warner & Swasey Co., Apex Mfg. Co., zadnjih 22 let pa je bil podpredsednik in solastnik Market Specialties Co. na 15223 Saranac Rd-Pogreb bo v četrtek ob 10.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Sv. Križa ob enajstih, nato na All Souls 'pokopališče.
Joseph Medvešek
Po dolgi bolezni je umrl 66 let stari Joseph Medvešek z 211-41 Goller Ave., rojen na Dobah pri Kostanjevici, od koder je prišel v ZDA leta 1920 in kjer je zapustil brate Ludvika, Mirka in Dolfija ter sestro Anico Hlede, mož Mary, roj. Jelnikar, oče Josephine Mezget, pok. Ludvika (padel v drugi svetovni vojni), dvakrat stari oče in praoče, brat Johna in pok. Milana. Pokojnik je bil član SNPJ št. 5, Naše zvezde, Kluba Ljubljana, pevskega zbora Slovan in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Leta 1963 je stopil v pokoj po 25 letih dela pri Chase Brass Co. Pogreb bo v petek popoldne ob 1.30 iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Joseph Jeric
Včeraj je umrl na svojem domu nepričakovano Joseph Jeric, p.d. Goosey, preje zaposlen pri
Spor med Johnsonom in Millsom se še poglobil
WASHINGTON, D. C,—Kongresnik Mills je vpliven konservativen demokrat, je na čelu domovega finančnega odbora, znanega pod imenom odbor za sredstva in načine. Kot tak je bil zmgraj pristaš zmerne davčne politike. Ni nasprotoval Johnsonovim idejam o federalnem proračunu, toda zmeraj je zahteval, da mora federacija začeti varčevati. Johnson mu je to tudi dolga leta obetal, toda ni držal besede. Sedaj hoče Johnson imeti nove davke, Mills pa pravi, da je treba najprej znižati izdatke, potem šele bo mogoče govoriti o novih davkih.
V Kongresu je ta spor postal predmet stalnih zakulisnih debat in razgovorov. Kongresniki se namreč zavedajo, da bo spor zavrl vse delo v predstavniškem domu, ker bodo vsi zakoni, ki imajo opravka s proračunom, obtičali v Millsovem odboru. Da bo zmeda še večja, je poskrbel kongresnik McMahon, ki je načelnik odbora za nakazila. Tudi on je za varčevanje v proračunu, toda ne stavlja tako hudih pogojev kot Mills. V tej točki sta oba demokratska stebra prišla navzkriž, kar bo tudi zavrlo delo v predstavniškem domu. Nekateri celo mislijo, da bi o-ba rada postala predsednika predstavniškega doma, kadar bo na tem mestu omagal McCormack. Z McCormackom ni nihče zadovoljen, ker se ne zna uveljavljati kot Domov 'predsednik. Mož pa se noče umakniti, akoravno mu leta svetujejo počitek in pokoj.
Tako je postal položaj v predstavniškem domu popolnoma meglen, nihče ne ve, ali bo Dom sploh še mogel končati obravnavanje važnih političnih zakonov tudi takrat, ako bi zasedal do Božiča.
RUSK ZANIKAVA RASNI ZNAČAJ SPORA S KINO
V zvezi z izjavo državrtega itajnika D. Ruska na tiskovni konferenci pretekli četrtek, da je treba (zadržati kitajsko osvajalnost in revolucionarno delovanje v njenih mejah ne le radi varnosti Južnega Vietnama in jugovzhodne Azije, ampak tudi radi samih Združenih držav, so nekateri trdili, da je Rusk hotel graditi na strahu pred “rumeno nevarnostjo”. Včeraj je državno tajništvo te trditve odločno zavrnilo.
Ohajsko grozdje slabo zori
CLEVELAND, O. — Ohajskim farmarjem grozi nova nezgoda. Letošnje leto so njihovi vinogradi bili deležni premale
sončne vročine, zato grozdje ne Cleveland Pneumatic Tool Co., dozoreva, kot bi moralo. Veletr-nato pa v Jeric Hardware na govina z grozdjem ponuja zato oglu E. 81 St. in Crofoot Ave., za letošnje grozdje nižje cene,
ki jo je začel njegov oče Joseph Jeric. Pokojni je zapustil ženo Jennie, roj. Jesenovec, sinove Josepha, Donalda, Eugena, Ral-pha in Cyrila, 10 vnukov in vnukinj, brata Franka in Martina ter sestre Mary Hrovat, Ann Jeric, Julio Duplay in Thereso Lekan. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na Fleet
kot so pričakovali. Zato se lahko zgodi, da del vinogradov sploh ne bo obran, ker za kislo grozdje ne bo nobenega pravega kupca. Prizadeti so posebno vi-nogradni okraji v severnem delu naše države.
Avenue v četrtek zjutraj. Čas še ni določen.
WASHINGTON, D. C. — Nekateri komentatorji so takoj po tiskovni konferenci državnega tajnika Deana Ruska pretekli četrtek trdili, da je hotel ta z opozorilom na 1 bilijon Kitajcev, oboroženih z atomskimi bombami” vzbuditi v ameriški javnosti strah pred “rumeno nevarnostjo”; da Kitajci lahko poplavijo vso Azijo in spravijo v nekaj desetletjih v nevarnost samo svobodo Združenih držav.
O “rumeni nevarnosti” je bilo veliko govora in pisanja še v času pred prvo svetovno vojno, posebno pa v razdobju po znani boksarski vstaji na Kitajskem. V senatu je prijel Ruska zaradi "vnašanja rumene nevarnosti” v razpravo o vojskovanju v Vietnamu E. J. McCarthy, demokrat iz Minnesote. Državno tajništvo ]e nato na svoji redni tiskovni konferenci včeraj opoldne te trditve odločno, zavrnilo. Njegov zastopnik McCloskey je izjavil, da Ruskove izjave niso imele nobene zveze z “rumeno nevarnostjo” in da je popolnoma napačno in brez vsake osnove kaj takega podtikati državnemu tajniku.
Sen. E. McCarthy je trdil včeraj v govoru v senatu, da je državni tajnik Dean Rusk v svojem govoru pretekli četrtek hotel strategijo zvezne vlade v Vietnamu in jugovzhodni Aziji opravičevati s potrebo po “ograditvi komunistične Kitajske. To potrebo pa je hotel okrepiti s kazanjem na “rumeno nevarnost”, na nevarnost, ki da preti beli rasi od rumene rase ali v kratkem na nevarnost, ki grozi beli rasi od naglo se množečih Kitajcev, ki jih bo v “desetletju ali dveh en bilijon in bodo oboroženi z atomskimi bombami”.
Podobno so komentirali Ruskove izjave na njegovi tiskovni konferenci pretekli četrtek nekateri časnikarji, med njimi James Reston od New York Timesa, že preje. Državno tajništvo je tako smatralo za potrebno, da te trditve odločno zavrne. To je včeraj storil v imenu, državnega tajnika zastopnik dr-| žavnega tajništva za tisk Mc-
Angleška vlada preganja alkohol na nov način
LONDON, Ang. — S prvim oktobrom je stopil na Angleškem v veljavo nov zakon o preganjanju pijančevanja. Povod zanj je dalo seveda naraščanje prometnih nesreč, ki jih največ zakrivijo pijani šoferji. Novi zakon je zelo strog, ne zadovolji se samo s tem, da ugotavlja posledice alkohola šele po nesrečah, ga hoče preganjati še preje ravno tam, kjer alkohol zmaguje nad človekom: v gostilnah in barih. Oko postave je dobilo po novem zakonu pravico, da hodi po gostilnah in barih in lovi pijance. Lov je primeroma preprost, kajti potrebno orožje, ki se nahaja v rokah varnostnih organov, je primeroma preprosto: obstoja iz plastične vrečice in steklene ce-
vi, ki pelje vanjo. Varnostni organ povabi “gosta”, ki se mu zdi sumljiv, da dihne skozi cevko v mehur. Vsebina mehurja gre v bližnji policijski kemični laboratorij, ki takoj ugotovi, koliko je alkohola v mehurju. Ako je alkohola več kot 80 miligramov v 100 kubičnih milimetrih krvi, je pijanost dokazana in grešnik ne sme sesti v svoj voz in se odpeljati.
Prvi teden izvajanja novega zakona je sprožil pravi val delikatnih položajev. Sediš v gostilni, padeš pod kontrolo, “ga imaš že preveč pod kapo” in ne veš, kaj naj narediš, kajti policija ti samo prepove šofiranje in nič drugega. Pa so se prebrisani gostilničarji že znašli. Imajo v
bližini šoferje s skuterji. Ako kdo med njihovimi gosti ne sme več šofirati, “pomožni šoferji” naložijo svoje skuterje in obtožene pivce na avtomobile, jih proti odškodnini odpeljejo domov, na svojih skuterjih se pa vrnejo v gostilno.
Položaj pa postane delikaten, kadar takega izhoda ni, kar se rado pripeti na deželi. Gostilničarji si skušajo pomagati na različne načine organizirajo zasilne avtobusne zveze, skušajo zvabiti v bližino svojih gostiln “pomožne šoforje” itd.
Angleška javnost ni ravno navdušena nad to novotarijo, pač pa Mrs. Barbara Castle, ki je na čelu ministrstva za promet. Pravi, da bo novi za-
kon čisto spremenil angleške navade. Vsakdo, ki rad pogleda v kozarec, se bo držal gostilne, poleg stanovanja ali hiše, izletov za popivanje ne bo več, avtovusi bodo dovažali in odvažali goste na veselice, sestanke, shode itd. Koncem tedna ne bo več gneče v cestnem prometu. Seveda bo pa tudi padel konsum alkoholnih pijač. Londonska borza je to že uvidela in doživela padec tečajev za pivovarne, vinske trgovine itd.
Vendar pravijo hudomuš-neži, da Mrs. Castle ne bo doživela vseh teh sprememb v angleškem domačem in družinskem življenju, bo že preje odšla iz ministrstva. Za njo in njenin režimom pa prijatelji alkohola ne, bodo jokali.
Closkey. Dejal je, da je Rusk mislil v glavnem na zaskrbljenost kitajskih sosedov in drugih držav v jugovzhodni Aziji, ki se boje za svojo neodvisnost m varnost v bodočnosti. Ta zaskrbljenost ima velik vpliv na našo varnost in na ohranitev miru v svetu. Združene države skušajo v Vietnamu dokazati, da “revolucionarne” vojne, ki jih zagovarja rdeča Kitajska, ne bodo dosegale postavljenih ciljev, to je: osvajale nova področja za komunizem.
Sami sebe sramote
V Ljubljani so obsodili pisatelja Marijana Rožanca, ker je v tržaški slovenski reviji “Most” razširjal “neresnične vesti o razmerah v Jugoslaviji”.
CLEVELAND, O. — Včeraj smo dobili sporočilo iz Ljubljane, da je bil pretekli torek obsojen pogojno na pol leta zapora 30 let stari slovenski književnik, nekdanji sodelavec od režima ustavljenih “Perspektiv”, ker je v tržaški slovenski reviji “Most” razširjal “neresnične vesti o političnih in družbenih razmerah v Jugoslaviji”. Rožanec je bil že leta 1961 obsojen na denarno kazen zaradi svojega pisanja.
Obsojeni književnik M. Rožanec je bil obtožen na temelju člena 292 in člena 118-1 jugo-slovenskega kazenskega zakona, na osnovi katerih sta bila pred njim obsojena Milovan Djilas in Mihajlo Mihajlov. Goriški “Katoliški glas”, ki protestira v imenu svobode misli proti obtožbi in obsodbi M. Rožanca, pravi, da sta objavljala Djilas in Mihajlov v tujini članke izrazito politične vsebine, med tem ko se je posvečal Rožanc izključno ideološki polemiki, ki naj bi bila celo milejša od one, ki jo priobčujejo v Jugoslaviji tiskani listi in časopisi.
Rožanc se mora “zagovarjati pred kazenskim sodiščem, ker je hotel dobro svoji domovini in človeštvu ter je kot nemirni, a ne prevratniški duh bičal tisto, kar se mu ni zdelo prav”, ugotavlja “Katoliški glas” k ljubljanski sodni razpravi proti M. Rožancu.
Okrožno sodišče v Ljubljani je, kot pravi v obsodbi, upoštevalo, da ima revija “Most” le ozek krog bralcev, da so članki slabo razumljivi in da so zato le malo vplivali na razpoloženje prebivalstva v Jugoslaviji.
Uredništvo revije “Most” je poslalo jugoslovanskemu veleposlaništvu v Rimu v zvezi s to obsodbo protestno brzojavko, ki ii je poleg uredništva podpisalo še 30 tržaških italijanskih in slovenskih kulturnih delavcev.
Zveza komunistov Slovenije je s sodnim postopanjem in obsodbo Rožanca pokazala vso svojo nestrpnost do ljudi v Sloveniji, ki mislijo s svojo glavo in skušajo svoje misli mimo in proti partijski liniji objaviti izven
Iz Clevelanda in okolice
Pismo naj dvigne—
Ančka Hochevar, 26 Lake Shore Blvd. (pomanjkljivi naslov), ima v našem uradu pismo iz Ljubljane. Pošta ga ji ne more dostaviti niti vrniti, ker ni naveden odpošiljatelj.
Obisk iz Washingtona—
Pretekli teden je bil v našem mestu g. Bogomir Chokel iz Washingtona, D.C. Prišel je v zadevi slovenske kapelice v cerkvi Brezmadežne v glavnem mestu naše dežele. V družbi z g. Frankom Turkom, nekdanjim urednikom AD, se je oglasil v uradništvu AD. Hvala za prija-ten obisk in zanimiv razgovor! Pogreb—
Pogreb pok. Emila Trunka bo jutri, v sredo, ob 8.30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd-, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
K molitvi—
Člani Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida se nocoj po cerkveni pobožnosti zberejo pred cerkvijo in odidejo v Grdinov pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Emila Trunka.
Taft in Stokes sta debatirala—
Sinoči je bila prva javna debata med republikanskim županskim kandidatom S. Taftom in njegovim demokratskim tekmecem C. Stokesom. Debata je bila na vzhodni strani mesta v avditoriju A. Hamilton Junior High School na 3465 E. 130 St. Navzočih je bilo okoli 600 oseb, pretežno pristašev Stokesa. Taft je prijemal Stokesa, da veliko go-govori, ne predloži pa nobenega programa za svoje delo, Stokes pa je opozarjal na to, da Taft prav za prav do nedavnega ni živel v Clevelandu, ampak v enem njegovih najbolj izključnih predmestij.
De Gaulle zmeraj po svoje!
PARIZ, Fray.c. — Ravno tiste dni, ko debatira izredno živahno mednarodni kongres katoliških lajikov o vprašanju kontrole spočetja, se je oglasil v Parizu general de Gaulle in povedal francoskim ženam, da domovina rabi več otrok. Število prebivalstva je sicer večje od leta do leta, toda ne raste generalu dosti hitro. Zato bo skušal vplivati na rast še letošnjo jesen. Vpeljal bo posebne samske davke, dal več podpor velikim družinam, začel bo akcijo za stanovanja revnim družinam itd.
Francija ima sedaj 50 milijonov prebivalcev, toda to generalu ni zadosti.
Husein v zadregi
AMAN, Jord. — Kralj Husein bi rad vzel rusko orožje, ki mu je bilo baje ppnudeno tekom o-biska v Sovjetski zvezi, pa se boji, da bo v tem slučaju izgubil ameriško gospodarsko pomoč, 30 milijonov dolarjev na leto, brez katere Jordanija ni mogla prebiti niti preje, kaj bo šele zdaj, ko je zahodni del Jordanove obale zaseden od Izraela. .
meja, ko jih doma ne morejo. Pokazali so jasno, da v Jugoslaviji ni prepovedano le delovanje proti sedanjemu državnemu, družabnemu in političnemu redu, ampak tudi proti idejnim osnovam tega reda, pa četudi je omejeno le na teorijo.
gjU fcMMiMA POMOVilHA
G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 199 Tuesday, Oct. 17, 1967
Združen poziv prosi
Leta 1919 se je v Clevelandu združilo 91 dobrodelnih ustanov, ki žive od podpore dobrih ljudi in ustanov, v Community Chest, prvo tako ustanovo v naši deželi. Med 91 skupinami je bilo 12 katoliških. Od tedaj je Community Chest iz leta v leto zbirala darove vsako jesen in jih delila med včlanjene skupine. Pred leti se je Community Chest pridružil za skupno nabiralno delo Rdeči križ. Tako imamo sedaj v našem mestu v vsakem oktobru “Združen poziv” na vse dobre ljudi, na podjetja in ustanove, naj darujejo za dobrobit skupne skrbi za uboge, bolne, slepe, stiskane in vse druge, ki so podpore potrebni, pa jo drugače ne morejo dobiti.
Skupno je sedaj povezanih v to nabiralno akcijo 151 ustanov Rdečega peresa, ki so lani pomagale kakim 500,000 ljudem, med njimi okoli 45,000 pripadnikom oboroženih sil in njihovim družinam. Petnajst katoliških dobrodelnih u-stanov je prijelo letos iz te nabirke preko poldrug milijon dolarjev.
Clevelandski škof Issenmann je preteklo nedeljo s posebnim pismom, ki so ga brali v vseh cerkvah pozval vse verne katoličane, naj po svoji moči prispevajo za Združeni poziv, ki je skupni izraz naše ljubezni do bližnjega, naše pripravljenosti pomagati sočloveku, svojemu trpečemu bratu iz njegove stiske.
Med skupinami v Združenem pozivu je tudi Nationalities Services Center, ki se posebej posveča priseljencem v to deželo, jim pomaga urediti njihov pravni položaj, jim pomaga pri vživljanju v novo sredino z razlaganjem razmer in posebno z možnostjo strokovnega pouka v angleščini. Iz leta v leto prireja in vodi ta ustanova angleške jezikovne tečaje, ker se zaveda, da je vsak priseljenec v tej deželi na pol slep in gluh, da si le težko pomaga preko vsakodnevnih težav, dokler ne obvlada angleškega jezika vsaj za običajne potrebe.
Nationalities Service Center pomaga tudi pri iskanju papirjev za vselitev sorodnikov priseljencev, zlasti kadar gre za združevanje družin. Priseljencem pomaga pri delu za priznanje njihovega šolanja in strokovnega učenja v deželah, iz katerih so prišli v Ameriko, da se tako lahko povzpne na odgovarjajoče položaje v novi sredini.
Za letošnjo nabirko si je Združen poziv postavil za cilj $16,739,044, nekaj nad en milijon več kot v preteklem letu.
Naša dežela uživa blagostanje kot nobena druga na svetu ne sedaj ne v preteklosti, nam zagotavljajo predstavniki oblasti in razni razlagavci gospodarskega stanja dežele. Kljub vsemu bogastvu in blagostanju večine prebivalstva je med nami milijone ljudi, ki jim manjka najpotrebnejšega, ki so v stiski, iz katere si sami ne morejo ali ne znajo pomagati. Pokojni predsednik J. F. Kennedy je ob neki priložnosti navajal, da preko 30 milijonov ljudi v naši deželi hodi spat lačnih. Za deželo, ki v tistih letih, ko je pokojni predsednik to govoril, ni vedela kam z zalogami pšenice, mleka, masla in drugih živil, res nekaj nenavadnega. Predsednik L. B. Johnson je zato začel “vojno proti revščini ’, ki naj bi tem ljudem pomagala do boljšega življenja, jim odprla pot do splošne ravni blagostanja v deželi.
Vojna proti revščini se nadaljuje, ponekod dosega večje, drugod manjše uspehe. Revščine je pa seveda še dovolj in jo vedno dovolj bo. Vsi zakoni in najboljša socialna zakonodaja jo ne morejo spraviti s sveta.
Veliko revščine, skrite in javne, je tudi v našem mestu in njegovi bogati okolici. Imamo ljudi, ki na svojo potrebo glasno opozarjajo in kriče, da so lačni, da nimajo kaj obleči in kaj obuti. Ti velikokrat niso tako potrebni kot tisoči tistih, ki tiče doma, če streho sploh imajo, in svojo stisko ter revščino tiho prenašajo. Tudi precej naših starejših rojakov se stiska v svojih domovih in se otepa z revščino, ki jo jim je največkrat sram priznati. Naš človek je bil vedno vajen skrbeti sam za sebe, delati in si služiti vsakdanji kruh, dokler je le mogel in imel priložnost za to.
Dolžnost in naloga skupin Rdečega peresa je pomagati tudi tem, ki zaradi nekaj premoženja niso upravičeni do javne podpore. Skromnega doma, ki so ga z varčevanjem in z lastnim znojem postavili, nočejo zapustiti, ker imajo tako “lastna sredstva”, jih javno socialno skrbstvo zavrača. Pomagajo jim dobrodelne ustanove, pomagajo prijatelji, ki njihovo stisko poznajo.
Velikokrat govorimo o svojem krščanstvu, prenekateri govore o njem samodopadljivo, pri tem pa pozabljajo na osnovo Kristusovega nauka o ljubezni do bližnjega. Ta ljubezen mora biti dejavna, v bližnjem moramo videti brata v Kristusu, Kristusa samega. Dostikrat ne vemo za stisko bližnjega, zato darujmo tem obilnejše ustanovam, organizacijam, ki za stisko vedo, ki so zato, da stiskanim pomagajo. Naj jim pomagajo z našimi darovi!
Pomagajmo vedno in povsod po svojih močeh gmotno, pomagajmo pa tudi z dobro besedo, z nasvetom, z Ijubez-njivim pogledom, s prijaznim smehljajem. Dobra beseda, prijazen nasmeh, ljubezniv smehljaj, s katerim nas je sosed, znanec, sodelavec, gospodar, skratka naš — bližnji zjutraj pozdravil, nam je lahko v oporo ves dan pri našem delu. Prinaša nam dobro razpoloženje, ki napravlja tudi težaven in mrk dan znosen, če že ne prijeten.
BESEDA IZ NARODA
Slovenski družabni veeer
CLEVELAND, O. -- V soboto, 28. oktobra tl., zvečer, se zbero v Baragovem domu na St.
Clair aveniji protikomunistični borci iz Clevelanda in njegove okolice. Na večer so povabljeni tudi njihovi prijatelji s svojimi družinami.
Clevelandsko Društvo SPB prireja vsako leto po dvakrat — v zgodnji jeseni in v pozni pomladi — take tovariške večere, ki vedno vnovič povezujejo v trdno zvezo njihove vrste ter ohranjajo med njimi duha za osvoboditev slovenske domovine izpod komunističnega jarma.
Na sporedu imajo vedno okusno domačo večerjo — tokrat telečjo pečenko z vsem, kar k njej spada. — Večerja bo na voljo od 7. naprej. Za zabavo in oddih bo igral Trio mladih mornarjev.
Ohranimo si ta večer za to domačo slovensko družabno prireditev- Na prijetno nasvidenje!
J. S.
Cerarjeva mama 85 let stari
CLEVELAND, O. — Znana Cerarjeva mama, Terezija Cerar z 5818 Bonna avenije, obhajajo danes, 17. okt. tl., 85-letnico svojega življenja. Rojena je bila v Sostrem pod Ljubljano. Mož ji je padel v prvi svetovni vojski. V družini je bilo 6 otrok, 4 hče re in 2 sina. Ena hči, s. Celesti na Cerar, je šolska sestra v pokoju na Sloven. Koroškem. Najmlajša hči Kristina, poročena Rihtar, je bila rojena, kmalu po očetovi smrti. Njen najstarejši sin Peter je padel v zadnji voj ski kot poveljnik domobranske postojanke v Domžalah. — Ju-bilantinja je zelo ponosna na svoj številni rod, saj šteje 31 vnukov in vnukinj in 14 pravnukov in pravnukinj. Od vnukov imajo vsi že svoje družine. Redka katera od žena, tudi od slovenskih, se more ponašati s tolikim zarodom!
Jubilantinja je redna obiskovalka cerkve sv. Vida, odkar je orišla leta 1949 s svojim sinom Francetom v to deželo, odn. v Cleveland. Vsak dan prejema obhajilo. Po navadi je ne samo nri eni maši marveč največkrat bri dveh če ne celo kar pri treh. Zelo rada bere slovenski tisk, posebno Ameriško Domovino. Bere kljub svojim visokim letom še vedno brez očal. Ne zamudi tudi nobene slovenske cerkvene ali kulturne ali družabne prireditve. Ko se je poročila pred kratkim Seršenova Katka iz njene žlahte, je celo za kratek čas zaplesala. Že danes Da se na moč veseli nove maše Seršenovega Toneta, tudi njenega žlahtnika, ki jo bo opravil, če Bog da, 26. majnika prih. leta pri Sv. Vidu.
Dobrim voščilom njenih domačih za še dolgo zdravje dobre mame se pridružuje tudi naš list.	AD
Pričetek kulšisrnih večerov m “Osmi” v Hew York«
Kovačič, ki je v ta namen prihitel iz Washingtona, D.C., je v zgoščeni obliki obravnaval zgodovinsko ozadje pokristjanjena naših davnih prednikov. Predavanje, ki mu je sledil živahen razgovor, je vzbudilo meč številnimi poslušalci veliko živahnega zanimanja in so navzoči poslušalci izrekli željo, naj se da besedilo predavanja v celoti natisniti in razmnožiti.
Pred zaključkom živahnega večera je odbor SKAS počastil svojega naj starejšega člana dr. Joža Basaja in ga je za njegovo 80-letnico rojstva izvolil za svojega častnega predsednika za njegove zasluge.
V pogledu prirejanja kulturnih večerov je omeniti, da bo 8. decembra predaval dr. Peter Remec: S poti po Indiji s pred vajanjem skioptičnih slik namesto dr. L. Puša, ki je bil na sporedu: O kulturnem delovanju slovenskih izseljencev, ki je prestavljeno na poznejši, še nedoločen čas.
Iz sporeda naših prireditev na “Osmi” je zadnjič po pomoti izpadla “Materinska proslava” Slovenske šole določena za 19. maj 1968.
France Gorše
Pripombe k brošuri ‘Svoboda v polmraku”
List avstralskih Slovencev ‘Misli’, ki ga urejuje p. Bernard Ambrožič, je prinesel v letošnji julijski številki pripombe k spisu dr. Lud. Puša ‘Svoboda v polmraku’. Zaradi aktualnosti jih tu navajamo zlasti za tiste, ki dr. Puševe brošure še niso nabavili in jo prebrali.
PRIPOROČAM PRAV VSEM MED NAMI brošuro pod gornjim naslovom, ki je izšla za 50-letnico Majniške deklaracije in je naprodaj pri MISLIH za 10 centov. Posebno naj bi jo prebiral mlajši rod, ki prav malo ve ali rajši: nič — o nastanku Ju-goslavuje, kako so jo oblikovali in mnoga nesoglasja le s težavami premagovali tedanji slovenski in drugi politiki južnih Slovanov. Po mojih mislih je bran je te brošure v veliko korist. Pisec dr. Puš podrobno in stvarno, pa tudi objektivno opisuje dogajanja tistih tednov, ki so sledili razslulu avstroogrske monarhije.
Naj dodam nekaj svojih pri pomb k poedinim točkam.
Če bi ne bilo prišlo do “majniške deklaracije” (do odločne zahteve ujedinjenja vseh južnih Slovanov kot posebno državno telo v okviru monarhije), bi po mojem mnenju Slovenija avtomatično ostala še naprej pod Avstrijo, seveda če je ne bi Italija zahtevala zase kot vojno odškodnino od bivše premagane zaveznice:	Avstro-Ogrske. Do
tega bi moralo priti, če bi ne bil sklenjen v Ženevi pakt med dr. Korošcem in Pasičem.
Na strani 18 omenja dr. Puš prodiranje Lahov proti Ljubljani in Trbovljam in kako jih je pri Vrhniki zavrnil srbski major Švabič. Prav podobno se je godilo na severo-zapadni meji, sedanji tromeji. Niso še bili do kraja utihnili koraki vračajočih se avstrijskih vojakov, že smo videli prihajati italijanske čete.
ukrepov.
NEW YORK, N.Y. — New-yorski SKAS in člani S A V E so
pričeli v petek, 6. oktobra svojo 1 Bilo je treba hitrih sezono kulturnih večerov. To Zbirali so domače fante, kar se pot je bila na sporedu tema “Ob jih je do tedaj vrnilo iz raz- čas, smo se mi južno od Kara-1200-letnici pokristanjenja Slo- padlih front, in jih razmestili vank premalo zmenili za brate vencev”. Predavatelj g. Erik po grebenih Karavank.	na oni strani. Nemci so jih imeli
Od avstrijske strani pri nas (v dolini nad Jesenicami) ni bilo kaj prida »dpora, toda Lahi se niso dali ustaviti našim narodnim stražam. Zasedli so že Rateče Planico in se bližali Kranjski gori. Na brzojavne prošnje narodne vlade v Ljubljani je prišlo k nam 9 srbskih vojakov s podporočnikom Jovanovičem na čelu, ki se je bil pravkar vrnil iz ujetništva v Salzburgu. Teh 10 Srbov je ustavilo Lahe pred našo vasjo in jih zapodilo nazaj v Rateče Planico. Dobro se še spominjam, kako je Jovanovič iskal pomoči v našem poštnem uradu, kjer sem bila zaposlena. Ni dosti razumel slovenščine in latinice ni znal brati, a na karti je videl označeno demarkacijsko črto z goro “Monte Peso” — Peč nad vasjo Rateče. Tudi v tem primeru se vidi, kako potreben je bil ženevski pakt: brez njega bi bili napram Lahom in drugim sovražnikom stali praznih rok in od nikogar priznani. Na tem smo itak bili.
Naj pripomnim, da so s pravkar omenjeno demarkacijsko črto vendarle Slovenijo usodno okrnili. Ta črta bi morala teči najmanj po bivši avstrolaški meji, kot je bila pred prvo svetovno vojno. Slovenci so tedaj živeli po vsej kanalski dolini tja do vasice Pontafelj (Ponte-ba). Prav tako onstran Karavank do Dobrača in po dolini Zilje do Hermagora — Šmohorja-
V	septembru 1919 so me premestili na Koroško v mestece Borovlje v prelepo Rožno dolino sredi med Celovcem in Ljubeljem ob reki Dravi. V Borovljah je bilo nekoliko industrije, pred vs.em puškarske, v njej zaposleni so bili najbolj zagrizeni Nemci. Napravljali so Slovencem velike težave v narodnostnem in političnem pogledu.
Tu moram spet potrditi pravilno gledanje dr. Puša na tedanje razmere. “Slovenska” voj ska na Koroškem je bila sestavljena iz skoraj izključno srbskih vojakov pod poveljstvom Hrvata Kvaternika, izjemo so delali nekateri častniki. Civilno upravo so imeli v rokah pomešani Primorci in Kranjci. Korošci i-majo svoje narečje in nekaterih izrazov niti mi nismo razumeli, kako bi se mogli razumeti Srbi in naši Korošci? Vse drugačna bi bila verjetno situacija, če bi bila tudi vojska slovenska. General Majster se je zadrževal največ v Mariboru in Velikovcu, k nam v Borovlje je prišel samo na pregled.
V	času službe v Borovljah sem hodila tudi na propagandne shode v Podljubelj, v Bače ob Baškem jezeru in na Žihpolje. Svojim rojakom je govoril poslanec Grafenauer in z njim Korošica dr. Piskrnikova. Toda v primeri z nemško je bila naša propaganda zelo šibka. Prav tako kot piše dr. Puš sem tudi jaz le prepogosto slišala: Nikar k Srbom, tam boš vedno samo Žolnir—soldat, Srbi se samo vojskujejo . . .
Tudi je nasprotnikom zelo pomagalo razvrednotenje denarja. Sodim, da je bilo to dosti pre-uranjeno. Ko smo menjavali denar z 1 proti 4, ni bilo prijetno poslušati razne opazke, kletve in psovke na račun Jugoslavije. Še teže je bilo gledati žalostne solzne oči.
Pravilno podčrtava dr. Puš, da pač nismo imeli dovolj sposobnih ljudi za propagando. Kolikor sem mogla jaz videti v času svojega bivanja med Korošci, je bilo gori dovolj denarnih sredstev in zlasti živilskih zalog, da bi ne smelo biti pritožbe. Ljubljana jim teh reči ni kratila. Vendar so premnogi šli1 na dan plebiscita javno na volišče z glasovnico za Avstrijo v roki. Kljub vsemu jim tega ne moremo. zameriti. Prej, ko je bil še
■r*-

Ljudi m morejo prepričati - „,
V	Sloveniji so imeli v septembru več proslav ob 25. letnici ustanovitve raznih partizanskih “brigad”. Udeleževali so se jih preživeli komandanti, politkomisarji in člani. Proslavljali so svoje “junaštvo”, poveličevali pridobitve “narodnoosvobodilne vojne”, govorili pa tudi o sedanji stvarnosti.
Na proslavi 25-letnice ustanovitve Gubčeve partizanske brigade je npr. dne 3. septembra govoril v Mokronogu Viktor Avbelj, član CK. Zveze komunistov Jugoslavije o “aktualnih domačih in mednarodnih političnih problemih”. Glede gospodarske reforme je dejal, da so “vsi priča večje stabilnosti našega gospodarstva,” da so se “cene marsikje ustalile ali pa celo padajo”. Za dinar je dejal, “da je njegova vrednost večja doma in na tujem.” Glavna zahteva reforme je “modernizacija vsega našega gospodarstva.” Zborovalcem je dalje povedal, da je rajni Kraigher v izvajanju gospodarske reforme prav za letos napovedal naj večje težave. Zato “naj se letos izkaže, kdo in koliko je sposoben prilagoditi svoje gospodarjenje zahtevam reforme.” Priznal je, da so bili primeri, ko so nekateri predlagali, naj bi se za njihova gospodarska podjetja “napravile izjeme”, da jim ne bi bilo treba za sedaj njihovega gospodarstva prilagoditi zahtevam gospodarske reforme, na kar seveda ni bilo pristanka.
V	nadaljnjem je branil Titovo zunanjo politiko. Naglašal je, da “Vietnam in Srednji vzhod, pa še vrsta drugih oboroženih spopadov, spodbujajo k še večji doslednosti v boju naprednih, miroljubnih sil za mir in proti vojaškemu in oboroženemu po-računavanju medsebojnih računov. Naša, titovska zunanja politika ima za svojo naj večjo nalogo in dolžnost, da prispeva čim več za mir, da se bojuje proti uporabi atomske energije v vojaške namene ter za mirno reševanje mednarodnih nesporazumov.” V poveličevanju te politike se je Avbelj povzpel do trditve, “da je jug. zun. politika enako dosledna, odločna in iskrena, kakor je bila dosledna, odločna in iskrena naša NOB.”
Vsi pa niso takega mnenja doma, kakor Avbelj in ostali komunistični funkcionarji. To Avbelj sam priznava z besedami: “Toda najdejo se še ljudje, ki govore, da so mednarodni spopadi daleč od nas, da nam neposredno ne grozi nobena nevarnost, da je bolje stati ob strani in samo opazovati, kaj se v svetu dogaja, kakor pa se vmešavati
Avbelj poudarja, “da ni treba posebej podčrtavati, da so najnaprednejše družbene skupnosti (komunistične tiranije, op. p.) tem temnim silam naj večji trn v peti in da tedaj prav tem skupnostim velja glavna smer napada.” Avbelj zatrjuje, da prav zato ljudje odobravajo kom, zunanjo politiko “neuvrščenosti in ak/ivne koeksistence”. Ta politika pa da odseva “v intenzivni mednarodni dejavnosti, v povezovanju z naprednimi stališči, v doslednem vztrajanju na najnaprednejših stališčih, po drugi strani pa v konkretni politični moralni in materialni pomoči, ki jo Jugoslavija daje žrtvam agresije v Vietnamu in na Srednjem vzhodu.”
Zaključil je pa svoja izvajanja s trditvijo: “Nobenega dvoma ni, da pomeni pomoč, ki jo iz svojega dajejo naši ljudje za žrtve imperialističnega divjanja v Vietnamu in arabskim narodom kot žrtvam napada, ne samo pritrjevanje naši zunanji politiki, ampak tudi popolno podporo takšni socialistični zunanji politiki.”
S takim in podobnimi trditvami gotovo ni pridobil za partijo niti enega novega člana, ker je za svoje trditve navajal neresnico. Saj doma že vsak o-trok ve, da so ljudem enostavno odtrgovali večdnevne prejemke za pomoč “žrtvam agresije” ter jih sploh nihče ni vprašal, ali sploh hočejo kaj dati in koliko. Prav tako tudi trditev glede o-dobravanja Titove zunanje politike. To odobravajo samo komunisti, pa še ti ne vsi, narod pa sploh ne. Saj ni nobena tajna, da so se po raznih delih države proti njej pojavili protestni letaki. Dejstva, da jo še sedaj morajo braniti in zagovarjati komunistični funkcionarji od samega Tita na vrhu do zadnjega komunističnega propagandista na vasi ob vsaki priložnosti, je dokaz, da je narod ne odobrava, ker je škodljiva njegovim koristim.
Poglavarjev ni bilo med darovalci
Po vsej Jugoslaviji vneto nabirajo pomoč za žrtve vojne na Srednjem vzhodu in v Vietnamu. Nabrali so kar 4.5 milijarde starih dinarjev, čeprav so Pr' votno računali le na 1.5 mik' jarde. V Sloveniji so v blagu in denarju zbrali okoli 500 milij0' nov starih dinarjev.
Imena darovalcev, posamezni' kov in podjetij so stalno obja' vljali časopisi, zanimivo je, da med terni' imeni ni bilo imena Josipa Broza Tita, ne Kardelj3 in vseh drugih glav današnj6
v ‘tuje’ zadeve." Za take, ki ta-j komunistične diktature v Jug0' ko mislijo, t.j. za vse tiste, ki so | slaviji. Mar ti niso nič darovali na strani zahodnih zaveznikov,! za “visoke cilje”, ki so jih tak0 pravi, “da ni nikogar med nami,! vneto priporočali podložni rajT ki ne bi poznal pravega obraza|
takih prišepetalcev in ki se ne Železnici bodo ukinili bi bil tako zavedel, da bi bila to , Mariborsko železniško podj°'
tje ima vsako leto s program3 Ljutomer-Gorr.ja Radgona ^ Murska Sobota-Hodoš nad ^ milijonov dinarjev izgube. Ker strli vsako oviro, ki jih zadr- bi obnova obeh imenovani*1
1.4 mi*1'
najbolj kratkovidna politika, ki bi koristila samo reakcionarnim zavojevalskim silam in jim omogočila, da bi eno za drugo lahko
žuje od njihovih osvajalskih imperialističnih načrtov.”
ob sebi desetletja in desetletja, pridobivali so jih zase s propagando, denarjem in drugimi sredstvi. Ni čudno, da jim nenaden pogled na jug ni mogel veliko pokazati.
Naj zaključim svoje pripombe s .tem, da se iz vsega srca pridružim piscu v brošuri: naj pride čas, ko bo naš narod končno stopil v vrsto samostojnih narodov in bo vključen v mednarodne enote Združene Evrope!
Marija Peršič
prog zahtevala okoli jarde starih dinarjev, so se 0 ločili obe progi enostavno niti. Prizadeti kraji, ki bodo s tem izgubili najvažnejše Pr° metno sredstvo, se prizadevaj0’ da bi obe progi ostali še dab v obratu.
Kvartanje zelo razširje*10
BOSTON, Mass. — Nekd° ^ izračunal, da porabimo Ame^ kanci povprečno na le^°, 3 igranje kart skupno 1.2 bild0^. ur. Povprečno torej okoli d na osebo.
L
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
^Naprej, zastava slave!”
“Visoko je dvignil v pomladi Narodov glasnik zatiranega na-roda, slovenski pevec, prav to kaše znamenje, narodno zasta-v° in pozval: ‘Naprej!’ Ob tej Ustavi in ob tej himni se je res začel narodov ‘Naprej’. Narod je Vstal v samoobrambo, segel po samovzgoji, šel v tekmo z naprednejšimi narodi Evrope, se s°cialno in gospodarsko osamo-Svajal in nacionalno zorel in do-Zoreval za 29. oktober 1918. Tro-k°jnica ga je združevala in mu kila znanilka bodoče slave in Sreče. Nastopil je dan uresni-Cenih sanj, ko so vojaki trgali s svojih čepic avstro-ogrske em-kleme in si na njih mesta pripenjali kokarde s troboj ko, ko le z vladne palače v slovenski Prestolnici zaplapolala belo-kiodro-rdeča zastava kot znamenje svobode in neodvisnosti.”
“Ljubili in nosili smo troboj-kico v vsakovrstnih borbah pro-li pisani vrsti nasprotstev in kasprotnikov njenih in naših, dokler je ni diktatura pregnala v skrinje in potisnila še glob j e v srca slovenskih ljudi. Od tam 1® vstajala zopet in zopet kot znanilka narodovega zdravja in Njegove odločne volje in zahte-Ve po svobodi in po priznanju Samostojnosti.”
“Sedaj že nad 20 let v domo-ymi slovenska zastava ranjena m omadeževana z rdečo zvezdo, 0znanja dobo s krvjo zadušene Svobode jn tiranske vladavine, ^a naš narodni praznik letos, Slovenci, ki živimo v svobodi, 2nova povdarimo: Edino čista, kelo-modra-rdeča troboj ka brez °2riak in navlak, je naša edina Narodna in državna zastava, ki kaj nas in ves narod vodi v dan Pove svobode v demokratičnem
redu.
“Ko letos dvigamo narodno 2astavo po dvoranah in pri zbo-k novemu češčenju, sporo-
camo:
“Cim bolj se množe leta našega izseljenstva, tem bolj smo s Srcem in dušo navezani na očet-Kiavo, tem tesneje živimo z • • .” (Iz proglasa NO za Slo-VePijo v oktobru leta 1966.)
dar tako prav pride. Uboštvo v tej deželi je vse kaj drugega, kot ga vi poznate; revež nima strehe nad glavo; napravi si bajto iz vej ali pa živi kar ob robu ceste. Povsod se kak človek zgrudi od onemoglosti in obleži. Še nisem bila na kolodvoru, da ni kdo tako obnemogel, ali berač, ali uslužbenec, ali popotnik.”
“Poleg dela v šoli se jaz po-največ trudim, da pomagam katoliškim fantom in dekletom, da se izvežbajo in morejo kruh služiti ...” Ali si je mogoče misliti na tem svetu lepšega in bolj plemenitega poslanstva, kot ga z božjo pomočjo in s pomočjo rojakov opravlja ta slovenska duša tam v daljni Indiji?!
Da bo mogel priskočiti na pomoč tej misijonski delavki in vsem, ki so njej podobni, zato bo misijonski krožek v Torontu organiziral 22. oktobra misijonsko nedeljo. -Kdo ne bi odprl vrat, če trka nanje lačen, raztrgan, neveden, ubog?! Misijonska nedelja bo torej dan odprtih vrat in odprtih src. Naj bi jih nihče ne zaprl in se zakrnil, ko bo bral v župnijskih vabilih prošnjo in poziv za praznovanje misijonske nedelje.
Misijonski por.
občutljiva. Razumljivo! Videla je že veliko idejnih akrobacij posameznikov. Občutila je že tako mnogo poskusov, ki so ji hoteli vzeti čast in celo njen obstoj. Ta emigracija ve, da je trn v peti komunizmu doma, zato pazljivo gleda na vse poskuse razbijanja in razdvajanja, ki so naperjeni prpti njej. Boji se vseh kretenj in korakov, prihajajočih iz domovine, ker tam more svobodno odločati samo tisti, ki je med vrhovi komunizma. Ni politična emigracija napravila iz Slovenika politikum. To so napravili tisti pri vodstvu, ki bi zastavi emigracijskega društva radi prišili rdečo zvezdo in tisti progresisti, ki politike med emigranti ne morejo videti. Težko bo torej obdržati “nadstrankarski in nadskupin-ski značaj” te akcije. Ta značaj bi bilo tr^ba šele pridobiti. Upal sem, da se bo glede tega dala odstraniti negotovost in se bodo razblinili pomisleki.
Ker pa je ta akcija tesno povezana s problemi slovenske ideološke in politične emigracije, od katere nekateri res da odpadajo, bom o teh zadevah še drugič kaj napisal, zlasti kaj pravijo drugi, ki imajo višje položaje in s teh položajev boljše in lepše vidi -na vso stvarnost.
Por.
Narodni praznik in dan slovenske zastave
^ soboto, 28. oktobra 1967, bo-k*0 Slovenci v Torontu praznovali “29. OKTOBER in DAN SLOVENSKE ZASTAVE. V slo-V^skem domu na 864 Pape Ave. y° v ta namen slovenski večer.
sebinsko bo ta večer zajel vso j ovenijo. Naj bi tudi k ude-2'bi pritegnil vse, ki so še ve-v ° s srcem in dušo navezani na ctnjavo. Kakor so se nekoč j. stari očetje pogovarjali pod in tam sklepali, tako se bo-0 ftd na tem slovenskem ve-
Či
v°rili
ob slovenski zastavi pogo-o vsem kar nas teži, o tem,
Či
nas veže in tudi o tem, o ^crner smo različnih misli. Na-.^denje ob našem znamenju, ki Y‘ belo-modro-rdeča zastava. abijo prireditelji.
ki vabi in prosi
(Za misijonsko nedeljo) am v Indiji, v mestu Kan-s]Ur Živi in dela in se razdaja 11i°Veriskk sestra Miriam Zalaz-ve	ona je dobila od slo-
veJske§a misijonskega krožka v0r°ntu majhno denarno po-
°c. Pisu^ k- ga je 0(j nje (Jq.
. 1 Pred
Polno zahvale. Obenem pa do-
Razmišljanja v dopolnitev in poučenje
Dne 12. septembra je pod “Beseda iz naroda” g. Janez Dol-šina objavil v imenu ZSDAK svoje poročilo. Upajmo, da to poročilo ni zadnja beseda in da njega objava pomeni, da se bo o tej važni zadevi še smelo razpravljati in to kljub “odločitvi visokih mest”. Upajmo tudi, da med nami še ni zamrl demokratski čut, ki dovoljuje raz-ičnost misli in mnenj ter dopušča raznolikost predlogov, zlasti tam, kjer je prošnja za sodelovanje v dajatvah na najširši podlagi. Demokratičnost v praksi pa naj bi se pokazala v dejanskem upoštevanju izvedljivih predlogov.
“Odgovor” g. Janeza Dolšine je bil prav zaprav lahka domača naloga. Ne pove nam namreč nič novega, česar ne bi vedeli že pred letom dni, zlasti pa nič takega, kar naj bi politično emigracijo strnilo okoli akcije za Slovenik v Rimu. Že pred letom so namreč organizatorji nabirke po ZD in Kanadi omenjali v člankih in v priložnostnih letakih iste “razloge”, zaradi katerih je ZSDAK šele po enem letu zavzela, “da zadevo Slovenika podpre”. Torej je pri odločitvi ZSDAK moral igrati važno vlogo še kak drug kriterij.
Vsi dosedanji pozivi na slovensko javnost v emigraciji in vsi “odgovori” ter zagovori so se dosedaj izognili glavnega momenta pri tej zadevi, to je zaupanja. Če bi bil pokojni škof dr. Rožman še živ in delaven med nami in bi pozval slovensko javnost, naj daruje za veliko in potrebno stvar, bi ne bilo problemov “potrebe”, vprašanj “lastništva”, “izvedbe načrtov' in raznih zamisli. Ker bi bilo zaupanje v njegov poziv, bi odpadli vsi drugi vidiki. Zaupanje pa bi bilo, ker bi se bil posvetoval s tistimi, katere bi prosil za pomoč. Tako pravi pismo, ki sem ga prejel po objavi ‘Odgovora”: “Prosilcu se po ustaljeni etiki ugodi, kadar tistemu, ki je naprošen ni nasproten, kadar ne dela zoper njegovo čast in obstoj.”
Problema Slovenika ni mogoče obravnavati brez ozira na po-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XXXIV
Mene je gospodar krmil največ s kruhom in vinom. Dal mi je kos kruha in dejal pojdi v klet in si ga natoči, kateri ti bolj ugaja. VčasiR je prrložil poleg kruha kak košček salame, Špeha ali sira, včasih pa nič. In ravno tako za zajtrk kot za večerjo. In kako naj jaz, ki sem bil vajen mleka in čiste vode, ki je pritekla po apnencu, zdaj pi-jim vino na tešče? Največkrat sem vzel kruh, odšel v klet, ga tam pojedel, ne da bi kaj pil. A ker se je to večkrat dogajalo, pa sem se le počasi privadil in malo prilil. In tako sem začel zgubljati okus po čisti studenčnici iz Podravnika in pridobivati vinski okus, katerega se pa menda nikoli več ne zgubi ....
In zgodilo se je, da ni bilo pri hiši dalj časa nobenega hlapca, pa je začel gospodar-stari, meni siliti vajeti v roko. Ker so okoliške trgovine naročale moko, zdrob, koruzne izdelke itd., je bilo treba dostavljati na dom teh trgovin. Kdo bo peljal? Stric Francelj, oni iz Vodmata, se je branil takih tovorov. Lojze, ti pelji. Dali so mi najkrotkejšega konja “Šimeljna”, ki je menda 25 let vstrajal pri tej hiši in so malo manj jokali, ko je poginil, kakor takrat, ko je umrla dobra njihova žena in mati. Seveda je to bilo več kot 10 let po materini smrti. Takrat je bila materina smrt že kolikor toliko pozabljena. V začetku, ko sem prišel tja, je pa bilo včasih prav težko. Zvečer so vsi večkrat pribežali v mojo sobo in objokovali mamo. Jaz, ki sem prišel iz tistih naših melin, jih nisem
mi v trgovini ni bilo treba več pometati. Le predale z moko in druga težka dela sem ponaredil še v trgovini in včasih za kratek čas nadomestoval Anico, drugače sem pa imel malo opravka še v trgovini. Najbolj se mi je u-gajalo, kadar sem šel od doma s konjem, da ni bilo treba poslušati gospodarjevega kreganja. Ko sva pa s stricem Franceljnom enkrat peljala žito v mlin v Jarše k Jesiharju, vsak s svojim vozom in drugič zopet k Vardju na Vir (Majdičev mlin), to je med Domžalami in Dobom, se mi je zdelo, da je to nekaj najlepšega, kar na svetu more biti. Ker sem vedno ljubil živali, čim lepša je bila, tem rajši sem jo imel, zato sem tudi konje takoj vzljubil; zlasti še, ker so bili tako lepo rejeni, živi in bistri. Saj je bilo znano, da so bili Zormanovi konji eni izmed najlepših na cesti. In ker so bili že par let pri hiši, so vedeli že za vse ceste in pota, kje se morajo ustaviti in do kam peljati. Že po vozu, h kateremu sta bila vprežena sta takoj spoznala, kam morata peljati. Da, konj se vsemu tako privadi, kot le malokatera žival in če človek lepo. ravna z njim, ga popolnoma razume in v vsem uboga. Tako smo postali kmalu najboljši prijatelji. Posebno mi je ugajalo to, ker sem bil proč od gospodarja kar celi dan. Ni ga bilo treba poslušati, da bi stalno nekaj sitnaril krog mene.
Zjutraj zgodaj sem zapregel s polnim vozom pšenice, 30 do 40 vreč, zvečer pa pripeljal nazaj moko. Seveda pa ne iz iste pšenice, ki sem jo peljal tisti dan, pač pa i/ prejšnje. Saj so v mlinu vedno zasuli in začeli mleti iz enega vagona pšenice. Te je pa bilo štiri voze žita. Torej sem peljal štirikrat za en vagon. Tako smo imeli vedno v vsakem mlinu, pri Vardju na Viru, pri Jesiharju v Jaršah in pri Franconu v Studi, po en vagon in več pšenice, ki so jo mleli, da je bila vedno pripravljena za odvzem. Žito so mi znosili v mlin iz voza vsakokrat mlinarji in tako tudi moko naložili. Sam sem le na vozu urejal, da so vreče bile pravilno položene, da se niso po poti zgubile.
Doma je bilo potrebno bolj prijeti za delo, da smo voz z moko spraznili in zopet naložili žito za drugo jutro. Pa še v trgovini kako težje delo ali celo nadomestovati prodajalko, ker tudi te so se pogosto menjale radi gospodarjeve sitnosti in je bila večkrat sama domača hči Anica v trgovini. Fantje so vsi trije hodili v šolo in so imeli vedno za vzrok šolske naloge, da jim ni bilo treba za kako delo poprijeti, pretočiti ali umiti kak sod ali pa v skladišču kaj ponarediti. Ker smo trgovino zapirali zelo pozno, morda ob osmih in še pozneje, sem moral potem večkrat potegniti z delom do enajstih ali celo do polnoči. Vedno sem se pa tolažil s tem, da grem zjutraj zopet s konji na pot, z žitom v mlin. In tako bom ves dan sam svoj gospod. Poleg vsega mi je še to pr.av zelo ugajalo, ker sem dobil vsakokrat krono za oskrbo
lo. Moral sem iz svojega dodati. Ne vedno, le včasih se je to zgodilo. Tudi dekleta so me začele pozdravljati ali pa so me celo rade videle . . . Nisem se dosti menil zanje. Le ena je naredila name poseben utis. Tam med Podborštom in Dobravo, je stala pristava Vabvoške graščine, ravno vrhu klanca nad cesto. Tam me je vedno pozdravljala drobna prijazna deklica. Včasih se mi je zdelo, da je prav pazila, kdaj bom pripeljal mimo, da me je pozdravila. Rad sem ji odzdravljal, kar je z zadovoljstvom in veseljem sprejemala. Ne vem koliko časa potem, sem jo pa videl pri Rogo-vilcu na Črnučah. Tam je bila daleč na okoli znana gostilna in tam sem se jaz ustavljal, da sem nakrmil in napojil konje in sebe. Gospodinja te veleznane gostilne in velike kmetije, Ro-govilčeva mama, vdova, je bila teta tega dekliča in jo je vzela k sebi v službo, ker je spoznala, da je zelo marljivo in pridno dekle. In pri Rogbvilcu sva se potem videla in se pozdravljala vse do prve svetovne vojne. Spominjam se, da sem ji od vojakov pisal eno karto. Ne spominjam se pa, da bi dobil odgovor od nje. To je bilo tudi vse; s karto sem jo pozdravil kot prej, nato pa pozabil nanjo.
(Dalje sledi.)
Komunisti prodajal© film s naših ujetnikih
vičarsko poročanje. Je bolje kot nič, toda je tako sestavljeno, da mu lahko le deloma verjameš.
iksfraiya s@ postavila Qh stran Amerike v IH
^ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ko je velika večina zaveznikov Združenih držav pred glavno skupščino Združenih narodov pozivala Združene države, naj končajo svoje letalske napade na Severni Vietnam in iščejo konec vojni, je zastopnik Avstralije spregovoril odločno in jasno v obrambo stališča Združenih držav.
Zunanji minister Paul M. Hasluck je poudaril, da so Združene države po svoji lastni volji in preudarnosti omejile polno rabo svojih vojaških sil, toda nekaterim se še vedno to ne zdi dovolj. Hoteli bi, da bi se Združene države borile proti sovražniku, ki uporablja vsa svoja sredstva, z eno roko zvezano na hrbtu in še na •— kolenih.
Vzhodnonemška televizija je napravila film o ameriških j n604 cv.^mvd. vojnih ujetnikih v Sever-; nemu Vietnamu, sedaj pa !
CLEVELAND, O,
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Izkušen “punch press’ operater, star 25 do 50 let. Stalno delo. Oglasite se osebno.
CLEVELAND REGISTER & GRILLE MFG. CO.
3188 E. 80 St.
(202)
Janitor for Supermarket
Excellent working conditions, good pay, paid vacations, 8 paid holidays, health and welfare benefits, retirement program, 40 hour week.
Boenkers Stop-N-Shop Super Mkt.
WO 1-1300
(199)
znal prav nič tolažiti. Posebno
še zato ne, ker so zelo obtoževali čez dan. Krona je bil takrat to-očeta, da je kriv njene smrti., lik denar, da sem se lahko kar Nič pa povedali v kakšnem ozi-' čedno prehranil čez dan. Zju-ru. Zato sem bil navadno kar ^ traj in zvečer, sem pa še doma tiho, ker, jaz buček, nisem ve-1 dobil zajtrk in večerjo. Tako del, kaj naj jim rečem. Zapisal sem v začetku vsak dan, kadar sem zgoraj, da je bilo to 10 let sem bil na poti, lahko še nekaj po materini smrti. Seveda me- prihranil iz tega denarja, ne takrat že davno ni bilo več, Takrat sem bil vajen še pri hiši. Le povedali so mi, ka- skromnosti od doma. Ko sem pa ko hudo jim je bilo za Šimelj- spoznal nekaj drugih takih so-nom.	j trpinov, ki so bili z menoj isti
Takrat, ko so mi porinili va- čas na poti in sem si sploh pri-litično	emigracijo.	Končno	po	jeti v roko, je postalo zame no- ! dobival .vse polno prijateljev
tej zadnji vojni le	ta	more	poka-	vo življenje. Vožnja s konji mi ( skozi vasi ob dunajski cesti vse
zati	na	neke	uspehe	dela in	da-	je bila tako všeč, da sem potem tja do Doba, je pa Večkrat rado
- «mo, ki ga je oa nje ao-je ^dsednik krožka g. J. Kvas ^ Polno zahvale. Obenem pa do-a sestra razlaga kakšen je delokrog, da darovalci iz Vej.°n^a lahko spoznajo v kako dar 6 P^emenKe namene so d0b0Vak- Kind drugim v pismu “Tu, Ses^ra Pravi tudi tole:
Sai °^ki ljudje nas kar oble- ^	~~ u----------- ----> -------±	, -	, „ *
J0’ zato nam vaš velikodušni * j atev. Politična emigracija pa je sam naravnost silil v to. Kmalu, od te krone malo primanjkova-
la drago prodaja na zaho-! machinists du. Vse skupaj je huda rdeča propaganda.
WASHINGTON, D. C. — U-radna vzhodnonemška komunistična televizija je poslala svoje tehnike v Severni Vietnam, kjer so — tako trdijo — prišli v stik z ameriškimi ujetniki, v glavnem piloti. Obiskali so devet taborišč in videli okoli 130 ameriških pilotov. Z nekaterimi so tudi govorili in razgovore jemali na trakove. Nemška komunistična ekipa si je tudi ogledala taborišča in opazovala življenje jetnikov, vse skupaj pa opisala.
Sedaj je Nemška filmska agentura postavila film in opis naprodaj in hoče vse skupaj drago prodajati. Ameriška NBC televizija je menda plačala za gradivo $50,000, revija Life $25,000.
N.B.C. je iz gradiva sestavila 28 minut dolg tihi film in ga sinoči predvajala.
Ako bi komunističnemu gradivu ne bi bilo primešane toliko propagande, bi bilo vse v redu.
Naše državno tajništvo je proti filmu in gradivu ostro protestiralo in dokazalo, da so slike v filmu prikrojene propagandi, da je vseh naših ujetnikov v Vietnamu okoli 230 in ne 130 in da so komunisti pokazali nemški ekipi samo “izbrane” ujetnike, da to, kar je filmano, ne odgovarja standardnim razmeram v taboriščih itd.
Če bi vietnamski komunisti res hoteli povedati resnico, potem ne bi odbijali pobude Mednarodnega Rdečega križa — tako pravi državno tajništvo — da njegovi delegat j e obiščejo taborišča. Tudi ne bi odbili prošnje istega Rdečega križa naj mu pošljejo seznam vseh ujetnikov. Dalje ne bi komunisti onemogočali vseh rednih pismenih stikov med ujetniki in njihovimi družinami. Vietnamski komunisti torej omejujejo ujetnikom ravno tiste človeške pravice. ki jih jetnikom daje Mednarodna konvencija o položaju in pravicah vojnih ujetnikov.
Kar nudi film, je tipično polo-
im QLE¥EIA&SB FIEUIIATIO Taoi Os.
8784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
IMmilSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYBB0TEL
Contouring and profiling Machines
mmimm
mm
Pennsylvania je prva
PITTSBURGH, Pa. — V produkciji surovega jekla in železa je v ZDA prva Pennsylvanija, slede pa ji Ohio, Indiana in Illinois.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo snažilko uradov za podnevi, en ali dva dni tedensko. Kličite 781-1911.	(202)
Help Wanted — Female
BILLING CLERK
In 20’s, No. 1 Burrows Billing Machine, No. 2 Switchboard, No. 3 Light typing. 8 AM. to 5 P.M.—5 days—Salary, Fringes, Apply Art Torok, 391-0886. General Metal Heat Treating Inc.	,/
941 Addison Rd.
(201)
Help Wanted — Female
Bookkeeper assistant for steel warehouse. Pleasant office near E. 65 St- and St. Clair Ave. For appointment call Miss Reiss, EX 1-9000.	(202)
MAL' OGLAS*
Naprodaj zaradi zapuščine Mr. in Mrs. Frank Turk
FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Pišite na Steve J. Lucic, 2921 South West 19th Terrace, Miami, Fla. 33145.
(199)
V najem
4-	sobno stanovanje s kopal-
nico, plinski furnez, na 1070 E. 66 St. zgoraj. Kličite po 6. uri zvečer EN 1-4021.	(203)
Stanovanja v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, $45.00.
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
For rent
4 rooms, up, on 1079 E. 79 St. Call 382-7162.
—(200)
Hiša v najem
5-	sobna enodružinska hiša s kopalnico, prho in gretjem se odda v najem na 607 E. 125 St. Vprašajte na 609 E. 125 St. ali kličite 451-1780.
(202)
LATHES
m? imm
LATHES
&mm mm MiLimcš mmmB RABIM. DRILLS
mmmmi
mamim
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(201)
F blag spomin
OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA-OČETA IN STAREGA OČETA
John Korenčič
ki je umrl 17. oktobra 1959. leta.
Osem let minilo je že, odkar Te več med nami ni.
Ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči!
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili, in enkrat bomo združeni v raju tam - nad zvezdami!
Žalujoči:	f .
FRANCES - soproga SINOVI IN HČERE SNAHE IN ZETJE VNUKI IN VNUKINJE
Cleveland, O., 17. okt. 1967
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal Malograjski
Huber j a je vse to nekoliko zmedlo. Saj ni pričakoval, da dobi Matildo doma, ker je dobro vedel, da se je bila poročila s Florijanom; zatorej si je mislil vso stvar drugače, nego je prišla. Tur čin si jo je bil prehitro prilastil, tako da on zdaj ni vedel, kako in kaj. Premišlja nekaj časa, kaj mu je storiti, potem pa se odloči, poskusiti zlepa. Tja stopi torej k Turčinu ter ga po- kakor °hit^0' prosi, naj prepusti to žensko njemu kot plačilo za to, da je Turke pripeljal semkaj. Toda Turčin ni poznal hvaležnosti.
Grdo zarentači nad njim ter ga sune s tako močjo v prsi, da bi se bil skoro zvrnil po tleh.
Huber osupne. Izprevidel je, da se je uračunil. Brez pravega namena vpraša zdaj Matildo:
“Kje pa so oče?”
“Ne vem!” odgovori ona, na vsem životu trepetajoč, ne da bi se bila vprašala, kako pride Huber baš zdaj semkaj. Da je pripeljal Turčine baš on v Kapljo in da se je hotel maščevati, to ji v tistem hipu ni prišlo na misel.
iznebiti svojega žalostnega poročila.
j	VIL
j Edina beseda “Turki”, ki je prišla iz Gašperjevih ust, je za-jdostovala, da je bilo pri Miklo-!vih takoj vse navzkriž. Saj je plamen, ki se je nad Železno Kapljo čim dalje bolj vzpenjal nakvišku ter pošiljal svoj svit noter do Miklovih, živo pričal, da je Gašperjeva novica le pre-
hal že tu, popusti delo ter zbeži ji esn^na'
z ženo skoz male duri pod milo I Kar bil° moških> so be§ali nebo. Tukaj za hišo je bil maj- |kakor brez Slave sem in ^a’ žen‘ hen vrt, a za vrtom po strmini :ske Pa 80 tarnale in kričale’ ka‘ gori se je razprostiral travnik, kor bi. 'iih imeli Tarki že v sv°j.i ki je bil ves Gašperjeva last, no- |°klas^- Sam Florijan ni izgubil
ter do steze, ki vodi še dandanes j vseSa	S1util je, da mu
proti Miklovim.
ima povedati tast še nekaj važnega, groznega, nekaj, kar se Gašper je takoj uvidel, da pre[j vsem tiče njega samega, hčeri sam ne^more pomagati in «Kaj je z mojo ženo?» Ta mi_
da^bi gaJFurčini posekali takoj, se| mu je vstajaia neprenehoma
v glavi in vsakokrat, kadar si je
bi se jim pokazal. Prva njegova misel je bila torej, da bi o nesreči obvestil Florijana, ne da bi bil dalje preudarjal o tem, bo li ta mogel kaj storiti za Matildo ali ne.
Gašper je bil v trenutku, ko je prihrul Huber s Tur činoma v hišo, s svojo ženo v kleti. Hotela sta ondi naglo nekaj denarja zakopati. Da pride sovražnik tako nagloma do njegove hiše, ni pričakoval; zato bi bil spravil rad svoje imetje kolikor mogoče v varnost. A ko začuti, da je dru-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
HOUSEKEEPER FOR WIDOWER
Companion. Mature woman. Live in. Private room. References required. Ideal permanent home for the right nerson.
237-0921	(201)
MALE HELP
GARDENER
Bulb planting and some transplanting. (not firs or evergreens). Possibly permanent position. North Shore. Call HI 6-0151.
(201)
JANITOR
Handy man. Some maintenance. Good physical condition. Ideal for mature widov/er. Live in preferred. Call 629-2000, Lombard
(200)
Preskrbel je torej najprej svoji ženi, ki je bila na smrt prestrašena in je komaj še mogla presojati, kaj se godi okoli nje, v nekem grmu zavetja, veleč ji, da naj bo mirna in da se naj ne gane z mesta; potem pa je šel v strmino, hoteč dospeti do steze. Toda pot tu gori je bila težavna in drseča. Še mlad človek bi bil težko hodil v takov breg, a Gašper je moral tem bolj napenjati svoje moči, ker so se mu noge šibile od groze in strahu. Pot mu je curkoma tekel po obrazu, ko je bolj po štirih kakor po dveh plezal navkreber in sapa mu je pohajala. Toda misel, da je v nevarnosti njegova edina hči in da jo je treba oteti strašne nesreče, ga je podžigala tako, da je zmogel vse težave. Dospel je srečno do steze ter prekoračil plot, ki je ob stezi mejil njegovo posest. Ko pa je bil na poti, se je spustil v tek, akoravno je šlo še zmeraj navzgor, in prisopihal je, ne da bi se bil tudi le za trenutek oddahnil, do Miklovega doma. Tam pa se je, kakor smo slišali, vsled prevelikega napora in pa vsled groze, ki ga je prev-zlela, ko je videl, da v Kaplji gori in da so turški divjaki torej začeli požigati, zgrudil brez zavesti na tla, predno se je mogel
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HELP WANTED
HOUSEMOTHER & DAD Supervise and maintain dormitory college students. Modern partly furnished apartment plus utilities. Good physical condition. Salary. For appointment call 629-2000, Lombard
(200)
TAVERN — BY OV/NER Business est. 40 yrs. Complete fixtures. 3 rental apts. Barber shop. Located in German community. Selling because of death. For inf. call Mr.: Hamsher, 312-587-2500 at Fox Lake, 111.
(199)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER Beaut, lot for sale. Private; 140 ft. frontage on golf course; Indian Lakes. Asking $8,500.
Tel. 627-5084
(199)
HELP WANTED
WE NEED AT ONCE
SALESPEOPLE NEUHODE HOSIERY
Full times help wanted for Neumode Shops. Various locations, including downtown Chicago. Attractive air conditioned surroundings. Good pay. Pleasant personality and willingness to work more important than previous experience. Neumode will train.
Phone Mr. FREDRICKSEN
FI 6-0125 for interview appointment
______________ (200)
COLLEGIATE MANUFACTURING COMPANY IN~AMES,~IOWA~ OFFERS EXCELLENT IMMEDIATE OPPORTUNITIES FOR:
SILK SCREEN SUPERVISOR
Must be familiar with silk screen application on garments, felt, textile materials and plastic. Knowledge of paints and dyes and mechanical equipment essential. This is a large scale operation for nationally distributed products. Excellent future, expanding. — Also
SEWING SUPERVISOR
TO MANAGE 75 OPERATORS
Must be familiar with chain and lock-stitch machines. Sewing, principally felt and plush, some jackets and miscellaneous items. Excellent future, expanding, old established company. Pleasant Iowa University City.
Wire or write complete resume in strict confidence to:
Mr. R. G. HAYNES, including experience and salary
Phone; (Area Code 515) 232-5532	(199)
hotel dati odgovor na to vpraša-jiije, ga je zabolelo v prsih, kakor bi mu bil porinil kdo nož v srce.
Toda, morda vendar ni tako strašno!... Morda ima tast vendar tudi nekoliko tolažbe zanj!
Sklone se k njemu ter zapove okoli begajočim z glasom, ki se je jasno čul iz splošnega krika: “Luč sem! Luč in pa vode!” Mati Florijanova pristopi prva z lučjo in s piskrom vode. Florijan poseže naglo nekolikokrat z roko v posodo ter brljuzgne Gašperju vode v obraz. Ta se res zave, in čudno, kakor bi bil natanko vedel, kje je v svojem poročilu ostal, reče:
“Florijan, Matildo imajo Turki v pesteh! Stori, kar moreš!” To je bilo Florijanu dovolj... Ne meneč se za vse drugo, se spusti v tek proti Železni Kaplji. Kaj in kako bo začel, tega zdaj še ni vedel; znal je le toliko, da mora svoji ženi na pomoč.
Požar se je širil z neznansko hitrostjo na vse strani. Goreči otrinki so se dvigali visoko gori ter leteli daleč na okrog, neteč
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
WANTED — HOUSEKEEPER For motherless home. School age children. Plain family cooking. Own room. Recent, local references. Permanent for right person.
Call 823-2635
(201)
HOUSEKEEPER
Live in. Must drive car and furnish good local references. Permanent. 372-4413
(201)
Imenik raznih društev
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Cleveland, O. 44132, tel.: 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Mary Grze. Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli in Stanley Bober. Zastopniki klub društev: Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in John Zigman; društveni dom: Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grze in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment' se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Zivoder, taj-
t.,
niča Florence Straub, 171 E. 264 St,
Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Roditeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, opera-Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in cijske in odškodninske podpore. — močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in nlačuje svojim članom najvišje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative;for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. hi room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m.
BUSINESS OPPORTUNITY
PIZZERIA — RESTAURANT For immediate sale by owner. Choice, N.W. location. Near shopping center. Excellent money making business. Priced to sell.
423-5488
(200)
TAVERN. — Business est. 40 yrs. Complete fixtures. 3 rental apts. Barber shop. Located in German community. Selling because of death. For inf. call Mr. Hamsher, 312-587-2500 at Fox Lake, 111.
(200)
REAL ESTATE FOR SALE
RAVENSWOOD MANOR 4500 N. on Sacramento. By owner.
flat brk. 2-5’s plus pan. dens. Modern kitchens, tile baths, separate showers. Exc. transportation.. $34,000 or best offer. 478-1308.
(200)
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
Oltarno društvo fare
sv. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE l-6933; zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu oh 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec. zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar; častni maršal Jerry Homar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom n.a Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, pod-
predsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave-Tel. 531-6196, blagajničarka Štefk3 Smolič, zapisnikar Anton Medved* za program J. Mejač, Ivan Jakom'^’ I. Hauptman, Z. Zakrajšek, M-Kosem, S. Gerdin, P. Omahen in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinj3 P. Stanonik, bara L. Mohar in F-Kastigar, reditelja P. Trpin in F-Stanonik, knjižničar F. Jenko, nad' zorniki V. Vrhovnik, P. Omahen 13 F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu n3 Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1967-68
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyar; tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 41124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, Jok3 Evatz, zapisnikar, Frances Modic* Louis Stavanja, Edward Leskovec* nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu* 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio-

K
K
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND. soba št. 2.
S ^ J
j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 3 sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa 3	takoj po rojstvu.
3	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
=	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
= • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote 8600.00 H • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
3	• članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
| K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki-
! Premoženje_________________________ $16,300,000.00
| Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500
| Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
1	Solventnost - 113.99%
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
GROCERY STORE WITH 8 RM. LIVING QUARTERS ABOVE
Inc. Gas pumps off sale sale beer & sep. coffee shop. Loc. 6 mi N.W. of Spooner, Wis. on County Truck E. 627,800 inc. bldg. & fixtures. $6,000 dn. to responsible buyer. Call, write owner. Mrs. Betty Vaksdal, Rt. 1 Box 33, Spooner, Wis. Tel. 715-635-2759.	(200)
EVANSTON
1st time offered, by owner, Spac. 2 bdrm. air cond. brk. ran. Unusually cheerful rms. Sep. din. rm., 19’ kit., w-brkfst. area, IV2 ba., 2 frplcs., screened pat., pan. rec. rm. w-wet bar, frplc., loads of closet & storage space. Close to schls., trans. & shopping. In 30’s.	DA 8-3489
(200)
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; nreds. Veronica Gerich: podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
povsod ogenj, kjerkoli so padli na ugodna tla. Kakor snežne mačice po zimi, tako so plesale zdaj iskre po zraku, švigajoč na vse strani, zdaj više, zdaj niže, ter se usipale naposled po tleh.
Florijan se ni menil za vse to. Drevil je naprej in neprenehoma je klical z zamolklim, trepetajočim glasom:
“Moja žena! Oh, moja žena!” * (Dalje prihodnjič) , ,
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Ko vačič, Helena Mihelič, Jože Odar Marjan Perčič, Janez Sever in Ivici Tominec. Pevovdja Franček Goren-šek. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, sejo pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 35W353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
(ME ...
NASLOV MESTO ... DRŽAVA
1
*•*.......
GODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Eittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
V BLAG SPOMIN
ob četrti obletnici odkar je V Gospodu preminul naš ljubi brat, stric in svak, velečastiti gospod mestni župnik in dekan v Kranju.
Msgr. Matija Skerbec
Umrl je dne 17. oktobra 1963.
V ljubezni se spominjamo in molimo tudi za duše njegovih pokojnih bratov: Janeza, Jožeta, Franceta,
Stanka in Toneta, ki so vsi že pred njim odšli v večno življenje.
Ponižno in prisrčno Te prosimo, o Gospod, daj dušam Tvojega služabnika, duhovnika in njegovih bratov blaženost večne luči.	Žalujoči:
sestre: ROZI TURK, NEŽA PRIMOŽIČ ANGELA MARTINČIČ in MALKA PAVLIN; svak JOŽE TURK; nečaka JOSEPH in EDMUND; nečakinje ZOFI, ROZI, MIMI in ELVIRA in drugi sorodniki.
Cleveland, Ohio, 17. oktorba; 1967.