pteCSDA T gOtOVinJ
Leto LXXI., št. 243^
t I
Ljubljana, petek 2*.
Cena Din 1.—
SLOVENS
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In pa&znlke. — inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 rat a Din 3. već ji inaerati petit vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod«
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO D* OHUVNIftTVO LJUBLJANA,  K—sij—m ulicm ttev. 6
Telefon: 31-22, 31-23, 31-34, 31-25 in 31-26
Podružnic« : MARIBOR. Grajski trg št. 7 NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65: podružnica uprave; Kocenova ul. 2, telefon st. 180 — JESENICE: Ob kolodvoru 10X
Postna nranilnica v Ljubljani it. 10.361
Pogajanja na mrtvi točki:
Madžarski odgovor—nov ultimat Češkoslovaški
Madžarska vlada vztraja pri svojem prvotnem stališču češkoslovaška v roka treh dni izprazniti vse nesporno zahteva tudi Košice, Nitro, Mukačevo in U ihorod
PRAGA, 28. okt. br. Snoči ob 20. je obiskal zunanjega ministra Chvalkov-skega madžarski poslanik v Pragi grof VVetzstcin, ki je izročil češkoslovaškemu ministru odgovor madžarske vlade na češkoslovaško noto od 26. t. m. Kakor je izvedel vaš poročevalec, protestira madžarska vlada v svoji noti proti temu, da češkoslovaška vlada ni zavzela pozitivnega stališča glede plebiscita na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kakor je to predlagala in zahtevala madžarska vlada.
Madžarska ponavlja svojo zahtevo, da se takoj odstopi vse nesporno ozemlje, na katerem je večina prebivalstva madžarske narodnosti is dodatno zahteva,
a se to ozemlje docela izloči od more-l»?<ne  arbitraže.  V - ostalem sprejema
madžarska vlada z zadovoljstvom na znanje, da tudi Češkoslovaška želi čimprejšnjo rešitev spora.
Češkoslovaška vlada bo imela danes sejo, na kateri bo razpravljala o odgovoru na to noto. Seji bodo prisostvovali tudi vsi člani slovaške in podkarpatske avtonomne vlade.
LONDON, 28. okt. p. Reuter poroča iz Budimpešte, da je madžarska vlada snoči poslala češkoslovaški vladi ultimativno noto, v kateri zahteva, da morajo češkoslovaške čete v roku treh dni izprazniti vse ozemlje, ki ima nesporno madžarsko večino prebivalstva in ki obsega okrog 10.000 kv. km ter ga izročiti Madžarski. V to ozemlje spadajo tudi mesta Košice, Mukačevo, Nitra in Užhorod.
Ribbentropova misija v Rima
Med Berlinom in Rimom Ze dosežen načelni sporazum o čsL -madžarskem spora
LONDON. 28. okt. br. Berlinski dopisnik «Daily Telegrapha* poroča iz dobro poučenih berlinskih krogov, da bosta Ciano in Ribbentrop razpravljala v glavnem o češkoslovaško-madžarskem vprašanju-
Rimskim razgovorom naj bi služile kot podlaga zahteve, ki jih vsebuje zadnja madžarska nota, poslana češkoslovaški vladi. Na nemško-italijansko arbitražo, ki jo predlaga Madžarska, bosta bržkone pristali obe velesili. Ni izključeno, da bo to razsodišče takoj vzpostavljeno ter mu poverjena naloga, da prouči položaj v spornem ozemlju. To razsodišče naj bi Mad-
žarski priznalo Košice, Užhorod in Mukačevo. Kar se tiče Bratislave, pa Madžarska bržkone ne bo našla podpore Nemčije. Predmet razgovorov v Rimu bodo tudi poljsko-madžarske zahteve po skupni meji. V merodajnih krogih so mnenja, da je Italija pripravljena opustiti razgovore o
poljsko—madžarskih aspiracijah v tem pogledu in da bo prevladalo nemško stališče.
Na sporedu razgovorov obeh zunanjih ministrov bodo tudi ostali evropski problemi, zlasti vprašanje francosko-nemških odnosov in njihovega vpliva na os Rim—Berlin.
Odločala bosta Rim in Berlin
Kategorično svarilo Rima in Berlina Madžarski, naj ne gre predaleč
BUDIMPEŠTA, 28. okt. r. Kljub temu, da zavzema Madžarska še vedno nepomirljivo stališče napram Češkoslovaški, zatrjujejo v tukajšnjih dobro informiranih krogih, da je madžarska vlada dobila včeraj z nemške in italijanske strani imperativen nasvet, naj ničesar ne stori na lastno pest in naj počaka na končni dogovor med Rimom in Berlinom. V Rimu nikakor ne žele, da bi se odnošaji med Prago in Budim-
pešto še bolj poostrili, ker bi to lahko oviralo italijansko politiko v Srednji Evropi. Po mnenju tukajšnjih merodajnih krogov likvidacija spora sedaj ni več v rokah Madžarske in ČSR, marveč bosta o tem odločali Nemčija in Italija. Rim in Berlin sta odločno proti vsakemu spopadu z orožjem in vztrajata na tem, da se spor likvidira na miren način.
Enotna organizacija čsl. delavstva
Poleg političnih strank so se združile tudi delavske strokovne organizacije
PRAGA, 28. oktobra, br. Zastopniki vseh
češkoslovaških delavskih strokovnih organizacij so sklenili ustanoviti strokovno komisijo kot vrhovno strokovno organizacijo delavstva. V tej komisiji bodo zastopane vse delavske organizacije, ki so bile do-sedaj priključene posameznim političnim strankam. Med sindikalnimi organizacijami, demokratske, narodno socialistične, komunistične in katoliške ljudske stranke je bil v tem pogledu že poprej sprejet načelni sporazum.
Stališče čeških
PRAGA, 28. okt. br. Včeraj je imelo predsedstvo češke ljudske stranke sejo, ki so ji prisostvovali tudi vsi narodni poslanci in senatorji stranke. Na seji so razpravljali o pregrupaciji političnih strank v češkoslovaški republiki. Po obširni debati je bilo sklenjeno, da se stranka ne bo pridružila nobeni novi stranki in sploh ne bo sodelovala z nobeno drugo politično stranko, ki ni zasnovana na krščanskem svetovnem nazoru. Predsedniku stranke msgr. Srameku, ki je podal ostavko, je bila soglasno izrečena zaupnica in na splošno zahtevo je svojo ostavko umaknil ter bo ostal še nadalje voditelj čeških klerikalcev.
Poslanci iz sudetskik pokrajin
PRAGA, 28. okt. AA. »Lidove Novi-ny« poročajo, da predlaga stalni skupščinski odbor, naj se smatrajo za ugasle vsi mandati tistih narodnih poslancev in senatorjev, ki so svojčas izjavljali, da so drugih narodnosti a ne češike, slovaške in rusinske in katerih stalno bivališče se nahaja v odstopljenih pokrajinah. Narodni poslanci in senatorji drugih narodnosti, ki stalno bivajo na češkoslovaškem ozemlju, naj ohranijo svoje mandate, če pismeno in brez kakih omejitev polože prisego za ustavo.
Ločitve, ki ne bodo veljale
PRAGA. 28. okt. br. Glede na vesti, da bodo vse o možen e državne uradnice od-
puščene iz službe, je bilo zadnje dni pri sodiščih vloženih nenavadno veliko število tožb za ločitev zakonov. Ze na prvi- pogled se vidi, da gre v pretežni večini primerov za zakonce, ki so v državni ali drugi javni službi in bi s formalno ločitvijo radi obdržali dvojni zaslužek. Glede na ta pojav je bila danes izdana uradna objava, ki opozarja na to, da se bodo pri presoji vpoštevale samo one . ločitve zakonov, ki so bile sodno uveljavljene že pred 15. oktobrom.
Koliko so stale češkoslovaške trdnjave
PRAGA, 28. okt. h. Madžarska propaganda širi zadnje dni po tisku in po radiu vesti, češ da je Češkoslovaška gospodar-
sko in finančno izčrpana in da so zlasti utrdbe na nemški meji požrle nad 40 mi-ljard Kč. Glede teh trditev ugotavljajo z merodajne strani, da stroški za zgraditev češkoslovaških utrdb niso dosegli niti dveh miljard Kč. Del teh utrdb je ostal tudi po odcepitvi sudetskih pokrajin Češkoslovaški, razen tega pa je ostalo Češkoslovaški vse orožje in vse druge naprave trdnjav-skega pasu. Prav tako operira madžarska propaganda, ki se ji pridružujejo tudi Poljaki, z izmišljenimi Številkami glede stroškov češkoslovaške mobilizacije. Mobilizacija je stala okrog pol miljarde Kč. Da se demobilizacija še ni izvedla v celoti, ni krivda Češkoslovaške, marveč drugih, ki s svojim postopanjem to onemogočajo.
Reforme tudi v sportu
PRAGA, 28. okt. br. Kakor na vseh drugih področjih javnega življenja, so zadnji dogodki globoko posegli tudi v športno življenje na Češkem. Tudi v tem pogledu bodo izvršene obsežne reforme. V vseh treh pokrajinah bo   prišlo   do   večje strnitve
«Mki, da Madžarski, pri
športnih organizacij. Najtežje je z zadnjimi spremembami prizadet smučarski sport, ki je izgubil najlepše in najpriklad-nejše terene. Sedaj se je osnovala posebna komisija, ki izbira in išče nove terene za zimski sport, zlasti v okolici večjih mest,, da bi se na ta način, pospešil tujski promet in obdržal zimski sport na sedanji višini.
Definitivna razmejitev s Poljsko
PRAGA, 28. okt. Danes so bila zaključena pogajanja med češkoslovaško in poljsko delegacijo za končno ureditev meje v tješinskem okrožju. Nameravani plebiscit v spornem ozemlju je bil opuščen. Poljska je pristala na to, da vrne Češkoslovaški več krajev v okolici Bohu-mila, kjer je prebivalstvo izključno češko, prav tako pa je Češkoslovaška pristala na nekatere korekture. Kar se tiče poljskih teritorialnih zahtev glede nekaterih slovaških krajev, se bo morala Poljska pogajati direktno s slovaško vlado.
novi minister vojne mornarice v angle&kl vladi, ki je bil imenovan namesto Duffa Coopra.  Dosedaj je  bil  čuvar državnega pečata
Razkrinkano izdajstvo
Brody in Sidor sta botela Podkarpatsko Rusijo prodati Poljakom in Madžarom - Brody aretiran
PRAGA, 28. okt. br. Pozornost češkoslovaške javnosti Je zadnja dva dni osredotočena na dogodke v Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem. Na dan so namreč prišle stvari, ki so izzvale silno razburjenje in ogorčenje vsega slovaškega in podkarpatskega prebivalstva. Ugotovilo se je namreč, da so gotovi slovaški in ukrajinski krogi pripravljali pravo izdajstvo češkoslovaških interesov. Afera je prišla na dan z odstavitvijo prvega predsednika avtonomne podkarpatske vlade poslanca dr. Brody-ja. Doznalo se je namreč, da se je Bro-dy za hrbtom avtonomne podkarpatske in osrednje češkoslovaške vlade na lastno pest pogajal s Poljaki in Madžari glede odcepitve Podkarpatske Rusije od CSR in njene razdelitve med Madžarsko in Poljsko. Na zunaj je skušal svoje načrte prikriti s tem, da se je zavzemal za plebiscit v Podkarpatski Rusiji, ki bi ga bil s pomočjo Poljske in Madžarske usmeril tako, da bi se končal neugodno za ČSR. Ko so te mahinacije
prišle na dan, so Brodvja takoj odstavili in postavili pod policijsko nadzorstvo, včeraj pa je bil aretiran. Odvzeli so mu tudi poslanski mandat. Postavljen bo pred sodišče zaradi veleizdaje.
Na drugi strani pa je zbudila ogorčenje tudi akcija voditelja slovaške omladine, glavnega urednika »Slovaka« poslanca Sidorja, ki se je tudi nedavno mudil v Varšavi, kjer je imel razgovore s poljskimi državniki, zlasti z zunanjim ministrom polkovnikom Bečkom. Sedaj se je izvedelo, da je tudi on pripravljal na lastno pest posebno akcijo. Ponudil je Poljakom in Madžarom Podkarpatsko Rusijo, če puste neokrnjeno Slovaško. Tudi proti njemu bo uvedeno postopanje in je že postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Vsa češkoslovaška javnost je ogorčena nad tem početjem in zahteva od osrednje vlade, da vsa ta vprašanja temeljito razčisti, krivce pa postavi pred sodišče.
Angleška Htiancna pomoč ČSR
Med prvimi zakoni bo pooblastilo za posojilo CSR v višini 30 milijonov funtov
LONDON, 28. okt. Med prvm: zakoni, ki jih bo vlada predložila spodnji zbornici ob otvoritvi novega zasedanja 6. novembra, bo tudi zakon, ki pooblašča vlado, da prevzame jamstvo za posojilo Češkoslovaški v višini 30 milijonov funtov (7.5 milijarde dinarjev). Kakor znano, je bilo CSR 10 milijonov že izplačanih kot predujem na to posojilo.
V Londonu se je, kakor znano, osnoval poseben odbor za češkoslovaške begunce.
Odbor zbira sredstva za podporo beguncev, obenem pa se bo brigal za naselitev in zaposlitev češkoslovaških beguncev v Angliji. Bivši angleški poslanik v Pragi sir Maclev je danes odpotoval z letalom v Prago, kamor je ponesel denar iz zbirke za češkoslovaške begunce, ki jo vodi
londonski župan. Zbirka je dosegla sedaj že 200.000 funtov (50 milijonov dinarjev).
Beneš ostane še v Angliji
LONDON, 28. okt. (Reuter) AA. Bivši
prezMent CSR dr. Beneš bo bržkone ostal na Angleškem mnogo več časa, kakor pa se je prvotno mislilo. Tako bo odložil zaenkrat svoje potovanje v Chicago. Njegov ne čak je izjavil sledeče: »Mojemu stricu je zelo potreben odmor, ki je že dosedaj zelo dobrodelno   vplival na njegovo zdravje«.
Diktatura na
V tem vidi Imredy]eva vlada edini izhod iz nevzdržnega notranjepolitičnega položaja
BUDIMPEŠTA, 28. okt r. Notranjepolitični položaj na Madžarskem so je zadnje dni silno poostril. Nacionalni ekstremisti so v javnosti dobili premoč, ker jim je vlada dopustila, da^o se razmahnili, misleč, da bo na ta način podprla svojo diplomatsko akcijo proti Češkoslovaški. Vlada je celo podpirala njihovo propagando za obnovo »zgodovinskih meja« in dopustila, da so ae polastili javnega mnenja.
Sedaj pa, ko postaja vedno bolj jasno, da bodo ostali madžarski načrti neizpolnjeni, pa se kaže reakcija. Nacionalni krogi pripisujejo vso krivdo za neuspeh    Imredvjevi vladi in zahtevajo
njen odstop. Na drugi strani pa si je vlada nakopala nezadovoljstvo magna-tov in veleposestnikov, kar je napovedala agrarno reformo in razne druge socialne reforme, proti katerim so se doslej uspešno, borili. Vlada pa smatra, da so te reforme neobhodno potrebne, ker si je drugače težko predstavljati, da bi Madžari na Češkoslovaškem, kjer so uživali vse blagodati moderno urejene države, hoteli priti pod Madžarsko, kjer bi zopet postali brezpravna raja. Če bi prišlo na Češkoslovaškem do plebiscita, bi to prišlo Se posebno do izraza.
Ker -a v sedanjih okoliščinah ni verjetno, da bi mogla vlada uveljaviti' te
svoje načrte, se zatrjuje, da nameravajo uvesti diktaturo. Vlada je že pripravila poseben pooblastilni zakon, s katerim bi se parlament popolnoma izločil in po katerem bi vsa oblast tresla na vlado. Na ta način vlada tudi upa, da bo likvidirala tudi vse one politične struje, ki sedanjim madžarskim oblastnikom ne gredo v račun. Če parlament ne bi pristal na predlagani pooblastilni zakon, bo diktatura uvedena z državnim udarom. V zvezo s tem spravljajo sinoćnje dolgotrajno posvetovanje pri predsedniku vlade, na katerem so bili zunanji minister Kanya, prosvetni minister grof Telckv, vojni minister general Ratz
Volilno gibanje
Kandidature JNS
V( Negotinu ob Timoku je v torek 25. t. m. sklical bivši narodni poskmec G joka Popović sestanek somišljenikov bivše demokratske stranke, da se dogovore glede kandidata pri skupščinskih volitvah. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo v nego-tinskem srezu kandidat celokupne združene opozicije Peter Zivkovič. predsednik JNS. V nekaj dneh bo sklican širši sestanek, na katerem bo izbran njegov namestnik na kandidatski listi. — Nq sreski skupščini JNS v Sabcu je bil prop^šen za kandidata pri skupščinskih volitvah Zivo-jin Vasiljević, odvetnik v Sabcu. V srezu
ljubićkem je bil izbran na programu JNS za poslanskega kandidata J. Jokić. posestnik v Mrčajevcih. — V Velesu in Preševu bo na programu JNS kandidiral bivši narodni poslanec Aca Aksentijević. Strankin glavni odbor je obe ti kandidaturi že odobril. — Na skupščini krajevne organizacije JNS za mesto Sarajevo je bil izbran za kandidata, ker je dosedanji poslanec Jovan Zagorac odklonil ponovno kandidaturo, predsednik JNS Peter Zivković, za drugega kandidata pa dr .Ibrahim Hadžiomero-vić. Njih namestnika na listi pa sta Dušan Maric in Salem efendija Svrzo, bivši muftija. V volilnem okraju Sarajevo okolica bo kandidiral na programu JNS Bo^oliub Jevtić. — Beograd z Zemunom in Panče-vim voli v narodno skupščino 5 po^^nrev. Med združeno opozicijo in JNS se vrše no-gajanja. da bi celokupna opo7icija vložila v Beogradu enotno listo. Dotični razgovori so bil na stanovanju Mišc Trifu"^' on Listi zatrjujejo, da se bodo ta pe*n*p*»fa končala s polnim uspehom Se v nrkoi dneh. — V savski banovini bo JNS no*te-vila svoje kand'date v 40 okrpijh pisarni JNS v Beogradu se je do~cdaj prijavilo 220 kandidatov.
Kandidature JRZ v dravski banovini
Kakor poroča Slovenec«, je organiz*. cija JRZ za kočevski okraj izbrala za svojega kandidata ljubljanskega tržnega nadzornika Alojzija Riglerja, doma od Sv. Gregorija pri Velikih Laščah, za njegovega namestnika pa Jožeta Strnada, župana iz Dobrepolj. V brežiškem okraju je organizacija JRZ določila za kandidata ban-skega svetnika Josipa Tratnika, župnika in konsistorialnega svetnika v Raihenbur-gu, za namestnika pa dr. Roka Jesenka, odvetnika v Sevnici. V dolnjelendavskem srezu bo kandiddiral za JRZ dr. Franc Klar, bivši narodni poslanec in zdravnik v Dolnji Lendavi, kot namestnik pa Ivan Horvat, župan v Črenševcih.
V kočevskem okraju je bil prvotno določen za kandidata dekan Škulj iz Ribnice. Kakor se čuje, ljubljanski škof dr. Rozman in mariborski škof dr. Tomažič duhovnikom, ki izvršujejo aktivno duše-brižništvo, ne dovoljujeta kandidirati pri volitvah v narodno skupščino, razen, če dotičnik opusti svojo dušebrižmško službo. Do tega sklepa je menda Dri šlo po zadnjem obisku škofa dr. Tomažiča v Vatikanu. eKr se dekan Škulj ni hotel odpovedati župniji v Ribnici, je moral pač zato opustiti svojo kandidaturo. Ali bo župnik in konsistorialni svetnik Josi d Tratnik v Rajhenburgu vztrajal na svoji kandidaturi ali pa se odpovedal župniji, še ni znano.
Kar se tiče kandidature dr. Klara v dolnjelendavskem srezu, poroča »Murska Krajina«, da dr. Klar odločno odklanja ponovno kandidaturo in da do 26. t. m. ni bi z gotovostjo določen za srez Dolnja Lendava noben kandidat.
Visoka je&oba
le
DUNAJ. 28. okt. w. Znana Hunaivka to varna špirita Gustav in Wi)liem Low bila kaznovana zaradi utaje davkov z glo bo v višini 9.6 milijona mark. Kor te^n zneska ni mogla plačati je država zaplenila vso tovarno.
curih, 28. okt. Beograd 10, Pa i" 11.7*3 London 22.99, Nc\v York M" 373, BTUSClj 74.50. Milan 3".20. *—-«c c- ^ o~? 625 B«r lin 176.25, Praga 15.125, Varšava 02 75, Bukarešta 3.25.
*ma S
>8LOVENSKl NAROD«, petek, 28. oktob.a lfioS.
ste« ^3
£&• oGtober 1G18
m Ljubljana, JS. oktobra
Obtetntee osvobojenja, razpada mirne Av-
Mtro-Ofrsk*, pri nm ne praznujemo. Tudi tetos nm, po 20 letih našega svobodnega narodnega šivi jenja. 28. oktober je pa kljub temu naš najznamenitejši zgodovinski dan ** ostane vedno. Čeprav nanj pozabljamo, Os pozabiti ne bomo, kakor ga nm bodo bratje ČehL ki ga letos prvič ne praznujejo.
Pri nas danes ne -vihrajo zastave. Zdi se *na*f, da Je tudi časopisje skoraj povsem prezrlo znamenito obletnico^ Nihče ne govori o pomenu 28. oktobra. Nobene prireditve ni v proslavo spominskega dne. Pri fes* proslavljamo samo praznik zedinjenje, dneva osvobojenja ne. Toda brez osvobojenja bi ne bilo zedin jenja, zato je prav, da *e tega vsaj spominjamo In mu posvetimo nekaj skromnih besed.
Slovenci smo doživeli dan narodnega osvobojenja nepripravljeni. Vedeli smo si-•sr, da prihaja veliki dan, a nismo se pripravljali nanj smotrno in ne s programom
za novo narodno Uvi jen je. Morda prav *m~ radi tega ne navremo praznovati obletnice osvobojenja z narodno zavestjo zrelega naroda in z iskreno radostjo.
Toda ne iščimo zdaj, prav ob priliki 20-letnice nase narodne svobode, grenkih besed. Ne iščimo krivde in ne krivcev. Tudi to moramo prepustiti zgodovini. Morda svobode nismo bili vredni in je zato ne znamo ceniti. Morda zato pozabljamo na svoje najznamenitejše zgodovinske dneve. Kljub vsemu temu smo pa narodi, ki je živel in ga niso mogli zadušiti pod stoletnim pritiskom potujČevanja. Narod smo. ki živi, čeprav naša narodna zavest ni niti živa po 20 letih svobode. Narod smo, ki bo živel in ki mu kljub vsemu ne bodo mogli vzeti vsi drugi dnevi tenu. kar mu je dal   28. oktober l. 1918.
Zato se je bilo treba danes spomniti 28. oktobra in opozoriti na 29. oktober, ko je bila prvič v zgodovini proklamirana naša narodna svoboda.
Vzgojna moč radiofonije
Kakor večina postaj na svetu služi tudi naia v glavnem
za razvedrilo poslušalcev
Ljubljana, 28. oktobra Na današnji dlan pred 10 leti je prvič zakukala kukavica slovenske radijske postaje v Ljubljani. Radio je izum moderne tehnike, s katerim se je začelo svojevrstno preoblikovanje življenja. Vsekakor je da nes radio poleg časopisov najuspešnejše sredstvo, katerega se poslužujejo odločiln in vodilni ljudje za oblikovanje tako sva nega javnega mnenja Baš te dni je franco ski akademik Duhamel obširno poročal > Francoski akademiji o vzgojnih nalogah ra diofonije. Opozoril je na možnosti zlorabe radia in ugotovil, da danes radio še ni tako močan vzgojni činitelj kakor časopis ali šola. radio je še vedno za večino poslušalcev   ra vedrilo  in  vir golih informacij. Vzgojna naloga radiofonije se pa pričenja že s programom, ki naj služi za razvedrilo, in rudi že z informacijsko službo. S spretno prikrojenimi vestmi, ki jih napovedovalec pove tisočim, je mogoče že narediti razpoloženje   ali   neraspoloženje   za   ali proti
določeni ideji, nazoru in mišljenju V totalitarnih državah je danes radio eno izmed glavnih sredstev za oblikovanje duha najširših množic v skladu z državnimi, političnimi, verskimi in socialnimi vrednotami, ki so jedro totalitarnega režima.
Velika je torej odgovornost ljudi, ki upravljajo radio. Sedanja uprava Radia Ljub Ijane pod vodstvom prof. Franceta Koblar-ja se trudi, da bi bila kolikor mogoče objektivna in da bi nudil« svojim poslušalcem, ki so po miselnosti pristaši različnih svetovnih nazorov, kar najboli kakovostno hrano. Težavna je ta naloga, kajti številne ankete in izpraševanja so pokazala, da večina poslušalcev ne želi kdo ve kakšne kvalitete, temveč večjidel razvedrila in informacij. Izkazalo se je. da je tudi glede lahkega razvedrila, kakršnega nudijo gramofonske plošče in podobno, okus naših poslušalcev še vedno zelo plehek. Vodstvo radia si prizadeva nuditi rudi s tako zvano lahko glasbo kolikor je pač mogoče nekaj kvalitete. Potrebno je smotrno vzgajanje poslušalcev za višje glasbene vrednote, to delo pa gre zelo počasi od rok, kajti radio je naposled le trgovsko podjetje, ki uspeva ali ne uspeva, kar zavisi od števila naročnikov. Priznati pa je treba, da je vidna tendenca vodstva, da bi celoten program imel nekakšno vrednost in s tem tudi vzgojni pomen. Tako je danes tudi s kinematografsko umetnostjo. Pri presojanju ^kakovosti filmov ne smemo prezreti, dp je kinemato-
grafska umetnost taka umetnost ki sloni na
kinematografski industriji, le-ta pa je v glavnem pridobitno podjetje, za katerega sta odločilna konec koncev le izguba ah dobiček.
Da pa služi tudi naša radiofonija v "lav ! nem za razvedrilo in informacijo, kaže šte vilo ur sporeda, ki ga postaja oddaia. Lan je naša postaja oddajala na primer 2858 v nrog'ama.   od   teh  je  bilo  operne glasb' 49 ur ali   1 7%.  operetne glasbe 8  ur al i 0 3°'o   resne glasbe 250 ur ali 8.8%, lahke i glasbe 230 ur ali 13.3^. narodne glasbe 210 ur ali 7.2%, plesne glasbe 120 ur ali 4.2° ter gramofonske glasbe  73°  ur ali 25.8%.
Glasba izpolnjuje skupaj 18!* ur. to ie okrog dve tretjini ur celotnega programa. Gramofonske plošče in tonfilmi prevladujejo. Po večini predstavljajo lahko glasbo. Razmeroma številne so bile ure resne glasbe. Poslušalci zahtevajo danes od radia torej predvsem glasbo in s tem bolj ali manj kakovostno razvedrilo.
Ostalo tretjino nrograma so izpolnile .drame 49 ur ali 1.7*7fc, komedije 30 ur ali 1.1%, recitacije in proza 6 ur ali 0.2*^, poučna predavania 163 ur al" 5.8%, kmetijske ure 27 ur a1' 0.9%. specialna predavanja 68 ur ali 2.4' « nacionalne ure 112 ur ali 3.9%, tuji jeziki 16 ur ali 0.5%. borza in trgovske vesti 38 ur aH 1.3%. časopisne vesti 145 ur ali 5.2%. maše in podobno 65 ur alj 2.3%. specialni prenosi in aktualnosti 222 ur alt 7.8«^. otročke ure 34 ur ali 1.2%. ženske ure 18 ur ali 0 6%, telovadb:" 10 ur ali 0.4%. šolske ure 57 ur ah 2% vremenska poročila 40 ur ali 1.4%.
Xa prvem mestu te tretjine programa so poučna predavanja orenosi, nacionalne ure in časopisne vesti. Zanimivo ie zanimanje radio-poslušalcev za tuje jezike. Prvo leto je bilo na programu našega radi;i kar pet jezikov, in sicer francoščina, nemščina, ruščina, angleščina in esperanto. Tečajem je sledila četrtina poslušalcev Skušnja ie pokazala, da se jezikovni pouk po radiu ne obnese, zato je od 8 tečajev za jezike v prvih letih obstoja ostala samo francoščina in pouk slovenščine, ki je bil uveden šele pred leti.
Glede prenosov je treba omeniti, da so seznanjali poslušalce z največjimi svetovnimi deli. katerih se v naših razmerah ne da izvesti. Glasbene prireditve je postaja prenašala iz Dime f s Pr«<!e Varšave. Berlina in Pariza.
Rogelj obtožen, da je umoril Vidalija
Obtoženec je priznal, da se je spopadel z Vidalijem in da je streljal, zanika pa umor po zrelem preudarku
Ljubljana, 28. oktobra Pred sodniki velikega kazenskega senata, ki mu je predsednik s. o. s. g. Ivan Kralj, se je danes začela obravnava proti Francu Roglju. Obtožen je, da je 19. junija v Nasovičah s samokresom ustrelil Joška Vidalija. Krogla se je žrtvi zarila v gornji del pljuč. Vidali je izkrvavel. Obtožnica državnega tožilca, ki jo zastopa g. Fran Sever, zahteva kaznovanje po § 167 točka 1 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje s »mrljo ali dosmrtno robijo, kdor drugega usmrti po zrelem preudarku.
Obtoženec Franc Rogelj je bil rojen L 1916 v Nasovičah in je pristojen v Komendo. Po poklicu je delavec. Dejanje je priznal in je njegovo priznanje v skladu s podatki preiskave, zagovarja se pa Rogelj, da ni ustrelil Vidalija po zrelem preudarku.
Dne 19. junija se je Rogelj nekoliko vinjen vračal v družbi Jožefa Laha, svoje sestre Cilke, Stanka Baldariča in njegove žene ter Petra Kerna z veselice v Komendi proti domu v Nasoviče. Ko so prišli do Rogljeve hiše, je Rogelj opazil pred domačo kovačnlco luč. Mislil je, da je prišel vasovalec k njegovi sestri. Z Lahom je Rogelj stekel do hiše, a ni nadel nikogar. Nato je Rogelj sedel na svoje kolo in se je odpeljal proti Lahovičam, da bi ujel človeka, ki je svetil okrog hiše. Za njim se je na kolesu pripeljal Se Lah.
Med potjo nista Rogelj in Lah srečala nikogar, zato sta se vrnila proti domu. Kar se je pripeljal za njima na kolesu neki neznanec. Ustavila sta ga, začel se je prepir in pretep na križišču ceste Moravče—Lahovče in Moste prav pred Steleto-vo hišo. Neznarec je bil Joško Viđali. V pretepu je dobil Lah močan udarec s topim predmetom po ga.vi, Vidali je Roglja in Laha namahal in ju pognal v beg. Tekla sta do Bergusove hiše kakih 50 m od križišča proti Nasovičam. Rogelj se je tedaj spomnil, da je pustil svoje kolo nekje ob cesti, šel je sam nazaj proti križišču, spotoma se je oborožil s samokresom, kate* rega je imel skritega doma pod streho. Hotel je neznanega kolesarja samo pre-El:r~olti. sl» zagovarja obtoženec, ali se ga -ubranit, če bi ga morebiti napadel.
Ko j° prišel Rogelj z nabitim samokresom do križišča, ga je nekdo sunil v prsa in ga podrl na tla. Neznanec se je yr^el na Roglja, ki je ležal na tleh vznak.
Rogelj je potegnil in žepa roko, s katero je držal za samokres, v istem hipu pa se je zbal, da ne bi neznanec segel po samokresu v njegovem žepu. Zato je Rogelj potegnil samokres iz Žepa in začel streljati v stran, da bi samokres izpraznil. Ker je streljal proti Sterletovi hiši, je bil Rogelj prepričan, da Vidalija ni zadel, zato ga je udaril Se z ročajem revolverja po glavi, ko se je oprostil, nakar je zbežal proti Mostam. Med begom je še enkrat repetiral in samokres se je še • enkrat sprožil. Nato je Rogelj odvrgel samokres na pod tesarja Terana Janeza.
Tako je prišel Rogelj po krvavem dogodku naokoli zopet v Nasov:če, kjer je naletel na Laha. Lah ga je takoj vprašal, če je on streljal, Rogelj pa je zanikal. Lah je nato rekel, da nima svojega kolesa, zato sta ga Sla oba iskat. Na križišču, kjer se je pretep začel, sta našla neko kolo, na poti proti Lahovčam pa sta opazila, da je kolo tuje, zato sta ga vrgla v potok. Zopet sta se vrnila, da bi dobila svoje kolo. Med potjo sta se oborožila z dvema koloma sa morebiti potrebno obrambe. Jerov-Ška pri Steletovi hiši sta še prosila za luč, da bi iskala kolo. Ko sta prišla na Lahov dom, so jima povedali, da je kolo doma. Vidalija tedaj nista nikjer več videla.
Drugo jutro je Roglju oče povedal, da leži v jarku ob križišču nekdo ubit. Rogelj je šel tja in s'- je mrtveca ogledal. Ker je vedel, da ga bodo orožniki iskali, je pobegnil v Kranj, da bi se poslovil od svojega dekleta. V Kranju je dekletu povedal, da je bil nekdo ubit prej to noč in da je bil on zraven ter da bo težko dokazal, da ni kriv. Izgubil je razsodnost, pobegnil je iz mesta v bližnji gozd, kjer se Je skrival, dokler mu ni sestra prinesla na skrivaj pismo, v katerem mu je posestnik Lipar svetoval, naj se takoj javi sodišču v Kamniku.
Obtožnica pravi, da Rogljevemu zagovoru ni dati vere. Rogelj in Lah sta b la premagana od Vidalija in sta morala bežati. Rogelj je Sel domov po samokres. Neverjetno je, da se je vrnil na križišče. r'a b*. našel kolo in da se ie oborož'1. samo fla b: napadalca prestrašil. Verjetno \i r 1 fe hctei mafčevntt nad VldZlIjčv/i. Ti" r.I je tako i vzel sap-.okres z žena in zrče? strs* 1 jati ? Izvedenec je iziavil da j« smrtna krogla bila izstreljena 2 ali 3 korake od V-ualija. Pq dogodku je Rogelj zbežal in je
storil samokres ter nato pobegnil v gozd. Marjet* Stole js Izpovedala, da je moral obtoženec streljati od goeđa, Id Je nasproti Steletove hiše. Ko je bežal, je streljal nazaj, ker je ena izmed krogel zadela lonček za roti nm Steletorem oknu. Posestniku Lipar ju je Rogelj tudi izjavil, da se mu je zdelo, da Js VidaltyS> zadel, ker je Vidah takoj popustil in vstal. VeČina prič je izjavila v preiskavi, da Js Rogelj nasilnež, ki ima rad v rokah samokres.
Ob zaključku redakcije te trnja zaslišanje obtoženem Roglja, ki vztraja pri zagovoru, da ni Imel namena Vidalija usmrtiti. Sodišče bo zaslišalo Se 5 glavnih in 10 drugih prič.
Zopet slinavka in parkljevka
Ljutomer, 86. oktobra Ni dolgo tega, ko sta razsajali slinavka in parkljevka v Pristavi, o kateri eroo takrat poročali. V Pristavi ni sedaj nobenega primera ter so bili pred kratkim odpravljeni vsi ukrepi, ki jih je oblast zaradi tega odredila. Včeraj pa je bilo po s reškem veterinarju v 11 dvorcih na Moti ugotovljeno, da je napadla slinavka 65 glav goveje živine. Takoj so oblasti izdale potrebne ukrepe, da se preprečijo nova okuženja po tej bolezni.
Na vsak način je to pojav slinavke večjega obsega, kjer se bodo morali pač ukrepi oblasti v polni meri u važe vat i. Pri tem pa se mora omeniti, da je Mota sosedna vas Pristave, iz česar se da mirno
sklepati, da je bila slinavka prenesena iz Pristave, morda so jo krave dobile eelo na paši od pristavskih. Splošno se opaža, da
se ljudje premalo zavedajo nevarnosti te
bolezni. To pa zaradi tega, ker v teti krajih ni bilo še nobenega primera, da bi žival na tej bolem i poginila. Ljudje bole-j zen že prav dobro poznajo, vendar je ra-' di ukrepov oblasti ne izdajo. Tako se pač dela in vozi z bolno živino. Zato ni čuda da se slinavka tako močno širi. Oblast prt bo morala najstrožje postopati  proti ti-j stim, ki bodo kršili vse naredbe, izdane r j namenom, da se ta kužna bolezen ne razširi In da se čim prej zatre. Pri tem bodo morale nekoliko bolje sodelovati tudi naše občine ter vsak prestopek takoj prijaviti.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 28. oktobra Policijska uprava je te dni zopet polovila sumljive potepuhe, ki se jih je nateplo v mesto precej. V mestnem logu so si
uredili brezposelni v šupi prijeten zasilni dom, kjer so se zbirali podnevi in ponoči.
Med njimi sta bila tudi dva nevarnejša možaka, ki imata na vesti več vlomov in tatvin po okolici in v mestu, dočim sta se čez poletje klatila po Dolenjskem in tudi tam pridno kradla. Jožeta K. in Miho R. so stiažniki odvedli v zapor, dočim so nekaj drugih brezposelnih, ki nimajo na vesti drugega, kakor da jim delo ne diši, izgnali iz Ljubljane.
V neki gostilni v Šiški je bila snoči aretirana 23-letna Ivanka, ki je posedala tam že ves dan v družbi sumljivih moških. Ivanka je bila že precej pijana in so jo le težko spravili na stražnico, kjer so ji po iztreznenju povedali, da so jo iskali ne samo zaradi lahkomiselnega življenja In ker je prodajala svojo • ljubezen, marveč tudi zn.radi tatvine. Ivanka je namreč pred dnevi srečala blizu kolodvora nekega tujca, ki jo je nagovoril In jo kasneje povabil v kavarno. Tam sta se v nočnih urah prav dobro zabavala in je Ivanka povabila v družbo celo nekaj svojih prijateljic. Ze proti jutru je tujec pozval Ivanko, naj ga spremi na stanovanje v bližnje prenočišče, čemur se je Ivanka tudi odzvala. V družbo svojih prijateljic pa se je vrnila že čez dobre pol ure, a jim takoj namignila, naj jo spremijo drugam. V drugem lokalu so posedale še nekaj ur in je bila Ivanka sijajno razpoložena. Dajala je za pijačo in pokazala tudi zlato uro, ki jo je mimogrede ukradla svojemu oboževalcu. Ivanka je morala v zapor.
Orožniki v krajih med Škofjo Loko in Polhovim gradcem oziroma Logatcem, Se vedno zaman zasledujejo Jožeta BradeŠka, o katerem je znano, da se najraje skriva za Crnim vrhom, a rad prihaja tudi v dolino. Ljudje opozarjajo orožnike na vsakega sumljivega poha jača in so jih orožniki prijeli že več, le BradeSku ne morejo do živega. Včeraj je šentviška orožniška patrola prijela v gozdu pri Podutiku sumljivega fanta, o katerem so že mislili, da je Brade5ko, pa se je kmalu izkazalo, da ni pravi. AretIranec je bil bivši poštni zva-ničnik M., ki je že pred tednom ušel od doma, ker so se mu v uradu zamešali računi. Gre za neznaten znesek. Aretiranca, ki je pred odhodom od doma napovedal sa-mmhrr. so orožniki izročili policiji.
Iz Celfa
—c Vce upokojence obveščamo, da celjska pošta v torek 1. novembra zaradi praznika ne bo izplačevala pokojnin na domu, marveč šele v sredo 2. novembra.
—c Sokolske drnfctv© Celje I je imelo V sredo zvečer svoj 2. redni letni občni zbor v Sokolskem domu v Gaber ju ob lepi udeležbi Članstva Iz poročil funkcionarjev je blo razvidno, da se mlado društvo agilno in z velikim uspehom udejstvuje. V novo upra\To so bil*, izvoljeni naslednji bratje in sestre: starešina Franjo Vrečko, podsta-resina Ivo Gams, tajnik I Lojze Vidmar, tainik n Franjo šmid, načelnik Ciril Pu-šn'k, I. podnačelnik Albin Fric. H. podna-čelnik Slavko G rilec, načelnica Silva Kriv-čeva. podnačelnica Tončka Verbkova, blagajnik Ruda Cernigoj. prosvetarja Inž. Borut Marlnček In inž. Božo Marjanovič, matrikama poročnik Franjo Kleč In Zlnka Grobeinikova. društveni zdravnik dr. Stjepan Ivić, gospodar Slavko Kodela, odbor-r.-ki Rudolf Dečman, Karol Pere, Anton Drcfenik, Mara Poglajenova, Julijana Fa-bijanova. Andrej Arko In Anton Pajk, namestnika Drago Mimik in Mirko Trebič-nik. Nadzorni odbor: prokurist Albin Pečar, predsednik cinkarne Todor Lazarevič, inž. Iskren Pipuš. Franc Zagode in podporočnik Tomislav Lisac. Razsodišče: Rudolf Dečman, inž. Božo Marjanovič, Anton Kresni1;, poročnik Krsta Jarič in Franjo Gobec, namestnika Franjo Wltavsky in kapetan Velibcr Vul.ovansvić. Cospodarski od-.--]:• Ivo Carrs, Slavko Kodela. Mara Po-»Trijenova, Anten Drefen'k, Franjo V:den-šek, Fr?n^o Zr~ri?   Hinko gtempihar in
—-c ral&Rt'ten p-vJjin •:• mxHHi borednia Kv?.\c\~~   srgBJlitatci'a Legije I;c-režk h borcev v Čelni vab   vse tovariše, se r Ar^7.-i uočasrUtve spomina padlih -a ul>.;1^i tcvaii&iv, ki bo v torclt 1. no-
Ljubka Svlvia Sidnev in George Raft v nepozabnem velefilmu o ljubezni in sencah preteuosti   y ^0V0 ŽIVLJENJE nZTZL,
Premiera KINO MATICA Zl-Z« ob IS., 1». In Zl. uri. — Najnovejši zvočni tednik!
vembra ob pol 12. dopoldne pred spomenikom v vojašnici kralja Petra na Dečkovem trgu.
—c Mestne poglavarstvo v Celju poziva vse, ki imajo pravico na albansko spomenico, ker so se udeležili pohoda skoz: Albanijo leta 1915., da se čimprej javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu zaradi vpisa v zadevni seznam. Rok sa prijavo je do 15. novembra.
—c Na obe pokopališči bodo vozili avtobusi v nedeljo, ponedeljek, torek in sredo izpred kolodvora.
—c Umrl je v četrtek v kapuc'nskem samostanu v Celju v starosti 72 let kon-zistorialni svetnik in bivSi prvi jugosloven-ski kapucinski provincial p. Donat Zupančič. V celjski bolnici je umrl v sredo 43-leU ni hlapec Peter vVolfern, po rodu R"S. v četrtek pa 23-letni posestnik Franjo Va-lenčak iz Sedlarjevega pri Podčetrtku.
—c Težka nesreča v Gaberju. Ko se je peljal 53-letni Ignac Ferdič, vratar na železniški postaji v Celju, v sredo okrog 21. iz slučbe s kolesom domov v Gaberje, ga je na Mariborski cest' blizu Sokolskega doma povozil neki avtomobil in mu zlomil levo nogo. Ponesrečenca ao prepeljali v celjsko bolnico.
Iz Šoštanja
— Občinska hiša na Vodnikovom trgu — prodana. Pred dnevi je bila podpisana pogodba, s katero je šoštanjska občina prodala stanovanjsko hišo na Vodnikovem trgu. Kupil jo je mesar g. Ferđer. S tem bo v bližnji bodočnosti ob stanovanje JB Iružin, večinoma slabo situiranih delavcev n obrtnikov. Korak občine je naletel pri občanih na splošno začudenje, saj je pro-iala občina hišo v času, ko je v Šoštanju oomanjkanje stanovanj občutno in ko dela stanovanjska kriza predvsem revnejšim slojem resne skrbi. Povprašali smo zadnjega mestnega župana g. dr. Maverja o tej stvari. Odgovoril nam je, da je pred leti kupila občina hišo na Vodnikovem trgu edinole iz socialnih razlogov. Hiša naj bi služila in bila v korist revnejšim. Tej svoj! nalogi je služIla v izdatni meri do danes. Občina bi že v principu ne smela oddajati svojih realitet, kaj šele v primeru, če stvarne potrebe zahtevajo drugače. Tudi izgovor, da je bila prodaja potrebna radi finančnega stanja občine, ni opravičljiv, ker predstavlja znesek din 80.000. za katerega je bilo poslopje prodano, bagatelo v celotnem obč. dolgu in premoženju. V vseh teh okoliščinah pomenja prodaja prenagljeno dejanje.
— Uradne ure pri tukajšnjem okrajnem sodišču bodo v zimskem Času, počenSi od
17. t. m. od 8 do 12. dopoldne in od 13. do 16. popoldne, razen ob sobotah, ko bodo od 8. do 14.
— Slinavka in parkljevka. Poročilo o slinavki in parkljevki v Saleku je treba izpolniti v toliko, da je ta bolezen zajele tudi govedo. Vsega je okuženih v šaleku in Konovem 10 glav živine.
— Obrtno nadaljevalna Sola se je pričela V letošnjem Šolskem letu je vpisanih 72 vajencev in 33 vajenk. V obrtnem oddelku je vpisan'h 62 vajencev in 24 vajenk. v trgovskem pa 10 vajencev in 9 vajenk.
Šoštanjsko obrtno nad. šolo obiskuje samo del vajencev in vajenk. vpisanih pri tukajšnjih obrtniških združenjih. Precejšen del, iz Velenja in okolice, pa ostaja brez pouka, ker se obrtna nad. Šola v Velenju še nI otvorila. Skrajni čas je, da merodajni činitelji takoj omogočijo otvoritev šole ln s tem potrebno strokovno izobrazbo obrtniškem naraščaju.
tombolo letos 6. novembra ob 15. v Sokolskem domu. Poleg 5 glavnih, je nad 300 lepih dobitkov. Tombolska karta stane samo 2 din. Po tomboli bo sabavni večer a plesom in Martinovo gosjo.
koledar Danes:   Petek. 28. oktobra katoličani: Simon in Juda, Ivl.la
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: V novo £i\ ljenje
Kino Union: Nedolžnost
Kino Sloga: Nočna pošast
Kino Moste: Beli Jorgovan ob 17 in 20 D E Ž C R NE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Mor'? — Zaloška cesta.
Iz Ptuja
— V ponarejevalni aferi bankovcev je bilo skupno aretiranih 13 oseb. Tukajšnje sodiSče je po preiskavi izročilo vseh 13 arettrancev okrožnemu sodiSču v Mariboru, kjer se bo tudi vršila glavna razprava. Med aretiranci je največ Haložanov, ki so mislili, da bodo na lahek način obogateli.
— Krivda o zamudi dostave »Slovenskega Naroda« v Ptuju ne zadene uprave v Ljubljani in tudi ne raznašalke v Ptuju. Cenjenim naročnikom sporočamo, da je »Slov. Narod« dnevno redno odposlan lz uprave pravočasno, tako da odhaja list z brzovlakom, ki odhaja lz Ljubljane ob 13. uri, tako da bi rednim potom moral dospeti v Ptuj z brzovlakom ob 16.20. Krivda leži najbrž na železniški upravi, da list ne dospe v Ptuj. TJkrenjeno je vse potrebno, da bodo v bodoče take zamude izostale. Cenjeni naročniki in čitatelji naj nam dosedanje zamuđe oproste in naj ne vale krivde na upravo našega lista ali na raz-našalko.
— Surovež. Pred tukajšnjim kazenskim sodiSčem se je moral zagovarjati 211etnl posestnikov sin H. Alojz iz Krčevine. Obtožnica mu je očitala, da je v prepiru z materjo grdo ravnal z njo in jo dejansko napadel. Alojz je bil obsojen na 28 dni zapora.
— Nezgoda. Na kolesu se je proti večeru vračal domov Fridrih Preac iz Ptuja. Kolo mu je nenadoma zdranilo v obcestni jarek in si je Preac zlomil 'evo roko. Prepeljan je bil v bolnico.
Iz Lfntomera
— Pesem Mopotcev je utihnila. V lem
tednu so" utihnili klopotci, ki so nam s vrhov naših lepm vinorodnih gričev doneli od Velike male pa le nekaj dni po sv. Tereziji. Trgatev je končana. Po vinogradih ni več onega živahnega vrvenja, kakor prejšnje tedne. Danes se še pretaka most. Tu pa tam se praznijo izposojeni sodi, moSt se pretaka.v nove lastne sodove. Vsak vinogradnik pač nI računal s tem da mu bo zmanjkalo posode, da si bo moral radi večjega pridelka izposoditi sode ter sele po trgatvi napravili nove. Od kleti do kleti hodijo tudi kupci, ki ponujajo že jnalo več za mošt, kakor so ponujali pri prešanju. Po cestah se pomikajo cele kolone voznikov, ki vozijo most v razne kraje.
— Esla na dmgetn železniškem Uro. Dela na drugem Železniškem t'ru, ki se gradi lz Ljutomera do Norltncev, so toliko napredovala, da bodo začeli še ta teden navažsti grr.moz in polagati pragove. Tp.-fco bo ta del železniške proge razmeroma hitro go».cv.
— Tombola. CMD podružnica v Ljutomeru priredi svojo tradicionalna Martinova
3$pod sita
Često čitamo o tihotapcih saharina, o zaplembi tega sladila, o kaznih in globi.h. In vendar tihotapstvo traja naprej, saharin se prodaja v večjih ali manjših množinah skrivaj, pod roko. Prodi.ju se p& te revne jŠihi slojem, ki si sladkorja ne morejo privoščit', ker je predrag.
Zanimala sem se te dni za stvar in goi*o-rila o t?i 7 ženo, katere mož zasluži 600 din f7(j»i j, ona pa s postrežbami še toliko, da \tma pride približno 750 din na mesec. Govorili sva o zadnjem tihotapstvu in jaz sem jo začudeno vprašala, kdo neki kupuje saharin.
— Kdo? Mi t — je dejala^ — rabimo za ka\'o skoraj samo saliarin. sladkorji porabimo na teden komaj pičlega četrt kilograma.
Ko sem ji rekla, da je saharin brez vsake htbnilne vudr.osti, mi je odgovorila, da ona to dobio ve, uporablja ga pa, ker jo nalo stane. Zh mesec dni kupi zavojček za 5 di . Če b' hotela rabiti siodkor, bi £u porabila ttajnn,rtj tri kilograme. Zdaj pa pomislite, da je sladkor po 14 din in vidite razliko med ceno tega in saharinu.
Oni pijejo mnogo kave: zjutnj, popoldne, pa še zvečer, če je kaj osti.nc.
— Mar bi pili samo mleko. st:j ste samo trije. — sem dejala. — bilo bi mnepo f.u)!j-še nego kava, sladkanp i saharinom.
— Mi smo pa vajeni velikih porcij, da si nadrobimo dosti kruha, — je odgovi rila in pripomnila: — Ko bi bil Sladkor vsaj po 10 din, bi ga še kupuvala. po 14 din mi pa pride predrago. Ne mislite, da rabimo samo mi saharin, poznam mnogo strank, ki kupujejo samo io sladilo. Ximate pojma, koliko se ga produ na deželi revnim ljudem. ]'ečkrat se je že pisalo, da je pri nas sladkor mnogo predrag, ko je v naši državi vendar toliko sladkornih t>>-varn. Ko je bila še Avstrija samostojna, ie marsikatera naših gospodinj, ki je imela tam opravka, prinesla kakšen kilogram sladkorja čez mejo, ker je bil t«m cene Hi. Tudi v Italiji imajo sladkor boljši kup kakor je pri nas.
Zato cvete pri nas prodaja sphzrina na skrivaj in tihotapstvo tega mt .'r vrednega sladila bo trajalo, dokler se cene sladkorju ne znižajo. M. B.
Naše
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek, 28. oktobra: zaprto
Sobota, 29. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Izven
Nedelja, 30. oktobra: ob. 15. url: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob uri: Žene na Niskavuoriju. Izven.
Ponedeljek, 31. oktobra zaprto
Torek, 1. novembra: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 d n I ol OPERA Začetek ob 20. url
Petek. 28. oktobra: ob 15. uri: na nevesta. Dijaška predstava. G Josip Križaj. Cene od 16 din navzciol
Sobota, 29. oktobra: Ero z onega sveta. Red A. Predstava v proslavo 20-letnice obstoja jugoslovanske mornarice
Nedelja, 30. oktobra: ob 15. uri: Na sinjem Jadranu. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Poljub. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Ponedeljek, 31. oktobra: zaprto
Torek, 1. oktobra: Alda. Oostov i»r t«. Ljubice Karene. Izven
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tednika za radio, gledališče In film »NAs VAL«, Ljubljana, Rnafl.leva ulica 5.
Sobota, 29. oktobra 12: Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo ter reve, težave vsi pozabimo. — 12.45: Poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Plo&čo za ploščo zdaj zavrtimo ter reve, težave val pozabimo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: s.) Selma Lagerlof: Kako Jt Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Nastop malčkov (vodi gdč. Sla vica Vencajzova). — 17.40: Pisan drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda, — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Dvajset let svobode na Jadranu (g. Viktor Pimat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naša vina (inž. Pedor Avakumovič). — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30 Pisan ljudski večer slovenske glasbe. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, Mara Marlnček, Vida Rudolfova, ga Lidija Kalin-Vedralova, pevski kvartet Fantje na vasi ln radijski orkester. Vmes Igra Cimerma-nov šramel. — 22: Napovedi, poroči a. — 22.15: Cimermenov šramel-kvartet. — Konec <•> 23. url.
■K i-
Iz Ifefcov*!}
— Predavanje o borbah ti Jugoslavijo bo drevi (pct:k) cb S. v S-.;oiakeui domu. Predaval r-> učiteli r.T hkota ln Hrastnika. Predavanje sini 3 ) ci ob 20« letnici nastanka Jufcc ,lr..I$c j.c . .'..u^Inok stopntne nI
štev. 243
»SLOVENSKI NAROD«, petek. 28. oktobra 1938.
Stran 3
Češka filmska umetnina, ki zasluži najvišje priznanje!
To so rekli gledalci na letošnji bfenali v Benetkah, to pravijo tudi vel tisti mnogoštevilni, ki so včeraj videli film pri ljubljanski premieri!
NfEeOOHi^^^OS^1  dru?i i2t>rani ec4w *****
Ta film naj vidi vsaka ženska — vsak moški ... !
Danes  ob 16., 19. in 21. url
Kino Union, tel. 22-21
DNEVNE VESTI
— Kongres jadranske straže preložen,
16- t. m. je bila v Splitu seja predsedstva izveinega odbora Jadranske straže, na kateri je zastopnik zagrebškega oblastnega odbora predlagal naj bi se glede vo-l"tev preložil kongres JS. ki bi moral biti 30. in 31. t. m. v Zagrebu, na 12. februarja 1939. Ta predlog je bil sporočen pismeno vsem članom izvršnega odbora in bil je soglasno sprejet. Tako bo kongres Jadranske straže Sele 12. februarja 1939. z istim dnevnim redom, kakor je bil prvotno določen.
— Unska proga bo dograjena I«1*« 1941. Nedavno so se Sirile vesti, da je zahtevala družba Batignol, ki gradi unsko progo, podaljšanje roka za dograditev proge. Zainteresirane gospodarske ustanove Primorja so se pa obrnile na prometnega ministra s prnsnio. naj se podaljšanje ne dovoli. Prišel je odgovor, da bo proga Bi-hač—Knin dograjena v določenem reku, namreč do 1. oktobra 1941.
— Razpisan! službi banovinskih cestarjev. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Kranju dve službi banovinskih cestarjev in sicer eno mesto na banovinski cesti St. 1/3 Kranj—Jezersko— državna meja od km 14.500 do km 18.000. drugo mesto pa na banovinski cesti 1'7. Kranj—Moste—Kamn;k—Motnlk— Ločnica od km 4.500 do km 10.214. Prošnje je treba vlcžti najkasneje do 20. novembra pri okrajnem cestnem odboru v Kranju.
— Dobitnik oljnate slikr (Bled), darilo akademika Jame je sporočil c sred njemu odboru društva -Branibor, da zaradi tež-ko?a socialnega položaja sliko preda. Od izkupička pa se obvezuje darovati dru-aJrru Branibor ki naj prodajo posreduje. 50 procentov. Ker ima drušveni odbor že nekaj ponudb za odkup slike, smo napro-šeni. da opozorimo tudi ostale interesente in ljubitelje slovenskih likovnih umetnikov, da pošljejo svoje ponudbe v zapečateni kuverti najkasneje do 3. novembra 1P38 na naslov: Osrednje društvo Branibor. Ljubljana, TvrSeva c. laTV. — >Ponudba za odkup slike akademika Jame«. Slika bo prodana najvišjemu ponudniku.
KINO MOSTE Brtnes ob 17. in ob 20. uri
»BELI JOHGOVAN«
Prodaja vstopnic od 11. ure dop. naprej.
Državni dohodki v avgustu. Po uradnih podatkih so znašali državni dohoki v avgustu 1.115.6 milijona, dočim je bilo v proračunu predvidenih 1.015 milijonov din. Povečali so se zlasti dohodki od neposrednih davkov, trošarin, pristojbin in monopola. Državni izdatki so pa znašali v avgustu 938.6 milijona, dočim je bilo v proračunu predvidenih 1015 milijonov. Od izdatkov odpade 439.8 milijona na osebne, 498.7 milijona pa na materialne. Dohodki so bili za 170 milijonov večji od izdatkov.
— Mednarodna radijska razstava v Beogradu. Pod pokroviteljstvom poštnega ministra Vojka Cvrkiča priredi Radio-klub v Beogradu VI. mednarodno radijsko razstavo na beograjskem velesejmu od 5. *do 15. novembra. Posetniki razstave bodo imeli polovično voznino. Vozna olajšava bo veljala za potovanje v Beograd od 3. do 13. novembra, za povratek pa od 6. do 17. novembra.
— »Zvonček« milo po 4.— Din v milarni Zg. šiSka 92. Zaloga: Vodnikov trg pod temen atom. _
— Višja ugostiteljska šola v Beogradu. V začetku novembra se prične v Beogradu višja ugostite\iska šola, ki jo otvori fond strokovne šol« Združenja hotelirjev, restavraterjev, gostilničarjev, kavarnarjev fci lastnikov prenočišč. Namen Šole je nuditi gojencem splošno ter strokovno teoretično in praktično izobrazbo za višja mesta ravnateljev hotelov, penzionov itd.
W   KINT> SLOGA, tel. 27-30 UM
NOČNA POŠAST
Boris Karlov, genijalni učenjak vodi borbo proti podzemlju, da iz rok zlo-mam čincev otme sredstvo smrti, nam
I
— Nova pristanišča na Jadranu. Sarajevska železniška direkcija je razpisala dve licitaciji za gradnjo železniške proge Me:ković -luka—Ploče. Obenem z gradnjo nove železniške proge začno urejevati pristanišče Ploče. Razen tega so jeli popravljat?, pristanišče v Šibeniku, pripravlja se pa tudi graditev severnega splitskega pristanišča,
rs Tečaj za mizarsko strokovno risanje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani v prostorih Tehnične srednje šole tečaj za mizarsko strokovno risanje za mojstre in pomočnike. Tečaj bo ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure s pričet-kom v nedeljo 30. oktobra t. 1. ter bo trajal do konca junija 1939. Poučeval bo strokovni učitelj g. Josip Tratnik. Vhod v učne prostore iz Gorupove ulice št. 12. preko dvorišča- levo pritličje, učna dvorana št. 3. Udeležbo je prijaviti Zavodu za pospeš. obrti pri Zbornici za TOI v Ljublja ni ali pa neposredno v učilnici na dan otvoritve tečaja.
— Smrt sestre Nikole Tesle. V Zagrebu je umrla včeraj Marica Kosanovič, rojena Teala, sestra našega slavnega učenjaka Nikole Tesle. Stara je bila 78 let.
— Mrliču snela prstan s prsta. V sarajevski bolnici so odkrili čudno tatvino. Pred tremi meseci je umrl v bolnici Karlo Vogel. Mrliču je bil snet s prsta okrog 10.000 din vreden prstan. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, toda tatu niso mogle izslediti. Sum je padel na nekoga, ki je Voglu med boleznijo stregel. Te dni pa je prinesla bolničarka Klajič ukradeni prstan v zastavljalnico in tam ga je lastnik prodal nekemu zlatarju za 4000 din. Zlatar se je bil pa pozneje spomnil, da je Ml prstan ukraden v bolnici in je obvestil polasti. Bolničarko so aretirali.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, večinoma oblačno vreme, deževalo bo v presledkih. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin smo imeli v Ljubljani in so znašale do davi 28 mm. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu, Beogradu in Dubrovniku 20, na Rabu 17, v Sarajevu in na Visu 15, v Mariboru 10.4, v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.4 mm, temperatura je znašala 8.2.
— V krčmi se je ustrelil. V neki krčmi v Zagrebu se je v sredo ponoči ustrelil Anton Jurič iz Sarajea. Bil je veseljak in rad ga je pil. V sredo je jel popivati že zgodaj zjutraj in pil je do pozne noči. Bil je zidane volje. Naenkrat je pa postal otožen in jel je prepevati pesem o svojem težkem in lepem življenju, od katerega se mora ločiti. Slednjič se je obrnil k blagajni. Češ naj pozdravijo njegovo hčerkico, potem je pa potegnil iz žepa samokres in se ustrelil v glavo, da je bil takoj mrtev.
— Tatvini, v podstrešno shrambo uradnice Marije š tam car v Mlinski ulici 32 je nekdo vlomil s ponarejenim ključem ter odnesel tri kompletne jedilne pribore in nekaj perila, vse skupaj vredno 900 din. Gostilničarju Alojziju Kudru na Ruški ce-s*i 8 je nekdo ukradel iz gostilniške sobe plašč, vreden 1000 din.
— V smrt zaradi prepira s možem. V Rum i se je odigrala včeraj dopoldne pretresljiva tragedija. Kmet TomaŽ Born-baum se je spri s svojo ženo Magdaleno, notem pa je odšel na dvorišče. Na prepir je bil skoraj že pozabil, ko je naenkrat počil v hiši strel. Kmet je skočil v hišo, kjer je našel svojo ženo na tleh. Ležala je nepremično, kraj nje pa sta stala oba otročička in jo preplašeno gledala. En otrok se je še igral s samokresom, s katerim se je ustrelila. Bila Je že v agoniji in še predno je prišel zdravnik je izdihnila.
Iz Ltaflsffane
—lj Jubilej uglednega ljubljanskega trgovca. Danes praznuje 60-letnico rojstva znani ljubljanski trgovec g. Mirko Teršan, ki ima svoje skladišče na Kongresnem trgu. Letos bo praznoval tudi 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Njegova soproga Minka je iz ugledne Komanove narodne družine. Slavljenčevim prijateljem ln znancem se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo let srečnega, plodnega življenja.
—lj Tramvajski promet k Sv. Križa za
Vse svete bo znatno ojačen ln bodo vozili vozovi od sobote 29. oktobra do srede 2. novembra z Viča. Most (skozi mesto) in od Sv. Jakoba direktno k Sv. Križu. Iz št. Vida pa bo vozil tramvaj v teh dneh samo do kavarne Evrope. Potnike opozarjamo, da bodo imeli vsi vozovi napisne table, iz katerih bo razvidno, v katero smer peljejo od Sv. Križa. Potnike prosimo, da vstopajo v direktne vozove, da bo čim manj prestopanja. Obenem prosimo potnike, da pripravijo drobiž za vožnjo, da se sprevodniki ne bodo mudili z menjavanjem denarja. Na vseh vozovih so nameščene kljuke za obešanje večjih vencev. Uprava cestne železnice.
—lj Razširitev ceste v Zg. Šiški. Mestna občina je odkupila v Zg. Šiški ob Celovški cesti od 9 posesfnlkov 1897 m2 sveta, ki ga je plačala od 30 do 75 din meter. Lastnikom sveta je izplačala nad 143 tisc^e din. Svet je bil odkupljen v svrho razširitve glavne ceste, oziroma hodnikov.
—lj V lopi na Ahacljevl cesti je 38 ljo-di. v lopi mestnega pogrebnega zavoda na Ahacljevi cesti je čedalje gostejša ob-ljudenost... Lopa je poslala nekakšno osrednje zatočišče deložirancev. Zdaj je v nji že 38 ljudi, med njimi 20 otrok. Pisali smo že. da to ^stanovanje« nima vode in ne stranišč Ljudje žive v lopi kakor brodolomci, ki se jI n je komaj posrečilo resiti golo življenje.
—lj že sedanje^ skuftnje za Skerjančevo najnovejše delo Zedinjenje tako pri solistih kakor tudi pri orkestru ln zboru kažejo, da smo bili s tem delom Slovenci umetniško močno reprezentativno celovečerno skladbo. Delo za Izvedbo ni lahko, pisano, ima izredno težka, a zelo lepa. učinkovita in tudi melodiozna mesta. Mogočno besedilo je vzeto iz Gradnikove zbirke De profundis. V prihodnjih dneh bomo delo samo podrobno analizirali in opozorili na posamezne lepote in umetniško vrednost dela sploh. Danes obveščamo, da bo krstna izvedba škerjančeve kantate Zedinjenje v ponedeljek 7. nov. 1938 na koncertu Glasbene Matice ljubljanske v veliki unionski dvorani. Koncert bo slavnostnega značaja v okviru prireditev v proslavo 20etniee našega osvobojenja ih zedinjenja. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Narodne nose! Sokolska proslava 20 letnice obstoja Jugoslavije v soboto 29. oktobra ob 20. uri v Sokolskem domu na Taboru je svečana prilika, pri kateri naj bi nastopilo čim večje število narodnih noš iz vseh predelov naše širne domovine. Kolo jugoslovenskih sester vabi na željo bratov Sokolov vse narodno ženstvo. da se udeleži sobotne proslave v narodnih nošah ter zavzame poljubne prostore v dvorani, da bo slika čim pestrejša.
—lj Društvo »Soča« matica naznanja vsemu* svojemu članstvu, da se udelež'mo polnoštevilno s praporom in narodnimi nošami proslave 20-IetnIce Jugoslavije v soboto 29. t. m. ob 20. uri v veliki sok. dvorani na Taboru. Pridite vsi.
—lj Pevsk0 društvo >; Slavec« vabi vse svoje člane in obiskovalce k rednim plesnim vajam, Otvoritev v soboto 29. t. m. v drui.venem lokalu, hotel Metropol (Mi-klič), vhod iz Kolodvorske ulice. Vabljeni so tudi oni, ki vabila niso prejeli. Odbor.
—lj Prostovoljne šoferke Rdečega križa. Vse rodoljubne žene in dekleta/ iz Ljubljane in okolice, ki znajo voziti (sofirati) z avtomobili ter imajo dovoljenje za to vožnjo, prosimo, da se prijavijo dravskemu banovinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, Goaposvetska cesta 2/TJ pismeno ali telefonsko na štev. 40-51. Poslovne ure od -pol 8. do 14. y izdavi naj
ki pilki*e\ svod naslov in
pa, ako so v primeru vojne pripravljene za prostovoljno shizbo pri druttvn Rdečega Križa za, -vožnjo sanitetskih avtomobilov tega društva.
—lj FDoaoCeko drnezvo ▼ TJnMJenl bo priredilo v soboto ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi prvo predavanje v novem letu. Predaval bo g. univ. profesor đr. Rvgen Spektorski o temi: Kaj Je normativna veda? Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
—lj Nacionalisti! Udeležite se mase zadušnice za padlimi borci za nacijo. Trboveljske žrtve: Mdarsič, Boltavzer, fllaj-pan. Na meji: Kukec, Vilhar, Molk, žic v Dalmaciji, Gortan v Istri in za ostale bazoviške žrtve. Masa. se bo brala v nedeljo dne 30. t. m. ob pol 9. uri V starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti.
—lj Rdeči kriz, pododbor zs> mesto Ljubljano, bo razdelil nekaj premoga in moke najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za božične praznike. Prijave spre-
arustvena plesi im n& Goaposvetski i cesti št. 2/H aamo do 15. novembra t. L i Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le  omejena denarna sredstva, bo mogoče ustreči le delo prosilcev.
u— članstvu Narodne strokovne zveze. Ljubljanski Okrožni odbor NSZ, poziva vse tovariše, da se udeležijo proslave SO letnice našega osvobojenja, ki bo ▼ soboto 29. t. m. ob 20. na Taboru, katero prirede vsa sokolska društva in narodne organizacije.
—lj Tatvine koles. Karlu Jančigaju je odpeljal nekdo 1000 din vredno kolo, znamke >Recordc s tovarniško S t. 154.487 in sicer izpred neke hiše v Zeleni jami. Isto-tara je bila ukradena tudi Jančigajevi sestri s kolesa dinamo svetilka, vredna 200 din. Na Tvrševi cesti je tat odpeljal 1200 din vredno kolo znamke »Dtlrkopp« Antonu Šuštarju, tretje kolo pa je bilo ukradeno Neži Geršakovl v Čopovi ulici. Kolo Gersakove je bilo znamke »Senator«, se skoro novo in vredno 800 din.
Poskusen umor in samomor
na sodišču
ranil sodnega starešino in ustrelil
Sodni oficial
Cerknica, 28. oktobra
Cerknica, Planina, Rakek in sploh vsa bližnja okolice, obmejne Notranjske so vče-• raj in danes pod vtisom strašnega zločina, ' Id je bil storjen v raspravni dvorani cerkniškega sodišča in kakršnega naša kriminalna kronika še ne pomni.
Ob 16.45 sta v raspravni dvorani cerkniškega sodišča odjeknila dva strela. Takoj nato se Je po Cerknici hipoma raznesla vest, da je sodni ofioijal Anton Rožane streljal na svojega starešino Franca Slabe ta in ga smrtnonevarno ranil, nato si je pa sam končal življenje.
Sodni starešina Slabe in ofiei jal Rezane se že delj časa nista razumela, njuno sovraštvo je pa nedvomno se povečalo to, da je vodil disciplinarno preiskavo proti Rožancu sam starešina. Proti Rezancu je bila namreč uvedena disciplinarna preiska-va zaradi prestopkov ▼ službi, baje Je tudi poneverU kolke in je bilo sploh vse njegovo poslovanje neredna, V tej stvari Je bilo rasIManih te 27 prič in včeraj popoldne Je starešina v raspravno dvorano zopet pozval Rezanca Kaj ■» je potem zgodilo, zaenkrat Is ni povsem pojasnjeno. Nenadoma Je namreč Rezane potegnil samokres — orožniki »o pozneje ugotovili, da je bila Frommer pištola kalibra 7.66 mm — in ustrelil na Slabeta. Krogla Je zadela starešino tik nad srcem, imel pa je še toliko moči, da Je planil prod vratom In vzkliknil: Pomagajte, pomagajte! Držal se je za srce, po obleki na je tekla kri šs sanjal Je priti t svoje stanovanje.
Sodni sloga je starešini pomagal do stanovanja v prvem nadstropju.
Priča te strašne tragedije je bil tudi sodni pristav Kermavner, ki je bil navzoč kot zapisnikar prt zasliševanju ln ta je odhitel po zdravnika dr. Smrduja in dr. Pnšenjaka. Oba zdravnika sta prihitela in nudila težko ranjenemu starešini prvo pomoč. Medtem se je pa Rožanc v razpravni dvorani ustrelil naravnost v srce in je bil takoj mrtev.
Na kraju tragedije se je zbrala velika množica, prišli pa so tudi orožniki in sodna komisija. Mrtvega Rožanca so prenesli na njegov dom, a težko ranjenega Slabeta so poklicni reševalci iz Ljubljane, ki so bili ob 19.50 telefonično pozvani na pomoč, naglo prepeljali v Ljubljano, kamor so prispeli ob 22J55 ln ga oddali v Leoni-šče. Starešina Slabe je bi] ves čas prt zavesti, izgubil pa je mnogo krvi. Zaradi tega je Sef-zdravnik dr. Pavle Krajec, odredil takojšnjo transfuzijo krvi. Zdravniki so ugotovili, da je prodrla krogla v telo tik nad srcem ln Izstopila na levi strani zadaj. Davi se je stanje ranjenega starešine za spoznanje zboljšalo ln je dopoldne zaspal, vendar je še vedno zelo resno In niha ranjenec med Življenjem In smrtjo.
Pokojni Rožanc je bil v Cerknici domačin In je bil star 43 let. Zapustil je ženo ln enega otroka. Vest o njegovem nepremišljenem dejanju je v Cerknici vzbudila precejšnje ogorčenje med prebivalstvom, ki pa obenem pomiluje leno ln otroka ter prav tako sočustvuje s hudo prizadeto
Slabetovo družino, saj je starešine oženjen in oče štirih otrok. Starešina ne, ki je prišel v Cerknico pred dvema telesna, pa je bil rojen L 1868 t Vipavi in Je pristojen ▼ Cerknico.
Iz Maribora
— Jadranska straža v Mariboru priredi v proslavo Jadranskega dne, ko so prvič zaplapolale naše narodne zastave na našem morju, dne 29. oktobra ob 20. uri v spodnji dvorani hotela Orel družabni večer, na katerega so vabljeni vsi člani ln prijatelji JS. Vstop prost! Pevske točke in jazz. Isti dan bo v lovski sobi hotela Orel slavnostna seja združenih odborov JS v Mariboru, katere naj se vsi odborniki udeleže v polnem številu. Dne 30. t. m. pa priredijo združeni Podmladki JS v veliki sokolski dvorani ob pol enajstih svečano proslavo jadranskega dne, združeno z razvitjem dveh šolskih zastav. Prvi kumuje ga Angela Juvanova, drugi pa ra S tokova s Pobrežja. Dolžnost naše narodne javnosti je, da v velikem Številu poseti to mladinsko prireditev JS v spodbud: S mlačni. Vstop prost!
— Skrivnostna zadeva. Preužitkar Anton Vtfnar Iz RoSpoha St. 142 se je zgla-sil pri mariborskih orožnikih in prijavil, da mu je včeraj snaha dala opoldne za obed nekakšno belo zakuhano juho. Ko je je malo zaužil, mu je nenadoma postalo slabo. Prenehal je jesti, ker je imela juha razen tega tudi precej oster duh Preostanek je vltt v steklenico ln ga prinesel k mariborskemu državnemu tožilcu. Ta ga je poslal k orožnikom, kjer je Viš-nar Izpovedal, da je v juhi najbrž strup. Zaradi tega so orožniki ovadili državnemu tožilstvu 42 letnega Franca Višnarja in njegovo ženo Terezijo, ki sta pa pri zaslišanju tajila vsako krivdo.
— Prometna nezgoda. Ko se je včeraj popoldne peljal Liningerjev hlipec Ferdinand Pire z vozom no Koa-oečevi ulici, je pri vozil v smeri iz Kam niče nasproti s svojim avtomobilom avtoizvošček Hugo Raitaj z Vojašniškega trga 8. Ker je vozil s precejšnjo brzino, se ni mogel drugače izogniti, kakor da je močno zavil na levo, pri čemer pa je zadel v vez tako močno, da je hlapec padel z njega in da ga je avtomobil zadel v trebuh. Hlapec je obležal na tleh. Avtomobil je zadel tudi konja *n mu močno poškodoval levo nogo, da se je prav tako zgrudil. Razen tega se je na vozu zlomilo oje. Lastnik Lininger, ki je bil v bližini, je avtomobil ustavil ter naznanil zadevo policiji. Ra-taja je policija aretirala. Vzrok nesreče bo ugotovila policija.
Nov rekord v stratosferi
Italijanski letalski polkovnik Mario Pez-zi, poveljnik oddelika za stratosfernc polete v GuidoTiiji pri Rimu. je dosegel nov svetovni rekord. Z letalom posebne konstrukcije je dosegel višino 17.400 m in je svoj prejšnji rekord prekosil tako za 1745 metrov.
t
J. BLASN1KA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA Đ. D. V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da \e njen dolgoletni sodelavec in prokurlst, gospod
9
rane
ffteor
peš. porutnih v rez.
danes, dne 28. oktobra ob £• uri zjutraj nenadoma umrl.
Pogreb dragega pohojniha bo v nedeljo 30. oktobra ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti. Breg šU 10, do pivovarne Union, odkoder ga prepeljemo na Bled in položimo ob Z. uri popoldne k večnemu počitku.
§
Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu sodelavcu bo ohranila družba trajen spomin.
UPRAVNI IN NADZOBN1 SVET
		355	
			
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave De seda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
\T — 'ji*- —• -   • - T.'^'j&cjnr Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Nepremočljive Habertnse trenčkote m vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila L L d.
najboljši nakup pri PBESKEB.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
MREŽE ZA POSTELJE
najceneje ANDLOVTC, zaloga pohištva, Romanskega uL 34.
2437
TRAJNO ONDULACIJO
izvršujem z najmodernejšim aparatom, ter vse ostale frizure. Cena nizka. Postrežba prvorazredna. — Se priporoča Videmšek,  Zaloška  27, poleg
vojaške bolnice. 2465
KUŠEJE
*■ k-.'-AĆv'M.
J U (i 0 OBLIKA
PRODAM
Beseda 60 par. daven posebej. NajmanjSi znesek 8 Utn
JABOLKA
od 30 kg naprej razpošilja : Posestvo Grič, p. Maribor. 38/M
LTJTZOVO PEČ veliko, in drugo opremo prodam. Naslov v upravi »Slov. Naroda«.
2017
KUPIM
Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek s Din
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene 5evlje. Rabim večjo množino oioskib čevljev. - KLAV2ER, VosnjaJcova ul. 4. 2244
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naro£aM Ljubljana, KnaSSjeva w3S£3 štev, 5
Strma 4
»SLOVENSKI NAROD«, petek. 28. oktobra lftsA.
*tav 243
. i
štela ob koncu
ogocna planini Ica organizacija
društev kraljevine Jugoslavije je lanskega leta 29*918 članov
Ljubljana, 28. akt. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je imela pred tednom svoj 13. kongres v Beogradu, Javnost ni posvetila kongresu primerne pozornosti in zlasti naši listi niso dovolj poročali o njem. Zato je potrebno vsaj zdaj po kongresu, da opozorimo na mogočno organizacijo naših planinskih društev, od leta do leta močnejšo in popolnejšo, zlasti zaradi tega, ker je v Sloveniji težišče našega planinstva in ker je treba Slovensko planinsko društvo prištevati med najstarejše in najmočnejše planinske organizacije.
Predsednik zveze dr. Fran Tominck
Naj ob tej priliki opozorimo vsaj na nekatere zanimive Številčne podatke, ki so zbrani v obširnem tiskanem poročilu o kongresu. Poročal je zvezni tajnik dr. Josip Pretnar, predsednik SPD.
Zveza šteje 11 društev, ki so imela ob koncu lanskega leta 29.918 članov. Izmed njih jih je včlanjenih 2.893 v mladinskih odsekih, kar znaša 10%. Po vsej državi pa je razpredena mreža 125 podružnic zveznih društev. Planinska društva imajo 135 domov, koč in zaklonišč z 807 sobami in 4.042 posteljami. Za vzdrževanje planinskih postojank in Izpolnjevanje nalog, ki jih zahteva planinska organizacija, so lani izdali okrojr 3,500.000 din. Od te vsote odpade na zidanje novih in po-p"cvilo starih domov ter za njihovo vzdrževanje in opremo okrog 2,200.000 din. Za vzdrževanje poti in orientacijskih na-prav pa so izdali okrog- 60.000 din. Pol milijona din odpade na propagando, predavanja, izdajo geografskih kart, na društvene knjižnice, čitalnice, publikacije, tečaje, ekskurzije itd.
število članstva je ppras^o pri SPD za 16.5 ;, največji porast ejanstva pa je bil pri društvu »Fruška gora«, in sicer 23° <». število podružnic se je pomnožijo od 117 na 125. Najmočnejše društvo je SPD, k je štelo od lanskega leta 8.812 članov. J 1936 pa 7.544. K temu je treba še prišteti 1.633 članov mladinskih organizacij. Tudi število obiskovalcev je bilo največje v t < voskih planinskih postojankah,  in si-
cer lani 81.693 in ni bistvene spremembe od L 1936, ko je bilo 81.744 obiskovalcev. 2e to število kale, kako pomembna organizacija je planinska. Vse planinske postojanke je obiskalo lani 143.082 prijateljev planin.
že ti številčni podatki opravičujejo planinsko organizacijo do zahtev, ki jih je naslovila v resolucijah na pristojna mesta.
Glede na velik vzgojni pomen planinstva se .le zveza obrnila na ministrstvo prosvete, ixaj bi omogočilo sodelovanje planinskih diuštev s Šolskimi oblastmi pri ustanavljanju mladinskih odsekov in pri duhovni in tole sni vzgoji mladine.
Kongres je naslovil resolucijo na trgovinskega ministra in vlado, naj bi se čimprej uveljavile spremembe in dopolnitve. Uredbe o pospeševanju turizma, ki jih je soglasno predložila konferenca vseh banskih uprav, gospodarsHh organizacij in zbornic vse države lani i>cembra, zlasti odredb, ki se nanašajo na ustvaritev pogojev za čim uspešnejše delo planinskih in turističnih organizacij. Glede na to, da planinske organizacije nimajo za svoje delo dovolj gmotnih sredstev, saj nimajo skoraj nobenih drugih virov dohodkov razen
članarin in dohodkov planinskih podjetij, (planinskih domov, prenočišč itd.), se obračajo na trgovinsko ministrstvo, naj v smislu zakona o obrtih izda navodila pristojnim oblastvom, da bodo podeljevala kon cesije za podjetja, ki služijo pospeševanju alpinizma in turizma, predvsem planinskim organizacijam.
Zborova lei so tudi ob tej priliki naglasili potrebo o zaščiti planinske flore. Obrnili so se s prošnjo na notranje ministrstvo in ministrstvo za gozdove in rude, naj v smislu zakonskih predpisov pomagajo planinskim društvom ščititi planinsko rastlinstvo. Prav tako so se zavzeli za zaščito planinskega živalstva ter so zato predlagali izločitev in zaščito posameznih področij iz lovišč. Pri tem izločanju pa morajo imeti oblasti pred očmi samo javne interese in ne koristi posameznikov.
Sklenili so v smislu sklepov Mednarodne zveze planinskih organizacij in kongresa Asociacije slovanskih planinskih društev, da bodo medsebojno izmenjavali predavatelje z drugimi državami, zlasti s slovanskimi;   poskušali bodo  zamenjavati med počitnicami skupine    mladinskih odsekov planinskih  organizacij  med posameznimi državami; sodelovali bodo v pripravah za slovansko ekspedicijo, ki bi raziskovala malo znane planine v Evropi ali na katerem drugem kontinentu; organizirali bodo  varnostno   službo  v  planinah, gorsko vodništvo in reševalno službo pa bodo organizirali po vzoru SPD; zbirali bodo gradivo za alpinske muzeje, za posamezna področja ali za skupen muzej Zveze planinskih društev; skušali bodo doseči recipročne ugodnosti za naše planince s planinci drugih  držav;  v  tehničnem pogle-u in pri poročevalski službi se bodo posluževali izkustev in dobrin starejših pla-linskih organizacij, včlanjenih v Mednarodni planinski zvezi.
Predsednik nove uprave zveze je dr. Fran Tominšek, tajnik pa dr. J. Pretnar. Prihodnji kongres bo v Nišu.
sami želji Zup, savez pa bo odredil, v kakšni meri in v kakšnem Številu bodo sodelovale estale župe na njih. Prvi zle t bo v Ljubljani na Vidov dan v proslavo
75 letnice ustanovitve naja-are/Seija so-kolskega druSiva na slovanskem jugu ? Južnega Sokola c, današnjega Ljubljanskega Sokola. S tem zletom bo vsa Jugoslavija proslavila 75 letnico prihoda Tyr-ševe sckclrke misli iz zlate slovanske Prage. Drugi zlet bo na Sušaku, ki ga bodo priredile primorske sokolske župe Sušak-Rijeka, Sibenik-Zadar in Split in se b imenoval -Zlet sokolstva na Jadranu«. Datum tega zleta se ni določen, bo pa najbrž v avgustu 1939.
V smislu sokolske Petrove petletke bo ob njenem zaključku 6- sept. 1941. ko zasede naš ljubljeni kralj Peter II. prestol Karadj :>rdjevičev, n. jugoslovenskl vsesokolski zlet v Beogradu. Priprave za ia zlet vodi v Becgradu poseben odbor. Na predlog sokolske župe Zagreb naj bi se v lo u 1940 vršil v Zagrebu na sokol-skem stadionu v Maksimiru »poskusni delavni zlet«. o izvedbi in pripravah tega zleta v Zagrebu se bodo vodila še posvetovanja.
V sokolsko telesno vzg: nem p "o^vamu je prečvidena cela vrsta tekem, ki Lodo r. :k?.z-l2 uspehe pravilne sokol-l;c vzgoje
v telovadnicah. Med največje prireditve bo gotovo spadala tekma za. >Meč kralja Aleksandra I.«, ki bo sredi junija 1939 v Zagrebu. Dosedanji 6 irikratni zmagovalec je bil Ljubljanski Sckol. Sokolska središča v Zagrebu, Beogradu, Mariboru, Osijeku in Novem Sadu se pripravljajo na to pomembno tekmo, ker žele, da bi prešlo dragoceno darilo enkrat v njihove roke.
Zbor župnih načelnikov in načelnic je sprejel še sledeče predloge za leta 1939 do 1941: V letu 1939 bodo savezne tekme v nižjem in višjem oddelku, plavalne tekme tekme v košarki. 1940 savezne tekme v srednjem oddelku in za prvenstvo Saveza SKJ, tekme v prodih panogah in v ^dbojki. V letu 1941 savezne smučarske ekme za prvenstvo SSS. izmen:.:i *ck 4-krat 100 m za prvenstva SSS, irtrn« rmv:aiske tekme SSKJ, tekme v s:?i-r»jem in v.šjsni oddelku za prvers vo Sr-vesa SKJ. tekme v prostih ps»oga*£ v plavanju in igrah ter v nastopih p a čirih. Soglasno je bil sprejet tudi predle v da smejo naraščajnice tekmovati najvci v tre boju, članice pa v pet ero boju. V mesecu marcu 1939 bo s-avazni tečaj za sodnice in razpisan bo na e!aj za proste vaje za II. jugosloverrk vr~: ':?:-ki zlet v Beogradu 1941.
čudežni otroci niso srečni
Tako pravi slavni violinski virtuoz Jehuđi Menuhisi,
ki je sam spadal med nje
Slavni violinski virtuoz Jehudi Menuhin. edini Hubermannov tekmec v času njegove največje slave, pravi izrecno, da čudežni otroci niso srečni. Jehudi Menuhin je nastopil v koncertni dvorani v San Franci-scu, ko mu je bilo 7 let in kot tipičen čudežni otrok mora to pač vedeti. In Menuhin pravi: čudežni otroci nikakor niso srečni, vsaj ne tako, kakor drugi otroci. Spo minjam se, da sem često bridko plakat ali pa sem se držal za trebuh od smeha, nikoli pa nisem poznal tihe radosti in srečnih zabav, ki so bile otrokom mojih let j ;oka j samo ob sebi umevnega.
fovaiaje sokolskih načelnikov v Beogradu
bilejni zlet v Ljubljani, pokrajinski na Sušaku — Delovni načrt do leta 1941
Načelniki in načelnice vseh sokolskih žup v Jugos:eviji so imeii v sob&'o in nedeljo \c2Trx posvetovanja v p:gledu velikih sokolskih prireditev, ki bodo drugo leto in potem vsa leta do II. v?esškotskega zle a. v Beogradu 1941. Zbor sta v?di-la eavezni načelnik br. dr. Pichler in načelnica s. Elza Skalarjema. Kot glavna točka posvetovanj je b.la izbira prostih vaj za vse oddelke za jubilejni zlet v Ljubljani in za pckrajinski zlet na Sušaku 1. 1S39. Na temelju natečaja, ki ga je razpisalo načolni^tvo Saveza SKJ, je zbor župnih načelnikov usvojil slede":e proste vaje: za člare proste vaje župe Suš3k-Ri-jeka, za članice pr:<ste vaje s. Anuške Ju-gove, za mežki naraščaj br. Maksa Nah-l:ka, za ženski naraščaj s. Bane Poljak?-ve, dočim to proste vaje za moško in žen* sko deco izdala vsaka župa v svojem delokrogu. Važno je bilo tudi vprašanje sokolske vzgoje v duhu obrambnorti *n pripravljenosti, ki se ji posveča v zadnjem času velika pozornost v naiem sokola vu. Zadnji svetovni dr'godki nam nalagajo, da tej sokolPki vzjojni panegi posvetimo vse
svoje  sile.  piipraviti   bo   treba vsakega poedinca  duševno in   telesno,   da  bo kos nalogi, kadar bo lo potrebno. V ta namen je izdal savezni načelnik br. dr. Pichler izvrstno knjigo >Dbr3mrjenosU, ki ie zbudila med sokolskim, člans vem veTko zanimanje in pozern^t. V njej je namreč točno in pregledno napisano vse, kar bedo sokolski pripadniki potrebovali, kadar jih j bo poklicala domovina   na   obrambo. Po : navodilih te knjige s:» nekatere župe in društva       j-r.el: cTora-ibne zbore po zgledu  brc'.s1-; r*a   čeikkcelovcdkega sckoLstva. V zvezi s tem je bilo na dnevnem redu odi vprr^.rje . ::e?ovne obleke«- za sokolsko članstvo na  toreru. Ta obleka moro, i i  primerna   za vro  vrrte  narodno ob-ambne^a   dela,   prJrrcrna   za   taboren ja mucanje, strci-'r-nje, kr'c-r^jerrfe, patruljne tekme, nc.ine tekme ifcfl. Iz del?.ni so b> *i že neka eri načrti za to o-oleko. ki jih fcb dokončno sprejel prihodnji zbor župnih :   Le'.nik"-/ :n načelnic.
Mnogo zrr'manja ro zbudili tuoi zle i v letu predvsem   sokolska  zleta v
i Ljubljani in Su£rku. Ta zleta bosta po
Starši in otroci, ki pridejo na koncerte čudežnih otrok, jim torej po krivici zavidajo. V bistvu ni žalostne j šega prizora od nastopa take deklice golih rok in nožic. angelske glavice, zlatih kodrov nad oblekco iz belomodre ali roza svile s kolobarji pod očmi in s prezrelim, prezgodaj resnim izrazom, ko spremlja zgovorno mamico, ki na dolgo in široko razlaga ljudem kaj vse zna njen mali genij. Deklica sede h klavirju in zaigra naučeno skladbo, navadno mnogo pretežko, potem pa sprejema mamica peklone in znova pripoveduje anekdote o ogromnih uspehih svoje hčerkice in o njeni izredni nadarjenosti. Dokler deklica ne odraste otroškim čeveljčkom, je tak cirkus navadno precej dobičkar) osen. Zadnji koleščki pa navadno škripljejo. Na enega čudežnega otroka, z resnično nadarjenostjo in pravilno vzgojenega odpade 0& otrofc. ki prežive svojo mladost v neprestanem vežbanju in nastopih, potem pa v najbolj- ( šem primeru končajo za klavirjem v javnem lokalu.
Nezdravo pospešeni razvoj je navadne posledica pretirancga ponosa ali celo ošab-nosti staršev. V večini primerov gotovo nimajo slabih namenov. Niso pa pametni, če se ne zavedajo, da ne moremo brez kazni pospešiti razvoja otroka, ko je vendar znano, da to niti pri rastlinah ne gre brez škodljivih posledic. Cudein: ntroc: so v prvi vrsti deležni tolikega občudovanja in tolikih slavesnevov, da jih ne morejo prebaviti brez škode za svojo duševnost. Razen tega jim vcepijo domišljavost in posledica je. da sc £goa£ajp na dozdevno genial-
nost, numestu da bi omogočili njihovi inteligenci normalen razvoj s pravim delom. Izkušnje nas uče, da ne smemo preveč zaupati nadarjenosti, ki odvrača človeka od marljivega dela. Kdor je vajen že od začetka zanašati se na svojo nadarjenost ter jemati delo in dolžnosti lahko, se težko loti pravega dela. ko se pokaže, da z dozdevno nadarjenostjo ne more premagati raznih ovir na poti skozi življenje. Otroci, ki st ne uče prelahko, pač se pa uče vztrajno in marljivo, zaslužijo mnogo več zaupanja staršev. V devetih primerih od desetih dosele prav tak otrok svoj cilj, dočim obtiči dozdevno mnogo bolj nadarjeni otrok, čigar starši so se dali omamiti s prelahkimi otrokovimi uspehi, navadno sredi poti in ne pride nikamor.
Gotovo posvečajo starši tudi čudežnim otrokom zdaj mnogo več pozornosti, kakor nekoč. Taki otroci imajo večkrat tudi ra zumne spremljevalce, ki pazijo na to, da se njihov talent pravilno razvija. Splošne smernice daje rudi zakon. Toda vprav sta--ši se dajo kaj radi zapeljati tako daleč, da precenjujejo otrokove sposobnosti in nadarjenost in da hočejo to denarno ali družabno izkoriščati. Vedno je važnejše skrbeti za zdravje, solidno izobrazbo in dobro vzgojo, nego za enostransko graditev na nečem, na kar se ne moremo zanašati, kajti nazadnje se pokaže, da slabo vzgojeni človek tudi pri znatnih sposobnostih v živtjc-nju nikamor ne pride. Nasprotno se pa močan talent končne vedno uveljavi, čeprav ga v začetku in v letih, ko naj se otrok prvenstveno razvija, niso pretirano gojili. Ni treba zatirati resnične nadarjenosti, toda to mora presoditi vešeak. Čudežni otroci niso srečni, pravi Jehudi Menuhin, in moramo si samo želeti, da bi jih bilo č:m manj.
čudne pogodbe
Večkrat čKaocno o pravljičnih plačah in razkošnem življenju holljnvocdskih umetnikov. To pa še ni vse, porečete, Če primerjate svoje življenje z življenjem Grete Garbo ali Merlen Oberoncve. Zato pa uživate kork.r toliko svobode in če hočete recimo k mer ju, se vam lahko izpolni želja, seveda če imai'e kaj pod palcem. Tega bi pa ne mogla trditi o sebi Beanna I>urbinova. Ona je namreč pocipirola pogodbo, v kateri se odpoveduje pooi'.nica'n ob morju, ker škoduje vlažni merski ziak njenemu glasu.
A kaj bi šele rekli, če bi bili v koži Claudete Colbertove, ki se ne sme dati zapeljati k shuj.ievalni kuri, čeprav on?.-zi, da se je jela rediti. Po svoji zadnji pogodbi namreč ne sme pod nobenim pogojem shujšati. Carole Lombardova pa mora estati blendinka tako dolgo, dokler ne poteče n.iena pogodba. Vsak avt'ssio-bilist uživa, če lahko požene avto na vso moč in drvi po gladki cesti. Tga si pa ne more dovoliti Richard Arlen, ki je po p~-orodbi vezan voziti največ 60 km na uro. Sigrid Gurieva, dražestna partnerea Carria Ccopera v filmu »Marca Pol:«, ne more zahajati zvečer v g?edar.š0e ali noine lokale, ker ji prepoveduje i o pogodba.
Najbolj čudna je pa pogodba Merle Obe-ronove. Ta cboževana črnolaska se sme omežiti samo z dovoljenjem Samuela Gol-đ\ryna;: ki bu'lho čuva nad izbiro njene; a bodočega- moža,  Plavolasa Bet te Davido-
va pa ne sme nikoli čutiti na sebi blagodejnega vpliva »običnih žarkov, ker mora
po pogodbi ohraniti svojo belo polt.
Mesto v pragozdovih
V zalivu Caipenteni na avstralski obali vlada živahno vrvenje. Mimo vozijo tovorni parniki, namenjeni k otoku Groote. kjer se je se nedavno ustavljal komaj en parnik v letu. Tja so vozile tudi zelo redke zasebne jahte z lovci. Na otoku je bilo mnogo krokodilov in drugih plazilcev, pa tudi redkih ptic in metuljev. V malone deviško naravo je pa posegla pred dvema mesecema človeška roka. Najprej so na otočku Izkrcali 70 mož, ki naj bi poiskali prikladno zemljišče za novo mesto, ki je tudi že dobilo ime Toaxbury, čeprav so se jela dvigati iz tal Sele prva poslopja.
T:exbury bo prvenstveno vojaško me-s C Avstralska vlada je zasnovala širo-kcpc'ezen načrt oborožitve in pri tem je obrnil nase njeno pozornost otok Groct« na katerem namerava zgraditi pomembno b"zo za svoje vojne ladje in letala. Prak-' :čni Avstralci so pa to takoj izkoristili tudi za gospodarske načrte, ker nočejo investirati denarja samo v strategrična podjetja tem bolj, ker bi «e brez zasebne podjetnosti znatno podražila njihova oprema. Ot:-k sam raj zagotovi gospodarsko pre=krbo strategične baze. In tako so Avstralci sklenili zgraditi novo mesto tam, kjer fO zdaj še pragozdovi To?xbury bo č sto moderno meso,
T—iIsnivo učiteljsko zborovanje
Radovljica, 27. *.'n: '-»ra
Y . ; o se je vršilo pri nas prvo učitelj :';o '.borcvanje Jl/U v tekočem šolskem letu. katerega st je udeležilo zelo veliko članov in člsntc i/ v*cca radovljiškega vreza.
Točno ob napovedani uri je otvori' predsednik zborovanje in pozdravil zastoonika politične oblasti, p'edavatelja g. prof. Stanka CJoqalo in zastopnika Rdečega križa, obi iz Ljubljane ter končno vse nav/oOc CUn* stvo. V lepih beredah se ie s-pomni! na^c^i Viteškega kralja Aleksandra K Zedinitel j.i. katerega rnomin je članstvo po'--.vtilo s pol-minutnim molkom. Po uvodnih formalno stih se je začelo zborovanje, za kat^Tc?! je kazalo uGitclistvo veliko zanimanje.
Kot prvi jc debil besedo p cdavatclj ct-nref. dr. (Jogala iz Ljubljane. Na prer^" »»■! in kaj lahek način je podal svoje nvsH »Sprcrčcno:: v šolfkem delu«', ki so 7bn,lile med r'itcljstvom mnogo nozorno :i dila jc živahna debata, nri kateri k i.- ;'-eklo učiteljevo rato, da bi drv-tv* priredilo .:c vcTkrat =ličra predavanjn, k: nudijo oooo in bude /arvmanjc /a še Hlen-/ivnejše šo-sko delo v korist m i-.irrv ;. K*§eg9 naroda.
C. blagajnik jc i/*rp".o podil svoje fto> "očilo. D i'štvcni blagajna ic v na>lcp»crn
redu. Požrtvovalnemu in vzornemu blsv -; niku jc bilii izrejena pr': r.vna zahva'.i > zorni odbor na mu jc d^l  rasrcJ ' CO,
G. predsednik je podal svoje si u : ; ko •"cročilo in prečital došle doni 5, i ir 1 katerih jc povzroiil največ debat«? dc-nH o podpiranju obmejnega >oUtva. kar p«1 hi se v-.š-ilo v okviru podmladka Rde*, "i križa na šolah. Uliteljstvo jc anclir^lo v svoji debati na vse šole, da bi ustanovile PRK. kjer «a doslej še ni. ker bi naj lc ta dajal materialno in moralno podporo r**-šemu cbmejnemu šolstvu. Besedo je slednjič povzel tudi referent PRK iz Ljubljane, ki ie pojasnil delokrog PRK in tozadevno podpiranje v Ljubljani.
Zelo zanimivo poročilo o državni skupščini je nedal g. Serajnik iz Mojstrane, jja. Rupnikova pa o banovinski skunŠMii, kar je zbujalo med u.-iteljstvom tudi pre-cej zaniman-a. Prihodnje zborovanje Ko meseca rovcmb.a na Jesenicah in sic/rr ro dogovoru.
Iz hJovesa isss-sfia
— Zanr!rcrja mladinsAh varuhov za novomeški srez je bila v ponedeljek doprl-dne  prerl  novomeškim  sreskim sodačem.
— Norodna zadeva. V enem izmed zad-iih lepih večerov, ko je vladala povsod grobna tišina, se je previdno pritihotapil neki Romeo do hiše svoje ljubeče Julije. Iz opreznost", ki je povsed na n-ertu. se je mož zadrževal okrog gospoda vskega poslopja, od koder je opazoval, kdaj se bo na dogovorjenem mestu pokazal tako težko pričakovani znak. da ie pot prosta in varna. V srvo/cm rkrivalšču pa je postal zaradi predolgega čakanja že hudo nestrpen. Vendar pa je hotel še potrpeti. Naenkrat ga je pa zgrabila za vrat koščena gospodarjeva roka, ga krepko stisnila in obrnila k sebi. Pogledala sta si iz oč* v oči. To je Romea .najbolj zadelo. Gospodar je vasovalca takoj obdolžil tatvne. K-*ko sta se pomenila in kaj mu je .Romeo povedal, o tem ljudje seveda samo "ugtbljejo.
6EORCFR8 OHNT7T:
SERGEJ PHnilt * -j Romun *- »
In odhitela je skozi sosedni salonček. Za hip se je ustavila vsa zasopla. Tako dolgo pričakovani dan je bil končno napočil. Sergej se je vračal v njeno naročje. Odhitela je naprej. Ko je prispela do vrat, vodečih na stransko stopnišče, skozi katera je hotela k svoji materi, je znova kriknila.
Gospa Cayrolova je stopila k Mihelini vsa prestrašena in ji hotela podati roko:
— Mihelina, nikar ne misli... Prihajam___
— Molči! — je vzkliknila Mihelina. — Nikar ne laži! Vse mi je znano! Ljubica mojega moža si!
Skrušena po takem sprejemu si je Ivanka zakrila obraz z rokami in zastokala:
— O, bože moj!
— Biti moraš zares zelo predrzna, — je nadaljevala Mihelina z divjim glasom, — da prihajaš ponj celo sem, takorekoč v moje naročje.
Ivanka se je vzravnala, zardela od sramu in bolesti obenem ter vzkliknila:
— Ah, nikar ne misli, da me je privedla sem ljubezen! .   . "
— K>.j pa drugega? — je vprašala Mihelina za-ničJjivok
.'"**■•:...':. JL" ^rsjeju velika, neizogibna
— Nevarnost? Kakšna?
— Opeharjen po Herzogu je izročen na milost iij
nemilost mojemu možu, ki je prisegel, da ga bo uničil,
— Tvoj mož?
— Bcže moj! — je vzkliknila Ivanka, — saj je niegov tekmec. Mar bi me ti ne uničila. Če bi mogla?
— Tebe! — je vzkliknila vsa iz sebe. — Kai misliš, da mislim nate? Ne, mislim v prvi vrsti na Sergej a. Ti si ga prišla opozorit praviš? Kaj naj stori? .
■— Nemudoma in brez najmanjšega oklevanja mora od tod.
Čuden sum se je oglasil v Mihelininem srcri. Stopila ie k Ivanki in ji pogledala naravnost v oči.
— Odpotovati mora. praviš? — je ponovila. — In ti prihajaš opozorit ga, ti, ki si drzneš vse? Ne glede na to, da pi^čaš za seboj nesrečo? Ti hečeš odpotovati z npm?
Ivanka je oklevala. Potem je pa kriknila z nesramnim pogumom, kakor da je Sergejeva zakonska žena in kakor da lahko Mihelini celo zagrozi:
— No da. hočem! Ne bom se ve#č pretvarjala. Ljubim ga!
Razprostrtih rok je planila Mihelina o*-ed Ivanko vsa izpremenjena, srdita, sposobna boja..kakor da ji hoče zastaviti pot k Sergeju.
—No, kar poskusi vzeti mi ga! ie krifcr*i]a.
— Vzeti ti ga? — je ponovila Ivanka in .m n* ves glas zpkrohotala. — Kateri izmed n?jn pa bolj priprla? 2eni, ki ni vedela za njegovo lnibezec,
kakor ni vedela za njfegovO ".nevarnost, ženi, ki ni mogla ničesar storiti za njegovo srečo, kakor ne more zdaj ničesar storiti za njegovo rešitev? Ali pa ljubici, ki mu je žrtvovala čast samo zato, da bi se mu prikupila, in ki se izpostavlja nevarnosti, samo da bi ga rešila?
— Nesrečnica, ki se sklicuješ na svojo sramoto, l^akor da je to tvoja pravica! — je vzkliknila Mihelina, . i
— In končno, katera izmed naju dveh ga je vzela drugi? — je nadaljevala Ivanka pozabljajoč na vse, na čast in sramežljivost. — Ali veš, da me je ljubil že pred poroko s teboj? Ali veš, da me je zapustil tebi na ljubo... reči hočem, na ljubo tvojemu premoženju? Ali hočeš zdaj. da položiva na tehtnico vsaka svoje trpljenje? Ali hočeš primerjati množino najinih solz? In pa, ali moreš reči, katero izmed naju je bolj ljubil, kateri je bolj pripadal?
Mihelina je vsa iz sebe poslušala ta srditi izbruh, potem se je pa naenkrat iztreznila:
— Ah, kaj mi je do tega, katera izmed naju bi zmagala, če je prišlo že tako daleč, da ga ni mogoče več rešiti! Kako sebični sva. Namestu, da se tu prepirava za niegovo ljubezen, se raje združiva, da ga rešiva. Praviš, da mora odpotovati. Toda
' tak pobeg pomeni priznati krivdo. Ukloniti se in živeti t^žko življenie v tuiini! In to mi svetuieš? Mar hoče* ddHi tako živlienje z njim? Siliš g* v sramoto. Ali je to vse, kar mu moreš in znaš svetovati?
V silnem ponosu in r^zdr3Žepo^i je Mihci;!i?
nadaljevala, da bi še bolj zadela svojo rivalinjo: *— Kaj, njegova usoda naj bi bila odvisna od moža, ki obožuje tebe, ki je zate vse žrtvoval, kakor bi rada jaz vse žrtvovala za Sergeja? In ti še nisi padla k nogam tega moža? Ti mu nisi ponudila svojega življenja v zameno za življenje svojega ljubčka? In ti praviš, da ga ljubiš?
— Ah, — je zajecljala Ivanka obupano, — ti ga^ hočeš rešiti zase!
— Glej, to je klic tvojega srca, — je dejala Mihelina z ubijajočim prezirom: — Čuj, kaj sem pripravljena storiti jaz, potem pa presodi sama. Če se moram žrtvovati, da pomirim tvojo ljubosumnost, tedaj ti prisegam, da bo imel Sergej popolno prostost, čim bo rešen in da ne bom nikoli več videla.
Čista in vzvišenaT proti nebu dvignjenih rok, ie stala Mihelina pred nio, kakor da raste in se dviga. Drhteča, skrušena Ivanka je v bolestni grozi zrla na svojo rivalinjo in zašepetala:
— Ti bi storila to?
— Se več sem pripravljena storiti. — je H^a'a zakonska žena, sklonjena pred ljubico. — Mn—7q bi te sovražiti, toda glej, jaz pokleknem predte in lepo te prosim:
— Stori, za kar te prosim in vse ti bom odpustila, blagoslavljala te bom. Ne oklevaj! Po 0Z ?.i menoj! Hitiva invpoklekniva pred tistega, ki si ci 'ako podlo varala. Njegova1 plemenitost ne mora Mti manjša od najina. Nama. ki žrtvujeva svojo V'uhez«*n, ne bo mpH odklor"t* p-rr^r^e rt?i žrtvu-
1 ° ^V*T**) C>V**"0
Urejuje Josip Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran J srao — Za upravo In tnaeratni del usta Oton Chrtstot — Vil v Ljubljani