Stev. 801. V Ljubljani, v soboto dne 7. februarja 1914 Leto IV. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ , UPRAVNISTVO se nahaia v Selenbuipov ulici štev. 6. II., in uraduje za slianke od 8. do 2. dopoldne in cd 8. do 7. /ivefie; In^eiati: enostupna pelitvistica BO vin., porojen pio*toi. po.'lam ::: in ullfni vm. — Jutejale fjrtjena upavniSlvo. Nefrankirana ali premalo traukirana pisma se ne sprejemajo ■ ■ Reklamacije lista so poštnine proste. n {JRKONIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne [ ; ; sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Besno K 21-60, polletna K 10-80, četrtleina K 5'40, mesečna K f80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—. s : Fosamezne številke po 8 vin. Kadar kritizira delavsko časopisje politiko vlade in njenih strank, eksperimente grofa Berchtolda in njegovih oprod, nenasitne zahteve militarizma in marinizma; kadar socialisti npo/arjajo na brezmejno bedo v širokih slojih, na brezposelnost delavstva: Tedaj je to navadno tendenciozno pretiravanje za agitacijske namene Saj svet res ni deveta dežela, ampak tako črne pa razmere vendar niso, kakor Jih slikajo rdečkarji, ki sejejo nezadovoljnost le iz strankarskih nagibov. Včasi pa se polasti »prokleta« nezadovoljnost tudi drugih krogov. Tudi takim, ki so vajeni boljšega življenja. Kdor tedaj primerja, se lahko prepriča, da niso njih slike nič svetlejše od socialističnih in njih besede nič milejše. Taka prilika je prav sedaj, ko je neki odbor stavbno obrtnih in na stavbinski obrti interesiranih korporacij izdal oklic zaradi stavbinske krize. Ta kriza je splošna. Oklic podjetnikov pravi, da je stavbinsko gibanje na Dunaju in izven Dunaja popolnoma ugasnilo. Gola resnica, ki jo opaža vsak človek zdravih oči, lahko že precej dolgo. V naših ktajih gotovo ni nič boljše kakor na Dunaju. V Ljubljani n. pr. Je že redek dogodek, če se izda stavbno dovoljenje za kakšno pritlično hišico. »Na tisoče stavbnih obrtnikov — pravi oklic — toži, da nimajo dela, na stavbni obrti interesirana industrija omejuje svoje obrate, promet s stavbinskim materijalom je popolnoma obtičal, sto in sto stavbno tehniških uradnikov,, tisoč in tisoč stavbinskih delavcev je že celc mesece brez posla in dela, pričete stavbe so zaradi pomanjkanja kredita ustavljene, do-gotovljcne stavbe ne dobe posojila, pogled na bodočo stavbno sezono je naravnost brezupen!« Ta jeremijada se v bistvu gotovo nič ne razlikuje od socialističnih opisov položaja. Ali kdor ni hotel verjeti rdečkarjem, bo zdaj nemara verjel podjetnikom. »Pogled na bodočo stavbno sezono je naravnost brezupen!« Kapitalistična družba je enoten organizem, enotno telo; vsi njeni deli so med sabo v zvezi. Če boli človeka noga, ni mogoče, da bi glava nič ne čutila o tem: bolna ni le noga, ampak bolan je človek. Ce je kriza v kakšni industriji al> obrti, ne ostanejo ostale panoge gospodarskega življenja neprizadete. Stavbinska kriza ni nastala sama od sebe; ker je gospodarski aparat pokvarjen, čuti posledice tudi stavbin-stvo, toda ne samo. Stavbna obrt se lahko smatra za barometer splošne gospodarske konjunkture; kadar je ekonomični položaj vobče ugoden, kadar so dobri in obilni zaslužki, kadar je dosti denarja v prometu, tedaj se zida. Kadar se malo gradi, je to že znamenje, da se je gospodarska situacija poslabšala. Kajti stavbinske potrebe ne prenehajo. Prebivalstvo se množi, treba je torej novih stanovanj. Nobena zgradba • nnt • Tisza m Zagreb, 5 februarja. Ali je grof Stefan Tisza res po nedolžnem obrekovan, od ogrske opozicije in od socialistov hudobno žaljeni kavalir, ki bi zaslužil samo hvalo in spoštovanje? Kar uganjajo sedaj hrvaški poslanci v Budimpešti, bi res lehko napravilo pravičnega človeka popolnoma kon-fuznega. Ko je bil grof Tisza v Zagrebu, je hrvaško-srbska koalicija učila Hrvate spodobnosti; pravila je, da prihaja ogrski ministrski predsednik kot gost v Zagreb in da ga je zaradi tega treba sprejeti uljudno, kajti gostoljubnost je zahteva civlizacije in kulture, in Hrvatje pri katerih je bila ta Čednost že v najstarejših časih doma, ne smejo z žalitvijo gosta, naj je kdorkoli, svetu dajati povoda, da bi jih smatral za nekulturen narod. Koalicija je le pozabila, da je prišel Tisza v Zagreb kot skupni ministrski predsednik, kot predpostavljeni hrvaškega bana; prišel je v hišo, v kateri se ni smatral za gosta, temveč za gospodarja. To je razlika! Toda če bi naziranje koalicije že velialo za Zagreb, ne more veljati za Budimpešto. Hrvaški delegatje so šli tja v parlament — ne zaradi etikete, ampak zato, da branijo hrvaške pravice. Nobeni kulturni oziri iih ne silijo, da bi se klanjali grofu Tiszi. In če so ga vendar slavili kakor prijatelja, modrijana, skoraj kakor odrešenika, tedaj se vpraša, iz kakšnih političnih rzlogov so to storili. Koalicija se vede, kakor da je dosegla z železničarsko pragmatiko velik uspeh, za katerega se ?e zahvaliti dobroti in modrosti grofa Tisze. Povedali smo že, da tega uspeha ni; v nobenem oziru ga ni. Za uslužbence je to dokument suženjske brezpravnosti. Toda koalicija ni socialna stranka; s političnimi in strokovnimi pravicami uslužbencev si ne beli gla-ve. Ntei gre za'»narodni« uspeh, za pravice hrvaškega jezika. Kako je v tem oziru z novo pragmatiko, smo že razložili. Pa tudi grof Tisza ie v zbornici porabil priliko, da je brez ovinkov povedal svoje mnenje, in povedal ga Je tako, da nimajo hrvaški delegatje prnv nič Pričakovati od niega. Poslanec Hreljanovič ie r svoji izja vi. ka- pno! ni za večnost; treba je prezidav. Če se razmere ugodno razvijajo, si zaželi ljudstvo boljših, udobnejših, prostranejših stanovanj. Naravno pomnoževanje prebivalstva, gospodarski razvoj in kulturni napredek zahteva več in več javnih zgradb, industrijskih in prometnih naprav, šolskih, znanstvenih, umetnosti namenjenih stavb. Te potrebe tudi sedaj niso usahnile. Ali nihče ne zida. Kriza je. V kapitalistični družbi, ki ne more tako organizirati proizvajanja, da bi vedno služilo dejanskim potrebam, v tej anarhistični, edino po profitu stremeči produkciji, so krize neizogibne. Me ščanski nacionalni ekonomi lahko sestavljajo teorije, kakršne hočejo in lahko pobijajo nauk socializma z vsemi sredstvi; žalostna praksa, večno, skoraj periodično ponavljanje kriz daje socializmu prav. In te katastrofe zgovorno dokazi jejo, da ne mori kapitalizem le delavstva, ampak da množi res le moč povsem majhnega števila velekapitalistov, življenje vseh ostalih slojev pa peha v negotovost. Ljudje, ki se v svojem oklicu tako bridko pritožujejo, so podjetniki, zagovorniki in stebri kapitalistične družbe; ali sistem kapitalizma jim ne prizanaša. Seveda ima sedanja kriza tudi posebne vzroke. In tudi s tega stališča je poučna, četudi je nauk drag. Vzroki so politični, in kdor se je količkaj brigal za balkansko vojno in za Čudne skoke naše zunanje politike, jih spozna. Ali po vsej državi mrgoli prerokov, ki pridigajo, da se ljudstvu ni treba brigati za politiko. Čevljar naj šiva podplate, mizar naj dela stole, rudar naj dobavlja premog iz jame, politiko naj pa vsi skupaj prepuste »tistim, ki so poklicani zanjo.« In »tisti, ki so poklicani,« delajo politiko, ki spravlja tiste, »ki niso poklicani«, na kant. Š stavbinsko obrtjo trpe tudi druge industrije. Kriza jemlje tisočerim ljudem zaslužek. Ne le promet s stavbnini materialom, ampak vsa trgovina trpi vsled tega, zakaj če ljudje ne morejo zaslužiti denarja, tudi ne morejo kupovati. Ali država, mati državljanov, ima druge skrbi. Treba bi bilo šol, bolnišnic, železnic, več telefonov, vagonov, lokomotiv itd. Sto in sto podjetnikov bi dobilo posla, tisoč in tisoč delavcev dela, med ljudstvo bi prišel denar, ves promet bi se povzdignil. Ampak — država nima denarja. Pač bi država lahko dobila posojila, in vlada se jih res ne brani. Le da si ne izposojuje denarja za take koristne investicije, ki bi dale neštetim ljudem prepotrebnega zaslužka in se povrh tudi izplačale, temveč pumpa miljone za neproduktivni militarizem. Napačna politika povzroča silno gospodarsko mizerijo; napačna politika odreka vsem pomoč v bedi — ali ljudstvo naj se ne briga za politiko, temveč naj jo prepusti »tistim, ki so poklicani«, da jo bodo vodili kakor doslej... v brezupnost! Hrvatje. tero je objavilo časopisje, naglašal, da stoje Hrvatje na stališču, da je na Hrvaškem edini uradni jezik hrvaški. Res je, da stoje Hrvatje na tem stališču; res je, da se da to izvajati iz hrvaško-ogrske pogodbe. Res je pa, da je Tisza govoril v povsem drugem zmislu in ni dal Hrvatom nobenega upanja, da zmagajo s svojini mnenjem. Tisza je naglašal, da je splošno mad-jarsko prepričanje, da § 57. hrvaško-ogrske pogodbe, ki govori o hrvaškem uradnem jeziku. ne velja za železnice, češ da železnice niso panoga državne uprave, ampak privatna podjetja države. Dobesedno je dejal grof Tisza: »Na žalost ni nobenega upanja, da bi se tukaj sporazumeli o tem vprašanju, kajti kakor je častno in resno prepričanje mojih spoštovanih poslaniških tovarišev, katero so tukaj izrazili, tako je častno in resno tudi naše drugo stališče. Tu se more torej brez prejudica v pravnem vprašanju najti le modus vivendi, ki pušča pravno vprašanje odprto, ki pa ustvarja take faktične razmere, ki se vjemajo z mad-jarskim nazorom, obenem pa računa v gotovem okvirju s pravicami Hrvaške in Slavonije.« To je pač jasno! V gotovem okvirju računa grof Tisza s pravicami Hrvaške in Slavonije — v Zagrebu in Karlovcu sme hrvaški potnik v hrvaškem jeziku zahtevati vozni listek. Ampak faktične razmere se moraio vje-mati z madjarskim nazorom; uradni jezik na hrvaških železnicah ostane madjarski. In zaradi tega poje koalicija Tiszi, Skerle-ezu, Pejačeviču itd. slavo, kakor da so hrvaškemu narodu zagotovili vse pravice, ki si jih le more želeti. Med narodom pa izkuša razširjati mnenje, da je res dosegla velikanski uspeh in da ji ie Tisza za bodočnost obljubil in zajamčil še večje koncesije. Koalicija je nastopila natančno tisto pot, po kateri so hodili stari madjaroni. Razmere so natančno take, kakršne so bile pod Khuenotn. Izpremenilo se ni nič druzega, kakor imena oseb. Največji greh koalicije pa je ta. da ne pove resnice. Če bi jo obsojali, da ni dosegla več, bi bilo to krivično. Ali niena dolžnost bi bila. da pove narodu: »Tako in tako je. Nič več nismo mogli doseči ker smo preslabi. Zatorej moramo najprej skrheti. da se okrepimo. Pri- boriti si moramo demokratične pravice, pred- | vsem splošno in enako volilno pravico, potem, i kadar bomo močni, pojdemo lahko naprej.« ' Dnevne beležke. — Blamaža namesto senzacije. V državnem zboru so igrali slovenski klerikalci zadnje čase zelo skromno, skoraj klavrno vlogo. S svojim glasovanjem proti socialno demokratičnemu predlogu, da se zviša eksistenčni minimum, ki je naposled vendar zmagal, s svojim neumnim nastopom za znani krščansko - socialni »dodatek,« ki je nazadnje grozovito propadel, pa še z nekaterimi drugimi nerodnostmi so si nakopali celo zbirko blamaž. Da bi pred odhodom na počitnice vendar kaj storili za svoj renome, si je poslanec Jarc nabavil veliko senzacijo. Presenetil je državni zbor in vso javnost z razkritjem nezaslišane žalitve, ki je bila slovenskemu narodu storjena z odobrenjem vlade, zlasti z odobrenjem učnega ministra. V neki šolski knjigi, katero je aprobirala učna uprava, je bilo rečeno, da imeniijejo Slovence na Koroškem »Windische« in da ljudstvo iz slovenskih krajev splošno ni na dobrem glasu. To je bila bomba. Taka pisava o slovenskem narodu bi bila gotovo infamija; in če je to odobril Hussarek, tedaj naj se le čimprej umakne s svojega ministrskega stola. Samo ob sebi se razume, da je ta afera dvignila cele oblake prahu. Kranjski deželni zbor se je z njo bavil na svoji prvi seji, klerikalni in liberalni časopisi so pisali o našem helotstvu, sklicevali so se že veliki protestni shodi. In naenkrat imamo namesto opravičenega nacionalnega ogorčenja — blamažo. Jarc je kritiziral nekaj, česar očividno niti čital ni. V knjigi, katero je trgal v svoji sveti jezi, je namreč rečeno, da nima dobrega glasu v deželi — živina iz slovenskih krajev! No, živina pač nima narodnosti. Z dobrim ali slabim glasom živine niso narodno prizadeti ne Slovenci na Koroškem, ne katerikoli drugi narod. Koroški Slovenci in Slovenci sploh so le prizadeti z blamažo. ki jo jim je nabavil profesor Jarc, za katerim so šli klerikalci in liberalci kakor ovce za ovnom. Če prikoraka kdo s tako afero v državnem zboru, tedaj seveda vsakdo misli, da se Je mož temeljito prepričal o tem, kar v sveti jezi kritizira. Da je stopil profesor Jarc z lesenim mečem »na branik naroda«, in izročil javnemu zasmehovanju ne le svojo akcijo, ampak tudi svoje rojake, je še več kakor lahkoumno. Ali tudi to Je lahkoumno, da je vsa vojska brez pomisleka drla za takim generalom in se prepričala o resnici šele tedaj, ko je bila že blamirana. — Mandata deželnih poslancev Josipa Lavrenčiča in Mazelleta je razveljavil verifikacijski odsek. O tem poroča včerajšnji »Slovenec«: »Verifikacijski odsek deželnega zbora je v današnji seji pod predsedstvom dr. Zajca pretresal veljavnost zadnjih deželnozborskili volitev. Prišel je po poročilu dr. Pegana do zaključka, da se potrdijo vse volitve z izjemo onih v notranjskih ter dolenjskih mestih in trgih, kjer sta bila izvoljena Josip Lavrenčič in Josip Ma-zelle. Za konečni izrek še nista godni volitvi dr. Trillerja in Karla Škulja. Sklepanje o teh dveh volitvah se odloži do časa, ko dojdejo potrebna pojasnila.« — V deželni odbor so bili tudi od klerikalne stranke izvoljeni dosedanji člani. Prav nič nimamo zoper to. Spominjamo se pa, da je gospoda svojčas slovesno sklenila, da se morajo mandati deželnih odboinikov menjati. Ko je bil dr. Šušteršič imenovan za deželnega glavarja, so klerikalci razveljavili svoj sklep, da deželni glavar ne sme biti državni poslanec. Zdaj so molče razveljavili svoj sklep o deželnih odbornikih. Torej delajo sklepe zato, da jih ne izvršujejo, ali pa da jih razveljavljajo. — Klerikalci razveljavljajo mandate. To pomeni, da nič ne mislijo izpremeniti svojo dosedanjo taktiko. Kajti neizogibno nujne potrebe za to razveljavljenje gotovo n\. Klerikalna večina v deželnem zboru le tako močna, da se ji ne bilo treba puliti za ta dva mandata. Če bi liberalci izgubili dva sedeža, se ne bi njih opo-zicionalna moč ničizpremenila. In če bi klerikalci hoteli sami zase imeti dvetretjinsko večino, bi bilo to politično celo nespametno, zakaj ne le, da bi bilo to v prekričečem nasprotju z dejanskimi političnimi razmerami v deželi, ampak odgovornost, ki bi jo klerikalci s tem prevzeli, bi bila tudi za njihova pleča nekoliko pretežka. O pravnem stališču deželnega odbora glede na volilske imenike za mesta in trge se je mogoče prepirati; ampak za podkrepitev svojega pravnega nazora ni treba razveljavljati mandatov. Pač pa služi to razveljavljenje jasnosti; klerikalci hočejo nadaljevati tak boj, kakor so ga vodili doslej. Tudi to je dobro vedeti. — O razvoju francoske socialno demokratične stranke. Pretekli teden je bil strankin zbor francoske socialno demokratične stranke. Kongres je bil v Amiensu. Iz poročil posnamemo, da je naraslo število strankinih članov 1. 1913. od 68.903 na 72.765, torej za 3901. Poročilo poudarja, da narašča sicer število strankinih članov počasi, zato pa stanovitno od let do leta. Za agitaciio je izdala stranka lansko leto 46.240 frankov (1 frank je 95 vinarjev), kar je v primeri s pridobljenimi Člani precej visok iz-datek.lzdatek pa ie zato tako visok, ker vzdržuje stranka »stalno delegacijo za agitacijo«. Namesto tega slepi narod z izmišljenimi uspehi in ga odvaja od tistega boja, brez katerega mora padati vse globlje v suženstvo. 20 okrajnih organizacij šteje več kakor 1000 članov, 63 pa manj kakor 1000. Največ novih članov je pridobila stranka v Parizu, namreč 1120 in v Pas-de-Calaisu 850. Pri volitvah v obrtne svete so dobili socialistični kandidati 255.279 glasov, pri občinskih volitvah pa 243.258. Pri teh volitvah je dobila stranka 40 novih mandatov. Razen volilni akciji je posvečala stranka največ dela boju proti triletni vojaški službi. Stranka je odposlala v ta namen parlamentu spomenico s 740.000 podpisi. Poleg tega je priredila stranka po vsej deželi protestne shode; shoda v Parizu se je udeležilo 150 tisoč oseb. Stranka jei mela 168.776 frankov dohodkov. Izdatkov pa 185.184 frankov, izdala je torej za 16.408 frankov več nego je prejela. Razen že omenjenega izdatka za splošno agitaciio je izdala stranka za agitacijo proti militarizmu 11.201 frankov, 50.077 frankov za podpore časopisju itd. Med dohodki je 83.400 frankov, ki so jih izročili stranki njeni poslanci. Glavno glasilo .francoskih sodrugov »Humani-te« je imelo povprečno naklado v januarju 1913 55.288, v decembru že 87.736. Iz poročil vidimo, da stranka počasi, a vztrajno napreduje. — Sodrugu Schuhmeierju odkrijejo jutri dopoldne nagrobni spomenik na otakrinškem pokopališču. — Koncert slavne švedske pevke ValbOrge SvardstrSmove bo v Ljubljani v četrtek 19. februarja. Vstopnice se že sedaj dobivajo v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Krasen spored priobčimo čez nekaj dni. — Umrli so v Ljubljani; Anton Skok, mizarski pomočnik, 26 let. — Jerrej Jamnik, ubožec, 72 let. — Josipina Poljanšek, delavka - hi-ralka, 52 let. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu decembru 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu februarju 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 12. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. — Društvo »Pravnik« obhaja tekoče leto petindvajsetletnico svojega obstoja in delova^ nja. V proslavo tega važnega kulturnega dogodka priredi začetkom maja 1.1. izredno glavno skupščino, katere spored bode tvorilo slavnostno zborovanje in prijateljski sestanek. Cela proslava bo bolj intimnega značaja, vsled česar bodo vabljeni samo člani društva in pa ona prijateljska pravniška društva, ki je »Pravnik« ž njimi v zvezi. Tudi se izda po možnosti slavnostna številka glasila »Slovenski Pravnik«, ki bode vsebovala strokovne razprave in črtice iz društvene zgodovine. Za izvedbo vseh priprav se je na letošnjem občnem zborli določil in volil posebni slavnostni odsek, na katerega je nasloviti vse tozadevne dopise in vprašanja. — Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi nocoj ob 8. pri »Lloydu« družinski večer svojemu članu Nikolaju Rusu, ki praznuje 4 0-letnico svojega službovanja na mestnem magistratu. Društvo vabi vse člane, da se udeleže tega večera s svojimi lodbinami. — V mestni klavnici so zaklali od 18. do 25. januarja 65 volov. 4 bike, 315 prašičev, 135 telet, 20 koštrunov in 12 kozličev; vpeljali so 672 kg mesa, 1 zaklano goveda, 13 zaklanih prašičev in 50 zaklanih telet. — Jesenice. Kdor se hoče v tem predpustu prav dobro zabavati, naj pride 8. februarja na predpustno veselico, ki jo priredi železničarska organizacija na Jesenicah. Veselica bo z gostilniških prostorih pri Mesarju. Začetek ob 7. zvečer. Čisti dobiček je namenjen ponesrečenim železničarjem. Odbor vabi vse železničarje z Jesenic in okolice in tudi vse delavstvo k tej veselici. — Občno konsumno društvo v Idriji vljudno vabi s tem vse cenjene člane, posebno pa še one. ki kupujejo v filijalkah na Brusovšu in Podgorami, na zelo važno člansko posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 9. dopoldne v pivovarni pri »Črnem orlu« v Idriii. Pridite vsi! — Z nožem. Iz Kranja poročajo: Pri tvrdki Likozar zaposlenega hlapca je neki čevljarski vajenec na cesti tako obdelal z nožem, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Zastrupila se je dne 5. t. m. na Reki 24-letna Rezika Bertonceljeva, blagajničarka v kavarni »Operaio«, doma Iz Stražišča pri Kranju. V pismu, ki ga je zapustila, piše, da se je zastrupi, ker je izvršil istega dne samomor nie:t ljubček 201etni Franjo Žganjar. »On se je zastrupil radi mene, jaz se zastrupim radi niega, ker sem ga preveč ljubila«, tako končuje Rezi-kino pismo. Oba zastrupljenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo. Rešitve za nju ni nobene. — »Visokost Inkognlto«, krasna veseloigra v 3 dejanjih, v kateri igrajo najboljši igralci Nordiskfilm Co., je najučinkovitejša slika zadnjega časa. Dovtip sledi dovtipu in smeha ni na konca, ne kraja. Poleg tega še »Povračilo krotilca levov.« ameriknnska drama v 3 dejanjih. V torek senzacija kinematografije — »S foto-srraficnim aparatom na boiišču«. ' Štajersko. — Nezgoda železniškega delavca. Iz Maribora poročajo: V torek ob 9. dopoldne je šel pregledovalec proge Peter Škrbine čez železniški most. Vsled goste megle ni zapazil prihajajočega stroja. Stroj ga je zgrabil In sunil ob stran. Škrbine ima dvakrat zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Slovensko gledališč« v Celju. Dramatično društvo iz Maribora gostuje 8. februarja in uprizori burko »Ubogi možiček«. Začetek toč-rio ob i>oi osmih zvečer. — Maribor. (Slovensko gledališče.) Na predpustno nedeljo t. j. dne 22. svečana 1914 z veder se uprizori jako zanimiva predpustna burk* »Vrban debeluhar* v štirih dejanjih. Toliko šaljivih prizorov ni predpustnih dovtipov bomo doživeli, da bo res kakor pravimo za iiočt. Kdor se hoče pošteno nasmejati. naj prid« k tej predstavi, ne bo mu žal. Saj se vemo spominjati, kako zabavna je bila burka »Ubogi »Hožiček«. Sodeluje godba »Glasbenega društva«. Drumatično društvo v Mariboru gostuje dne 8. svečana 1914 ob pol 8. zvečer v Celju in bo uprizorilo v Narodnem domu znano iako priljubljeno burko »Ubogi možiček«, ki se je v Mariboru uprizorila začetkom grudna 1913» S to burko je bik) mariborsko občinstvo jako zadovoljno ter se }e slišala občna želja, naj se večkrat take in enake burke uprizarjajo. Pričakujemo>torej, da slavno celjsko občinstvo prid« k tej igri v prav obilem števfhi in dokaže s tern svojo uaklomjenost napram mariborskim igralcem iti dram. društvu. Režijo ima g. Motek. K aretaeiil tajnika trgovske In obrtne zbornice v Ljubnu, poročalo še: Aretirani dr. Relsottl te Klar 36 let in je bil pri trgovski zbornici ,od 1. 1905 dalje. Preiskovalnemu sodniku je priznaj, da je vzel 'n blagajne zbornice 7600 K. Takoj w> aretaciji je predsedstvo zbornice izvršilo natančno preiskavo v Magajni in potem naznanijo, da manjka le 3461 K 8! vlnar-iev. Predsedstvu Je namreč na tem, da kolikor mogoče prikrije defravdadjo. Obenem so odpustili iz službe trgovske zbornice koncfpista Smollina, ki ie baje vedet da jemlje df. Retechl denar. 1 dietni deček rešil življenje svojemu bratu. Ir. Maribora poročajo: 4. februarja okolo šestih zvečer je oadel 9tetni deček pri sankanju v Dravo. Uttniii bi bil, da ni skočil za njim njegov l.Hetrri brat in ga potegnil Iz vode. — Posilstvo. Iz Maribora poročajo: V sredo ponoči okolo 1. je pozvonil neki vojak pri babici Mariji O. Dejal jej je. da mora takoj k neki stotnikovi soprogi. Ko sta šla po cestah, je naenkrat opazila babica, da jo hoče speljati vojak v«n iz mesta. Ko je vsled tega babica oštela vojaka, ja je zgrabil, vrgel ob tla in jo posilil. VoiakJi, ki jfe učinil posilstvo, niso še doslej izsledki. — Pri svatbi je ponesrečil. Iz Ptuja poročajoč V noči od nedelje na pondeHek je bila pri posestnici Antoniji Sekanovi v Brežicah pri Ptuju svafba, katere se je udeležil tudi pekovski pomočnik sodrug Albert Sechassi, uslužbenec url Staryju v Brežicah. Ob dveh ponoči je šei Sechassi v vežo. kier so bila vrata v podu, ki vodijo v klet. odprta. Sechassi je padel v globočino in dobil prav težke notranje poškodbe. Prenesli so ga v ptujsko bolnišnico, kler se je Sele čez dva dni zavedel. Najbrže ne bo ozdravel. Goriško. — Občinske volitve v podgorsko-pevmski občini. Podpisani odbor naznanja sodrugom, da so imeniki za občinske volitve razgrnjeni v občinski pisarni ob uradnih urah, t. j. ob pondelj-kih. Četrtkih in sobotah cd 8. do 11. predpoldne. Sodragom iz Podgore in Pevme, ki imajo volilno pravico, posebno onim, ki plačujejo osebni davek v tovarni, priporočamo, da se prepričajo, če so vpisani v imeniku. Za informacije o vseh zadevah, ki se tičejo občinskih volitev, naj se sodrvgi obračajo na sodruga V. Komavlija v Podgori. — Krajni politični odbor jugoslovanske soc. dem. stranke. — Pevma. V nedeljo, 1. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan zaupni shod, na katerem je poročal sodrug: Komavli o potrebi politične or- - nm«m«.»CT-a»rfin-iiiOTrT».t. riimrxur:j ganizacije in o občinskin volitvah. Omenil je postopanje meščanskih strank v deželi, katero je v odkritem nasprotju z njih delovanjem v deželnem in državnem zboru. Priporočal je navzočim naš dnevnik »Zarjo«, ki edina razkrin-kuje delovanje »ljudskih« zastopnikov v javnih zastopih. Po dolgi debati, posebno o občinskih volitvah, se je izvolil politični odbor petih članov. kateremu priporočamo, naj se poda na živahno delo in agitacijo za soc. dem. stranko, katera se mora razširiti tudi v Brdih med kmečkim prebivalstvom. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. V nedeljo, 8. februarja. ob 3. popoldne, bo prva kronska predstava. Vsak sedež, bodisi na balkonu, v parterju ali v loži stane 1 K, galerijski sedež 60 vin. Ponovi se na splošno željo občinstva zadnjikrat v tej sezoni velezanimiva vojaška burka »Tretji eskadron«, ki je pri prvih dveh predstavah uspela sijajno. Zvečer pa se uprizori velika narodna igra s petjem in godbo »Deseti brat«. Igra je na novo naštudirana pod spretnim vodstvom g. Povheta. Desetega brata igra g. Skrbinšek, krjavlja g. Povhe. Dolfeta g. Danilo, lx»vro Kvasa g. Drenovec, Manico gdč. Gjorgjevičeva. — Pri predstavi sodeluje tudi bivši pevski zbor naše opere. V drugem dejanju se poje prvikrat vložka, katero je uglasbil pevovodja g. Pahor. Konsorcij nabrežinskih podjetnikov. Nabrežina, 6. februarja. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega: Konsorcij naših mojstrov je dal znamenje življenja od sebe. Ves čas je tako trdno spal, da ga je imelo vse v Nabrežini Že za mrtvega. Naenkrat pa se je zganil. Zbrali so se v njem vsi nabrežinski podjetniki; tudi Hans Wildi, ki Je bil do zadnjega časa nevtralen. Je sedaj njegov član. Zbudit pa se je konsorcij v življenje, ker misli, da bo imponiral delavcem in jih pod krinko nekakšne eneržije speljal na led. Dne 23. januarja so dobili mojstri od zveze kamnar-sklh delavcev tarifni načrt, in ko so nekaj časa Ugibali, kaj da naj store, so sedli na posvetovanje. in kmalu je bil kozel ustreljen. Klesarska organizacija je v svojih predlogih natančno povedala, kaj in kako: naznanila Je zahtevo delavcev, povedala je pa obenem tudi razloge. In če bi v konsorciju vladala pamet, bi se bili gospodje bavili z materijalom, ki jim ga je predložila zveza ter premislili, kako se pogode Z delavci. Namesto tega so rajši brez kritike poslušali, kar jim je pel Ivan Caharija, njili največji učenjak, ki ie predlagal, naj se stari tarif podaljša za dve leti. Osem pametnejših mojstrov je odklonilo to modrost, pa so hoteli, naj se stopi v pogajanja z delavstvom. Drugim pa še na misel ni prišlo, da imajo delavci tudi kaj reči o tej stvari, pa so hitro glasovali za predlog Caharije. Potem pa so izdali sledeči razglas: | Našim delavcem. Z ozirom na sedanji kritični položaj In pomanjkanje dela podpisani k lesarski mojstri so sklenili Sledeče: I. Sedanjo tarifo del, katera poteče dne 31. t. m. klesarjev in likarjev, se podaljša za dali>e 2 leti hi sicer od 1. februarja 1914 do 31. januarja 1916. II. Za nova klesarska dela. ki niso zapopa-dana v tarifi in ki bi se ne moglo pogoditi na akord se bode delalo na dnino ter se bode plačevalo delo na uro in sicer od 40 do 70 vin. Delavci, ki prečitaio gori navedene pogoje zapopadene v I. in II. točki, ki se nahajaio na delu brez razlike v teli delavnicah in ki ostanejo aktivno na delu, se smatra, da so s pogoH zadovoljni in da iste sprejmejo in potrdijo. Nabrežina, 29. januarja 1914. Slede nodpisi. Gospod ie si zamišljajo to reč silno enostavno. Ali če mislijo, da iirn je treba le ukazovati, pa bodo delavci na kolenih, se motijo. Ko Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. tr Gospa Součkova 5e v drugem nadstropju odpfla duri kuhinje, v katero je bil vhod z mostovža. Prosila Je Ivana, naj za trenotek počaka. Sama le šla v SObo. Na postelji blizu vhoda je ležala Katinka v ponočni jopici. Vzdramita se je. ko so se odprle duri. Velike, rjave oči je uprla v mater. »Ali si ti, mamica?« je zašepetala. In naenkrat, kakor bi se bila domislila, odkod prihaja mati, se je dvignila na postelji in naglo vprašala: »Kako si opravila?« Gospa Součkova je povedala, koga je pripeljala. Hipoma so zacvetele bolnici na bledih licih rože in zasvetile so se ji oči. Prestrašeno se Je zdrznila in uprla pogled proti durim. »Za Boga«, je vzkliknila, kar ji ie dovolil oslabeli glas, »pa ga vsaj nisi pustila v kuhinji, mamica? Zakaj ne stopi .naprej hiti „ Hitro —- hitroi mamica, naglo, naj pride sem! Kako si neki ----------« A v tem hipu se je ozrla na ponočno jopica in pridržala mater: *>Ne. počakaj, mamica — samo za trenotek naj potrpi! Podaj mi kakšno bluzo! Pa ravno danes sem se spravila v posteljo. Nisem se nadejala, da kar s tehoj modro bluzoi mamica -in malo mi pričeši lase na čelu!« Nervozna naglica ie odmevala i z be so delavci predložili svoje zahtevo, so dobro vedeli, kaj delajo. Pravzaprav bi že pravila spodobnosti povedala gospodarjem, da je treba na vprašanje odgovoriti, in sicer tistemu, ki je vprašal. Za danes naj zadostuje to, da si delavci ne bodo dali predpisovati, kaj naj bo s tarifno pogodbo. Kajti za pogodbo Je vedno treba dveh strank; če so mojstri ena stranka, so delavci druga in brez njih ne bo veljal noben tarif. Gospodje mojstri naj se torej spametujejo, pa naj store, kar je treba storiti: Stopijo naj z organizacijo v pogovor, pa bomo videli, kako se pogodimo. Vsak drug ukrep je izzivanje na boj; gospodje nuj pa malo premislijo, pa bodo razumeli, da bi bil boj nevaren. In če to razumejo, pridejo nemara vendar še do pametnejšega sklepa. Koroško. — Koroški deželni proračun za leto 1914. izkazuje prvotno 1,531.292 K primanjkljaja. Če se vzame za potrebščine 8,288.776 K. Končno pa se je doseglo toliko z raznimi odpisi, da ostane primanjkljaja le še 661.292 K pri 7,418 776 K potrebščinah. Potrebščine se po-razdele sledeče: Deželni zastop 68.368 K, uprava 307.637 K, javna varnost in vojaški stroški 127.148 K, javne zgradbe 1,139.256 K, šolstvo 3,459 995 K, kmetijstvo 604.685 K, za zdravstvene in dobrodelne namene 1,546.227 K, pasivne obresti 180.000 K in doklade, naklade, prirastki in takse 43.985 kron. Raznoterosti. Podmorski predor med Dansko in Švedsko. Švedski kapitan Ouistgaard in danski in-Ženef Ohrt sta prosila pri Švedski vladi dovoljenje za zgradbo podmorskega predora med Dansko in Švedsko. Predor bi se pričenjal pri Vigerlevu, predkraju Kodanja, končal pa pri Malmo na Švedskem. Pri otoku Saltholm, ki je sredi pota, bi bila postaja. Stroški so proraču-njeni na 100 miljonov danskih kron. ZastrdpHenje s plinom. Iz Os jeka poročajo, da so našli v torek zjutraj vdovo Alojzijo GroBovo mrtvo v nenem stanovanju. Vzrok smrti je zastrupljenje s plinom. Plinova cev za cestno razsvetljavo je počila in plin se je vlil v njeno stanovanje. V teku enega tedna je to že drugi slučaj zastrukljenja s plinom v Osjeku. Vsled hudega mraza pokajo cevi plinove razsvetljave. Krvava svatba. V Maningu na južnem Kitajskem je bilo na svatbi bogatega veleposestnika 300 gostov. Med svatbo je naenkrat udrlo v sobo 60 oboroženih roparjev, ki so v najkrajšem času pomorili 21 gostov, mnogo pa težko ranili. Tudi ženin in nevesta sta težko ranjena. Roparji so nato ugrabili 20 bogatih kmetov in jih odpeljali. Od rodbin ugrabljenih zahtevajo sedaj visoko odškodnino. Vlada je odposlala vojaško ekspedicijo nad roparje. Izgredi orl pogrebu. Iz Varšave poročajo: V Radovicah se je obesil dijak Popil vsled bede. Cerkvene oblasti so dovolile cerkven pogreb, kar fe pa kmete Silno razjarilo. Pogreb se je vršil ob asistenci orožnikov. Kmetje so napadli' orožnike in jih pognali v beg. Nato so kmetje zdrobili krsto, potegnili truplo iz nje in je napodili. Sele ko je prišla cela četa orožnikov. ie nastal mir in so lehko pokopali dijaka-. Več kmetov so aretirali. Trst. — Kdo se le oglasil? Nabrežmska podružnica »Vzajemnosti« je priredila dne 1. februarja t. 1. v prostorih restavracije na kolodvoru svoj prvi ples. Mimogrede bodi povedano, da se ie obnesel ples naravnost sijajno. Prostori 1. razreda imenovane restavracije so bili premajhni za naval udeležencev. Toliko je res. da je bilo skoro nemogoče plesati. Vzajemnost je imela pri tej prireditvi priliko se prepričati, da vživa med vsem prebivalstvom tople simpatije in podporo. Vzajemnost ie dala natisniti za prireditev prav čedna vabila, na katerih je pa bilo nekaj tiskovnih napak. Vabilo je prišlo v roke tudi eksotičnim urednikom tržaške tetke in ti so napisali o tem vablu skoro literarno-slovnično in narodno kritiko. Za božjo voljo! »Edinost« bi rada učila Slovence slovenskega jezika? Kaj bi dejal Prešeren? Le čevlje sodi naj kopitar! Uredniki »Edinosti«, ki se zatekajo za vsako nevsakdanjo besedo k tujim jezikom, ki jim je slovnica španska vas in slovenski jezik mešanica izrazov vseh mogočih jezikov tega sveta, se škaudulizirajo ob pogledu na tisk. napake na malem plesnem vabilu. Iti veste koga kritizirajo ti superrodoljubi? Delavce! In tem bi radi očitali, da se še niso naučili narisati nekaj romanov za podlistek tega tržaškega narodnega dnevnika, o katerem velja splošno mnenje, da je pisano v vseh, le ne v slovenskem jeziku in nad katerim se zgražajo vsi. ki se pri pogledu nanjo ne morejo smejati. — Društvo »Ljudski oder« v Trstu priredi v soboto 14. februarja 1914 prvi cvetlični ples, v Delavskem dotini, ul. Madounina 15. Velika dvorana bo izprernenjena v bajen vrt in bo čarobno razsvetljena. Ob |>ol 12. valček nagelč-kov in vijolic. Dame dobe plesni red. Pri plesu svira izboren tržaški orkester. Plesovodja Dragotin Vrabec. Blagajna se otvori ob pol 9. zvečer. Začetek plesa točno ob pol 10. in bo trajal z enournim odmorom opolnoči, do ranega jutra. Vstopnina 1 K 20 vin. za osebo. Čisti dobiček je namenjen v izobraževalne svrhe. — Predavanja pri Sv. Križu. Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Križu priredi tri petke zapored troje predavanj in sicer o pariški-koinuni, o Lassallovem delav. programu in o komunističnem manifestu. Prvo predavanje je bilo snoči ob 8. zvečer v podružničnih prostorih. Predaval je sodrug Franc Milost o pariški komuni. Sodrugom in kriškim delavcem sploh priporočamo, naj se udeleže predavanj v Vcli-iikem številu. Z udeležbo bodo koristili svoji izobrazbi in dali bodo vodstvu podružnice pogum in veselje do nadaljnih prireditev v izobraževalne namene. — Za cvetlični ples, ki ga priredi društvo »Ljudski oder« v soboto 14. t. m. vlada vedno večje zanimanje. In vsak si obeta od fe prireditve vse najlepše. Največ si obeta seveda naš »Ljudski oder«. Obeta si od te prireditve moralno zadoščenie za svoje dolgoletno plemenito delo na polju izobrazbe in si obeta tudi lep dohodek v pokritje svojih velikih stroškov Za čitalnico, knjižnico in drugo. Sodrugi in prijatelji delavske izobrazbe naj poskrbe, da se bodo želje vodstva »Ljudskega odra« uresničile. Da bo prireditev lepa, o tem ni nobenega dvoma. Že dejstvo, da ima režijo v rokah sodrug Vavpotič, mojster naših prireditev, nam jamči, da bo na plesu preskrbljeno za vsako lepo zabavo. Ves čas prireditve bo poslovale domača pošta z razglednicami, ki so bile za to priliko prirejene. V zeleni dvorani bo pa preskrbljeno za tomboliste z dragocenim dobitkom. Poleg vsega pa bomo imeli letos tud' skupine v narodnih nošah naših mladih sodrti; m Zahtevajte I pri VaSem trgovcu ne samo „kocke za govejo juho*1, nego izrecno MUH" kocke kajti te so najboljše! Samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem sed i z vednja bolne Katinke Gospa Součkova ji je pomagala obleči bluzo, poravnala ji lase nad čelom in šele potem spustila Ivana v sobico. Ivanu je med tem v kuhinji minilo počasi nekoliko trenotkov. Predstavljal si je Katinko v znanih in neznanih podobah, vzbulal si v duši slike jetičnih in se že naprej bal prvega pogleda na bolnico. Ko pa fe vstopil se mu je smehljalo s oostelle naproti dvoje ljubkih. Živahnih, veselih oči in obličje bolnice se je žarelo v zelo hektični rdečici, da se ie skoro začudil, češ, ali prihaja res k izgubljenemu bitju, kakor je pripovedovala gospa Součkova. »■Dobrodošel!« ie toplo izpregovorila Katinka. podala mu roko in krivila ustni od bolesti, ko ji je. spozabivŠi se, stisnil prste bolj. nego je mogla prestati. »Odložite suknio ... Mamica, postavi sem k postelji stol! Ah. glejte, kal imamo ropotile tu! To so same medicine.« je kazala na celo vrsto stekleničic, stoječih na nočni omarici. »Lepo od vas, da ste prišli. Kal ne. da niste hudi name? Vidite, slaba plesalka bi bila. na Zofin nisem mogla « Ivan je šele sedaj razumel. Toda bil Je za-mišlien v toliko misli in vsled tolikih vtiskov, da ni vedel, katere bi se preie oprijel, da hi začel govoriti. Tudi navzočnost gospe Součkovč ga je motila. Katinka ie to opazila in rekla: »Za mamico se ne brigajte! Mamica naju ne bo poslušala, ona ima svofe stvari in skrbi « Gospa Součkova ie pokimala z glavo, potrdila Katinčiue besede in dostavila: »Da, dragi gospod, kje bi jaz vse razumela. In če bi rada razumela, se pa prerekava s Katinko.« In ko se je še pritožila, češ, da je Katinka časih svojeglavna, da se ne ravna po predpisih zdravnika, ie Katinka dejala smehljaje: »Veste, živiva tu kot dve nuni in dolgčas bi nama bilo, če bi se časih ne pokregali. A mamica ima z menoj angeljsko potrpežljivost. | Mučiti jo znam, to je res.« XLII. Ivan Je ostal sam s Katinko. Ta je postala zelo resna, zagledala se v Ivana in dejala: »Ali ste zelo nevoljni name? Pomislite, kako ležim tu! Ne smete si misliti, da sem pisala le vam. Marsikomu pišem — imam tu pisma od cele vrste pisateljev.« Kakor da bi bila potegnila hladna sapa v Ivanovo dušo. »če čitam kako knjigo.« ie nadaljevala Katinka. »precej pišem pisatelju, naj mi po-pojasni. česar ne razumem ali s čimer se ne morem striniati. To ie mola strast, in ie zelo zanimiva. Prosim vas, pokličite mamico!« Ivan le vstal in Stopil proti durim. »Ali pa.« ie klicala za njim Katinka. »če vam ni nadležno, tamle na umivalniku so ta pisma. Prosim, podaite mi iih!« Ivan ie našel na umivalniku kopico nisem. Prinesel Jih ie k postelii. Katinka ie urno prijela kopico, vzela iz nje nekaj nisem in dejala: »Gleite. tu imam pismo od Macheria. pisala sem mu o Magdaleni, in krasno mi je odgo- voril tu Je pismo Svobodove tUdi od Čecha imam pismo.« je pristavila, preobračajoč pismo za pismom. »In ta so vaša.« Ivan ie osupnil. Začel Je loviti besede in se opravičevati. »Toda v duhu se Jezite,« se je nasmejala Katinka. in sedal ste menda sami prepričani, da je bila ta vaša skrajna simpatija, o katerij ste mi pisali, iluzija. Mene je to zelo zabavalo — oprostite, nič hudega nisem mislila začetkoma, in pisala sem vam kakor vsakemu drH-. gemu.« »Pojasnim vam to,« se je branil Ivan. ki se je Čutil zadetega v Katinčinih besedah. »In poleg tega sem vas poznala po imenu nekoliko se vas sploh spominjam iz prejšnjih časov.« je nadalievala. »in zato sem zeljno segla po vaši Reformi. Mučiti znam. čtifi ste, kai je dejala mamica in se(Jal sle se prepričali sami.« ; Pri poslednjih besedah je zakašliala. Ivan je zadrževal san«. KatinČine poteze so izražale trpllenie. vse obličie ii je zalila rdečica vsled napornega kašlia. Ko ie napad prešel, ie Katinka odložila rutico, ki io ie držala na ustnicah.' Govorila ie s slabotnim glasom: »To ie mučno, to utruia. Poleg nervoznosti. še tak kašelj! Pa sem nekoliko sama vzrok. Pisanie in branie mi prepoveduie zdravnik. snloh vsako razburienle. Toda sai bi umrla od dolgega časa in ponoči, ko ne spim, vsai lahko o čem premišliam. Samo da me časih i te misli utrubin vse me utruia.« (Dalje.) 4 dni! rcmvcfln scnzaeii« senilnosti: 4 dni! “,r<,K 5 fotografičnim aparatom ^7^ na bojišč«. Krvavi, strašni lil uničujoči l oji med Boi^arl in Grki. — Posneto v vrstah |*J ==-=: bojujočih sc armad. =i=i= JL-—1—-_L-„ Eno uro o-daljšati življenja, osvežiti zdravja in si pridobiti veselje, ako ga je slučajno kje izgubil? Prepričani smo. da bodo plesni prostori pre* majhni, ker verjamemo, da ne bo sodnica, da ne bo zavednega delavca ne prijatelja delav* ske izobrazbe in delavskega veselja, ki ne bi posetii te lepe in plemenite prireditve našega »Ljudskega odra«. — Na Opčinah priredi ondotna podružnica »Ljudskega odra« v soboto 7. t. m. v dvorani restavracijo »Pri Mlcelu« prvi ples, katerega čisti dobiček je namenjen v kulturne svrhe. Od dobro informirane strani smo izvedeli, da sc pripravljajo openski sodrugi na to prvo veliko prireditev naše tamošnje podružnice z velikim veseljem Saj ni Čuda. Komaj pred meseci ustanovljena podružnica sc kaj čedno razvija; napreduje in število Članov narašča nepričakovano, Podružnica je uredita Člane s časniki in drugim Čtivom dobro založeno čitalnico in .izposodila članom na dom že obilo knjig. Ustanovila je tudi pevski zbor in v to svrho si nakupih lep harmonij. Na plesu 7. t. m. bomo imeli priliko že poslušati naše nove openske pevce. Ako se je torej vodstvo podružnice ža-res potrudilo, da ne bo podružnica samo po imenu Izobraževalno društvo, marveč da je v resnici Izobraževalno društvo, da tlela z vso vnemo, da razširi izobrazbo med ljudstvo in da ,hoče estati zvesta plemenitim namenom trža* Ske matice, tedaj je dolžnost vsakega sodruga, da poseti to prvo prireditev opetlske podružnice sam in v družbi svojili, da položi tako dar na oltar izobrazbe in napredka slovenskega delavca. Kakor čujetno, se udeleže te prireditve v lepem številu tudi tržaški sodriigi. Ples prične •ob K fcveeer. Vstopnina za moške z eno damo 2 krOnl. Dame satne 1 krono. Ku puite „Zariott. Zadiše vest!. dalmatinska volilna reforma. Zader, 7. Po dolgotrajnem pogajanju so Se defcelnozborske stranke sporazumele zaradi nafirta volilne reforme. Obrnile so se do vla-|de. da ona izdela načrt. Namestnik grof ''Attems je odseku za volilno reformo obljubil, da stori to. POLJAKI IN RUSINI. Vendar so se pobotali. Lvov, 7. Kompromisna pogajanja zastopnikov poljskih strank s predsedništvom ukrajinskega kluba so se snoči zaključile z ugodnim .rezultatom. Ker so se voditelji Poljakov in Ru-‘sinov zedinili o vseh spornih točkah, bosta da-|nes sklicana oba pododseka, v pondeljek popoldne pa odsek za volilno reformo. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. fnomost, 7. Italijanski poslanci nadaljujejo Obstrukcijo. Schraffl je včeraj utemeljeval fpredlog o flajmski Železnici in apeliral na italijanske poslance, na] delajo deželno politiko, potem so govorili Italijani. Seja se je nadaljevala ponoči. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 7. Danes se zbero nemški poslanci ;v Pragi na posvetovanje, kjer šele sklenejo, če (*e sploh udeleže novih spravnih pogajanj. Sll-t&ifl fe. da bodo kot pogoj zahtevali Jezikovno razdelitev krajev, DEŠKA TATINSKA ČETA. Budimpešta, 7. Ravnatelja neke meščanske sole Je obvestila policija, da ie več dijakov pod vtiskom slik iz kinematografov orgartlzl-rala latinsko toloo. Dognali so. da }e okrog trideset dvanalst do štirinajstletnih dečkov ustanovilo »Digomarjevo četo«, ki se je vsak večer zbirala na vrtu Ludoviceja, kjer so voditelji dajal« članom navodila. Dečki so potem 00 podstrešjih in kleteh kradli, kar so dosegli; pokradene reči so prodali In denar deloma zako-r? *» vrtu Ludoviceja so našli čez 100 K. Uecke so izročili staršem, da jih kaznujejo. ALBANIJA IN OTOKI. c *.i^0n<,on• 7- Reuterjeva agentura javlja: onoci so poslaniki trozveze drug za drugim osenno m ustmeno podali v ministrstvu za županje Zadeve odgovore svojih vlad na zadnjo Rolo državnika tajnika sir Edward Gteya o Ifmrtiji in Egejskih otokih. ALBANIJA. WJed še ne gre v Albanijo. Berlin. 7. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, fla princ Wied nikakor še ne pojde prihodnjo dni v Albanijo. Diplomatični položaj še ni po- jasnjen. Države vzajemne trojice delajo težave zaradi albanske državne banke, pri kateri hočejo biti udeležene z gotovimi deleži. Berlin, 7. Vzrok, da se zavlači odhod princa Wicda, je predvsem ta, da princ še ni dobil prvega 20 milijonov znašajočega obroka svojega 75iniljonskega posojila. Brez. tega pa na noben način ne gre V Albanijo, zlasti ker pravijo, da se je ta stvar zavlekla vsled diplomatičnih Sitnosti. Podkoiizul B u c h b e r g e r, ki zna albansko, postane predstojnik prinčevega civilnega oddelka, načelnik dvornega gospodarstva bo pa angleški kapitan A m b r o s, ki je tudi rojen Avstrijec. Esad paša. Drač, 7. Esad paša |)oda dne 11. t. m. formalno demlsijo, drugi dan pa odpotuje z depu-tacijo Čez Trst v Potsdam. Preden gre v Albanijo, hoče princ Wied še z Esad pašo obiskati Dtinaj in Rim. Za slavnostni sprejem princa Wieda se delajo velikanske priprave. GRKI IN SRBI. Atene, 7. Grški dijaki so poslali svojim tovarišem v Belgradti apel, S katerim Jih pozivajo, naj pridejo Epirototn v predstoječem boju z Albanci na potnoč. Srbi so navdušeno odgovorili. Naznanili so j>Oveljnikti grških dijakov prostovoljcev, da odide V najbližjem času 1000 dijakov, ki so že opravljeni In oboroženi, Iz Bel-grada v Korico. SRBIJA IN BOLGARSKA. Ofldlozne ljubeznivosti. Sofija, 6. Z ozirom na članek »Samouprave« o srbsko bolgarskem razmerju piše »Echo de Bulgarie«: Oficiozni srbski članek obsega izsiljevanje, katero izročamo javnosti, obrekovanje, katero zavračamo in žaganje, katero preziramo. Bolgarska ni nikdar zahtevala, naj ji Srbija odstopi Stip in Kočane. Bolgarski armadi ki uživa zaradi svoje discipline najboljši glas, pripisane okrutnosti, so legenda. Pašičeve izjave. Dunaj, 7. Dopisniku »N. F. Pr.« Je Pašič podal različne izjave; o bolgarsko - turški zvezi je dejal: Saj se kmalu pokaže, če obstoja ta zveza. Vest smo dobili iz dobrega vira. O obnovitvi balkanske zveze ie dejal: »Na tako zvezo brez Bolgarske sc sedaj ne misli. Vesti, da hočemo Bolgarsko pridobiti s tem, da ji odstopimo kakšne inaccdonske kraje ali pa da ji damo garancije za macedonsko prebivalstvo, niso resnične.« O svojih razpravah z Venize-losom je dejal: »Obravnavala sva tekoče zadeve in lahko pravim, da bodo mirno rešene, ker so že na pol rešene in že imamo sklepe. Naša peterburška pogajanja bodo imela V mirovnem zmislu ugoden učinek«. O srbsko - avstrijskem razmerju ie de jat: »Miroljubni nameni rode sadove miru.« RUSKA DUMA. Peterburg. 7. Duma je razpravljala o neki interpelaciji zaradi protloostavnih ukrepov vlade pri zadniih volitvah. Na koncu debate je bila s 160 glasovi proti 125 sprejeta sledeča resolu- *«« « .,ia smatra zagovarjanje očitno protlpostavnlh ukrepov od strani vlade za potrditev, da je^vlada sama organizirala sistem protlnostavnostl in smatra iziave ministra za notranje zadeve ter justičnega ministra za nezadostne.« Za resolucijo ie glasovala vsa opozicija s socialisti in oktobrlsti, proti pa desničarji. 40.000 delavcev izprtih. Kristljanlia, 7. Organizacija podietnikov je sklenila, da izpre 40.000 organiziranih delavcev. Izpor se izvrši čez 14 dni. Vzrok izpora ie, da izpro danes nodietniki le«ne industrile v Drontheimu 7000 delavcev. Vlada se trudi za Poravnavo snora in le izdelala zakonski načrt za upeliavo obligatoričnega razsodišča. Vsled izpora bo prišlo najbrže do splošne stavke. Mirna poravnava. Krlstlanlla. 7. Zadnji trenotek se je vladi posrečilo pripraviti zvezo delodajalcev do tega, da odneha. Nato so vse stranke izjavile, da so pripravljene mirnim potom rešiti spore. REVOLUCIJA V PERUJU. Washineton, 6. Mornariško ministrstvo le dobilo obvestilo, da so se v Port au Prince iz- rCFCmc tud! angleške in francoske mornariške čete. OSEM OSEB JE ZGORELO. 6ombay, 6. V slaščičarni v tukajšnjem bazarju je izbruhnil danes velik ogenj. V višjih nadstropjih poslopja te bilo okolo 100 ljudi, pa le malo od teh je še lehko uteklo čez goreče ^iekaj glavnih prizorov: Infanterijskih k rogelj streli v prsi. — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dum kroglfe. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajonetni ubodi. — Ranjeneci ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen — Pogreb mrtvih — Vojni grobovi. — Boj pri Džnmafi — Naskoki. — Srapnebki ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in gran te. ===== Radi velikih nabavnih stroSkov nekoliko zUšanc cene. stopnjišče. Največ se Jih je rešilo s tem, da so poskakali iz petega nadstropja na streho sosedne hiše. Osem oseb je pa zgorelo. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Konsumno društvo za Ljubljano in okoiieo r.z.zo.z. sprejme poslovodkinjo ali poslovodjo za eno svojili filial. Ponudbe na načelstvo do 10. t. m. Na pozneje poslane ponudbe se ne bo oziralo. Načelstvo. - um- n.u\i . -PORODNIŠNICA. 1 LdUBLrJANA ■ komenskega- ULIC A-41 ■ DR FR. DERGANC Izkušen ključavničar ki bi imel vesefje izobraziti se v električni stroki se spreje v elektrani Josip KogovŠek-a nasled. v Idriji. Mehanik izprašan kurjač, ki govori nekoliko nemški, se išče za premogovnik. — Ponudbe pod „ Samec“ na upravni-štvo tega lista Prav tako dobro ko smata kava dlll ob pravilni pripravi ealno popolni kavlnl nadomestek: Kathrelnerleva l Kneippova slad na kava. Sam s dobrim mlekom In malo sladkoriem zauiit, le pristni Kathrelner pijača, kakršna mora bili. Kdor hote kaj natanCmHaaa «Mt. na] pHi Kathralnarlavtm tvontlcam n sladno kavo d. dr., Dunaj I., tSfciV miaaiana M. a. 'i* Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, --- sc blagovolite obrniti na tvrdko -"— A. & E. Skaberne Mes