ЈС«Џ(« z. W«»a»„/W« lUvilka
Siivt)en)e in svet
Stev. tC.	Ljubljana ЗГ. marca 1Ç30.	Leto 4.
E. Justin: T. G. MA SARtK (lesorezj
Spomini na T. G. Masaryka
izza mojih praških let
Iz razgovora našega urednika z dr. Dragotinom Lončar-jem, v. d. načelnika prosvetnega oddelka v Ljubljani
Dr. Dragofin Lončar
Kako ste prišli v Prago?
Seznanil sem se z Antonom Trste« njakom in sem zahajal na njegov dom. Navdušila me je njegova knjiga, v kateri opisuje izlet Slovencev v Prago. Sam mi je seveda tudi mnogo govoril o Pragi in Čehih. Poleg tega sem se se* znanil v dijaški »Zadrugi« z Antonom Dermoto, ki je, kakor znani dijak*sla* vist Ivan Kunšič, odšel v Prago pred menoj in ki je bil kot resen, strog človek kakor nalašč dovzeten za glo* bije pojmovanje narodnega življenja. V prejšnjih letih je sem pa tja kakšen dijak zašel v Prago, n. pr. Schweiger; toda to so bile redke izjeme, ki so se izgubile v množici slovenskih dunaj* skih in graških študentov. Jaz sam sem sklenil, da priredimo abiturientski iz* let v Prago. Obrnil sem se pismeno glede tega na Jana Lega, ki je navdu* šeno pozdravil mojo misel in mi dal navodil. Doslej so se vršili ti abituri* entski sestanki menjaje v Ljubljani in Zagrebu; jaz pa sem skušal preobr* niti to tradicijo in dovesti slovensko dijaštvo v Prago. Imel sem v ta namen več sestankov v Ljubljani, a tudi n. pr. ju Novem mestu, kjer sem skušal
pridobiti abituriente za izlet v Prago. Do tega izleta ni prišlo in tako sem odšel v jeseni 1897 sam v Prago obe» nem z nekaterimi hrvatskimi abituri* enti, s katerimi sem bil v pismeni zve* zi in ki so bili sodelavci pri dijaškem glasilu »Nove Nade«, med njimi je bil n. pr. Vladimir Jelovšek. V Pragi sami pa je bilo že poprej nekaj hrvatskih in srbskih dijakov, izključenih z zagreb* ške univerze, med njimi Stjepan Ra* dič, ki pa je moral oditi tudi iz Prage in se je napotil v Pariz.
V kakšnih medsebojnih zvezah ste bili južnoslovanski dijaki v Pragi?
Vsi ti hrvatski in srbski dijaki, ki sem jih že našel v Pragi ali ki so pri* šli z menoj vred in za menoj v Prago, so bili »Masarykovci«, to, je njegovi poslušalci in v glavnih potezah pristaši njegovih misli. Tako sem se tudi jaz takoj znašel v tej družbi, ki se je za» čela tesneje družiti med seboj.
Hrvatsko*srbski dijaki (Radič, Ba* njanin, Bertič, Fuger, Heimrl, Korpo* rič, Poljak, Šajkovič, Šarič in drugi) so po svoji izključitvi z zagrebške uni* verze začeli 1897 v Pragi izdajati ča* sopis »Hrvatska Misao«, list za knji* ževnost, politična in socialna vpraša* nja. Izmed Slovencev je pri tem listu sodeloval Karel Schweiger, ki je bil med prvimi slovenskimi dijaki v Pra* gi. Leta 1898. je ta hrvatsko*srbsko* slovenska družba izdajala v Pragi ča* sopis »Novo Doba« ( v latinici in ciri» lici), list združene hrvatske, slovenske in srbske mladine za politična, socialna in književna vprašanja. Urednik je bil Dalmatinec Vice Iljadica*Grbešič. Po* leg onih, ki so bili v Pragi, sta bila so* delavca tega časopisa tudi Lorkovič in Pribičevič; izmed Slovencev pa Benkovič (ki pa ž njim nismo imeli nobenih drugih zvez). Dermota. Grm, Kunšič. Žmavc (praški) in jaz. Ker je bil Radič v Parizu in je le sem in tja prihajal med nas, je imel nekako lite* rarno vodstvo Čeh Hlavaček.
Leta 1899. je ista mladina, ki je z vsakim letom naraščala, izdajala list
»Glas«, Ici je izhajal na Dunaju in mu je bil urednik Fran Podgornik, lastnika pa Stjepan Radič in Svetozar Pribiče» vič. Izmed slovenskih dijakov sem pri tem listu sodeloval glavno jaz. Poleg izvirnih člankov in razprav smo pris občevali tudi prevode Masaryka, de Amicisa, de Laveleyja, Zieglerja, Ho» račka, Krejčija, Šalde, Tobolke; jaz n. pr. sem prevedel Schaffleja, znanega ministra v Hohenwartovem kabinetu, ppis »Jedro socializma«. Shajali smo ee navadno v kavarni na Kraljevih ^i*
,V Pragi sem zahajal v hišo prof. Cho* dounskega, gospe Preissove, Jana Lega in gospe Daneševe, ker sva si bila so= šolca z njenim sinom, ki se je kot vse» učiliški profesor v Pragi nedavno smrt» no ponesrečil v Ameriki. Seveda je tudi tu bil večkrat govor o Masaryku; zlasti Jan Lego se je dostikrat hudoval nad njim, češ, da je Američan (njego» va žena je bila Američanka) itd. a enako sva imela »spor« glede Masa» ryka z Daneševim stricem. Tudi v mali gostilnici, kamor sva z Dermoto
'Masaryk
nogradih poleg cerkve sv. Ljudmile in se razgovarjali o dnevnih vprašanjih.
Spočetka nas je bilo slovenskih di» jakov morda 7 do 10. V zimskem te» čaju 1898—99 smo imeli svoj »Slo» venski klub« s predavanji. Pozneje smo se pridružili srbskemu društvu »Šumadija«, končno pa smo bili skoraj vsi v velikem češkem društvu »Sla» via«. Dijaštvo se je ločilo v dva tabo* ra: eni smo bili z dušo in s telesom za Masaryka, drugi zopet proti njemu, češ, da ni naroden, da je moralist itd.
in Švehla
in drugimi praškimi dijaki zahajala, se je gostilničar, kadar je nanesel pogo» vor na Masaryka, jezil nad njim, češ, da ni »naš«, da ni »Mladočeh«. Splošno moram reči, da smo se tako zvani »Ma» sarykovci« povsod v češki družbi po-» tegovali za svojega mojstra.
Dne 12. septembra 1900 in 1. janu« arja 1901, smo slovenski dijaki iz Prage sklicali sestanek v Narodnem domu v Ljubljani, ki so se ga poleg Dermote, Ferfolje, Antona Kristana, Schweigerja in mene udeležili med
drugimi tudi n. pr. Prijatelj, Regali, Ži« rovnik, Župančič. Sad tega sestanka je bila knjižica »Kaj hočemo?«, ki je iz« šla 1. 1901. in je vsebovala poleg mojih dveh člankov tudi moj prevod Drti« novega spisa »Ideali vzgoje«. Moja dva članka sta se naslanjala na glavne misli filozofa in sociologa Masaryka ter pedagoga Drtine s posebnim ozi« rom na socializem — marksizem.
Kakšen vtis ste dobili na prvih preda* vanjih pri prof. Masaryku in kakšna njegova predavanja ste poslušali?,
Ko sem prišel v Prago in sem bil seveda še v vsem novinec, mi je bil na uslugo v prvi vrsti Dermota, ki me je tudi vpisal na filozofsko fakulteto češke univerze. Poleg svoje stroke (zemljepis in zgodovina) sem takoj za« čel poslušati predavanja Masaryka in Drtine, pozneje tudi na pravniški fa« kulteti Brâfa in Horačka, ki sta bila takrat glavna zastopnika nacionalne ekonomije na češki univerzi, ter Rie« gra, sina velikega Riegra, ki je preda« val državno in ustavno pravo.
Vtis Masaryka na nas poslušalce je bil izreden. Predaval je praktično iu lozofijo za modroslovce in pravnike ter sociologijo. Za njegova predava* nja določena največja predavalnica je bila nabito polna. Poslušalci niso sede« li samo po klopeh, marveč povsod, kjerkoli je bilo najti kakšen prostor« ček, tako da se je moral prof. Masaryk v pravem pomenu besede preriti skozi množico. Njegov način predavanja se je razlikoval od drugih, da ni čital svo« jih predavanj niti jih ni govoril nau« čeno, marveč smo iz potez njegovega obraza in gest njegovih rok opa« zovali, kako snuje sproti pojme in kako oblikuje svoje mišljenje. Dotikal se je vseh mogočih vprašanj: tudi tak« snih, o katerih javnost navadno ni go« vorila, ali vsaj ne tako globoko in od« krito, n. pr. spolnega in verskega vpra« sanja. Njegova predavanja so zahtc« vala velike koncentracije, ker je imel navado, da misli ni vedno izvajal do konca, marveč samo nakazoval in pri tem uporabljal mnogo tujk. Pri nje« govih predavanjih je vladala velika resnost, neko spoštovanje, ki je nali« kovalo naravnost oboževanju.
Najbolj se je pokazala naša naklo« njenost do njega v tako zvani Hilsner« jevi aferi 1899. do 1900. leta. To so bili burni časi, ko je Masaryk kakor svoje*
časno Zola v Dreyfussovi aferi nasto» pil za revizijo procesa proti Židu Hils« nerju, ki so ga duhovski in posvetni fanatiki dolžili ritualnega umora. Ma= saryk ni branil židovstva kot takega, saj je večkrat sam opozarjal na Židov« ske napake, marveč je nastopil proti vraži v ritualni umor. Njegovi učenci smo stali kakor zid za njim; nasprot« niki so z nepopisnim hruščem in tru« ščem preprečili njegova predavanja. Jaz sam sem pisal o tej stvari v slo« venske časnike in si od »Slovenskega Lista« tudi zaslužil očitek, da branim Žide. Mož, ki je toliko storil za svoj narod, je takrat, ko je bil videl to pobesnelost in nekritičnost, najbrž pr« vič in zadnjič mislil na to, da zapusti svojo nehvaležno domovino in se izseli v Amerika
Koliko ste prišli z Masarykom v osebne stike in kaj je rekel k slov en* skemu problemu?
Osebno s prof. Masarykom nisem prišel toliko v zvezo kakor z njegovim učencem in svojim profesorjem Drti* no ali pa z Niederlom, znanim narodo« piscem. Na njegovem domu sploh ni« sem bil, pač pa sem prišel ž njim sku« pa j v uredništvu njegovega lista »Čas«, kjer nas je sprejel in se neprisiljeno z nami razgovarjal. Do njega sem ču« til vedno razdaljo in zato sem se včasi obrnil le pismeno nanj, na kar je po« strežljivo odgovoril.
O slovenskem vprašanju posebej ta« krat nismo govorili, pač pa o južnoslo« vanskem splošno. Osebno sem prišel ž njim skupaj pozneje po vojni še dvakrat. Prvikrat ob njegovem slav« nostnem prihodu v Prago kot pred« sednik češkoslovaške republike 1918. leta, ko me je sprejel v avdijenci. In takrat, ko sem prišel k njemu po nalo« gu tedanje narodne vlade za Sloveni« jo sva govorila tudi o slovenskem vprašanju. Ni bil zadovoljen z našim nastopom med svetovno vojno in tudi nameravane teritorialne zveze med Ju« goslavijo in Češkoslovaško, o kateri so svoječasno govorili, ni smatral za možno.
Drugič sem prišel ž njim skupaj ob 60 letnici Slovaške Matice v Turčan« skem Sv. Martinu 1923. leta. Zanimiva je bila njegova iziava nasproti predi sodniku Slovaške Mati e prof. Škulte« temu, da je prišel manifestirat za slo« vaško kulturo. (Masaryk sam je po rodu Slovak).
V koliko se Vam zdi, da je Masary* kova šola vplivala na izobliko današnje slovenske inteligence?
2e prej sem omenil, da smo se prvi slovenski Masarykovci združili in sku* šali vplivati v smislu Masarykovih* naukov na slovensko dijaštvo. Koliko se je to posrečilo, o tem ne morem soditi sam.
Praktično smo se vsai glavni takrat* ni slovenski študentje začeli udejstvo*
Druga generacija, ki je Iiodila v so« lo k Masaryku, so bili tako zvami na* rodni radikalci. Ne vem, koliko je v celoti vplival Masaryk na oblikovanje duševnosti pri teh posameznikih; mi« slim pa, da je njih stremljenje po daljnji izobrazbi samega sebe in širje» nju izobrazbe med ljudstvom, da je njih proučevanje dijaškega življenja in zahteva po njegovi poglobitvi kolikor toliko tudi vpliv praške šole.
^fe&^p' j? o/	M*	ïrtpry T
Tako piše T. G, Masaryk
vati v delavskem gibanju, o katerem nam je prof. Masaryk obiektivno raz* lagal in tudi sam veliko storil za ume* vanje in poglobi' nje delavskega vpra* šanja med češkim narodom. O njego* vem velikem delu »Socialno vprašanje« je dejal sam Edvard Bernstein, ta znameniti kritik marksizma, dasi sam marksist, da nelc najobsežnejše, mar* več tudi najgloblje prodira v Marx* Engelsove nauke.
V koliko je sodelovanje nekdanjih Masarykovcev rodilo pozitivnega med slovenskim delavstvom, o tem bo go* vorila zgodovina. Mislim, da revija »Naši Zapiski«, ki je bila omogočena zlasti z našim sodelovanjem (Dermota glavni urednik, Prcpeluh in jaz soured* nika) pomeni vsekakor neko pridobi* tev za takratno našo javnost.
Katere glavne poteze v osebnosti Masaryka so se Vam najbolj vtisnile v spomin?
Pri Masaryku smo občudovali naj« prej harmonijo teorije in prakse: v znanstvu in življenju je nastopal ena* ko. Izredna ljubezen za znanstveno in narodno resnico ga je gonila v boj skoro proti vsemu narodu. Ni se bal osebnih žrtev ter je proti strahovanju javnosti s svojim hrbtom kril one, ki iz teh ali onih razlogov niso mogli javno in odkrito nastopati. V njem ni* smo videli katederskega učenjaka, pri čemer smo občudovali njegovo ogrom* no znanje, ampak človeka, ki mu je znanost življenje in ki živi in dela po zakonih znanosti. Seznanjal nas je z vsemi mogočimi vprašanji sodobnega življenja, česar dTugi niso delali; saj
ga )e zaradi tega tožil visok cerkveni dostojanstvenik naravnost cesarju. Nastopal je proti velikim geslom, za katerimi se dostikrat skriva puhloglav vost ali sebičnost.
Neizprosno je zasajal svoj secirski nož tudi v tako zvane narodne ali ver« ske svetinje, če so temeljile na neres*
niči. Njegov nastop je БП veilno pre* prost, a pri tem resen in vzvišen. Nje* gova kritičnost pa ni bila za vsakega, ampak samo za zrelejše, ki so znali zidati na razvalinah tega, kar so po« drli. Imenoval bi ga češkoslovaškega Sokrata, čigar usodo je delil v marši* čem.
Masarykovo življenje ---- in delo
Masarykova mladost
У, petdesetih letih minulega stolet* j a je živel v Hodoninu ogrski Slovak Jožef Masaryk. Bil je kočijaž na ce* sarskem posestvu in je imel troje si* nov Tomaža, Martina in Ludvika ter eno hčer, ki pa je kmalu umrla. Naj* starejši sin Tomaž je bil rojen 7. mar* ca 1850. Njegova mati je bila doma iz Hus topeča na južni moravski meji. Otroci so se s starši večkrat selili iz Hodonina v Mutjenice, od tam v Cej* če, iz Cejč v Cejkovice in zopet nazaj v Hodonin. Doma so govorili slovaški, toda z materjo, ki je bila doma iz nemškega kraja, so često molili nem* ški. Mali Tomažek je rano uvidel raz* liko med obema narodoma.
Šolo je obiskoval v Cejkovicah. Rad je čital povesti in se zelo zanimal za zgodovino. Prebiral je zemljevide in razmišljal o jeziku, ki bi ga razumeli tako Čehi kakor Nemci. Za Nemce se ni navduševal, ker so bili gospodarji dežele, domači Slovaki pa samo »po* daniki«. У tistih časih je vladala še tlaka.
Tomažek je bil izredno bistrega du* ha in po materi zelo religiozen. Naj* rajši je čital o Rusiji in sicer iz ne* kega starega razcefranega koledarja, ni pa mogel razumeti, kako je mogo* če, da se dogajajo po raznih ruskih krajih čudeži, ko v Rusiji vendar ni katolikov. Kmalu se je začel zanimati tudi za Poljake. Nekoč so prišli v Cej* kovice ulani, ki so bili večinoma Po* ljaki. Deček je požiral njihove razgo* vore in se veselil, ker jih je še dosti dobro razumel. Pozneje v gimnaziji je bila poljščina prvi tuji jezik, ki se ga je naučil.
O priliki javnega izpita iz veronauka je Tomažek deklamiral pred gospo* dom vikarjem pesmico »Nad zvezda* mi«. Nenadno pa se je spomnil svoje nedavno umrle sestrice, pričel se je solziti in ni mogel deklamirati do kon» ca. Po izpitu je poklical vikar očeta in mater ter jima svetoval, naj pošljeta dečka v učiteljsko šolo. Starši so se ravnali po nasvetu duhovnega gospo* da in ga jeseni 1861 z gosposkim vo* zom odpeljali v nižjo realno šolo v Hustopeče, ki je bila tedaj še nemška kakor vse druge. Tomaž je bil tedaj star enajst let.
V šoli se je dobro učil, čeprav mu je nemščina delala težave. Bil je ved* no sam in ni iskal družbe součencev, oziroma nihče od součencev ni hotel biti njegov tovariš. Pri odhodu iz do* mače šole je bil namreč vzel učitelju učbenik fiziognomije za spomin. V knjigi je bila opisana Lavaterjeva teo* rija o oblikovanju telesa, posebno lo» banje in rok, iz česar naj bi se dolo* čeval značaj posameznikov. Deček se je naučil knjigo na pamet in stalno proučeval ter meril glave in roke svo« jih tovarišev, ki so mu to hudo zame; rili. Poleg tega je bil češko orientiran, ker je videl v Čehih preganjane in za» tirane ljudi. Vse njegovo poznejše življenje dokazuje, da je bil vedno na strani ponižanih in preganjanih.
Realka v Hustopeču je imela samo dva razreda. Ko je Masaryk dovršil oba razreda, so a hoteli starši vpisati v učiteljsko šolo, kjer pa ga niso spre* jeli, ker je bil premlad. Ker so bili starši revni, ga je mati peljala na Du« nai. da se izuči za ključavničarja. Že se je zdelo, da se bo Masarykov veli* ki talent izgubil v kaki ključavničarski
«ïeîavnîcî. Tomažu 3elo v ključavničar« ski obrti ni bilo všeč ter je iskal me« sta po knjigarnah. Tudi se ni razumel z vajenci, ki so ga zasmehovali kot Čeha. Ko mu je neki vajenec ukradel vse njegove knjige, ni mogel več vztra« jati in je zbežal domov. Domačini so ga začeli zasmehovati kot »faliranega študenta« in Masaryk se je pričel učiti kovaške obrti. Cesarski kočijaži somu pridno delili zaušnice. K sreči je bilo tega žalostnega življenja kmalu konec. iVj Ce j če je prišel slučajno bivši Masa« rykov profesor Ludvik in srečal svoje; ga učenca, ki je baš nesel vodo v ve» dru. Profesor se je zelo začudil, po*
Masarykovo književno delo
Svet je prvikrat izvedel za Masary» ka, ko se je na nemškem knjižnem tr® gu pojavilo njegovo delo »O samo« moru«, ki je vzbudilo veliko pozornost evropske inteligence. Na osnovi tega dela je postal Masaryk (1881) docent dunajske univerze.
У. tem času je bil Masaryk že ože* njen. Za svojega bivanja v Lipskem, kjer je po končanih univerzitetnih stu« dijah ostal še celo leto, se je seznanil z ameriško dijakinjo Charlie Garrigue ter se pozneje v New Torku poročil
Češkoslovaški parlament
iskal njegove starše In jffi pregovoril za nadaljnjo šolanje nadarjenega To« maža. Masaryk je začel v domačem kraju prakticirati kot učitelj, da se pri= pravi za učiteljsko šolo. Njegov talen* dokazuje tudi to, da se je v razgovo« rih z domačim duhovnikom naučil la= tinščine. Toda Masaryk ni postal uči« telj. Ko je imel petnajst let, so ga sprejeli v drugi razred nemške gimna« zije v Brnu in s tem je bila Masary« kova življenska pot definitivno odlo= Čeha*
* Glej Masarykevo avtobiografijo iz l»-ta 1S75., »Žis«, knjiga V, str. 302.
ž injo. Na dunajski univerzi ni osta? dolgo. Že prihodnje leto (1882) so ga poklicali na češko univerzo v Prago,, kjer je predaval sociologijo.
Sam predmet, o katerem je Masaryk predaval, in njegov iskreni osebni zna« čaj sta bila glavna vzroka, da je prišel mladi profesor v spor s starejšo šolo in konservativno javnostjo. Skupno z jezikoslovcem dr. Janom Gebauerjem in zgodovinarjem Jaroslavom Gollom je pričel Masaryk odločno borbo za moralno prečiščenje češkega znanstve« nega življenja. Odločilno je nastopil proti tako zvanim kraljedvorskim in ze»
lcnogorskim rokopisom (falzifikati fe začetka XIX. stoletja), ki so jih sma» trali vse do tedaj za najdragocenejše nasledstvo češke literarne prošlosti. (Svoje glavne napade je Masaryk pri» občil v znanstveni mesečni reviji »Athenaeum«.) Vse sovraštvo široke javnosti se je osredotočilo na Masa» ryka in Gebauerja, toda Masaryk je vztrajal in zmagoslavno končal to znanstveno borbo. Na praški univerzi so zmagali znanstveni svetski nazori in pričela se je vzgajati v vseh pano» gah znanstvenega dela nova generaci» ja, ki je obračunala s starim roman» tizmom in pripravljala boljšo bodoč» nost naroda.
Tudi Masarykovo literarno delo je obrnilo nase veliko pozornost javno» sti. Od 1. 1893. je bil glavni urednik znanstvene mesečne revije »Naša Do» ba«, v devetdesetih letih pa je napisal svoja glavna dela: Češko vprašanje, Naša sedanja kriza, Jan Hus," Karel Havliček in Socialno vprašanje. Teh pet knjig vsebuje Masarykov filozof» sko*verski »čredo« in njegovo misije» nje o nalogi češkega naroda v Evropi. Češko vprašanje je bilo zanj svetovno vprašanje, obenem pa tudi moralno in socialno vprašanje malega naroda. Ma» saryk je vedno veroval v končno zma» go češke stvari. Vse življenje je mislil na revolucijo, toda vedno je opozarjal na nevarnosti revolucije. Nikdar ni bila Češka v večji nevarnosti rcvolu» cije, kakor je bila v času Masarykove profesure, toda prav v tem času je Ma» saryk obsojal revolucijo in poudarjal potrebo podrobnega dela. Ko pa je prišel pravi čas, je Masaryk postal rc» volucijonar, ki jc znal oraanizirati pol sveta proti Avstriji. Višek njegovega literarnega dela jc »Rusija in Evropa«, ki tolmači razvoj Rusije pred révolu» cijo, o katere zgodovinski neizbežno» sti je bil 'Masaryk prepričan že davno pred svetovno vojno.
Visok, eleganten mož, ognjenih oči, lemenitih kretenj, temperamenten, do» er govornik, strpljiv v polemični de» bati, dostopen za razpoloženje sluša» teljev — takšen je ostal profesor Ma» saryk v spominu svojih učencev. (Glej spomine dr. Dragotina Lončarja na uvodnem mestu.) Masaryk je direktno primoral svoje slušatelje, da so kriti» zirali njegove nazore, ker je hotel na» praviti iz njih samostojne ljudi, ki ne prisegajo na učiteljeve besede. Ko so pred dvajsetimi leti proslavljali Masa»
rykovi učcnci njegovo šcstdesctletnico in izdali v proslavo svojega učitelja zbornik, se je javnost čudila čudni proslavi: vsi njegovi dijaki so v tem zborniku polemizirali z njim in baš to je bila prava proslava v Masarykovem duhu. Število Masarykovih učencev je rastlo od leta do leta. Tako je nastala Masarykova šola, kader znanstvenih delavcev, ki so šli v življenje z Masa» rykovimi nazori in visokimi moralni» mi ideali. Moralni vpliv češkega pro» fesorja se ni omejil samo na Češko, temveč se je razširil tudi na ostale slovanske dijake praške univerze, pred» vsem na Južne Slovane, ki so potem širili njegove nazore v svoji domovini. (Glej že omenjeni razgovor z dr. Lon» carjem.)
Masaryk kot politik Zagrebški „veleizdajniški proces"
L. 1887. je v Pragi popolnoma nepri« čakovano izšla prva številka lista »Čas«, ki ga je ustanovila neznatna družba Masarykovih pristašev z dr. Jahom Herbenom na čelu.* Okolnost, da je list na uvodnem mestu priobčil Schau» erjev članek »Naša dva vprašanja«, v katerem je pisec obupaval nad usodo malega naroda, in dejstvo, da so bili izdajatelji lista sami nasprotniki falzi» fi ci ranih kraljedvorskih in zelenogor» skih rokopisov, sta povzročila odpor vse češke javnosti. Masaryk sam ni vedel za ustanovitev lista in vendar je bil glavni napad usmerjen nanj. Naj» resnejši češki list ga je nazval »grdega izdajalca«. V tem času niso sovražili Masaryka samo v Pragi in na Češkem, ampak tudi na Dunaju, kjer so videli v njegovih potovanjih v Rusijo nevar» nost za habsburško monarhijo.
Masaryk se v svojem znanstvenem delu "ni menil za gnusne očitke, tem» več se je pričel aktivno zanimati za po» litiko. L. 1889. so osnovali trije mladi politiki dr. Kaizl, Kramaf in Masaryk zaupno društvo, si pridobili 5000 gol» dinarjev in prevzeli »Čas«. Že nasled» nje leto je prinesel »Čas« realistični na» rodni program. Na podlagi tega pro» grama je mladočeška stranka kandi» dirala vse tri v dunajski parlament. L. 1891. so pri volitvah zmagali vsi trije realisti. (Mladočeška stranka je
* Ob tej priliki opozarjamo na knjigo: Herben J.: T. G. Masaryk. Poslovenil B. Borko.

popolnoma porazila staročeske kom»
servativce.) V dunajskem parlamentu si je pridobil Masaryk spoštovanje vseh narodov. Bil je eden prvih po= slancev, ki so odkrili slabe socialne razmere v Avstriji in zahtevali sploš* no reformo srednje šole. L. 1893. je bil izvoljen tudi za deželnega poslan« ca, toda kmalu je odložil oba manda* ta, čeprav so mu njegovi volilci izra» žili popolno zaupanje. Tako je v Ma» sarykovem političnem delu nastopil dolg odmor. Poleg univerzitetnega de* la se je posvetil žurnalistiki in dajal smer »Času« in reviji »Naša Doba«.
V	tem času so ga pozvali na predava* nje na chicaški univerzi. Njegova predavanja o češki in ruski zgodovini in o ruski filozofiji so imela tak uspeh, da je bil promoviran za častnega dok« torja te visoke šole.
Preokret v Masarykovem političnem delu je nastal 31. marca 1900, ko se je vršil ustanovni občni zbor realistične stranke. Dočim je mladočeška stranka zahtevala možnost sodelovanja z av= strijsko vlado, je bil Masaryk orienti» ran proti Avstriji.
L. 1907. so ga v mnogih moravskih vaseh izvolili za poslanca v dunajskem parlamentu. Od tega časa je ostal Ma* saryk poslanec vse do svetovne vojne.
V	parlamentu je nastopal proti notra» njim političnim krivicam in proti za* tiranju nenemških in nemadžarskih narodov.
Ko je vlada (1909) uprizorila v Za* grebu veleizdajniški proces in dala za* preti 53 nedolžnih ljudi, češ da so skovali zaroto proti h beburški mo* narhiji in je dala cclo postaviti 53 vi» slic, je Masaryk (14. in 15. maja 1909) pojasnil svetovni javnosti in prcsenc» čenemu dunajskemu parlamentu, da je zagrebški proces insceniran na lažnih dokumentih, ki so bili izdelani po ne« posrednem ukazu avstrijskega notra» njega ministrstva. Obtoženi so bili si» сет obsojeni, toda na povelje z Duna* ja se je obsodba razveljavila.
Druga svetovna senzacija, ki je obr» nila pozornost vsega sveta na pogum» nega češkega poslanca, je bil dunajski proces proti dr. Friedjungu, ki je v »N. Fr. Presse« obtožil Srbe, da skup» no z Beogradom rušijo habsburško monarhijo. Frie-Hung se je skliceval na dokumente, ki jih je dobil od presto» lonaslednika Franca Ferdinanda. Ma» saryk se je v procesu javil kot priča in dokazal, da novih dokumentov ni
falzificiral kak »agent« kakor ▼ иа»
grebškem procesu, ampak jih je falzi» ficiral sam avstrijski poslanik v Beo* l>radu grof Forgach. Že drugi dan je cesar odredil, da se mora proces takoj ustaviti! Vsa Evropa je bila ogorčena, ker je avstrijski generalni štab na te* melju lažnih dokumentov pripravljal vojni pohod na Srbijo.
Tudi v beograjskem procesu proti Forgachevemu agentu Vasiču je Masa* ryk razkrinkal avstrijske nakane. Va» sič je bil obsojen, grof Forgach pa je Pašiču priznal, da ga je k falzificiranju nagovoril avstrijski vnanji minister Aehrenthal.
V začetku 1911 je Masaryk svoje napade pojačil in opozoril, da sta ime* la lažne dokumente v rokah tudi cesar in prestolonaslednik in da so vedeli zanje tudi v Berlinu. V tem času je Masaryk (po lastnem priznanju) po* polnoma prelomil z Avstrijo in se pri* čel pripravljati na svetovno vojno, o kateri je vedel, da je neizogibna. Z vsemi silami je delal za spravo med Srbi in Bolgari, da bi jih združil za odločilno borbo proti Nemčiji in Av* striji, toda prehitel ga je sarajevski atentat in čez mesec dni je izbruhnila svetovna vojna. Masaryk — politik je bil nanjo pripravljen.
Masaryk kot revolucionar
Svetovna vojna je dohitela Masa» ryka v letovišču v Žandavi (na Sa» škem nc daleč od češke meje). Masa« ryk je mislil do zadnjega trenutka, da so ultimatum! in mobilizacija zgolj pretnjc. Po vstopu Anglije v vojno sc je vrnil v Prago, kjer je bil priča bur* nih prizorov pri oblačenju čeških re» zervistov, ki niso hoteli v vojno proti Srbom in Rusom.
Kmalu so pričele s fronte prihajati vesti, da se številni češki vojaki pre» dajajo »sovražnikom«. Ko je Masaryk uvidcl, da je razpoloženje vsega češke» ga naroda protiavstrijsko, se je odločil za dalekosežno akcijo. Najprej jc od» potoval na Holandsko, kjer se je se» stal s prijateljem Setonom Watsonom in odkoder jc stopil v pismene zveze s francoskim zgodovinarjem Ernestom Denisom in angleškim žurnalistom Wickhamom Steedom. Da ne bi izzval sumnje pri avstrijskih oblastvih, je iz» javil, da spremlja na parnik svojo ne» čakinjo, ki se vrača v Ameriko. Prve* mu potovanju je sledilo drugo in sicer zopet na Holandsko.
№ Pragi se je Masaryk tajno posve* toval z mnogimi češkimi politiki, pred* vsem z Antonom Švehlom. Bilo je vse dogovorjeno glede njegovega défini» tivnega odhoda v inozemstvo, kakor
stev na milost rn nemilost avstrfjsfdffi oblasti. Topot je šel v Italijo, ker se je hotel uveriti, ali more antanta ra» čunati z italijansko nevtralnostjo ali ne. Odpotoval je s svojo hčerjo Olgo,
tudi glede tajne organizacije Mafije, ki naj bi vzdrževala zveze med ino* zemsko in domačo revolucijo. 18. de* eembra 1914 je Masaryk tretjič od* potoval v inozemstvo. Star je bil 64 let ter je pustil svojo družino brez sred*
o kateri so češki listi razširili vest, da je bolna. Policija je mislila, da je spre» mil svojo hčer na Capri, kjer je od leta 1911. naprej često bival. V Rimu se je sestal z Jugosloveni, med njimi z dr. Trumbičem, Vojnovičem in Meštrovi*
éem, z Rusî în Poljak! ter sfopîl v zve« то z vsemi antantnimi državniki. Iz Rima je odpotoval v Švico, odkoder se je hotel še enkrat vrniti na Češko.
Avstrîjska poficfja M morata arefl»
rati že na meji, toda srečen slučaj je pokvaril njene račune. Češki pesnik Machar je bil na Dunaju v zvezi z urad«
Nikola Pašič, IMasary k in kralj Aleksander
fllasaryk med brnskimi Sokoli
rnkom vnanjega ministrstva Kovan« dom, ki je kopiral vse važne odredbe in jih izročal Mafiji. Tako je Machar zvedel o nameravani aretaciji ter je brzojavil Masaryku v Švico: »Knjiga, ki jo zahtevaš, je razprodana ter bo izšla še le po vojni.« Masaryk je ra* zumel brzojavko. Zaradi sigurnosti mu je brzojavil tudi dr. Bcneš iz Pra» ge.
V tem času je Masaryk že odkrito nastopal proti Avstriji. O priliki Hu* sove proslave v Ženevi (6. julija 1915) je končal svoj slavnostni govor pri* bližno s temi besedami: »Smisel češke zgodovine in češkega narodnega duha je v reformaciji, smisel Avstrije pa v nasilni protireformaciji in čuvanju ev* ropskega nazadnjaštva. Čeh se more odločiti samo proti Avstriji«. Jeseni 1915 je prenesel Masaryk svojo akcijo v London. Med tem je njegov učenec dr. Beneš že skrivno pobegnil preko meje v Nemčijo, od tam v Švico in pri* šel končno v Pariz, kjer je delal za če* ško stvar mladi slovaški astronom Mi* lan Štefanik.
Masaryk je razpošiljal spomenice, pisal, agitiral in predaval. Ko mu je avstrijska vlada odvzela profesuro, za* plenila njegovo imetje in knjižnico, ko je pahnila v ječo njegovo družino, mu je angleška vlada ponudila mesto pro* fesorja slavistike na Kraljevskem ko* legiju. Njegovo prvo predavanje o pravicah velikih in malih narodov je bila svetovna politična scnzacija. V Angliji in Franciji je organiziral če* škoslovaške prostovoljce. In kakor da bi se prebudil duh husitske prošlosti, so se javljali prostovoljci v Rusiji, Franciji, Angliji in Ameriki.
Organizacija češkoslovaške vojske, ki jo jc smatral Masaryk za glavno stvar v revoluciji proti Avstriji, je od* vedla neumornega starca na daljna agi* tacijska potovanja v Rusijo, da tam organizira legije, ki so jeseni 1917 do* segle tako število, da so predstavljale cel armadni zbor. V času julijske ofenzive je prvič nastopila češkoelo* vaška brigada na fronti pri Zubkovu, prebila fronto in bi bila položila temelj odločilnemu porazu avstroogrske ar* made, da je bila ruska vojska še spo* sobna za boj. Toda ruski vojaki so bili tedaj že popolnoma demoralizirani z boljševiško agitacijo.
Iz" Rusije je odpotoval Masaryk (v aprilu 1918) čez Japonsko v Ameriko. Pred svojim odhodom se je bil dogo*
voril glede transporta češkoslovaških
legij v Francijo. Zgodovina umika teh legij preko evropske Rusije in Sibirije je znana. Po Masarykovem odhodu je prišlo do izdajalskega napada na če* škoslovaške oddelke, ki so prostovoljno predali boijšcviški vladi skoro vse orožje. Češkoslovaške legije so se ta* ko rekoč z golimi rokami vrgle na bolj* ševiško premoč, zmagale in zavladale nad celo Sibirijo in Povolžjem. Kakor znano, je bežala boljševiška vojska pred Čehi in na tem begu je bil v Je* katerinburgu ubit ruski car — par ur pred prihodom češkoslovaške vojske.
Nastop češkoslovaških legij v Sibiri* ji je bil odločilen. Nemcem in Av* strijcem je bil onemogočen pristop k ogromnim rezervam živeža v Sibiriji in glad je bil neizogiben. Angleški mi* nistrski predsednik je brzojavil Masa* ryku v Ameriko zgodovinske besede: »Nam in civilizaciji ste napravili veli» ko uslugo«. Francoska vlada je uradno priznala češkoslovaško armado za ze* vezniško vojsko. V tem času so se že borili močni češkoslovaški oddelki na italijanski fronti, kjer je Avstrija uje* te legijonarje obešala v množicah.
Prvi predsednik češkoslovaške republike
V Ameriki je Masarvk natančno in* formiral preds. Wilšona o češkoslo» vaški borbi za osvobojenje ter je po* stal Wilson največji zagovornik češko* slovaške in jugoslovenske stvari. Ma* saryk si je pridobil zasluge za jugo* slovensko stvar že pred vojno, zato je bil med vojno priljubljen pri vseh pravih Jugoslovenih. Masarvk je mno* go pripomogel, da je ameriška vlada sledila francoski, italijanski, angleški in japonski vladi, ki so priznale češko» slovaško vojsko za zavezniško armado in češkoslovaški Narodni svet v Pari» zu za vlado, ki ima pravico govoriti v imenu češkoslovaškega naroda.
To je edini primer v svetovni zgo» dovini, da je bila država priznana prej nego je v resnici obstojala. S tem je bila že 1. 1918. zapečatena usoda Av» strije. 14. oktobra je Masaryk v Fila* delfiji na svečan način proglasil češko* slovaško samostojnost in prečital na* črt nove ustave. Zavezniki so to dej* stvo vzeli na znanje in tako je bilo Av» striji onemogočeno razpravljati o če» škoslovaškem vprašanju. Ko je zadnji avstrijski vnanji minister Andrassy prosil Zedinjene države, da bi dovolile
Avstriji premirje, je dobil odgovor, da so zavezniške države že priznale če* škoslovaško in jugoslovensko same» stojno vlado in da se mora zato Dunaj direktno obrniti na Čehoslovake in Ju* goslovenc. 27. oktobra je Andrassy br= zojavil Wilsonu, da sprejema Avstrija vse pogoje. To noto, ki je bila drugi dan objavljena, je javnost sprejela kot pristanek Dunaja na češkoslovaško neodvisnost. Državni prevrat se je iz« vršil brez vsake kaplje krvi v enem dnevu.
Iz povojne literature je znano, kako velik je bil Masarykov vpliv na Wilso= na v odločilnih trenutkih. 15. novem* bra dopoldne se je Masaryk — ki je bil štiri dni pred tem na prvi seji če* škoslovaškega parlamenta v Pragi na predlog prvega češkoslovaškega mini* strskega predsednika dr. Kramafa med nepopisnim navdušenjem izvoljen za prvega predsednika svobodne češko* slovaške republike — poslovil od Wilsona in odnotoval v Italijo, kjer ga je v Padovi pričakoval sam italijanski kralj. 20. decembra je Masaryk dospel v Gornje Dvorište. Sam piše o tem takole: »Stali smo na meji Češke. Mnogo solz so prelili oni, ki so se po tolikih letih vračali domov in tudi po* ljubili smo to našo češko zemljo«.
21. decembra popoldne je prišel predsednik Masaryk v Praoo. Češka zgodovina ne pozna takega navduše*
nja, kakršno je bilo na dan Masaryko* vega zmagoslavja. Drugi dan je pred* sednik Masaryk na praškem gradu prečitad poslancem svojo prvo posla* nico. »Preroštvo Komenskcea« — je rekel Masaryk — »se je izpolnilo do* besedno. Češki narod je svoboden, no odvisen, spoštovan in stopa med splo* šnimi simpatijami v skupnost evrop* skih narodov«. Vsi poslušalci so jasno čutili, da ima največjo zaslugj za iz* polnitev preroštva Komenskega oni, ki je znal žrtvovati največ, oni, ki jim je prečital svojo prvo poslanico.
»Masaryk je vdihnil novorojeni Če* škoslovaški svojo staro husitsko dušo, dušo, zgrajeno iz neustrašne vestnosti in nezlomljivega razuma. V njem se je včlovečila Češkoslovaška. Ona in on sta v očeh bodočnosti eno.
Nobenemu drugemu možu v Evropi ni bila dodeljena taka usoda in, kar je najlepše, nobena rojenica mu je ni po* ložila v zibel. Kovaški učenec si je lastnoročno skoval svojo usodo.«
Romain Rolland.
Masarykova poletna rezidenca Lima
TŒotta
= Masarykov duh =
Oris vpliva Masarykove osebnosfi na oddaljenega sodobnika
Prvo Masarykovo delo, ki mi je prišlo zareg prav slučajno v roke, je bilo »Ver-such einer ooncreten Logik«. Njegovi zaključki so se mi zdeli človeško pravilni, nisem jih pa mogel odobravati, kajti bili so v ostrem nasprotju z mojimi mladimi filozofskimi nazori, prekvašenimi z* dogmatič-nimi nauki katolicizma. Zlasti se mi je upiralo Masarykovo dosledno razlikovanje med neko dejansko religioznostjo (religiozno etiko) in vero (božjim razodetjem). Pozneje — po letih iskanja, proučavanja in
je mišljenje o dvojni morali v medsebojnem razmerju spolov, ki sem jo tedaj po-znial le iz leposlovnih knjig, je spremenil Masaryk v neomajno prepričanje, čigar pravilnost je potrdilo moje intenzivno pro-učavanje tega vprašanja. Masarvkova zahteva pa čistosti obeh spolov je prirodna zahteva človečanstva in ne morda še le krščanstva, ki vobče ni rešilo kulturno-social-nega vprašanja ženske.
Tako sem prišel do Masarykovih socialnih ali bolje rečeno socioloških del. Njegov
bojev —i sem razumel Masarykovo stališče (med tem sem že tudi proučil temelje, na katere je zidal Masaryk), vendar me njegov nauk, da ne more biti neodvisne morale izven religioznosti, ni mogel nikoli prepričati.
Druga Masarykova knjiga, ki sem se bil seznanil ž njo, je bila »Mnohoženstvi a jednoženstvi«. Citai sem jo s slovarjem v roki in z nezaupanjem v duši. In skrivno, da ne bi videli tovariši! Dvoje »trditev« me je osupnilo m dolgo vrsto let sem razmišljal o njima. Da j« materinstvo kot poseben kult ženske hinavščina in predsodek — in da je socialno-etična enakost med moškim in žensko prihotoško dejstvo. Mo-
vpJîv name je bil vedno vecjï, čeprav sem ~.e resno prizadeval, da bi ostal zvest svojemu načelu: priznavati nauke (in avtoriteto) le relativno in kolikor so v skladu z lastnimi dognanji. Kar me je pri Ma.sa-ryku najbolj »vleklo«, sta bila njegova od-dvojenost in kritično razmerje do oficiel-ne nemške filozofije. Videl sem v njem velikega slovanskega človeka-filozofa, kar tudi je — nehote in morda proti svoji volji — čeprav sam priznava, da je gradil svoje nauke na temelju zapadnih filozofov, in da se je učil p*ri Rusih v zadnji vrsti. Tu je treba pripomniti, da Masaryk nikakor ne omalovažuje, ali celo' sovraži nemške znanosti. Sitoječ na temelju dognanj iz
Pri predsedniku Masaryku
zgodovine svojega naroda Je kmalu in pra- je.tja poslanstva în gospo dstva na-d пгпггсб
vočasno spoznal neznanstvene smernice — in potek svetovne vojne je dokazal, da nemškega (pruskega) znanstvenega duha — se ni motiL militarizem, imperijalizem, prevzet je bož-
Jugoslovenski žurnalisfi z vencem za Husov spomenik Prvi v sredi slike muslimanski pisatelj in žurnalist Hifzi Bjelavac, na njego' vi desni (s cilindrom) srbski dramatik Branislav Nušič, za vencem v \sredi Rasto Pustoslemšek, drugi za Nušičem pisatelj dr. Ivan Lah, takoj za njim Andrej Gabršček, dalje proti levi Anton Zobec in Ivan Podržaj. Ža R. Pu-stoslemškom urednik »Nar. Listov, J. K. Strakaty (z beležnico).
Pogled na Hradčane
Masarykova narodna načela so me zanimala samo posredno. Morda zato, ker sem videl v njih le dedukcijo njegovih filozofskih, verskih m socialnih stremljenj ga praktično politično uporabo. Še le zagrebški proces me je zbližal z Masarykom kot politikom. Naenkrat sem uvidel, da Masaryk tudi kot politik ne dela samo za Cehe. Njegova razkritja so odločilno vplivala na mojo slovensko zavest v smeri jtižnoslo-vanske skupnosti. Pozneje — v Gorici — mi je dr. Dermota kot socialist pripovedoval dosti objektivno o Masarykovih narodnih načelih.
Zadnje Masarykovo delo, ki sem ga citai pred vojno, je bila »Palackčho idea naroda českeho«. Tedaj sem bil že popolnoma na njegovi strani. Čudno naključje je bilo, da ni policija, ki je izvedla v pričet-ku vojne hišno preiskavo in me aretirala, odpirla te knjige — očividno se je bolj zanimala za knjige v cirilici — kajti na naslovni strani je stalo zapisano s črnilom: ...Austriam esse delendam!
Iz internacije se mi je posrečilo (ne vem, če je to prava beseda za avanturo »srbo-filskega« žuroalista, navadnega prostaka) — post tôt discrimina rerum — da so me poslali k vojaški cenzuri. In tam mi je posodil komandant cenzure polkovnik Jos. Milavec Masarykovo »Russland und Euro-pa«i! Kaj sem hotel več? .To je bilo v Kranju. In potem pri cenziuri na Reki: Moral sem prepisati »Indeks« nevarnih oseb, ki ga je moral imeti vsak oenzor, in sem pre-pisaval: Marjanovi« Milan G. S. S.... Zofka Kveder Demetrovič, Zagreb, Pantov-čak No. 1. (itd.) in zadaj med posebnimi ukazi: »Laut Mitteilung der Mil. Kodos •wurden Korrespondenzen inhibiert, in welchen čechische Soldaten zur Stimmung fiir Masaryk aufgefordert wurden.. .« Po cenzuri sem stopil v bližnjo srbsko knjigarno (ki so jo pozneje Italijani razrušili) in vprašal po Masarykovih knjigah. Knjigarnar me je peljal v ozadje. Imel je samo nemški prevod »Der Agramer ifochver-ratsprooess und die Anexion von Bosnien und Hercegovina«. Oditrgal je platnice, kjer je bil pritisnjen pečat njegove knjigarne, segel sem v žep in tri dni me ni bilo v malo gostilnico pri kolodvoru. (Šele četrti dan smo zopet dbbili »Menagegeld!) Na Reki, kamor so smeli prihajati po za-sliugi madžarskega nasprotstva do Avstrije inozemski listi, sem zvedel še več nego je mogel povedati omenjeni ukaz.
Po vojni sem prvič videl Masaryka. Jeseni 1919, ko me je gnalo hrepenenje po Pragi. Videl sem ga v mraku. Menda se je peljal v gled:šče. Takoj sem ga prepoznal. Njegov osebni pojav je vzbudil v meni spoštovanje, slično češčenju nadprirodnega bitja. In vendar je Masaryk samo človek, toda človek višje sile!
Prihodnje leto — baš te dni je deset let — smo bili jugoslovenski žurnalisti skoro mesec dni gostje Masarykove češkoslova-
ške republike. Ob tej priliki nas je pozval
predsednik Masaryk k sebi. To ni bua običajna avdijenca. Prijateljski sestanek neizbrisnega spomina, in vendar je predsednik Masaryk poznal osebno samo dva ali tri izmed nas (Marjanoviča, Val. Pribičevi-ča)! Po Ma-rjanovičevem pozdravnem nagovoru je predsednik Masaryk med tišino, spominjajoč se na naj slov esnejše trenutke pred važnimi dogodki v življenju, spregovoril besede:
»Ponosom sem, ker ste prvi, ki ste prišli čestitat k mojemu rojstnemu dnevu, vi ju-goslovenski žurnalisti. Veseli me, da je baš naša žurnalistika pripravila vaš prihod. Govorim vam kot bivši žurnalist in' vaš prijatelj. Zglasili ste se pri meni kot učitelju in prijatelju. Da, jaz sem vaš prijatelj in prijatelj vs.ga vašega naroda. Ko sem prišel v parlament, so me poslali v Bosno in Hercegovino in tedaj sem spoznal vaš težek položaj in od takrat — bilo je L 1891. — sem se seznanil z vašim ljudstvom in našel na jugu mnogo dragih prijateljev. Sledili so procesi: zagrebški, dunajski in beograjski in novi stiki med vojno. V Rimu so bili baš vaši ljudje prvi, s katerimi sem delal. Slično v Ženevi, Rusiji, Londonu in Ameriki. Vi veste, da imamo še težave. Vojna je končana, toda mir še ni končan. Čehi in Slovaki bomo vztrajali do konca. Mi ne delamo samo za naš, temveč tudi za vas, in kar delate vi, delamo tudi mi, in kar delate vi, delate tudi za nas.«
Njegove besede so bile prepričevalne. Z njegovega obraza smo videli, da jih govori iz srca. Masaryk je eden tistih duhovnih ljudi, ki jim more človek citati resnico iz oči. Meni osebno se je zdelo, kakor da sem videl poosebljenost njegovih idej na njegovem obrazu. Vsakemu je stisnil roko in se razgovarjal ž njim. Kakor prijatelj s prijateljem, kakor učitelj z enakovrednim učencem.
Jo je bilo gori na Hradčanih — predsednik Masaryk nas je sprejel v svojih delovnih prostorih! — kjer mi je par let pred vojno razkazoval za denar nemški sluga zgodovinske posebnosti gradu s poudarkom avstrijsko-habsburšfkega gospodstva!
Ko bodo Hradčarei že "davno pogrešal) Masarykove prisotnosti, ko bo prvi predsednik češkoslovaške republike že davno sestavni del zgodovine človeštva, bo njegov duh še vedno živel in bdel nad svojim in tudi našim narodom, čigar 9rečna m velika bodočnost ni v zadnji vrsti delo Masarykovega duha.
Post seriptum: Nameraval sem napisa«! kratko studijo o Masarvku kot slovanskem ideologu, s posebnim ozirom na potek njegovega življenja, pa sem zašel v družbo, ki je nisem iskal, in tam j« padla trditev, da ne živi Masarykov duh niti v njegovih osebnih učencih med! Slovenci. Da a vržem
to trditev, sem napisal skromno »samoiz-povcd« človeka, ki se je navzlic izrednim okoliščinam in brez slehernega stika z našimi »masaryko'vci« —• »naleze!« Masary-kovih idej in se praktično ravnal po njih kljub neprijetnim posledicam pred vojno in med vojino. Ostalo bodo storili drugi in bolje, predvsem pa zgodovina.
Masarykove misli
»Vojna аата in njene posledice so zbližale ljudi: človeštvo je danes or* ganizirana enota ... povsod se krepi demokratični nazor o družbi — padec carizma je samo ena izmed nepričakovanih vojnih posledic.«
y>Važnost jezika pri določevanju narodnosti je umljiva; jezik je sredstvo za izražanje človeških občutkov in.mU šljenja ... Toda jezik ima samo soda* len pomen — omogočuje ljudem obče* vanje. Narodnost, narodni duh se ka= že zato v vsej literaturi; za leposlovje je to splošno priznano — veliki pesniki se smatrajo za najizrazitejše zastopa nike svojih narodov. Toda tudi zna* nost in filozofija imata svoj narodni značaj — celo matematika, tako ,ab* straktna veda — se razlikuje po na* rodih. Znanost in filozofija se razliku* jeta po narodih vsebinsko (po tem, kaj zanima različne narode) in metodič* no. Prav tako se priznava plastična umetnost za izraz narodnosti; isto se more reči tudi o veri, morali, pravu, delu, pa tudi o državi in politiki...«
»Narodnostno načelo se pojavlja kot posebno in zelo močno čustvo, kot lju> bežen do materinskega jezika in do množice ljudi, ki govore enaki ali zelo sorodni jezik... To ni samo ljube= zen, ki nastane iz prirojene navade (nostalgije), temveč je ta ljubezen več ali manj samozavestna, je ideja. Naro= di imajo svoj kulturni in politični pro= gram, ki ga je ustvarila skupna zgodovina in ki upravlja to zgodovino. To je moderni patriotizem v širokem in kompliciranem smislu, torej nikakor samo lojalnost na stari način do dina= stije in gospodujočih vrst...«
»Materinski jezik, kot sredstvo za snorazumevanje, je tesno spojen z mU šl jen jem, čustvovanjem ter z vsem du«
hovnim in kulturnim življenjem posameznikov in narodov.«
»Nasprotniki malih narodov in dr= žav dokazujejo, da male države ne uspevajo in to ne samo v gospodart skem in vojaškem pogledu, ampak tudi ne v kulturnem oziru ... Spor se mora rešiti tako, da se točno ugotovi dej* stvo in pojasnijo pojmi,«
»Danes je pri vseh narodih, poseb= no pri malih, razširjeno znanje jezi* kov. Ljudi, ki govore dva jezika, je vedno več, in s tem je omogočena ži» va zveza med narodi.«
»Etnografske meje se bodo po voj* ni v nekih primerih določile morda sa« mo začasno. Kakor hitro se bodo narodi pomirili in sprejeli načelo samo-odločitve, se bo izvedla poprava etnoi grafskih mej mirno in na stvarni pod' lagi. Tem prej, ako ne bodo manjšine preganjane. Svobodne manjšine bodo imele v organizaciji Evrope pomemb* no nalogo — pripomogle bodo k raz* voju prave mednarodnosti.«
»Analiza pojma narodnosti jasno ka= že, da se narodnost in jezik, kakor sta jih dala priroda in zgodovina, ne mo= reta reducirati niti na gospodarske, nu ti na politične odnosa je — narodnost je samostojna politična sila. Iz te analize mora biti tudi jasno, da socializem ne sme zametavati narodnosti. Politično zasužnjen narod je zasužnjen tudi gospodarsko in socialno-demo* kratski problem svobode, enakosti in bratstva ni samo gospodarski program, temveč tudi politični, socialni, narod* ni, verski program ...
»Priznavamo, da imamo mnogo od nemške književnosti, znanosti, filozo* fije in tehnike. Toda učili smo se in vzgajali tudi pri Francozih, Angležih, Italijanih, Američanih, Skandinavcih irt Rusih.«
»Rusija je dobila v Evropi vpliv po Puškinu, Turgenjevu, Tolstemu, Do= stojevskemu, Gorkemu — Rusija bo imela tudi velik politični vpliv, ako izvede revolucijo dosledno —• révolu-cijo glav in src. Romanovski carizem je bil neomikan in grob — toda slabši je carizem ruske mase in revolucionar* jev. Odstranili so carja, niso pa premagali carizma.«
(T. G. Masaryk: Nova Evropa)
Masaryk o svoji prvi
— ljubezni in ženitvi
Znani češki književnik Karel Čapek je napisal na podlagi svojih čestih raz« govorov s predsednikom Masarykom celo vrs'to epizod iz Dredsednikovega življenja.
Y spomin na mlada leta profesorja Masaryka prinašamo zgodbo njegove prve ljubezni in njegovo srečanje z
sam preživljal ter sem bil v razredu največji in najstarejši. Poleg tega sem bil v sporih s profesorji. Kratkomalo: čutil sem se odraslega in samostojne* ga. Njeni starši so ji seveda prepove* dali, zato sva se shajala tajno na ulici in drugod. Za to so izvedeli tudi v šoli. Ker mi drugače niso mogli ničesar
Masaryk s svojima vnukoma
ameriškim dekletom, ki je igralo tafco veliko vlogo т njegovem življenj«.
T. G. Masaryk pripoveduje v za* četku, zakaj je moral iz Brna, kjer je bil vpisan v peti gimnazijski razred.
»Zakaj sem odšel iz Brna? Po resni* ci povedano, zaradi ljubezni. Ko sem bil v peti gimnaziji, je zahajala k mo* ji gospodinji njena svakinja, dekle približno mojih let. Zaljubila sva se drug v drugega. To je bila moja prva m velika ljubezen. Ta ljubezen me jc -vsega prevzela ter sem hotel vzeti Antonijo aa žen»a. Takrat sam se že
oéîtafi, me je poklical ramateij k »e* bi rn govoril tako grdo o moji ljube«» ni, da se mi je zdelo, kakor da bi bil storil nekaj nemoralnega. To me je sil« rvo razžalilo in vznemirilo. Ko je rav* nate! j poklical slugo, sem'zakričal, da ne morem dovoliti, da bi kdo delal krivico meni in dekletu. Tako sem ck>* bil »consilium abeundi« zaradi uporni* štva. Sicer mi niso storili ničesar, sej se je moral sam ravnatelj zavedati, da ni imel prav.
To je bila moja prva Fjubezen. Od tedaj sem mnogo razmišljal o ljabe®*
гА. Do tega me je prïvecTla lastna îz« kušnja in literatura, ki se tako zelo zanima za ljubezen. Na podlagi svojih poznejših izkušenj in pod vplivom svoje žene sem o ljubezni že dosti go= voril in sedaj le ponavljam: Ljubezen, močna, prava ljubezen med nepokvar» j enim moškim in žensko je — kakor pravi Visoka pesem — silna kot smrt, silnejša od smrti, ker ohranjuje živ* ljenje in poraia novo življenje«.
Izredno zanimivo je Masarykovo pripovedovanje o njegovi ženitvi:
»V Lipskem sem — 1. 1877. — do» živel usodni dogodek, ki je bil odlo» čilen za vse moje življenje, za moj duhovni razvoj. To je bilo moje sreča* nje s Charlotto Garrigue.
O njej in o celi njeni rodbini, zlasti o njenem očetu so mnogo pripovedo« vali Goeringovi. Gospa Goering je imela v Lipskem penzionat, kjer sem tedaj stanoval. Izvedel sem, da izha» jajo Garrigueovi iz stare hugertotske rodbine. Gospod Garrigue, rojen v Kodanju, se je seznanil z Goeringovi» mi v Lipskem. Izselil se je v Ameriko. Njegova žena, Charlottina mati — ro» jena Whiting, je bila z ameriškega za» pada. Oče potomec hugonetov, mati iz rodu starih nionirjev na ameriškem zapadu — kakšna tradicija življenske in moralne energije. Sedemdesetega leta je bila ^osna Garrigue v Nemčiji. Charlotta se je že tedaj posvetila stu* diju muzike... L1. 1877. jo je gospa Garrigue ponovno poslala v Lipsko, da se izpopolni na konservatoriju. Delna pohabljenost roke ji je pokvari* la glasbeno karijero.
Razume se, da sem bil že vnaprej radoveden nanjo. Ko je imela priti, sem čakal pri oknu, da jo vidim, kako bo stopila iz voza. Nekoč smo bili vsi na izletu, veste tam, kjer so bivše slo» vanske vasi v lipski okolici, ki so tako vplivale na Kollarja. Tam smo se s čolnom vozili , čez reko, čoln je zadel ob breg in gospa Goeringova je padla v vodo. Bila je v resnici zelo korpu» lentna in bi bila utonila. Skočil sem za njo ter jo rešil. Ob tej priliki sem se nekoliko prehladil in zdravnik je odredil, da moram ostati par dni v so» bi. Nisem mogel obiskovati predavanj in zato sem predlagal gospodični Gar= rigue in gospodični Goering skupno či» tanje. Čitali smo angleške knjige, neke pesmi, največ pa Buckleovo zgodovi» no civilizacije. Tedaj sva se približala drug drugemu.
Charlotta Je odpotovala v El gre**
burg k svoji prijateljici. Pri njenem odhodu sem razumel vse moje razmer« je do nje ter ji napisal pismo, v kate* rem sem ji predlagal zvezo za vse živ» ljenje. Njen odgovor je bil neodločen. Nato sem odpotoval za njo — imel sem samo za četrti razred železnice — in sporazumela sva se.
Potem je Charlotta odpotovala v Ameriko, jaz pa sem se vrnil na Du» naj. Vrgel sem se na svoje habilitacij» sko delo o samomoru. Nenadno sem prejel brzojavko od g. Garriguea, da je Charlotta padla iz voza in se moč» no poškodovala in da me zato pričaku» jejo. Ko sem bil že pripravljen za po» tovanje, sem prejel njeno pismo, da ji ni tako slabo in da mi ni treba pre» kiniti dela. Bil sem kljub temu nemi» ren ter sem 1. 1878. odpotoval z ladjo »Herder« preko Hamburga in Havra v Ameriko. Takrat je trajala vožnja od Hamburga do Amerike 12 do 14 dni. Ker je bilo morje zelo razburka» no, smo rabili 17 dni do Amerike. »Her» der« se je med prihodnjo vožnjo poto» pil. Ko sem ponoči ležal v kabini, sem čutil močan udarec in v kabino je pri* čela teči voda. Drugi potniki so se pre» plašili, vpili in molili, jaz pa sem ležal in čakal, kaj se bo zgodilo ... Chariot» to sem našel skoro zdravo.
Toda kaj sedaj? Začel sem premi» šljati, ali naj ostanem v Ameriki in si najdem posel. Morda bi mogel priti tudi tam na kako univerzo ali v ured» ništvo. Končno sem se vendarle odlo» čil za povratek, da končam svoje habi» litacijsko delo. Prosil sem g. Garri» guea, da nama da denarja za tri leta, dokler ne bom mogel skrbeti za dru» žino. V Ameriki se samo po sebi raz» ume, da mora mož, ki se oženi, sam skrbeti za svojo ženo. Zato je odbil pomoč, ki jo je smatral za doto. Po» zneje nama je vendar le dal tri tisoč mark in povratni vozni listek. Nekaj časa nama je pošiljal majhno pomoč. Petnajstega marca je bila poroka, do» poldne civilna na magistratu, zvečer pa verska v rodbinskem krogu. Čez te» den dni sva bila na poti na Dunaj. Ob tej priliki sem drugič obiskal Prago.«
Industriji in kmetijstvu
koristne rude
Pregled svetovne proizvodnje rudnega blaga v primeri
z Jugoslavijo
(Po raznih virih sestavil dr. Jože Rus)
Železo.* Prva koristna kovana, železo, je doživela v zadnjih sto letih, odkar sta se razvili železnica in strojništvo, nepričakovano mnogo povpra
sevanja na svetovnem trgu. Zaradi tega in ker je železo nadomestilo kamen iin les tudi v velikem delu gradbenih strok, se je svetovna potreba železa dvignila od 800.000 (1. 1820.) kar na 60 milijonov ton 0. 1926).
Železo se od pamtiveka pridobiva na ta način, da se izloča s taljenjem iz njegove hribinske matice. Zaradi tega je izdatnost rudnika odvisna v prvi vrsti od tega, aH vsebuje matica visok ali
ležijo glavni rudniki v krajih zahodno od Velikih jezer, ki so dali 1. 1929. 3,580.000 ton železa in 4,586.000 ton" jekla, to je skoro polovico svetovne proizvodnje železa. Takoj poleg njih stoji težka industrija, ki vse to železo predela. Za Ameriko pride Francija z 870.000 tonamii železa in 806.000 q jekla, njeni rudniki ležijo v Lotaringiji, Normandiji, Bretanji, Maini in pa v Severni Afriki. Na tretjem mesitu stoji Velika Britanija s petino ameriške železne produkcije v Cumberlandu. ki pa potrebam tamošnje razvite težke industrije nikakor ne zadošča. Španija,
Porast proizvodnje
nizek odstotek železa. Lahke rude, ki imajo manj ko tretjino železa, se dajo izrabiti z dobičkom le, če so premog in cenena prevozna sredstva (plovne reke, morje) blizu. Izdatnost je odvisna tudi od čistosti železa. Z Martinovim postopkom, ki se mu reče defosifoiracija, je res mogoče danes nečisto železo očir stiti, vendar ne brez velikih stroškov. Končno je pridobivanje železa mnogo odvisno od geografske lege rudnika. Odkar je Bessemer drva nadomestil s koksom, se namreč taljenje železa vrši v visokih pečeh s pomočjo koksa. In če jo premogovnik daleč, je potrebno, pa naj si bo ruda še tako bogata, da so prevozna sredstva številna in ne predraga. sicer je dobičkonosen obrat rudnika nemogoč.
Najbolj bogati na železni rudi sta ameriška Unija in Evropa. V Ameriki
* Glej prvi članek v zadnji številki »2is«.
'eza v enem stoletju
Luksemlburg, Švedska in Rusija črpajo železno rudo preko svojih potreb, obratno je to pri Nemčiji, ki mora železo uvažati, posebno odkar je v svetovni vojni zgubila Lotaringijo. Izvoz železne rude_ oziroma zeleza se vrši iz Francije, Švedske, Španije, Luksem-burga in Alžira, glavni kupci so mu Anglija, Nemčija (1,117.000 ton železa in 1,369.000 ton jekla) in Belgija (341.000 oziroma 344.000 ton) Japonci kupujejo železo na južnem Kitajskem. Proizvodnja Italije je znašala lani 179.000 ton jekla. (Skedenj prti Trstu in otok Elba).
V Jugoslaviji obratuje danes le četvero železnih rudnkov. dva velika, ki sta državna last. namreč Ljubija v vrba-ski in Vareš v drinski banovini, in dva neznatna v Srbiji oziroma Hrvatski. Količina rude, ki leži med Ljubijo in Starim Maidanom na 6 km dolžine in 1 km širine, se ceni do 600, rudišče pri
Varešu pa na 120 milijonov ton. V Ljubiji se je začelo obratovanje šele 1. 1926. Država je v ta rudnik vložila že preko 4 in pol milij. Din kapitala, tako da je danes odkritih 46 slojev 45—54 odstotne železne rude. Železnih rudišč visokega odstotka imamo pa še mnogo-kje po južnih krajih države, vendar točnejših podatkov o tem še ni, ker še vedno nimamo državnega geološkega zavoda, ki bi zemljišča v tem pogledu preiskal. Mnogo rudišč Slovenije je obdelal sedanji prof. ljub. univerze dir. K. ffinterlechner v Slov. trgovskem vestni-ku 1909—14 pod naslovom »Praktiška geologija«*. Vrednost L 1928. dvignjene železne rude (44.000 ton) se ceni na preko 47 milijonov Din.
Železna plavža obstojata pri nas samo dva, v Varešu in majhen na Hrvatskem. Tako se mora danes večji del železne rude izvažati v tujino, v Skedenj pri Trstu, Vitkovice in Kladno v Češkoslovaško in Resico v romunski Banat, ki nam potem spet uvažajo surovo ali v stroje predelano železo. Naše visoke železne peči dajo namreč letno le okoli 55.000 ton surovega železa, okoli 100.000 ton na pol izdelanega jekla in 10.000 ton litega blaga. Naša skupna letna produkcija surovega železa pa doseže komaj dvodnevno produkcijo Nemčije in Francije, a po'ldnevno Amerike. In vendar je število prebivalcev Jugoslavije v primeri z Anglijo le štirikrat, a v primeri z Ameriko desetkrat manjše. Vsekakor pa smemo reči, da nosi naša Ljubiia v sebi klico naše bodoče gospodarske samostojnosti tudi kar se tiče naše domače potrebe železa.
Baker. Silen napredek industrije, ki ga 'je doživelo 19. stoletje, je dal iz istih vzrokov kakor ostalim industrijskim kovinam pobudo tudi zvišanju produkcije bakra. Njen razmah pa je bil dvignjen do neizmernosti proti koncu stoletja, ko je nastala in se razvila električna industrija. Baker je pač naj-boSjši prevodnik električne struje.
Njegova produkcija, ki je dosegla pred sto leti komaj 20.000 ton, se je dvignila do danes na letnih 1 in pol milijona ton. Tudi bakrena ruda se obravnava v plavžih. Ker je cena bakru
* Omenjena Ilinterleclmerjcva razprava pričujočo v mnogem spopoilnjuje, zato naj bodo naši čitatelji nanjo posebno opozorjeni.
zelo visoka, zmore ruda tudi prevozne stroške, tako da se plavžarstvo lahko vrši bodisi v premogovnih krajih, bodisi pri samem rudniku.
Zedinjene države Amerike pridobivajo v Skalnatem gorovju in Mimnes-soti tri petine vsega bakra. Za njimi pride čile, belgijski Kongo (Katanga), Japonska, Kanada, Peru, Nemčija, Mehika in Španija (Rio Tinto). Glede bakra pa tudi naša Jugoslavija ni med zadnjimi. V Vzhodni Srbiji imamo namreč prav izdaten bakreni rudnik Bor, ki je last Francozov, tako da dosega naš pridelek surovega bakra po vrednosti 273 milijonov Din, vsoto, ki pomeni poleg premoga najvišjo v naši rudni produkciji. Za bakrom pride po vrednosti pridelka v Jugoslaviji z 48 milijoni Din — svinec.
Svinec. Svinec je bil dolgo časa z izjemo železa najbolj rabljena in najbolj iskana med vsemi koristnimi kovinami. Danes je baker nasproti njemu, kar se tiče proizvodnje in svetovnega konsu-ma, močnejši.
Njegova glavna ruda je galen ali svinčeni sijajnik, ki ima _okoli 86 odstotkov svinca. Iz rude se po vrsti predhodnih postopkov dobiva svinec s praženjem in taljenjem, slično, kakor je opisano pri živem srebru.
Najvažnejši producent svinca je ameriška Zemljina, in sicer Mehika in Kanada, ki dasta 65 odstotkov vsega svetovnega pridelka. Potem pride Avstralija. Evropa ga pridobi malo manj, kakor ga porabi. Veliki uvozniki svinca so Angleži, Nemci in Francozi. Eden srečnih izvoznikov je tudi Jugoslavija, ki ima izmed svojih štirih rudniških obratov dva v Sloveniji, v Mežici i.n Litiji, ki imata tudi plavže. Mežica, naš daleč najizdatnejši svinčeni rudnik, je v rokah angleškega kapitala. Vrednost letno pridobljene rude (94.000 ton) se ceni na blizu 37 milijonov Din, preko 10.000 ton surovega svinca pa dâ 47 in pol milijona Din vrednosti.
Kositer (c in) se najde v pri-rodi v obliki oksida. Pridobiva se v tako zvanih revarberskih pečeh s pomočjo oglja. Domovine kositra so USA, malajski polotok, sundski otoki in Bolivija ; malajski kositer je najtrši.
Cink je v prirodi vedno kemijsko vezan z žveplom, silikatom ali karbonatom. Te rude se najprej fino zme-ljejo in prepražijo, potem je postopek sličen -kakor pri kositru.
QJavnî prîdobftnik cinka so Zedînjene države Severne Amerike, Belgija, Nemčija, Kanada, Po'ljSka in Češkoslovaška, sicer ga pa imajo vsi kraji sveta. Pri nas se pridobiva v svinčenih rudnikih kot stranski proizvod, kar pa za potrebo cinkovih peči v Celju ne zadostuje in je treba cinkovo rudo še uvažati iz danes italijanskega Rablja.
N i k el. Nikel se dobi po kalcinaciji iz niklovega oksalata. Njegova glavna domovina je Kanada, za njo ga pridobi znatne množine še Nova Kaledonija.
Aluminij je kovina, pridobljena iiz aluminijeve rude, ki je bila spoznana pred 110 leti (1821) skoraj istočasno pri južnofraneoskem mestu Bauxu pa v našem Bohinju in dalmatinskem Kljaku m po teh krajih poimenovana boksit, wocheini't oziroma kljakit Še 1886 je sttal 1 kg aluminija 1200 kron, pred vojno pa že samo 2.40 K. Dobiva pa se aluminij s pomočjo močnega električnega toka, torej s pomočjo elektrolize. Boksita, kakor se ta ruda navadno imenuje, ima največ južno-vzhodna Francija, potem USA (Pitts-burg). V Jugoslaviji se koplje na šestih mestih v Dalmaciji, a se izvaža do električnih tvornic na tuje, v Lend-Gastein na Salcburško.
Zaradi svoji dobrih svojstev, kakor odpornosti in majhne teže, st aluminij porablja v vedno večjih množinah pri izdelovanju avtomobilov, zračnih letal in ladij, kar zagotavlja Franciji silno privlačen trg.
Kemijska gnojila
Kemijska gnojila so postala v zadnjem času eden najvažnejših predmetov svetovnega trga. Saj jih potrebujejo vse dežele, njihovi rudniki pa so precej redki in vrhu tega od konsumentskih dežel po večini precej oddaljeni. Njihova redkost m veliko povpraševanje jim dajeta tako visoke cene, da jih je mogoče kljub teži in tovornini na daleč prevažati.
Ako odštejemo apno, ki ga ima vsak narod doma dovolj in ki zato v svetovni trgovini ne prihaja v poštev, moramo razlikovati kemijska gnojila troje vrste, fosfat, sodni nitrat ali dušikovo apno in kalijevo sol.
Fosfat v Obliki gvana, Tomaževe žlindre itd. je vsakemu intenzivnemu obdelovanju zemlje neobhodno potrebe«. ker daje rastlinstvu posebno solid-
most stebla, zato je v Evropi že dofeo
znan in v rabi, in so njegova slojišča že slkoraj izčrpana, le Belgija in francoska Pikardija jih imata še nekaj. Velika slojišča, ki jih čnpa današnji človek, ležijo za morjem. Severna Afrika jih ima v Tu-nisu, Alžiru in Maroku, posebno bogat je kraj Gafsa Tebessa. Ameriška unija jih ima na Floridi, tudi v Polineziji je nekaj majhnih otok jy, ki so bogati fosfata.
Sodni nitrati vsebujejo dušik in so zaradi tega glavna sila, ki pospešuje razvoj kmetijskega rastlinstva. Čile je edina država, ki ga pridobiva v velikih množinah iz puščave Ata-cama in ga razpečava po vsem svetu, To gnojilo je te države največje bogastvo, ki so ga v obilni meri deležni tudi naši izseljenci iz Dalmacije. Ker pa obstoja bojazen, da bodo njegovi sloji kmalu izčrpani, iščejo pridno način, kako bi se dušikovo apno pridobivalo na kak drug način.
Kalijeva sol pomaga dvigniti kakovost in količino škroba v žitu in krompirju, sladkorja v pesi in sadju itd. Ona je povsod potrebna. Danes sta le dve pokrajini, ki je pridobivata za potrebo vsega kulturnega sveta, tudi Amerike, in sicer okolica Kolmarja v danes francoski Alzaoiji in okolica Magde-burga (S>tassfur>t) v Nemčiji.
Kino brez platna
Zanimivo napoved je dal v svet Japu de Beauourt. Vsakdo pozna pridvižno (reliefno) fotografijo, ki daje podobam videz celotne oblike. Spričo divotnih izumov kakor brezžični brzojav, zvočni kinematograf >n toliko drugih čudes, da ne omenjam cmih, kar nam jih prinese jutrišnji dan, ei je Beaucourt zamislil, da dobimo v kratkem kino brez senčila. Tu boš videl, kako se ndgmotne osebe gibljejo, kretajo, se po шепјкцјејо... Neki Nemec baje že deluje na uresničenje te zamisli. Kajpak ei bo pri tem pomagal z združenim učinkovanjem dveh aparatov. Kakšna bo poeledica nove iznajdbe za verstvo? Kino bi bil nekako predstava našega brezsnovnega posmrtnega življenja, dočim je vera zgrajena na podlagi »poveličanega telesa«, Ici bo še dalje živelo. Znanost bo na mah zaplodiila novo pojmovanje. Koliko problemov za spiritualité! Zagrobno življenje gmote ali tvari ia-haja iz misli, ki odvrno marsikoga od religije. »Nesnovno- nadživljanje, ustvarjeno na ta način, pa bo po vsem vkieziu dobilj dosti pristašev.
— 275 —
Moč naroda — moč jezika
Najzanesljivejše merilo, ki moremo po njem soditi o razvoju narodov, je pač njihov jezik. Blagostanje in nesreča, procvit in nazadovanje, vse se zrcali jaisno v rasti jezika. Cilmibolj je razširjena govorica kakega naroda, tem večji bo njegov vpliv in moč. Ta resnica nam postane posebno zgovorna, ako listamo po statistikah za sto let nazaj in jih primerjamo s številkami najnovejšega datuma
Na prvem mestu pride tu v pošte v angleščina, ki kaže za zadnjih sto let tudi v jezikovnem pogledu ogromen razmah. Dočim tedaj angleški govorečih ljudi ni bilo celih 20 milijonov, jih šteje danes že 160 milj. K temu je treba prišteti še drugih 220 milijonov ljudi, ki jim angleščina sicer ni materinski jezik, a jo razumejo in se je poslužujejo. Ta porast angleškega jezika je daleč naj-Ttečji med vsemi ostalimi jeziki sveta, saj doseže nič manj ko 509 odstotkov stanja pred sto leti. Teh 160 milijonov angleški govorečih ljudi je razdeljenih preko vseh naseljenih delov zemeljske krogle, orni so jedro, kvas britskega svetovnega imperija.
Druga v vrsti rastočih jezikov je ruščina. O njej bo govora niže. Tretja je nemščina. Pred sto leti je bilo približno 31,800.000 nemški govorečih ljudi. Danes se giblje njihovo število po. vsej zemlji med 80 in 90 milijoni, kakih 20. milj. pa jih je še takih, ki nemško razumejo. Tudi ostale germanske govorice izkazujejo sličen porast. Tako se je število holandski govorečih dvignilo za 135 odstotkov, namreč od 4,300.000 v letu 1828. na kakih l,s milijonov 1. 1928. Tudi švedsko govoreča množica kaže porast. in sicer za 130%, od 3,200.000 na 7,500.000. Danščina, ki se je je pred sto leti posluževalo okoli 2,100.000 ljudi, je narastla za 118% ali pet milijonov duš. Kakor vidimo, so se ti jeziki po svojih ljudeh podvojili.	_=
Docela drugačno sliko nam daje turški jezik, čigar pripadniki so v svojem številu prav znatno nazadovali. Pred sto leti je znašalo njih število 30 milijonov, danes pa le še 24 milij. Madžari so do poloma svoje oligarhije ma-rastli od 4,500.000 na 9 milijonov, danes pa njihovo število gotovo spet pada. Temu nasproti kaže romunski narod te-
kom zadnjih sto let kar 150% porastka, ker romunščina je segla tako daleč oa okrog, da se je število romunščino govorečih dvignilo od 4 milij. na več ko 10 milijonov. Še večji je porast Grkov, ki so od 1.600.000 narastli na približno 6 milijonov. K temu je seveda največ pripomogla njihova osvoboditev izpod turškega jarma in naseljevanje južne Makedonije z Grki iz Male Azije.
Prav zinaten porast izkazujejo tudi slovanski jeziki. To je posebno razumljivo, ako pomislimo, da sta bila pred sto leti svobodna komaj dva slovanska naroda, pred svetovno vojno trije, danes pa jih je že kar pet. Tako se je po neizmernih planjavah vzhodne Evrope razprostrla ruščina za 164% in narastla od 33 milijonov v jezik, ki se ga danes poslužuje 110 milij. Rusko pa razume vsega okoli 170 milijonov ljudi daleč v srednji iin vzhodni Aziji. Poljaki so narasti! od 6 na približno 17 milijonov, Cehoslovaki pa od 4,200.000 na 8 milij. govorečih. Le malo manjši je porast bolgarščine, ki znaša 88% (prej okoli 2,400.000, danes skoraj 4,500.000. Število ljudi, ki govore srbohrvatski jezik, se je v zadnjih sto letih dvignilo od 4 na več ko 10 milijonov, torej za 150 odstotkov, to posebno v desetih letih Jugoslavije, saj se. ga poslužuje tudi velik del Nemcev in Arnautov Jugoslavije, pa tudi še kak Madžar in Slovenec. V tujini živi Srbohrvatov okoli tri četrt milijona.
Dočim kažejo slovanski jeziki vseskozi znaten* porast, vidimo pni starih romanskih narodih zapadne Evrope, da njihovo število prav malo napreduje. Tako je n. pr. število portugalski govorečih ljudi narastlo v zadnjih sto letih od 16 samo na 20 milijonov. Ugodnejše je razmerje pri naših italijanskih sosedih, ki so se dvignil od 2.1,400.000 do 45 milijonov.
število ljudi framcoskega materinskega jezika je narastlo od 32,400.000 na okoli 45 milijonov. Porast tega svetovnega jezika znaša torej samo 42%. Vendar moramo imeti na umu, da razume francoščino celih 75 milijonov ljudi, da je torej bolj razširjena, kakor se da to sklepati iz statistike. Enak odstotek najdemo pri Špancih, katerih število je zrastilo od 36 m 50 тШјоооч,
Kaj pa število slovenski govorečih ljudi sveta? Slovenskega materinskega jezika nas je 1,925.000 duš. In če pomislimo, da se poslužuje oziroma da razume slovenščino tudi še marsikateri med nami in poleg nas živeči Hrvat (Zagorci, Mednmrai, gradiščanski Hrvati), Nemec in Italijan, smemo računati, da je naša slovenščina razširjena danes med najmanj milijona ljudi. Iz tega pravkar povedanega števila bo vsak jasno spoznal, kako silno se Slovenci omalovažujemo sebe same, ko že skozi kakih 50 let ne pišemo in govorimo drugače kakor o borem milijončku «■»■«•»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Slovencev, ko nas pa je v resnici dva milijona pismenih ljudi. (En milijon nas je samo v Jugoslaviji).
»Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš,« tako pravi naš domači narodni rek. Tega se vsi Slovenci dobro zavedamo. In ker so nam sosedje na vseh straneh prav blizu, šteje znaten del Slovencev med številke, ki smo jih omenili zgoraj pri nemški, srbohrvatski, italijanski, francoski in angleški govorečih. To dejstvo nam more ves kulturni svet šteti le v čast. S tem pa seveda ni rečeno, da bi morali v svoji domači hiši zanemarjati materinščino.
M. Skubenko * Jablanovskij
,	V pasti =
Povest iz mandžurske tajge
(Nadaljevanje)
Ko smo torej srečno izmaknili pete hunguzom, smo se odločili, da poj demo vsaj dvajset kilometrov naipraj ob reki in šele potem zavijemo v tajgo.
Nebo se je počasi zjasnilo in kmalu je izmed oblakov posijalo solnce. V čistem, osvežujočem zraku se je razlegal glas skalnega orla. Ogromni ptič je plaval nad nami mogočno kakor pravi kralj vzdušnega oceana.
Nekaj uir smo hodili; pot je bila dokaj enolična in brez posebnih dogodlb. Prekoračili smo majhen vulkan in vstopili v ogromen cedrov gozd, ki se je razprostiral kakih petnajst vrst daleč po gorskem pobočju. Za cedrovim gozdom se je vrstila šuma samih jelk in naposled smo na majhni jasi opazili fanzo (kočo) kitajskega lovca.
Komaj smo se malo približali temu človeškemu bivališču, kar plane proti nam velik pes. Brž za njim nam je pri-hitel naproti tudi lovec.
Rogulin je govoril gladko kitajski in je moža urno pobaral:
»Ali si sam v fanzi, ali pa imaš še koga pri sebi?«
»Sam živim tule,« je odvrnil Kitajec, mož žoltega, od solnca ožganega in zelo nagubanesa obličja. »Včeraj je prišel k meni tavydi,1 prenočil v fanzi in me prosil, naj ga popeljem na stezo, ki vodi k gorski reki.«
1 po kitajsko = lovec
»Kaj če je bil hunguz?...«
»O mejn la... Tavydi — Rus.«*
»Moramo ga videti«, je dejal Rogulin.
»Pojdimo.«
Stopil sem prvi v fanzo in presenečeno obstal; še lastnim očem nisem verjel. Ves iz sebe sem krikmiill:
»Tulčin!«
Tovariš je vstal s klopi in mi je pohitel naproti.
»Kakšna dobra sreča te je zanesla sem-le?«
»In vas?«
»Čudno naključje in slabe dogodivščine. Toda povej nam najprej, zakaj se nisi vrnil v naše nočišče? Mislili smo, da si mrtev.«
»Vse vam povem, toda najprej sedite, da se okrepčamo s čajem.«
»Ne bi svetoval, da bi se predolgo zadrževali v famzii. Hunguzi poznajo slednjo fanzo v tajgi in jih kaj radi nadzorujejo. Prip-avi se na pot. Pojdimo. V tajgi bomo bolj varni... Naložimo si ogenj in skuhamo čaj.«
Rogulinov nasvet ie bil moder. Poslovili smo se od Kitajca. Tulčin se mu je zahvalil za gostoljubje in urnih nog smo jo zavili v tajgo.
Tulčin ie W1 skoraj golorok. Puško je imel zlomljeno.
' Ah ne, bil je ruski lovec.
Ko smo našli za nočevanje pripravno mesto, nam ie tovariš povedal vse, kar ie preživel od trenutka, ko nas je bil ostavil.
»K potoku sem prišel srečno. Napravili sem sd protico iz orehovine in sem jel loviti postrvi na muho. Postrvi so se imenitno nabadale. 2e sem jih nalovil kakih deset, ko se mi je nenadoma ujela izredno velika postrv. Pro-tica ni vzdržala, zlomila se je. Moral sem stopiti v goščavo po drugo. Tako se«m iskaje prišel kakih petdeset korakov od potoka. Ondi sem jo naposled našel, — toda tu me je dohitela nesreča.
Nisem niti utegnil protico odrezati, kar plane iz goščave neki ogromen ne-stvor in se vrže na me. Od strahu sem izpustil nož iz rok. Urno sem zgrabil za puško. Preden pa sem jo utegnil položiti k obrazu, me je dohitel silen udarec in puška je sfrčala v travo. Pred menoj je stal zajeten kosmatinec — medved. Njegova strašna glava je visela nad mojo... Nagonsko sem skočil k debelemu cedrovemu deblu; v tem hipu pa me je v nogi silno zaskelefo. Opotefkel sem se, a k sreči nisem padel na tla. Obtičali sem na rokah, se brž vzravnal in se skril za deblo. Nu, zdaj se je pričel ples okrog debla. Čim se ganem — medved za menoj. In ta mrha je venomer stala na zadnjih nogah! Bil ie zares velikan in hrust, da še nisem videl takega. Spočetka se je naglo obračal za menoj, vendar pa k sreči vedno v isto stran, opiraje se z eno šapo ob cedro, z drugo pa loveč mene. Naposled se je tolikanj utrudil, da se je komaj držal na nogah. Silno sem se ustrašil, da me medved toliko časa drži v pasti. Bil je tiste medvedje vrste, ki napada in žre tudi ljudi. Za hip seru
se čutil tako trudnega, da bi bil kmalu zapustil deblo in se vrgel v dir. Pa mi je pamet velela: nikar ne stori tega. Boljše je, da se medvedji hrust upeha in postane manj nevaren. In res: zdajci se mu je glava zavrtela in je obstal. Ko mu le ne bi prišla na misel kakšna zvijača, sem pomisli. Stal sem in napeto čakal, kam neki jo kosmatinec ubere.
Med tem je medveda minula togota in je počasi koiracal proč od drevesa. Kakih pet korakov dalje se je vsedal, zavrtel z glavo, kakor bi hotel pregnati roj nadležnih muh, me široko pogledal in zopet vstal ter s težkim korakom odšel v goščavo. Čakal sem dobrih petnajst minut, potlej pa sem urno stopil tja, kjer mi je obležala puška. Našel sem jo prelomljeno. To me je na moč potrlo. V glavi se mi je kar vrtelo; korakal sem kakor pijan. Ta prigoda me je živčno od sile izmučila. Prihajalo mi je slabo; zdelo se mi je, da se bom zdaj pa zdaj zavrtel na tla in obležal Neznansko se mi je zahotelo spanja.
Tedajci pa opazim, da mi v enem čevlju nekaj mlaska; potipal sem z roko in se preveril, da imam v čevlju skoraj do polovice krvi. Potemtakem me je medved opraskal s šapo, ko sem skočil izpred njega k tistemu deblu. Saj veste: tak-le kosmatinec ima vražje kremplje! Če te z njimi zgrabi, mu ne uideš zdrave kože. Stopil sem k potoku, se sezul in si umil ranjeno nogo ter rano obvezal z žepnim robcem. Polotila se me je silna utrujenost in popolna rav-nodušnost do vsega, kar me je obdajalo. Nisem se mogel ubraniti spanja; vrtoglavica je postajala čedalje hujša. Deset korakov od potoka sem se zvalil na tla in zaspal kakor mrtev. Predramil sem se ob solnčn e m zahodu. Ko sem prišel k sebi in. ogledoval okolico, sem se šele zavedel, kaj se ,mi ie pripetilo. Ugibal sem: kam sedaj, v katero smer? Nu, imel sem kompas pri sebi. Vzel sem ga iz žepa in se skušal orientirati. Črni konec kazala, t. j. severni je kazal na jug... Preden sem šel v taj-go lovit ribe, sem pač preizkusil kompas. Kolikor se spominjam, je ležal vso noč v mojem nahrbtniku. Ondi pa sem iztakni! par rezervnih vijakov, ki so očividmo premagnetizirali moj kompas — to najdragocenejše pomagalo sredi neskončne tajge. Kriv sem bil sam: zakaj sem biil pustil kompas in vijake skupaj v nahrbtniku!-«
»To je bila huda nemamoisit,« sem pripomnil.
»Toda tako je bilo: imel sem smolo, da še nikdar tako. Še ena nezgoda me je doletela: k našemu nočišču bi se bil vrnil, če bi sledil potočni tok. Ko pa sem tekel pred medvedom, sem ne ve dé zašel k drugemu potoku, kjer sem si umival rano. Ko sem se zjutraj predramili, sem sicer sledil potok, toda po dolgi, utrudljivi boji sem prispel na čisto nasprotno gorsko pobočje. Tu sem se izmučen zatekel v fanzo kitajskega lovca, kjer ste me našli.«
Sedeli smo pod ogromno cedro in kuhali čaj. Po razburljivih dogodkih se nam je prijetno prilegla dobra človeška beseda. Pa sem pripovedovali jaz naše dogodivščine... Tajga, divja, neskončna mandžurska tajga, je ves čas molčala, kakor bi hotela tudi ona malce po-
čivati po nočnem boju s strašno nevihto.»
še en pogled na špansko
Pred osemdesetimi leti so v Madridu spraševali iz Toleda vračajoče se potnike napol zares, napol v šalii: Ali imate še uro pri sebi? Takrat je bilo ob cesti še precej interesentov, ki so se zanimali za tuje ure v tujih žepih.
Danes se na Španskem ne krade več na deibello. Na kolodvorih pač čitaš: Cuii-dado a los rateros ! •— in potujoče dame stisnejo svode ročne torbice tesneje k svojim trepetajočim srcem. Španci so brezskrbne jšii.
Odprte ali napol priprte duri niso nič redkega. Izza priprtih duri se je zale-sketalo. nekaj zlatega. Hitro sem pogledal^ tja. Ali leži na postelji razgrnjena mašna Obleka iz samostanske zakladnice v Guadeloupi? Ne, to je z zlatom izvezena in obšita naramna loputica, okrasje bikoborca! V srebru in zlatu. Na chaiselungi leže bandaže. Vse lepo urejeno, čaka svečano na espado. Obleči frak ni nobena umetnost, priprave tarera pa zahtevajo cele ure.- Videl ga bom. kako bo med velikim navdušenjem korakal skozi krasno seviljsko areno, potegnil iz svoje »muletc«, ki ležii tu kakor mlakuža krvi, meč in se v trenutku, ko bo zadrževalo dih dvajset tisoč ljudi, vrgel na bika ter mu prehode! srce. Predsednik corride mu bo izročil »uho« in »rep«, časniki ga 'bodo povzdigovali
do nebes — potem ko ga bodo prijatelji na rokah odnesli iz arene.
Ne, topot ni imel sreče. Drugi dan sem čital o njem. Ne vem, če je bil že tako slaven in tako skesan, kakor tisti njegov predhodnik, ki je po prispodobi Svetega pisma raztrgal svoja oblačila ter grenko plakal tiščeč svoj obraz v rdečo muleto. Velikanska je žaloigra, če jo gledamo skozi varljivo milost množice in vseh tistih, ki bikoborca najprej kujejo v zvezde, potem pa ga treščijo na zemljo. Po tej žaloigri nam povedo zbori v stihih le še besede. Dvajset tisoč ljudi je težko krotiti. Vox humana orgel postane živalski krik. Espada nima nikogar več razen prstana svojih prijateljev, — ljubice, matere, ki se vesele, da je živ in cel (to pa pomeni mnogo!) in v štirinajstih dneh se ponaša Rodri-guez VII. ali Vale-neija II. ali kakor mu je že ime, zopet na novih lepakih.
Skozi ta napoil priprta vrata ti šepe-če v uho španska tajna! Vsi duhovi jo skušajo razjasniti. Naprednjaki menijo, da je Španci ne bodo rešili z glavo, ampak /, nogami, z »okroglim usnjem«, zakaj sijajna nogometna moštva Španije ubijajo bika. Kaj pravijo pesniki in misleci? Bikoborbo smatrajo za opij ali vodko španskega ljudstva. Ne gnusi se jim ne torero, ne bik, ampak gledalec.

Sramujejo se samih sebe. Luis Araqui-stain pravi v neki anketi: Bikoborba bi morala postati obvezna, ne kot žalo-igra, marveč kot spart, ki bi se ga morali udeleževati vsi moški od 15. do 30. leta. — »Če bi vsi ti ljudje, ki zahtevajo od drugih toliko poguma, morali postaviti na tehtnico lastno hrabrost, bi Španija zopet postala to, kar je bila nekoč.« Pesniki in filozofi zavračajo hikoborbo, hkratu pa priznavajo, da sami ne morejo odolevati temu strupu in pišejo po Iba-neziu še vedno romane o bikoborcih.
Dragocen španski šal
Napol odprta vrata v Rondi! Pritličje. Ena najsiromašnejših koč, kjer so vrata hkratu okno in dimnik, kjer migljajo skozi preluknjano streho zvezde. Stena pa se zdi kakor Panthéon svetnikov — tako je preprežena s podobicami. Pred Materjo božjo gori oljnica, liki kresni-čicd. Zraven dve čedni postelji. Mati sedi z dvema otrokoma pred vrati, zatopljena v zvezdnato noč. Enega drži v naročju, drugi pa spi ob njenih nogah. Vsi trije v ljubkem trikotu — kakor hi jih postavil Raffael.
Španija pri priprtih vratih. v hotelu Alameda v Granadi. Skozi vežo prihaja tleskanje kastanjet. Gotovo je to kakšna Angležinja, ki si je kupila kastanjete gori pri Alhambri, Dobiš jih za štiri pe-
zete. Ampak Angležinja jih lahko nakupi za sto pezet, pa se še ne bo naučila trilčka in ptičjega ščebetanja, ki ga izvablja plesalka tleskalu. Kako obupno se bori z njim! Nikoli ne bo zbrala afektov v svoji dlani, afektov, ki tisočero žubore iz instrumenta. Vsakemu svoje! Girlsi so dali svetu visoke noge. Španija pa čuva ponosno in vztrajno plemenito umetnost, ki izraža z rokami, z glavo, z vratom in z boki strast in lepoto plesa.
Še en pogled! Od Alhambre objamem z očesom večerno pokrajino. Spredaj osel, za njim pastirji v starodavnih klobukih. Zdijo se kakor okameneli otroci solnca.
Nevede zaidem na pokopališče. Mladi fantje nosijo mlečno belo odprto' ra-kev, za njimi stopa moški s pokrovom, ki se zdi kakor vratca v večno domovanje. V krsti leži mlada deklica, posuta z rdečimi nageljni. Očarljiv obraz, ne voščen, samo zagorel, črni kodri in dolge trepalnice so nepopisno lepe. Kadar pokosi smrt cvetko, peljejo mrtvaški voz belci. Belo spremstvo, bela krsta za nedolžnost. To je Hani-čina pot v nebesa v Granadi! Haniei je morda ime Carmen, Izabelita, Encarna-cion ali Gloria...
*
Ta dnevnik vsebuje samo toliko Španije, kolikor se je more videti skozi par priprtih vrat. Dnevnik spomina bi vedel povedati mnogo več, toda Miguel de Unamuino, ki sem ga bil obiskal v njegovem pregnanstvu v Hendayu pravi: Vsake zgodbe je enkrat konec — in tudi 'potrpežljivosti čit atelje v!
ŽELEZJE NA ROKI
Dva darovita ječarska uslužbenca sta prišla na izum, ki bo poslej nadomeščal lisice, t. j. spone na roki. Gre za jekleno obutev, podvlečeno s klobučevino. V takih čevljih se more tisti, ki jih obuje, Ie polagoma in oprezno premikati, sicer bi izgubil ravnovesje. Dokler ima jetnik te škornje na nogah, mu je nemogoče pobegniti ali planiti na koga. Nadalje pa jih ni kos niti sezuti, saj se dado odviti samo s posebnim orodjem. Zaman bi jemal pilo v roke, pomagala ne bi nič. Kdor pa bi skušal iauti te »španske bote« — mučilne so edino v nravstvenem oziru — na tak način, kakor se se-zuvajo pošteni ljudje na svojem domu, bi mu bil ves trud zaman. Moral bi ei dokrai» pohabita svoje hod ulj eu
Ceste za avtomobile
Ameriške Zedinjene države 6o nam pot pokazale. L. 1904. so zgradile avtostrad na Long Islandu. Poslej se je njih prometni program, oeobito po voini, silno razmahnil in, ne da bi bili pravcati avtostradi, je več tieoč kilometrov ameriških cest napravljenih skoro zgolj za avtomobilski pokret. Povojna Italija je izvedla autoetrade iz Milana proti jezerom v dolgosti 86 km 400. Lani so otvorili avtostrad Milano-Bergamo. Anglija ima en sam avtostrad, otvorjen 1924. Meri le 4km 800m: to je Bournemouth Swange Motor Road. Sicer skromna »samodrčarica«, je pa vendarle. Nemčija ima svojo »Auto-bahn« med Berlinom in Charlottenburgom v sklenjenem loku, dolgo 6(J km. Še veliko več avtomobilskih cest pa je v načrtih, dokaz, kako»so potrebne. Italija kani ustvariti omrežje takšnih cest za vdč sto kilometrov, Nemčija in Španija izvajata mnogo osnutkov. Švica proučuje predlog za samo-drčnico 250 km, ki bi spajala nemško av-tomobilno omrežje in laško preko Razla, Curiha in Lugana. "Vrhu teça se pretresa splošen črtež cest za avtomobile.
IZGINULE ZVEZDE
Nam najbliže je zvezda A 1 f a v Centavro-vern ozveadju, oddaljena od Zemlje 40.6 trilijonov lcm. Nie luč rabi do nas 4 leta 7 mesecev 6 dni. Sloviti Mageljanov oblaček je tako daleč, da potrebuje lOOft stoletij za pot do nas. Alfo vidimo takšno, kakršna je bila nekako pred štirimi leti, Mageljanov oblaček pa na mestu, kjer je bil pred 1000 vekovi. Denimo, da je tj eozvezdje ugasnilo pred 999 stoletji: svetloba, ki je izžarela v onem trenutku, je nadaljevala svojo pot skozi prostranstvo in videli jo bomo še 100 let.
FRANCOŠCINA NA ŠKOTSKEM
Iz nedavnega poročila o učenju tujih jezikov v srednjih in sorodnih šolah, izišle-ga v Edinburgu, se razvidi, da se francoščina kot edini tuji jezik goji po teh zavodih. To dejstvo se tolmači z raznimi razlogi. V prvi vrsti je zgodovinsko izročilo, nastalo iz starih zvez med Francijo in Škotsko in čigar sledove nahajamo še v govorici Edin-buržanov. Francoščina je, kakor vsakdo ve (piše Sunday Times), jezile, ki omo-
goča mednarodne izmene; v tem primr.ru je tudi videti, da se laglje uporablja v sodobnosti in se torej laglje stavi v učne nar črte. Iz tega izveslja sledi nadalje, da se grščina komaj komaj še drži. čeprav ee je v nedavnem razgovoru med vseučiliškimi strokovnjaki in srednješolskimi ravnatelji poudarjalo, kako je potrebna za vzdržavanja klasičnih tradicij. V eksternatih je 11 dijakov, ki se vadijo v španščini. V nobeni šoli pa se ne predava laščina niti gaelščina (t. j. vieokoškotski ter irski jezik).
PROSTOZIDARSTVO
Ob priliki protievobodnjaškega shoda, ki se bo vršil v kratkem v Avstriji, objavljajo te-le podatke. Danes je na svetu 28.638 svobodnjaških lož in 4,411.000 včlanjenih zidarjev. Razdeljeni so takole: 514.000 v Evropi, 19.000 v Aziji, 8(!Oo v Afriki, 3,550.900 v Severni Ameriki, 95.000 v Južni Ameriki in 190.000 v Avstraliji.
Po 26 letnem delu je izgotovil dr. Kurt Stille svoj »Echophon«, ki sprejema iz; govorjene besede in jih ponovi že v naslednji minuti. Mali aparat se more priključiti na vsak telefon
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj 'va ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol dot
larja na leto.
Uda j a za konzorcij Adolf Ribnikar. — Urejuje Ivan Podržaj. — Za »Narodno tiskarno <L d.* kot tiskarnarja Fran Jezerlek. — Fsi v Ljubljani
Pesniška ljubezen
On
Tisto zimo je preživel v velikem mestu, posečal podnevi univerzo, ponoči pa pisal pesmi.
Njegove pesmi, polne blagoglasja in mladosti in polne velikega, divjega ognja, so bile vse namenjene neki daljni lepotici. Kateri? Tega sam ni vedel. Katerikoli lepi, brezimenski neznanki, katere sliko je nosil ostro zarisano v srcu — da, žal, samo v srcu. Toda nekje v širokem svetu je morala resnično živeti (v to je veroval) in nekoč mu bo gotovo prišla pred oči (na to je prisegal).
Sem pa tja je zašla katera teh žarečih. pesmi v večji časnik ali časopis, in tak je bilo dovolj preskrbljeno, da se je svet seznanil z njegovo vero in njegovim navdušenjem.
Ona
Tisto zimo je preživela v malem zdravilišču, delala postrani v tajništvu hotela, ponoči pa pisala roman.
Poglavja njenega romana, polna slad-kobe in nežnosti in polna velikega, trepetajočega hrepenenja, so opisovala lik izredno lepe, mlade deklice, ki je živela samotno in od nikogar zaželjena nekje na svetu. Z vseh strani njene knjige je odmeval divji klic po možu. Po katerem? Po katerem koli brezimenskem neznancu, ki je moral tu ali tam resnično živeti in ki je bil nedvomno edini in najlepši svoje vrste. Med vrstami pa je zvenelo veliko upanje, da bo ta izvoljeni mladi mož nekoč nenadoma prišel, poljubil osamelo lepo deklico in jo odvedel s seboj ...
Sem pa tja je zašlo kako poglavje tega hrepenečega romana v večji časnik ali časopis in tako je bilo dovolj preskrbljeno, da je svet zvedel za njeno silo in žalost.
Pisma
In nekega večera je sedel in čital eno njenih otožnih povesti. Preletelo ga je nekaj posebnega, pomočil je pero v črnilnik in ji pisal dolgo pismo.
Pismo jo je našlo (po ovinkih, saj ni vedel ne za njeno deželo ne za njeno bivališče, toda pismo jo je našlo!).
Po dveh dneh je priplaval njen odgovor kakor nenadna pomlad v njegovo nezakur-jeno sobo.
»O, ti edini, dolgo zaželjeni, ti si!« mu je pisala.
»O, ti edina, večno iskana, ti si!« ji je odgovoril.
In odslej je vsak dan prinesel pismo in ga odnesel — njemu in njej.
In pošiljal ji je svoje pesmi, vsak dan eno— z vprašanjem, kaj misli o njih (v resnici pa je delal to zato, da bi pila iz stihov njegovo ljubezen in se opijanila ž njimi).
In ona mu je pošiljala svoje povesti — y korekturo, kakor je ponižno pripomnila
(toda v resnici samo zato, da bi videl v njih samega sebe tako, kakor ga je gledala ona).
Tako sta delala več mesecev ter se nerešljivo zapletla med seboj. Pri vsem tem pa sta živela oddaljena drug od drugega dva dneva hoda in se še nista videla nikoli ...
Tržni dan
Na dan, ki sta si ga bila določila za prvo srečanje, je bil v majhnem mestecu velik semenj. Po ulicah je štorkljala rogata živina in povsod so kričali branjevci in sej-marji.
Prišla je s poštnim avtom čez goro. Stala je na kameniti stopnici poštnega poslopja, v rjavem plašču in v rjavem klobučku, kakor mu je pisala — stala in čakala.
On je skočil iz vlaka, še preden se je ustavil. Z velikimi koraki je hitel po cesti v sivem plašču in s širokokrajnim klobukom v roki, kakor ji je pisal.
Spoznala ga je na prvi pogled. Ko je tako hitel, je preplašena opazila, da njegov hrbet ni raven in na njeno srce je padla ledeno mrzla roka.
Smehljaje se ji je približal. Toda nenadno je uvidel, da bi mu mogla biti po svoji starosti mati in pred njegovimi očmi se je pojavila gosta megla.
Da — potem sta si podala roke. In ko sta si stala tako nasproti in izpi egovorila par prijaznih besed, sta gledala oba drug čez drugega v daljavo ...	O. Frei
Klokan
Zanimiv poskus se danes nadaljuje v londonskem zoološkem vrtu. Klokančka je mati ostavila in pazniki se trudijo, kako bi ubogega malčka z žlico izpitali. »Zoo« pozna že več primerov, da so neusmiljene kengurujke vrgle svoj zarod prerano iz vreče. Ker so kengurujčki premladi, da bi si mogli sami pomagati, so neizbežno zapisani smrti. Poslednji po datumu je edini svojega plemena, ki je bil uspešno od-gojen v menažeriji. Ko so ga našli v kotu njegove kletke, so ga imeli za izgubljenega: kakor da je poginil od mraza. Toda zavili so ga v odejo ter postavili kletko pred ogenj. Kengurujček si je brž opomogel; sedaj živi prav veselo navzlic trdim preizkušnjam, ki so ga zadele v početku njegovega bitka in žitka. Krmijo ga s kruhom namočenim v toplem mleku. Drži se v nekakšnem vališču, zakaj njegova gaj-bica je potlakana z žimnico, pregrnjena z odejami ter se ogreva z električnimi grevci.
Slika T. G. Masaryka
Naš slikar-grafik Elo Justin, ki je vre-zal v les sliko predsednika češko-elavaške republike T. G. Masaryka, (glej naslovno stran današnje številke) je napravil deset mmiariranih odtisov na japonskem papirju. Kdor želi imeti ta lesorez poeebej, ga dobi pri 6likarju E. Justinu za ceno 60 Dia.

Ameriški rekordi
Američani obožujejo statistiko. Kar za-telebani so v številke. Vsak čas prinašajo njih novine prečudne račune ter izkaze. Vzemimo na priliko lanske »najvišje uspev-ke«. Menite li, da vam bo pristni ameriški časnikar govoril o viških v letalstvu, avto-mobilstvu, pomorski plovbi itd.? Mogoče. Vendar pa ne zamudi prilike, da vam ne bi označil drugačnih, izrednih rekordov. A sodite sami: Neki meščan v Chicagu je po-hlastal 40 sirovih jajec v 79 minutah ... Belgijcu z imenom Meunier je uspelo, da je spravil 17.131 besedo na dopisnico (naš Janez Trdina se lahko skrije pred njim!), to je pravcati umotvor drobne pisave, kajti prejšnji višek je znašal 11.000 besed! Dodati je treba, da je ta Meunier potreboval 14 let za svoje junaštvo. Miss Edna Azeli-ne je najurnejša čistilka na svetu in na zemlji, kajti le 8 sekund rabi, da osnaži parket 8 m2. Mlada pevka v Chicagu je menda dobila naslov »Kraljica poljubov«, ne ker daje najslajše cmake, ali ker vas utegne tisočkrat mlaskniti na minuto. Ne. Pač pa zategadelj, ker ji srce ob poljubu čudovito bije; z 10 utripi je potolkla svoje tekmice! ... Vas mika čuti, kdo je lani najčešče prevozil Atlantik? Nepremišljeno so trdili, da je to predsednik frankoameriške trgovske zbornice James, ki je 110 krat napravil pot iz Pariza v New York. Neki drugi ameriški državljan zagotavlja, da se je 120krat vozil čez Ocean ... Naposled omenim, da je prvak blagajnikov zaposlen V neki londonski banki: ta vam zna pre-
šteti in prav razvrstiti 1000 različnih novcev v 9 minutah . .. Ali imate dovolj ? Priznajte, da je človek najdivnejše bitje y stvarstvu.
Porast prebivalstva v Ameriki
L. 1909. so ameriške Zedinjene države štele 90,508.000 prebivalcev. Danes znaša njih število 119.360.000 duš. S svojim delom se je živilo tedaj 34,255.000 ljudi, danes pa 46,580.000. Zanimiva podrobnost: Američani, ki delajo, bi bili še mnogobroj-nejši, ko ne bi mladina stremela po izpopolnitvi svoje naobrazbe. Nekdaj so petnajstletniki zapuščali šolo, danes pa še nekaj let nadaljujejo svoje učenje. Zategadelj se je v poslednjih štirih letih število b u-sinessmenov zmanjšalo ter se ne strinja z narastkom stanovništva.
Praesperanto
Raymond Poincaré je v šolskih klopeh sanjaril o vseobčem jeziku: Nazval ga je ixessoire. Lucien Poincaré je imel nalogo, sestaviti pridevnike, predloge in prislove, Pol Brouchot glagole, izumitelj sam pa si je prihranil samostalnike ali samostavnike, kakor pravi Ristič-Kangrgov »Rečnik shr. i nem. jezika«. Slovar je bil sestavljen in metalografiran. Vendar ixessoire (iksesuar) ni imel nikoli nad pet privržencev: vsi trije sotrudniki in dva prijatelja. Nato je prišel Zamenhof z esperantom.
Nov tramvajski sestav v Berlinu iz dveh motornih voz, ki sta v sredi zve: zana s pokrito ploščado, ki omogoča prehod iz voza v voz. V. obema je prc*
siom za 165 ljudi
Poštnina plačana y gotovini
Vsebina:
Dr. J. Lobelt Genialni ljudje Skrivnost grofice Barbare
Dr. Jože Rus«
Goriva Bernhard
K ell e r m a n n t Indija — kraljevska beračica
Tajne Nemijskega jezera
Na farmi za leve Janko Kač:
Jedilni kvas — zdravilo in hranivo
Telovadba in sport kot vzgojna činitelja
Boj za »prestolnico bogov«
Kako opazujemo mravlje ? Veter
Smrtonosni strupi Indijancev
Edgar Wàllace
Moji „dolgi" in
Moji delovni dnevi se delijo na »dolge« in »kratke«; dolgi dan se začne ob štirih zjutraj, kratki pa ob desetih dopoldne. Da bi delovni dan čiim bolj plodonosno izra-
Edgar Wallace
bil, sem organiziral ne le tajniško osobje, ainpak tudi domače shižabništvo, kar pomeni, da sem bil primoran vzeti v službo služabnika, ki se mora pokoriti samo mojim ukazom. Ta mož nastopi svojo > službo vsak dan ob desetih zvečer, prevzame — ko ležem k počitku — pisarniška dela v moji sobi, urejuje moje rokopise, čisti in zrači sobo ter jo kuri pozimi. Če bo naslednji dan »dolgi dan«, pripravi kavo in kruhke zame, kadar se prebudim — zbudim se pa vselej točno ob času, ki ga vsak dan sproti določim. Čas od 4. do 5. ure porabim za to, da se dodobra zbudim; k delu sedem ved!no šele eno uro potem, ko sem se zbudil.
Ker zahtevajo obiski mnogo potrate časa, sem oficielno samo v sredo in četrtek v Londonu in ne sprejemam obiskovalcev noben drugi dan. Moj tajnik pozna onih pair oseb, ki morajo vsak čas imeti dostop do mojega stanovanja in pozna natanko tiste, ki lahko telefonsko govore z menoj. To je nujno potrebno, ker se oglasi p«
„kratki" dnevi
meni doma vsak dan najmanj tucat ljudi, ki želijo govoriti z menoj v kakšni nujni in zasebni zadevi Mnogi med njimi so odpuščeni kaznenci, ki žele, da bi jim pre-skrbel donosen posel, pri katerem ne bo treba nič delati, a ki bodo dobro plačani. Drugi pa bi mi radi prodali zgodlbo svojega življenja." Med angleškimi in nemškimi kaznenci kroži legenda, d'à sem z ljudmi, ki so bili zaprti, velikodušen in da me kmalu obvlada ganotje. Ta legenda je mična in daje mojemu tajniku mnogo posla.
Povprečno imam pol tucata razgovorov dnevno in še te skušam prihraniti za moje »dolge« dneve, seveda ne vedno z uspehom. Vodim dnevnik, ki ga v odlomkih diktiram (običajno med tem, ko sestavljam članek a*M roman), in sicer v moj diktafon, ki prenese moj« diktate v ranih večernih ur.aih na papir. V naslednjem hočem podati oris moiega tipičnega »dolgega« dneva:
Od 4. db 5. zjutraj: Vstajanje.
Od 5.: Nadaljevanje diktata periodičnih romanov v diktafon do 7.45.
Ob 7.45: Bežen pregled časopisov. Opazim, da objavlja »Daily Mail« napad na preveliko polnomočje Coronerjev pri pre-iskavanju morilnih primerov. Interesantno, jaz sem napisal članek z isto vsebino za neki drugi list. Ugotavljam, da teče Adlon (dirkalni konj moje žene) danes v Wind-sorju. Trener me ni o tem obvestil — najbrž je zadovoljen s slikovitim poročilom, ki ga je poslal prošli teden.
Ob 8.: Pojavi se tajnik. Pregleda pošto in diktira pisma.
Ob 9.: Nadaljujem z diktiranjem serijskega romana v diktafon.
Ob 9.30: Zajtrk.
Ob 10.: Pride nadtajnik. Zaključim začasno diktat romana in diktiram članek o dirkalnem športu, ki razpravlja o značilnem protislovju v handicapu.
Ob 10.38: Telefonski klic od Carlslakea (trenerja našega dirkalnega konja Adlona): poroča, da je konj mizerno tekel v diru.
Ob 10.49: Kliče po telefonu Larkins, (prav tako trener konj moie žene) in pravi, da bo po njegovi sodbi dobil njegov konj Eagerlon dirko, pri kateri sodeluje Ad'lon. Nad31:ijjem diktat romana.
Ob 11.30: Se oblečem in odidem v Wind-hamsko gledališče ter prisostvujem vaju
Ob 1 popoldne: Obed v Ciro-klubu.
Ob 2.10: Zopet v moji delovni sobi. Telefonski klic glavnega urednika . ... ki me prosi za članek, dolg 2000 besed o sodobnem sitainiu zvočnega filma.
Ob 2.35: Odidem k dirki v Windsor.
(Nadaljevani« na predzadnji strani)