Glas iz Razbora. (ltv. dopis.) (Konec.) To se jim tudi ae more zameriti, aoaebao ker so bili tako še le dae 25. okt. t. 1. zarad prepodaie ia izročevaaja cerkveaih reči itd. tukaj. Ali ker smo vai goreče želeli biti aavzoči pri tako imeaitaem ia za faro prevažaem opravilu, kakor je iaštalacija, aadlegovali smo č. g. žapaika, aaj veadar le ae odjenjajo prositi preč. g. dekaaa, aaj bi ae, ae glede aa razae opovire, veadar le potrudili ia prišli ae samo aam, ampak tudi 6. g. žapaiku samim veselje dopolait. Preč. g. dekaa aa to določijo 21. daa aovembra, to je v aredo kot daa za slovesao iaštalacijo, to pa le pod tem pogojera, če bo vreme lepo. Mi se pripravljamo. Faatje z veaeljem bitijo po smodaik, veadar pa tadi z aeko bojazljivostjo, da bi, ko bi se vreme nagloma spremeailo, ae bile vse priprave zaatoaj. Pa Ijubi Bog, ki pravičaib proaeaj ae zametuje, uslišal je aaše tihe prošaje ia aam dal lepo vreme, da so aam preč. g. dekaa zamogli izpolaiti aašo gorečo željo. Sicer se aam je ravao predaji daa — v torek zjatraj — obetalo grdo vreme, kajti začelo je že celo aaežiti, ali to ai dolgo trpelo. Nebo se je zopet ujasnilo ia bil je prav lep daa; ravao tako lep tudi daa iaštalacije. S tem, apozaavamo, je aam Bog ravao hotel pokazati svojo vaemogočaost, vsled katere bi aam bil, ko amo že vae pripravljeao imeli ia v najboljši aadi pričakovali veselega daeva, lahko v malia uraa vae aaše veselje v žaloat apremeail. Ko pa je Bog, videč v aaših srcih goreče hrepeaeaje, vendar le dal lepo vreme, izpolaili ao pree. g. dekaa svojo obljubo ter prišli ob 7jl(X uri predpoldaem. Ob doloceai 10. uri se podajo s č. g. župnikom v cerkev, kjer po aavadi aajprej opravijo obrede iaštalacije. Med tem opravilom še le prideta dva 66. gg. duhovaa, namreč 6. g. P. Rat. župaik Smiklavžki ia č. g. M. Koleako, žapaik Podgoraki ia ae pridražita že pričetemu opravilu. Po dovršeaih obredih iaštalacije se podajo preč. g. dekaa aa prižaico, kjer aajprej aaglašajo, da ai ae dolgo. odkar stojijo že drugii- aa istem meata, pa kaj je temu azrok, ae bom popraševal, so rekli, ampak koj začaejo razlagati pomea svečaaoati ia dolžaoati 6. g. župaika do žapljaaov, kakor tudi dolžaosti župljaaov do svojega dušaega pastirja ia priporočujejo aploh vzajemao ljubezea, vae to pa tako mičao ia gialjivo, da je moralo vsakemu poslašalcu globoko v arce seči. Po pridigi ae podajo e. g. župnik obdaai s prej imeaovaaiaia došlima 66. gospodoma k oltarju av. mašo alužit. Med celim sv. opravilora, kakor tudi že med zvoajeajem ,,večeraiceu prejšajega dae ia pri ,,jutraajici" so gromeli moŽBarji ia aaznaajali slovesaost daleč okoli. V dopisu od Noveštifte v 47. štv. ,,Slov. Gosp." beremo o tamkajšaji iaštalaciji, da je tadi g. ačitelj s šolako mladiao apremljal aovoaastavljeaega g. žapaika v cerkev, kar je pohvale vredao. Kdo pa je pri aaa šolako mladino vodil ia aadziral? Nihre. Stariši so sicer poslali avoje otroke — šolako mladiao — v cerkev, a aadziral ia vodil jih. ai aihče, ceravao imamo učitelja, kakor ga imajo pri Novištifti. Kako je to prišlo, tega pa ai ae moremo razvozljati. Po av. opravilu sta bila povabljeBa k obedu cerkveaa ključarja ia žapaa, kjer ao ae ališale od 6č. gg. razae mičae aapitaice. Skoda le, da je čas prehitro potekel ia so preč. g. dekaa morali zavoljo dalajega pota k malu odriaiti. Ostal aam bo ta veseli ia za ce!o faro sreeai daa dolgo v spomiau. Hvaležai smo preč. goap. dekaaa, da ao aas počastili s svojim pribodom ia so tako aapravili veliko veaelje ae le aašemn. Ijubezajivemu e. g. iapaiku, ampak tudi aam. Hvaležai smo pa tudi 6. g. župaiku, da se aiso uatrašili težav, ki 80 jih že v začetku videli ia skusili, kakoršaje so zvezaae s službovaajem takajšajega župaika ter ao brez vsakega omahovaaja pri aas ostali. Dobro si bomo v spomiau ohraaili pridigo preč. g. dekaaa, katera aas opomiaja aa otroako ljabezea ia pokorščiao do avojega dašaega pastirja ter si bomo kot zvesti siaovi avete katoliške cerkve na vso moč prizadevali strogo po ajibovih aaukib živeti. Kakor so oai slovesao obljubili pred oltarjem, da bodo vestao spolajevali svoje težke dolžaosti, da bodo 8vojemu prevzvišeaemu škofu podložai ia pokorai itd., ravao tako tadi mi ajim obljubimo, da bočemo vedao biti ajihove pokorae ia jim udaae ovčice, jib ljubiti, ubogati ia spoštovati kot aamestaika Kriatuaovega. Bog aam jih le dolgo ohraai! Dolžaost aaša je še, da izrekamo hvalo tudi oaima čč. gg. župnikoma, ki sta se kljubu dalajemu potu aa daa iuatalacije potrudila ter ne le aašega č. g. župaika, ampak tudi aas s svojo udeležitvijo počaatila. Bog ju živi! Hvaležui faraai.