мш,- Naročninn mesečno 29 Din. za inozein-»tvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 4t> Din, ca ino/.einalvo 120 Din (J red n iti v o je v Kopitarjevi ul.b/III SEOVENEC ček račun: Ljnb-I iaiia si 10.650 m 10.544 za inserale; Sarajevo Siv. 7565. Zagreb štv. 54.011, Praga-I)unaj 24.747 U p r h v a : Kopitarjeva b. telefon 2У92 Telefoni uredništva: daevna alniba 209* — nočna 2996. 2994 In 209« Izhaja vsak dan ijntraj. razen ponedeljka in dneva po praznika Francoska varnost — nemška enakopravnost Droga za drogo so objavile štiri evropske velesile svoje stališče v ruzorožitvenem vprašanju. Angleška in italijanska vlada sta menda dogovorno objavili svoje spomenice hkrati v trenotku, ko je Hitler, na praznik obletnice nemške revolucije, razbijal po govorniškem pultu v berlinskem parlamentu in ko je Francija tako rekoč brez vlade — kajti ta film levičarskih vlad, ki si sledijo druga drugi sredi kroničnih kriz in neznosnih denarnih škandalov, ne zasluži imena vlade — na kar sta tudi Nemčija in Francija predali javnosti besedilo svojih spomenic izmenjanih že t. in 19. jan., a skrbno prikritih pred radovednimi očmi javnega'mnenja. Iz tavanja, ki je trajalo cele tri mesece, od 15. oktobra, ko je Nemčija zaloputnila vrata Zveze narodov in šla domov, smo torej naekrat in nepričakovano prišli na jasno ozemlje. Velesile so položile karte na mizo in položaj se razgrinja pred nami čist in jasen. In če sedaj še premagamo čisto naravno antipatijo, ki jo vsak izmed nas občuti, kadarkoli prebira literaturo o razorožitveni h pogajanjih, in se vržemo na branje teh štirih dolgih neprebavljivih diplomatskih dokumentov, jih očedimo vsega lepotičja in besedičenja, nam naenkrat zazija nasproti v vsej svoji strahoti osnovni problem, ki je na dnu vsega prerekanja o razorožitvi in oborožitvi, ki je duša tega mednarodno-političnega problema, ki žre Evropo in svet, to je vprašanje franeosko-nemških ollnošajev. Vse štiri spomenice so le 4 različni predlogi za ureditev franeosko-nemškega- spora. Male države so v tej veliki igri Ie težila, ki bi jih rade velesile položile v svoie tehtnice, a pri načelnem reševanju tega vprašanja njihovo zadržanje ni odločilnega pomena. Glavna nasprotnika sta Francija ln Nemčija; Italiia in Anglija igrata vlogo posrednikov, ki podpirajo, sledeč svojim lastnim političnim potrebam, enkrat francosko stališče, drngič zopet nemške zahteve, medtem ko so male države rezerva, ki jo nasprotujoči partnerji skušajo pritegniti v borbo kadar in kakor zahteva položaj na bojišču. Iz objavljenih spomenic si jr sedaj mogoče nstvariti jasno sliko o željah obeh glavnih nasprotnikov. Kaj zahteva Nemčija in kaj je Francija pripravljena dati? Tako se elasi po Slovensko povedano razorožitveni problem. Francija nc želi ničesar drugega, kot da Ima vsa potrebna jamstva, da je varna pred vojaškimi vpadi. To ni nobena kaprica in nobeno jahanje nn pravnih formulah, to je za Francijo bitni živi jen iski predpogoj. Kadar je en narod v enem stoletju doživel tri vojaške vpade, ki so mu opustošili najbogatejše dele njegovega ozemlja, potem ni čuda, čc je prišel do prepričanja, da prazno, napirnato ali zvočno zatrjevanje o miru in bratstvu ni vredno ničesar in da je boljše imeti druga učinkovitejša sredstva v rokah s katerimi je mogoče zaustaviti vse tu ie barbarske navale že kar na meji. Tako misli fnncoski i.arod in tako mora v Franciji misliti vsaka vlada, ki je tega imena vredna. V povoini dobi so vladali v Franciji ljudje, ki so bili v tem pogledu radikalni. Z maršalom Fochem, ki je s proroškim glasom pred 15 leti zahteval, naj se Nemčija razdeli v dve. eno severno, drugo južno nemško državo, in s Pni ne-urejeni, ki jc zinil s svojimi besedami spraviti vso Nemčijo v pozor!, je ta generacija za enkrat izginila. Prišli so na površje milejši možje, briandisti se jim je reklo, ki so opustili žvenketanjc z orožjem in so branili Francijo s topovi lepega čuvstvovi.nja, češ, da se Nemca veliko lažje pridobi z lepo. sentimentalno, toplo besedo, kot pa s strogim poveljem. Ti možje so bili politiki velikih src in dobrih namenov, toda uspeh njihove politike je bil ta, da so pomagali vzgo jiti onstran francosko - nemške meje čute maščevalnosti, ki so se potem zlili v narodno-socinlistični pokret hitlerjanstva. Diktirati sedaj Nemčiji nihče nc more več, zatorej ne preostane Franciji ničesar drugega, kot da oboroži svojo mejo do zob in da skuša z neposrednimi pogajanji z Nemčijo potisniti možnost naslednjega oboroženega vpada čez Ren kolikor mogoče daleč v bodočnost. Francoski državniki v sedanji debati s prebujeno Nemčijo ne iščejo drugega, kot da pomirijo Nemce, da jim ustrežejo, kolikor mogoče, da jim pridejo nasproti v pogledu zahtev, ki tičejo nemški narodni ponos, pri tem pa skrbno pazijo, da koncesije. ki jih žrtvujejo na nemški žrtvenik, ne oslabc obrambne in odporne moči francoske republike. Francoski razorožitveni predlog je torej stalno isti: dajte i.am mednarodno-vojaško jamstvo za našo varnost, če pa tega ne, ne dotiku jtc se naše udarne moči in pomagajte nam zavlačevati nemško oboroževanje, kajti, ko bo Nemčija oborožena, kdo vc, če ne bo takoj udnrila na naše meje? In pa dovolite nam, da stalno nadziramo moč nemškega orožja! Za Nemčijo je problem čisto drugi. Nemčija zulitcva zase priznanje popolne in polne enakopravnosti z vsemi drugimi velesilami, češ, dokler nima njen glas na mednarodnih konferencah oporo v močni oboroženi sili, bo vedno manj vreden, kot pa glas katerekoli druge velesile. Spričo francoskega strahu za svojo varnost jc Nemčija vrhu tega očividno podlegla skušnjavi, da ta strah izkoristi, da vzdržuje mnenje o tajnem oboroževanju v nemški državi, da se z vsemi silnmi otepa vsake kontrole, da se enostavno pusti iineti za mnogo bolj oboroženo in močno, kot je v resnici, pri tem pa še vedno uradno zatrjuje, da je raz-orožena do golega, brezpravna in zapostavljena. V razorožitveni debati, oziroma boljše rečeno v prepiru s Francijo vihti torej Nemčija kar dvojno orožje: krik naravnega prava po enakopravnosti in tiho grožnjo s tajnim oboroževanjem. Enakopravnost zahteva, dn mora Nemčija dobiti pravico do enakoštcvilne vojske in enako .ločnega orožja, tnjno oboroževanje pa Izključnte vsako Inozemsko nadzorstvo. To so bile doelej v vseli nemških zahtevah stereo- Framasonska ali desničarska diktatura v Franciji Tanki po Parizu . .. Dve diviziji vojaštva, celi oddelki tankov, strojne puške bodo branile levičarsko v»ado Daladiera pred ogorčenjem javnega mnenja mladine in 50.000 bojevnikov, ki bodo manifestirali za poštenje Predsednik Lebrun Pariz, 6. februarja. Pariz izgleda danes, ko vse z napetostjo pričakuje odločilne seje parlamenta, kateremu se bo nova vlada nocoj predstavila, kakor vojaški tabor. Novi policijski prefekt je mobiliziral vso policijo, pripravljena pa je tudi republikanska garda s tanki in strojnicami, da prepreči nemire. Bati se je namreč, da se bodo spoprijeli na eni strani bojevniki, na drugi pa socialisti. Afera Stavijskega kot taka je namreč popolnoma stopila v ozadje pred borbo, ki naj odloči o tem, ali ostane na vladi sedanja levica, ki ni nič drugega kakor s socialisti zvezano framasonstvo, ali pa zmaga desnica bodisi parlamentarnim potom bodisi na kak drug način. Socialisti namreč trdijo, da desnica namerava državni udar in šušlja se, da stoji za desnico francoski generalni štab, ki bi rad posadil na stolec predsednika republike Doumerguea in uvedel diktaturo. Zdi re pa, da misli na diktaturo tudi framasonsko-marksistični blok, ker se je prepričal, da se more držati samo še s silo. Da levica misli na diktaturo trdi tudi »Temps«, ki piše, da |e odstavitev pre-fekta pariške policije Chiappea samo signal za naskok, ki so ga sklenili pod vodstvom socialistov framasoui, da preprečijo izbruh ljudske nevolje nad levičarskim režimom Ostro napada vlado tudi bivši ministrski predsednik Tardieu v listu »Liberte«; češ da se je Daladier pokazal za najhujšega kartelista, ki je odstranil iz vlade vse zmerne elemente in žrtvoval Chiappea. da bi onemogočil pariškemu prebivalstvu, ki vodi Francijo, da da duška svojim patriotičnim čustvom in svojemu ogorčenju proti ki ki anacio-nalnih korupcionistov. Zanimivo je, da je proti vladi tudi velika večina izobraženstva ki sovražijo tako levičarski liberalizem kakor socialiste, za katere večina pariškega tiska nima drugega izraza kakor »največje varalice naroda«. Nova vlada si je nakopala posebno nejevoljo kulturnih delavcev s tem, da je odstavila tudi Emila Fabra, upravnika sloveče Comćdie Fran<;aise. in s tem razljutila ves umetniški svet. Levica je z odstavitvijo Fabra pokazala, da se njena maščevalnost ne ustavlja niti pred smešnos'jo. Fab u so namreč zamerili, da so se v njegovem gledišču med predstavo Shakespearejevega »Koriolana« vršile velike demonstracije publike proti režimu. Ker »Koriolan« slika razmere v starem Rimu popolnoma tako, kakršne so danes so levičarji i prepričani, da je Fabre to igro dal na repertoar nalašč. Naj bo tako ali drugače, res je, da je iveza umetnikov in zveza francoskih pisateljev poslala vladi ogorčen protest. Kako pa misli ljudstvo sploh, dokazujejo vzkliki, kakor n, pr. »Doli tatovi!«, »Doli parlament!«, »živel Chiappe!«, ki so padli včeraj, ko je bivši policijski Dunajska vremenska napoved: Toplejše vreme, zjutraj še mrzlo, čez dan topleje, oblačnost negotova, na jugu predvidoma jasno. prefekt zapustil svoj urad in se na avtomobilu odpeljal domov. Aklamirala ga ni samo množica, ampak tudi policisti in policijski uradniki, Chiappe se svojega pomena zaveda, za kar je jako značilno sledeče: Ko je večer prej prišel k njemu novoimenovani prefekt na stanovanje, mu je Chiappe dejal, da ga лч priznava in da bo zvečer šel na ulico. Ko je novi prefekt ministru za notranje zadeve Frotu to telefonično nazpanil, se je cela vlada ustrašila in sam Daladier ie vprašal Chiappea telefonično, Mi se je res tako izrazil Chiappe pa se je med tem že premislil in je Daladieru ironično odgovoril, da je res tako dejal, da pa je mislil iti na ulico samo — na sprehod. Chiappe je ves dan sprejemal deputacije pariških meščanov, ki so mu izražali svoje simpatije. Chiappe je bil tako pošten, da si ni za časa, ko je zavzemal tako visok položaj, ničesar zaslužil, ampak celo za reprezertacijo in druge namene žrtvoval svoje lastno premoženje, tako da je v svojem pismu Daladieru po pravici lahko zapisal sledeče besede: »Jaz sem vstopil v hišo, iz katere ste me sedaj spodili, kot bogataš, zapuščam jo pa kot revež.« Čakajo nas nova odkritja Večerna seja parlamenta bo na vsak način jako vihrava. Daladier se je nanjo pripravil, tako da je pridobil zase vse socialiste, in sicer ne samo ortodoksiste pod vodstvom Leona Bluma, ampak tudi socialistične disidente, ki tako zelo hrepenijo po ministrskih stolčkih. Radi tega računajo, da bo Daladier dobil večino, toda seja bo kljub temu zelo burna oziroma še burnejša, nego bi bila, ako bi bil Daladier prisiljen odstopiti. Poslanec Ybarnegaray je pripravil nova odkritja o škandalu Stavijskega in hoče napasti vse one ministre Daladierove vlade, ki jih je ta prevzel v svojo vlado iz prejšnjega kabineta, v prvi vrsti misli vzeti na tarčo Paul Boncourja, ki je pod Daladierom na splošno presenečenje dobi' portfelj vojske. S sabljami po glavah bojevnikov Bitka med narodno gardo in demonstranti Snočnji izgredi bivših bojevnikov so bili tako močni, da je bilo v vse] četrti Champs Elisee proglašeno obsedno stanje. Pred polnočjo ie morala republikanska garda na konjih pred parlamentarnim poslopjem potegnili sablje proti demonstrantom in je bil pri tem ranjen tudi slepi narodni poslanec Scapins. Policija je nastopala zelo surovo in je pri tem zlomila drog zastave organizacije bojevnikov. Razdražena množica je prisilila nekega policista, ki je potegnil sabljo, da je stopil s konja ter pokleknil pred oneoaščeno zastavo. Predsednik organ zacije je poslal predsedniku republike protest proti surovemu nastopu policije Tudi današnji rlatt je bil po pričakovanju zelo nemiren dan. V okolici parlamenta in na velikem trgu blizu občinske posvetovnl-nice na levi obali Seine ter na velikih bule-vnrdih je odstranjeno vse. kar bi lahko služilo demonstrantom -za orožje Osem velikih organizacij je grozi'o. da prirede lake demonstracije, kakršnih Pariz še ni videl. Policija je zastražila zbornico in vse bližnje ulico, ki izgledajo kakor pravo bojišče. Socialisti bodo demonstrirali proti reakciji, desnica zaradi odstavitve pariškeca policijskega prefekt a Ohlapna, demonstracije napovedujejo monnrhisti in razne patriotske organlzaeiie, mrd katerimi so tudi nacionalni bojevniki itd. Dijaška društva so napovedala, tla bodo ob času zbornične seje priredile velik obhod no boulevardu St. Michel. Ker tudi sindikalisti pripravljajo obhod na Plače de la Concorde, sc je policija pripravila, rla prepreči eventuelne spopade. No^ra-n.ii minister Frot in vojni minister Поп-conr sta pustila okrepiti pariško ga rim,'jo. V okolici mesta sta posta v'joni dve diviziji, razen tega pa je v strogi pripravljenosti republikanska irartla. Nekateri listi trdijo, da so iz Versaillesa in Melouna poslani v Pariz oddelki stro'nic In tankov. Danes ob 9 dopoldne se je sestal ministrski svet k seji, popoldne ob 3 pa je bila zbornična seja, na kateri je orisal predsednik Dnlarlier svoj program. Istočasno ,ie bila tudi seja sennta. na kateri bo pravosodni minister prečital vlndno izjavo. Policija je mnenja, da bodo demonstracije tlos-eple vrhunec oh 8 zvečer. Kar tiče splošnega položaja v parlamentu, je le ta sledeč: če bodo soeinlisti frla«ovali skupaj z neosocialisti. bo vladi zaeotovl.jcnn večina. Medtem kaže. da socialistična slrnnka v zadnjem trenutku omahuje. Leon Blum .ie objavil v današnjem »Populaire« članek, v katerem pravi, rln se socialistična stranka zaenkrat ni veznln z novo vlado in da ima popolnoma svobodne tipne točke. Toda kakor jc Francija v spomenici z dne I. januarja nekoliko popustila, ker je pristala na to, da se armade velesil postopoma, v štirih stopnjah znižajo nn količnik, dovoljen Nemčiji, in da sprejme tudi za se mednarodno nadzorstvo, je tudi Nemčija odnehala v toliko, da privoli v stoječo armado 500 tisoč inož državne milice iu pristane na mednarodno nadzorstvo, ki bi mu |>odvrgln tudi svoje hitlcrjevske oborožene oddelke. Nn tej točki je treba vključiti posredovanje Anglije in Italije, ki skušata jarek med nemškimi zahtevami in francoskimi koncesijami zasuti na ta način, tla vsaka po svoje — v našem primeru obe, Anglija in Italija, bolj naklonjeni nemškim zahtevam iz razlogov svetovne politike — skuša utrditi Francijo v prepričanju, da je v rna, Nemčijo pa, da je postala enakopravna. Toda Anglija, ki jc otočna država, ki nima z Nemčijo nobene neposredne meje, še bolj kot Italija sili na znižanje zemeljske vojske in zemeljskega orožja in jc manj jasna ln manj kategorična glede zahtev po enakopravnosti Nemčije v le-talstvu in na morju. Italija pa v svojem predlogu sicer pritiska na razorožitev, a povsod, na zemlji, v zraku in na vodi, ter zaradi ozi-rov na nemško nevarnost za italijanske meje bolj kot pa Anglija pritiska nato, tla se Nemčija vrne nazaj v nadzirajoči krog prenovljene Zveze narodov. Poleg angleškega in italijanskega posredovanja v francosko - nemški debati, posredovanje, ki ga diktira, kot smo omenili, nacionalna mednarodna politika oboli držav, se vriva v ta prepir nova. tlo sedaj nepoznana postavka nemško-sovjetskih odnošajev. Morila je ravno ruska nevarnost Nemčijo omehčala, da je v teh treh mesecih od (5. oktobra do danes post.-ila bolj skromna v svojih zahtevali in bolj voljna za Časten kompromi s svojo sosedo. Toda kljub vsemu temu ostaneta še dve črni točki na obeli straneh: nemška Reichs-vvchr in francoske koloniiiilne čete. Kakšna bo bodoča, prenovljena nemška Reloh*vvchr. vpra-| šiije resno Franci in. ali sc lini Franciji dovoli vporaba koloniialnlh čol v Fvropl, vprašuje ! Nemciin? Tukaj ni nolvnc-ra zbližania. tukaj j tudi ni nobenega posredovanja. Mi bodo dejstva sama prevzela iz rok roš'tov , temnega prohl чпа razorožitve iu francosko-I nemških odnošajev? roke. Toda če bo desničarska renkeija Krožila. bodo socialisti vseknkor znali izpolniti svojo dolžnost, ker ie njihov glavni cilj borba proti reakciji. Člani socialistične stranke so pozvani, d,t pridejo tlo zadnjean rnožn v zbornico, ker je položaj resen. Med drugimi intcrpclacijimi jc vložena tudi nova interpc'acija, ki se nanaša na nov Škandal bančnika Stavijskega zaradi poneverbe.20 mili'onov frankov. Kakor se zatrjuje v interpelaciji, so v to afero vmešani tudi nekateri politiki Vse knže. da bo senzacijo na današnji zbornični seji govor notranjega ministra, ki bo izčrpno obrazložil, zakaj ie notranje ministrstvo odstavi'o pariškega prefekta Chianna. 30 narodnih poslancev je pns'a'n vladi odprlo p;sino. Poslanci so nn'enili po pariških ulicah tudi proglas z vsebino to«ra pisma, ki je naperjen proti Daladieru rudi te>r:t. ker je ilovoiil odstavitev pariškega prefckla. Vlodnn iztava Pariz, 6. febr. b Danes dopoldne je bila seja vlade, na kateri se je sprejel tekst vladne izjave, ki jo prečita danes nopol.lne v zbornici ministrski predsednik Daladier. Vladna izjava je zelo kratka in se v njej izraža želja, da se takoj sestavi posebni parlamentarni preiskovalni odbor z nalogo, da v vseh podrobnostih preišče zadevo Stavijskega, zlasti v kolikor so v afero vmešane javne in politične osebnosti. Ta odbor se bo sestal v najkrajšem času in bo sestavljen iz 22 narod iih poslancev, ki jili bodo volile posamezne zbornične skupine. S tem se hoče zagotoviti nepristranost preiskave. Odbor ne bo imel sodnih pooblastil Ministrski predsednik Daladier namerava spraviti v red ludi državne finance in hoče izvršiti gosoodarsko-pol ti ne re'orme, ki bodo v vsem odgovarjale mndernim potrebam. Predlagal bo kratek in splošen program, vendar pa se v podrobnosti ne bo spuščal. Kar tiče zunanje politike, bo izjavil, da bo sedanja vlada nadalievala dosedanjo poli'iko o svetosti mednarodnih pogodb in ohranitvi miru. Zaupnica Pariz. 6. febr. T. Francoska zbornica je takoj po govoru predsednika vlade in preden je prešla na interpelacije, izrazila Daladieru svojo zaupnico. Takoj po glasovanju so prišle na dnevni red interpelacije, med katerimi je bila ona poslanca Науе Vallata najburnejša, ker je zahteval, tftt se vlada ne sme izogniti kritiki državnega zbora in poslušati vse predložene interpelacije. Predsednik vlade je odgovoril, da sprejme samo prve štiri, nakar je poslanec med viharnimi vzkliki državne zbornice izjavil, da ne bo več sedel v parlamentu, ampak dn bo šel na ulice manifestirat z bojevniki. Predsednik vlade je energično protestiral ptoti temu, da bi so bojevniki mešali s političnimi hoji ter izjavil, da on nikoli ne bo pripustil, da hi se poleg zakonite vlade ustvarila na ulici še neka četrta državna oblast, to je oblast ulice. Modlem ko je opozicija bučno vztrajala v protestiranju proti Daladieru, ji' predsednik vlade zahtevni glasovanje po predlogu, da se sploh vse interpolacije preložijo na nedoločen dan. Nato se je vršilo glasovanje. med katerim ie prišlo do pretepov, tako dn je moral predsednik parlamenta prekiniti sejo. Ko se je četrt ure pozneje seja zopet začela, je Daladier slnvil na glasovanje predlog o zaupnici vladi, ki je bil med velikanskim hrupom in vpitjem, metanjem stolov in tintnikov sprejet s 30*?:?0l glasovom. Madiorska vzpostavila redne odnošaje z Rusijo Budimpešta, 8. febr. T. U vladnih krogov p» ročaja, dn je luadjarska vlada i današnjim dnem Tipii(4a«ila nuruialnn ituc • eevjnUko republika. Pariz se punta Ubitih je več ženah 2030 ranjenih - Demonstranti oblegajo poslansko zbornico Pariz, C. febr. T. Demonstracije v Parizu, ki še niso končane, zavzemajo vedno večji obseg. Množice se pomikajo napram parlamentu in so dosegle trg de la Concorde kljub gostemu policijskemu kordouu. Množica jc tako ruzl učena, da je morala republikanska yarda oddati več salv, ki so ubile nekaj žensk. Demonstracije so postale posebno hude, ko so sc delavci, ki so zapustili tovarne, prf; družili množici. Kmalu so sc vse ulice okoli parlvinciifa napolnile z demonstranti, ki jih je garda na konjih držala nekaj časa v šahu, čeprav so demonstranti metali petarde, ki so plašile konje. Položaj pa sc je zelo poslabšal, ko so komunisti začeli zažigati tobačne kioske. Proti njim Ic morala nastopiti garda na rnoloihusUi. ki so zavnzili v demonstrante, katere so naskočili drugi oddelki garde s sabljami. Cela bilka sc je razvila na mostu Concorde. Vsa »možica se jc deloma v begu deloma namenoma zgnetla okoli poslanske zbornice. Palača poslanske zbornice je v sedanjem trenutku ml množice naravnost oblegana, tako ila noben poslanec ne inore^ hiše zapustiti. Pač pa spravljajo v zbornični ves tiliul ranjence, katerih število znaša v sedanjem trenutku 203«. .Med icui pa korakajo občinski svetniki Pariza, kateri pripadafo desničarskim strankam, po ulici dc IMvoli proti poslanski zbornici, noseč trnbojne zastave. Na čelu demonstrantom stoji rojalistična mladina ali takozvani Camelots de Kol, polom sindikalisti in komunisti pa socialdemokrati. Največ pa jc hojcvn'kov. Zmeda ie nepopisna in se jc bati. da pride do se liujšlh prizorov. Poljska zunanja politika Beck mnogo upa na in hvali vrednost samostojne politike brez posredovalcev Dunaj, 6. febr. b. Še v teku tega tedna bo Avstrija poslala pritožbo Zvezi narodov v zadevi spora z Nemčijo. Zvezni kancler dr. Dollfuss se vrne iz Budimpešte v petek. Tudi rešitev spora, ki fe izbruhnil na Tirolskem med Heimwehrom in krščanskimi socialisti, je odgodena. V petek bo dr. Dollfuss sprejel tirolskega deželnega glavarja Stumpfa ter voditelje heimwehra. Zaradi tega spora prehaja v zanimivo fazo borba, ki se že dolgo vodi za in proti socialno-kržčanski stranki. So ljudje, ki trdijo, da gre na Tirolskem pravzaprav za prevrat samega dr. Dolliussa proti dr. Dollfussu, namreč da so se tamkajšnji dogodki odigra'i v glavnem po predhodnem sporazumu med Heim-webrom in dr. Dollfussom. Priziv na Zvezo narodov Ženeva, 6. febr. c. Avstrijski poslanik v Ženevi Pfliigl je danes obiskal glavnega tajnika Zveze narodov Avenola. Sporočil mu je, da bo besedilo avstrijskega apela na Zvezo narodov še danes predano tajništvu. Pfliigl je tudi sporočil Avenolu, da bo dr. Dollfuss osebno prisostvoval razpravam in bo sam osebno razložil avstrijsko stališče. Tukaj se govori, da bo Svet Zveze narodov sklican že v začetku prihodnjega tedna, da razpravlja o avstrijsko-nemškem sporu. Pariz, 6. febr. c. »L'Oevre« prinaša iz Londona vest, da sta se danes sestala MacDonald in sir John Simon. Razpravljala sta o avstrijsko-nemškem sporu in o posledicah avstrijskega apela na Zvezo narodov. Oba sta se sporazumela za to, da bi bilo sedaj najbolje, da bi se avstrijsko-nemška zadeva predala odboru trojice, ki naj prouči vse možnosti sporazuma. Angleška vlada Ljubljanski občinski svet Ljubljana dobita monopol za elektriko Ljubljana, 6. febr. Danes dopoldne se je nadaljevalo seja ljubljanskega oPčinskcga sveta, ki je bila zaunji petek prekinjena, bdi na točka dnevnega redu je bila razprava o elektrifikacijskih pogodbah mestne občine s KDE, oziroma z banovino in o pogodbi s Česnjem in »Elektro«. Ta točka je bila zadnjič odstavljena z dnevnega reda. Obe pogodbi se na javni seji nista preeitali, ker je dobil vsak občinski svetnik kopiji obeh pogodb, naši bravci so pa o vsebini obeh pogodb /e poučeni, ker smo objavili izvleček iz obeh pogodb v št. 23 od 31. jan. letos. Javili seji je danes prisostvoval v imenu banske uprave inšpektor dr. G u š t i n , otvoril in vodil jo je župan dr. P u c, v imenu upravnega odbora mestne elektrarne pa jo poročal načelnik Rado Hribar. . Poročevalec je navajnl zgodovino pogajanj med mestno občino in KDE od leta 1929 dalje. Navedel je, da so se pogajanja leta 1929 razbila zaradi premajhne možnosti KDI', da bi dobavljala Ljubljani energijo in ker Ljubljana tedaj ni imela potrebe. I.ani pa so KDE postavile daljnovod do Črnuč, potrošnja energije pn je v Ljubljani tako narasla, dn se mora mestna elektrarna ozreti jio novih dobavnih virih energije. Upravni odbor mestne elektrarne je vodil liogajnnja z obema sopogodnikotna, to je s Česnjem in KDE vzporedno. Pogajanja so trajala Inni vse leto i ti zaključek sta kolikor-toliko ugodni pogodbi. Pogodbi s KDE in s Česnjem dajeta mestni občini v izralvi ves bližnji ljubljanski okoliš. Cena (>3 pur za kilovatno uro sicer /a mestno občino ni najbolj ugodna, saj ima danes za premog in nafto, to je /a stroške, ki bodo potem odpadli, mestna elektrarna manjše izdatke, toda računati jc treba, da ni bilo treba postaviti /c letos nov tui bogenerator, ki velja 13 milijonov Din. in bi bilo treba ljubljanskemu kupcu elektrike priračunnti še amortizacijski delež za no\i turbogenerutor. Mestna občina bo liriuian jkl ja j. ki ga bo iloplačevala KDE. do-litinesla nu drugi strani z ugodno pogodbo /. elektrarno Češenj. Nato je poročevalce še kratko označil pogodbo s česnjem ter predlagal k predloženemu osnutku, ki so ga imeli v rokah občinski svetniki. neke oblikovne spremembe, ki deloma tudi olajšajo morebitno stroške mestne občine pri izvedbi pogodbe. Prvi govornik, obč. svetnik Scunig je edini odkrilo nastopil proti predlaganemu 1111-rinu elektrifikacije mesta. Ostro pa je ocrnjc-v il izključno le predlagano pogodbo s Česnjem. medtem ko je pogodbo s KDI: v svoji neugodni kritiki i/pustil. Kupnina za omrežje in kotlsu-mento čespjeve elektrarne se mu /di |>rov i-мока in zaradi drugih podrobnosti v pogojih tudi tokovina predraga. Poudarjal je, da ku-ptije mestna občimi od KDE energijo v sluv-noin ol> času. ko je konica najvišja in torej tok najdražji, medtem ko bo od jemala od Češnja tok ponoči, ko ga je povsod dovolj, in jo /a < esejev o elektrarno pač vseeno, ali pusti |>o-n/iči. dn točo voda čez jez ali pil sko/i turbino. Dr. Ravnili ar se jo v obširnem govoru znv/el /a novo pogodbo. Navajal je nekatere podrobnosti iz preteklosti leh pogajanj ler^ zatulil: Ko sem bil pred leti v trm občinskem svetu v ojto/iciji ter som s svojimi tovariši zavzemal za pogodbo z banovino oziroma s Heinuvehr uvaja diktaturo na Tirolskem se zelo boji, da čl. 11 pakta Zveze narodov danes nc bi mogel biti izvajan proti Nemčiji. S tem bi se samo pokazala nova slabost Zveze narodov. Komisiji leh članov bi naj predsedoval italijanski delegat. Ker obstojajo zelo dobri odnošaji med Nemčijo in Italijo, Nemčija ne bi smela prezirati delo komisije, kateri predseduje Italijan. Avstrija - sama Pariz, 0. febr. T. Današnjo čaeopiHjc komentira avstrijski priziv na Zvezo narodov iu etiodušno obžaluje smolo, ki jo ima Dollfuss s svojim prizi-vom. >Action Franeiase* piše, da se nahaja avstrijska republika v smrtni nevarnosti in da nikdo, niti Francija ne gane s prstom, da jo reši. Oeuvre« obžaluje, dn ima Francija danes obilo in preveč drugega posla in da nima časa brigati so za avstrijska vprašanja. >Le Jour« so vprašuje, kdo naj organizira izredno zasedanje Zveze narodov in če bi to zasedanje v današnjih prilikah ne bilo podobno vpitju osamljenca v puščavi. Francija je sicer še v Ženevi, toda danes nima času za ženevska vprašanja. Na Mussolinija nikdo ne more računati, An-gjijo pa skrbi samo usoda njene razorožitvene spomenice. Beck je v imenu Varšave izjavil, da oii nikdar ni delil z Evropo njene nezaupljivosti na-pram Hitlerju, Francijo v svojem govoru komaj omenja, Avstrije pa spioh nn jiozna. In la Beck bo predsednik izrednega zasedanja Zveze narodov, ki naj rešuje vprašanje avstrijske samostojnosti. Dunaj, t». februarja b. Zvezni kancler dr. Dollfuss odpotuje jutri ob 8 zjutraj v Budimpešto, kamor pride ob 12.40. /o v petek ob 7 zjutraj pn se vrnčn nazaj na Dunaj. KDE, sem navajal v svojem dokazovanju jirav ; iste dokaze, kakor jih jc sedai poročevalect« ] /.a pogodbo so sc zavzeli tudi nadaljnji g o- ! vorniki, kakor dr. F o t t i c h , ki je pri tem j neugodno omenjal delo bivšega deželnega od- | bora: Sterk, ki je nnglusil posebne interese j šišenskega prebivalstva, češ, da ima sedaj boljšo ; pogoje z Električno zadrugo; Kosem; dr. I Klepec in dr. Boh'iijcc. Pomisleke obč. svetnika Seuniga in tudi nekatere blagohotne kritike drugih govornikov stu zavračala poročevalec Rado Hribar in župan dr. 1'iie. Rudo Hribar jc pri tem še prečitul naslednji predlog: :Čc bo vsled sklenitve pogodbe s Česnjevo I elektrarno v Tacnu prišlo flo likvidacijo blok- ! trične zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško, so j obveže MOL, da bo njena mestna elektrarna 1 J dodajala vsen današnjim konsumentoni olok- I tričnega loka nn omrežju zadrugo tok So tO let j od dneva podpisa pogodbe po istih conah, kot ' jih danes računa zadruga. — Zato pa se mora Električna zndrusn zn Spodnjo in Zgornjo išiško j obvezati, redstavlja Bled; četrto uiigrado 1000 Din dobi Andrejev ic Kuniljorilje. akademski slikar, za sliko. Ui predstavlja Moslnr. Zn 11X10 Din so odkupi načrt g. Peroša Murka, profesorja iz Zagrebu, ki predstavlja slap pri Jajcu. ,\'e-nnprajencein se bodo načrti vrnili po jiošli. Nova petrolejska ležišča Italavija, 0. febr. T. V nizozemski Novi Gvineji so odkrili nova velika petrolejska ležišča in vlada pripravlja zakon, s katerim lio omogočeno preiskati 10 milijonov hektarjev zemlje, od katerih t»t en milijon hektarjev takoj začeli izkoriščati. Na leh novih ležiščih so interesirafie vse nizhzemsko petrolejko družbe, v prvi vrsti Roj'al Dutcli Varšava, 6. febr. tg. Snoči je na šefi senatnega odbora za zunanje zadeve zunanji minister polkovnik Beck imel daljši govor o zunanjem političnem položaju Poljske. V svojem govoru je minisier Beck poudaril, da bo poljska vlada sle.Tto-prej sodelovala na mednarodnem torišču, posebno pri zvezi narodov, ampak, da je njeno težišče obrnjeno na utrjevanje poljske države na podlagi neposrednih pogajanj z vsemi sosedi. V kolikor pride v poštev razvoj odnošajev Poljske z njenimi neposrednimi sosedami, je Poljska z doseženimi uspehi zadovoljna. Prvi korak v tej smeri je bil nenapadalni pakt s sovjetsko Rusijo, ki pomeni za Poljsko mirovno sredstvo velike važnosti. S to pogodbo so naenkrat padla vsa nasprotja in odprla so se pota za sijajno sodelovanje na vseh poljih. Tudi prilike na pojjsko-ruski meji se razvijajo sedaj v naravnost prisrčnem ozračju. Poljska stavi velike upe na nadaljnji prisrčni razvoj odnošajev s sovjetsko Rusifo in bo zaradi tega on sam v bližnji bodočnosti stopil osebno v stike s sovjetskimi državniki. O nemško-poljskem nenapadalnem paktu se je Beck izrazil takole: Ko j« v Nemčiji nastopila Hitlerjeva vlada, je vladalo v Evropi splošno mnenje, da se bodo razmere na poljsko-nemški meji poslabšale. Poljska vlada pa ni bil« tega mnenja in se je že pri prvem neposrednem stiku z novim uemškim kanclerjem prepričala, da temu ni tako. Mi se težav nismo ustrašili, ampak smo pogumno šil sredi med nje. Ta postopek poljske vlade je tudi omogočil izboljšanje sosednih odnošajev med obema državama. Ko smo mi v pogumnih in jasnih besedah izpovedali svoje misli, je tudi nemška vlada storila isto. Zato ni bilo težko v tej obojestranski jasnosti sestaviti pogodbo, ki vsebuj* želje obeh vlad. Tako je nastal zopet mir med obema državama, ki sta se obvezali, da se pri razčiščevanju medsebojnih sporov ne bosta posluževali nasilja. Seja Narodne skupščine Belgrad, 6. febr. m. Današnja seja Narodne skupščine, za katero jc v poslanskih krogih zaradi vloženih interpelacij o zlorabah pri končni izvedbi agrarne reforme v Bosni vladalo veliko zanimanje, se jc pričela ob pol i0 dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je bilo sporočeno, da predlaga finančni minisier Narodni skupščini v odobritev zakonski osnutek o odobritvi računa državnih dohodkov in izdatkov za I. 1931-32. Ta zakonski načrt se je odstopil v pretres finančnemu odboru. Sporočilo se jc, aa finančni minister f>rcdlaga nadalje narodni skupščini poročilo o mednarodnem stabilizacijskem posojilu v zlatu po 7 odst. iz leta 1931 skupaj z zaključnim računom. Poročilo se ie vzelo na znanje. K interpelacijam, ki so bile vložene glede sarajevske afere, so govorili interpc-lanti. Izjava predsednika vlade Predsednik skupščine je dal besedo predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču. ki je glede vloženih interpelacij izjavil, da nujnost v svojem in v imenu intcrpeliranih ministrov sprejme. Predsednik vlade je nadalje izjavil, da je vlada takoj ukrenila vse potrebne korake, kakor hitro ie zvedela za zlorabe, da zaščiti narodne Interese in pa državno blagajno. Po podatkih, ki so jih resorni ministri dobili v tej zadevi, je banska uprava takoj, ko jc zvedela o nepravilnosti glede izvajanja zakona o agrarni reformi, odredila preiskavo, ki se nadeljuie. Vlada pa je že 24. januarja odposlala brzojavko banu drinske banovine, od katerega je energično zahtevala nu.no preiskavo ter potrebne ukrepe za zaščito državnih interesov. Istotako je odšla preiskovalna komisija dveh visokih državnih funkcionarjev, ki ie doslej izvršila sledeče: t. Vse razsodbe, na podlagi katerih so se izvršila izola-čila po § 3, je dostavila državnemu pravdn'štvu, Id je že vložilo pritožbo proti tem razsodbam, katere je ban nato razveljavil. Enako ie razveljavil ludi nekaj izplačil. 2. Suspendirani so b;li vsi uradniki, ki so bili zaposleni pri tem delu. V njihovih stanovan.'ih se je izvršila pre:skava in so b:li nato aretirani. 3. Izvršila sc fe preiskava pri vseh lastnikih zemljišč, ki so dobili obvezn'ce, ka^or tudi pri osebah, ki so zarie likvidirali vse spore, izvzemši pri poslancu Kadiču, ki ga ščiti poslanska imuniteta. (V dvorani se čujejo glasovi: »Naj se izroči sodiščul«) Pri preiskavi so se našli gotovi dokumenti, na temelju katerh so bile nato aretirare ludi druge osebe, ki so sodelovale pri zlorabah. 4. Vse premoženje oseb, ki jim je bila izplačana odškodnina, jc zaplenil državni tožilec. 5. Obenem so sc zaradi ugotovitve prave vrednosti zemlj'šč od strani banske uprave določi'i novi ocen'evalci, ki so odšli na lice mesta in izvršili orenitev zemlj'čč vseh onih lastnikov, Ui jim je bila po izrečen'h razsodbah izolačana odškodnina. 6. Da bi se zaščitili državni interesi, je izdal lin. minister ralog, da se vse obveznice, s katerimi sc je vršilo izplačilo posameznikom, stavijo pod prepoved. Predsednik vlade je nadalie izjavil, da je preiskava v tej aferi zelo napredovala in upa, da bo v kratkem lahko v skupščini obširno odgovoril na vse interpelacie in bo tudi predlagal когвке, ki naj se ukrenjo proti osebam, ki so zapletene v to gnusno zadevo. V kolikor na se stvar tiče po^-mezniUov, prosi, da se najde pot in da se ne gre predaleč, da se ne bi prejudiciralo poleVa preiskave. »Kar sc tiče ereia tukaj omejenega me veseli da prvi interpe'ant iz tovariših oz'rov ni govoril o njem, ker se bo o tem lah^-o sod'lo '."Иај, ko oride za tovariša Kadiča vprašanic izročitve sodišču. Do tedai vas prosim« — je iz'avil predsednik — »da zauoate, da bo vlada storila vse, kar jc v interesu države. Predsednik skupščine je nalo sporočil, da se je prijavil k besedi poslanec Kadič. Ker po § 41 skunščinskeiia poslovnika poslanec Kadič dobi lahko be.-edo samo v primeru če bi ga pred-govornik izzval, česar pa predsednik vlade ni storil, naproša jircdsednik narodne podance, da se izjavijo, če pristanejo, da dovoli besedo poslancu Kadiču. (V dvora-i nastane nemir. Poslanci razbijajo po klopeh. Eni so za to. da se mu da besedo, druci zopet pro'il Večina poslancev se jc nato izrekla, da se Kadiču dovoli, da govori. Poslanec Kadič je takoj odšel na govorniški oder. Izjavil je: »Gospodje, stojim prod vami kol vaš tovariš, narodni poslanec.« (Ob teh besedah nastane v dvorani viharen protest. Nekateri poslanci razbijajo po klopeh, drugi zoret vpijejo: »Nisi naš tovariš1 ) Kadič v najve'jem hrupu in vpitju izjavlja, da se prav nič ne boji za svojo poslansko imuniteto, in nravi, da je dejal banu drinske banovine, da ie dobil odškodnino za svoje posestvo na podlaiJi porilivne-ta zakona. Če pa se ui'olovi. da do svoje odškodnine ni prišel na podlagi po'i'iveega zakona, bo isto pravično povrnil vsako škodo, kar se ludi lahko stori. (V dvorani jc nas'al še večji nemir in hrup, tako da sta predsednik in tajnik mirila posL^ro z vsemi zvonci. Prešli so na dne\ni red: na pretres zakonskih predlogov, ki iili je predložil finančni miivster. Obsežno poročilo o /.akonskih osnutkih ic podal poročevalec odbora večine Oton Gavrilovič. Za nj'in je govoril poročevalce man;šine dr. Račič. ki ic izjavil, da bo .s svojimi tovariši glasoval proli predloženim zakonskim osnutkom iz dveh razlogov: iz načelnega in praktičnega. Govor finančnega ministra Polcm jc govoril finančni minister dr. GVrg'e-i'lč, ki ic v skorai enotirnem govoru tolmačil predloženo zakonske osnutke, za katere pravi, da v bistvu predstavljajo jedro finančne pojitikc, ki je pri nas že več let inavgurlrana in eo li finančni zakoni in program logično nadaljevanj« te politike. V zvezi s prednjimi zakonskimi osnutki se fe lin. minister dotaknil tudi novega proračuna in izjavil, da jc v njem znižanje izdatkov narastlo n« 311 milf. Din. Vsa ta znižanja so bila izvršena v 2 in pol letih. V primeri s proračunom za 1. 1931-32 predstavljalo znižanje v višini približno 4 milijard 200 milijonov Din, to fe več kot 30 odst, omenjenega državnega proračuna. Velik del določb, ki jih vsebuje finančni program — lako naziva finančni minister svoje načrte — je potrebnih in neizbežnih. Finančni minister fe omenil nadalje korekturo v naši tiskalni zakonodaji, ki jo je napovedal že pred letom dni. Ta korektura naj po zamisli finančnega ministra omogoči povoljnejšo, pravičnejšo pa tudi moralnejšo razdelitev javnih bremen. Finančni minister se je nato podrobno bavil s predloženimi zakonskimi osnutki. Z ekspozejem finančnega ministra je bila dopoldanska seja zaključena. Takoj po seji skupščine jc bila seja poslanskega kluba Jugoslovanske nacionalne stranke pod predsedstvom šefa stranke in predsednika ministrskega sveta Nikole Uzunoviča. Na seji poslanskega kluba tc stranke je predsednik vlade Ni-kola Uzunovič med drugim izjavil, da kraljevska vlada ni nastopila v parlamentu z nobeno deklaracijo, ker zadnja sprememba vlade nima značaja politične spremembe. To sc vidi iz same sestave sedanjega kabineta. Poleg tega ostane politika r splošnih lini:ah ista in ho vedno taka, dokler sc bodo v vladi nahajali člani Jugoslovanske nacionalne stranke. Pa nc samo to. Po mneniu Uzunoviča ne bo nobena vlada, čeprav ne bo v njej Jugoslovanske nacionalne stranke, mogla voditi druge politike razen one, ki jc inavgurirana z zgodovinskim manifestom. Ker sla jugoslovanska ideologija in politika popolnega državnega in narodnega edinstva aksioma, ju ne bo in ne more spremeniti noben vladni kompromis. Predsvdnik vj^de je apeliral na podporo kluba ter izrazil svoje prepričanje, da bodo fi važni posli pravočasno izvršeni. Srva narodno skupščino se je nadaljevala ob 4 popoldne. Govorili so Mohorič, Drngo-vič, dr. čirie. dr. Kožul.i, dr. Aucr, dr. Gruber, dr. Metikoš in drugi. Poslanci Dragovlč, dr. Kožul.i in Gruber so oslro kritizirali predložene zakopsko osnutke Ier izjavili v imenu svojih klubov, da bodo glasovali proti njim, ker so uvajajo nova bremenu, ki bodo najbolj lirizadejala In obremenila srednji stan. S (eni .je bila lista govornikov izčrpana In ,io zopet govoril predsednik vlade Uzunovič, ki je plediral nn narodno poslanec, naj sprejme ;o predložene zakonske osnutke, ki so potrebni za konsolidacijo razmer v državi. Takoj nato so prešli poslanci na glasovanje v načelu /a zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Pri glasovanju v nače'u io bil zakonski osnutek spre.!ot s 175 proti 19 glasovom, pri podrobnostih pa je glasovalo za 1G2. proti pa 4 pa rodni poslanci. Seja se ic nato zaključila. Prihodnja bo jutri dopoldne, Osebne cesli Belgrad, 6. febr. AA. Za področje apclacijske-ga sodišča v Ljubljani za 1. 1934 je imenovana izpitna komisKa za sodne izpite. V tej komisiji so: predsednik: Ivan Vrančič, predsednik apelacijske-ga sodišča v Ljubljani, njegov namestnik dr. Alojz Gradnik, podpredsednik apelacijskcga sodišča v Ljubliani; člani komisije so: Erik Ebcrl, dr. Josip Fišingcr, Josip Janša, vsi sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Tominšck, odvetnik iz Ljubljane; n ihovi namestniki pa: Anton La:ovic, dr. Milko Kranjc in dr. Milko Gaber, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, ter dr. Josip Ilacin, odvetnik v Ljubljani. Za isto področje a za odvetniške izpite je imenovana sledeča komisija: predsednik: Ivan Vrančič predsednik apelacijskega sodišča v Ljubl ani, njegov namestnik pa dr. Alojz Gradnik, podnred-sednik apelacijskega sodišča v Ljubliani; člani: dr. Erik Eberl in dr. Josip Fišinger, sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Jure Adlešič, odvetnik v Ljubhani, dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljublani, namestniki pa dr. Milko Kranjc, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubliani, dr. Viljem Ktejči in dr. Albin Smole, odvetnika v L;"b'iani. Belgrad, ti. febr. m. Za pisarja !>. pol. skup. je postavljen i1 ti železuiškeni koinisn-rijatii obmejno polici/e na Jesenicah Nikolaj Maksiinovič. — Premeščen jo v dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani knj'sro-vodja S. pol. skuji. Svotislav Pavletič. Na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani jo premeščen Viktor Kostan.iovcc, arhivar S pol. skup. - V 3. pol. skup. II. stopnje je pomaknjen dr. Josio Bavdek, sodnik upravnega sodišča v Celju. Za člana banskega sveta dravske banovine sta postavljena za mesto Kamnik g. Zcvnik Anton, notar v Kamniku, za mestno občino Višnja gora pa g. Javornik Anton, posestnik in lesni industrijalec v Žalni. Nesreča letala Rim, 6. febr. Iz Palerma poročajo, da je moralo nemško potniško letalo, ki ga jc vodil nemški pilot Hirsbergcn, pristati v bližini Palerma. Pilot ic bil pri pristanku poškodovan. Nemško letalo ic letelo iz Tunisa v Neanelj hkratu z angleškim potniškim letalom Angleško letalo ie po pristanku v Palcrmu obvestilo oblast v nc^reii nemškega letala. S sej banovinskega sveta Obravnava o kmetijstvu Ljubljana, 6. februarja. Danes dopoldne je banovinski svet obravnaval poglavje o kmetijstvu v predlaganem osnutku bano-vinskega proračuna. Gornjak (Slov. Bistrica) je bil mnenja, naj bi se meščanske šole po potrebi preuredile v kmet-ski tip in da bi na meščanskih šolah predavali tudi kmetijski strokovnjaki. Janžekovič (Košaki pri Mariboru) je poudarjal potrebo kmetijskih zbornic. Ravnikar je bil mnenja, naj bi se zopet prirejali o počitnicah kmetijski tečaji za učitelje. Kuhar (Puconci, Murska Sobota) je dokazoval, da proračun za kmetijstvo v vsem proračunu ne znaša 10.7% kakor je bilo rečeno, temveč manj, ker so v ta oddelek vtiešeni tudi stroški za uravnavo hudournikov itd. Piki (Žalec) je zahteval večjo podporo hmeljarstvu. B a b n i k (Št. Vid nad Lj.) se je zavzemal za pospešeno gojitev štajerske kokoši, za številnejše nagrade plemenskih bikov, da se v proračunu bolj upošteva postavka za umetna gnojila in manj trav-ništvo itd. Birolla (Zagorje ob Savi) je govoril o racionalizaciji kmetijske produkcije in o prepre čenju anarhije v prodaji kmetijskih pridelkov. Dr S a j o v i c (Kočevje) je govoril o prilagoditvi kme tijske proizvodnje industriji, o zboljšanju kakovosti proizvodnje, a tekmi tujih kmetijskih izdelkov na našem trgu, o nevarnosti proletarizacije kmetske mladine, ki sili v tovarne, nastopil pa je tudi proti zakonski zaščiti kmeta, ki je škodljiva njegovemu zdravemu razvoju. B a j u k (Metlika) je govoril o štipendijah dijakov visokih in srednjih šol. Goričan (Mozirje) je govoril o skrbi za pašništvo, ki mu je treba posvetiti več pozornosti, o sadjereji itd. De tel a (Kranj) je pozdravil z zadovoljstvom postavko 150.000 Din v proračunu za semenogoj-stvo ter naglašal velik jx>tnen pravilnega semeno-gojstva. Gornjak je govoril še o denarnem vprašanju in o vnovčevanju kmetijskih pridelkov, ki je za kmeta pač najbolj važno. V odgovoru na razne pomisleke in nasvete, izrečene v obravnavi je ing. Z i d a n š e k izvajal, da bo banska uprava upoštevala nekatere zadeve in nasvete, kolikor bo pač mogoče. Glede vprašania štajerskih kokoši je poročevalec naglašal, da ima,,.j pri nas dva tipa šlajerk: jerebičarko. ki je dobra jajčarica in pa rjavo kokoš, ki je že standandizi-rana kot štajerska kokoš, čeprav glede nesnosti za jerebičarko nekoliko zaostaja, prekaša pa jo po teži. Banska uprava bo letos dala pregledati vzrejevališča štajerske kokoši, ki so prav tako deljena na rjavo kokoš in jerebičarko. Bodočnost ima jx> njegovem mnenju rjava kokoš, ker nese rjava jajca, katera perulninarji raje polagajo. Kar tiče kostanja, bo za naše gozdove že vse potrebno ukrenila gozdna uprava, z ozirom na kmeta pa je banska uprava že naročila s Primorskega 3000 cepičev, tako, da bo v bodoče tudi pri nas možna gojitev debelega kostanja. Banska uprava je sedaj bikurejcem podeljevala nagrade le, da je čimbolj dvignila kakovost pasme. Iz postavke travništvo odpade najmanj polovica za umetna gnojila, poleg prave postavke za ta gnojila, ki je namenjena predvsem za poskusno unorabo umetnih gnojil. Glede kmetijskih tečajev za učiteljstvo je jx>ročevalec obljubil, da se bodo vršili tudi v bodoče. Na opazko člana ban. sveta Kuharja, da okrajna glavarstva premalo skrbe za kmetijske reierente, je ing. Zidanšek obljubil, da se bo to popravilo pri prvi inšpekciji okrajnih glavarstev. Dalje je poročevalec razložil težave s serumom proti svinjski kugi, ki je zelo drag, na-glasil je dalje pomen setnenogojslva, opisal lep napredek, ki so ga naše mlekarske zadruge dosegle v izdelavi najboljših vrst sira itd. V naši banovini je 12 uradno priznanih vzornih kmetij, vzornih kmetov je seveda več. Ban dr. M a r u š i č je nato še pojasnjeval razne zadeve. Na ojoazko, da je proračunska postavka za kmetijstvo premajhna, je omenjal, da pri najboljši moči ni mogoče več storiti, čeprav znesek 9.7 milijonov Din absolutno ne zadostuje za vse številne panoge kmetijstva. Potrebno pa je vedeti, da mora skrbeti banovina za 1600 km svojih cest, kar zahteva nad polovico vseh stroškov v proračunu. Banovina ima vse |X>lno zavodov, ki jih mora vzdrževati. Banovina bo napravila za povzdigo kmetijstva vse, kar bo le mogoče. V nadaljni obravnavi jc L a v t i ž a r (Kranjska gora) poudarjal jx>trebo primernega zneska za mlečno propagando, prosil pa je dalje tudi za primerno podporo Čebelarskemu društvu, ki bo letos slavilo 200 letnico znamenitega slovenskega čebelarja Janše. Skuhala (Ljutomer) je govoril o krizi vinograd- j ništva, ki ne zmore več novih investicij in mu zato : grozi propad. Zahteva preprečitev obremenitve nadrobne prodaje vina z raznimi občinskimi in bano-vinskimi trošarinami, dalje se zavzema za odpravo carine na modro galico ter za olajšavo denarnega prometa ter za omogočitev brezobrestnih posojil Kmetom. Predlaga povišek proračunskih jiodpor za konjerejo od 40.000 Din na 50.000 Din, v kar g. ban in ing. Zidanšek privolita. Janžekovič (Maribor) govori o raznih mlekarskih in perutni-narskih vprašanjih. Erjavec (Dol. Lendava) govori o čebeloreji v Prekmurju ter nastopa proti uvozu kranjskih čebel, zlasti pa proti dovozu tujih čebel na prekmurske čebelne pašnike, oziroma vsaj za omejitev čebelne paše za tuje čebele. Šolar (Ptuj) prosi, naj se ukine naredba, da ne smejo kmetje doma klati svoje živine. Kuhar (Murska Sobota) govori obširno o raznih prekmurskih kmetijskih vprašanjih. Urejanje hudournikov V ban. proračunu in bednostnem skladu je bilo namenjenih 1,005.000 Din za hudourniška dela. Realiziranih je bilo doslej 575.000 Din za dela v Solčavi, v Bušeči vasi, v Ratečah itd. Letos bodo izvršena še tale dela: v Mozirju, Ljubnem, Lučah v Sav. dolini, v Sapoti pri Radečah, na Dobrovi pri Ljubljani, v Mojstrani, Boh. Bistrici in Žireh. Vendar so v splošnem sredstva za urejanje hudournikov premajhna. Program za proračunsko leto obsega tale dela: 1. najnujnejša vzdrževalna in izpopolnitvena dela na obstoječih hudourniških zgradbah v Polhovem gradcu, Žireh, Koroški Beli, Pišenci, Ratečah, v Boh. Srednji vasi, Hrastniku, Želimljah in drugod. 2, Nadaljevanje začetih zagradbenih del v Žireh, Bušeči vasi, Sapoti in Solčavi ter najnujnejša zavarovanja v Mojstranski Bistrici in nekaterih hudournikih Savinjske doline. Gozdovi V naši banovini so gozdovi velikega gospodarskega pomena. Saj obsegajo 677.181 ha ali 42.92rf vse površine banovine. Največ je malih gozdnih posestnikov, skupno je bilo v vsej banovini 142.000 gozdnih posestnikov konec leta 1932. Posebna pažnja j« posvečena zaščitnim go-Jdovom, katerih je stalno zaščitenih v naši banovini 193.131 ha, začasno zaščitenih gozdov pa e 2.774 ha. Lani je bilo z oblastvenim dovoljenjem izkrčenib 198 ha gozda. Gozdarstvo in lovstvo sta panogi, ki obremenjujeta deloma državni proračun. Zaradi pomanjkanja kreditov se vnanja služba ni mogla redno izvrševati. Pospeševanje gozdarstva pa je prepuščeno banovini, za kar skrbi s svojimi proračunskimi sredstvi. Banovina ima v oskrbi 15 drevesnic na 7.3 ha, ki so oddale lani 2.5 milj. ?°Z?n!h (J'32 2.97 milj. komadov in leta 1931 4.544 mil), kosov). Konec leta 1933 so imele drevesnice v zalogi ca. 11 milj. sadik, od katerih komadovP sP°«obnih za presajanje 4.4 milj. Obravnava je bila krog 1 prekinjena ter se ie nadaljevala ob 4 popoldne? 1 Popoldanska seja Na popoldanski seji so govorili o perečih kmetijskih zadevah ter stavljali svoje predloge za pospeševanje kmetijstva v najbližjih okrajih posamezni gg. svetniki. Debate so se udeležili gg. Ooričar, Kuhar, Remžgar, Krulej in Snoj. Med drugim omenjamo predlog g. Kuharja /a enotno ureditev izdaje živinskih potnih listov, za primerno ureditev cen plemenske živine, za dvig konjereje itd. G. Remžgar se zavzema za to, da da banovina primerno podporo za izčiščenje planinskih požiralnikov G. Krulej se zavzema za zgradbo vzorne vinske kleti v Brežicah in zgradbo silosov za sladko krmo. Na te predloge je deloma odgovoril g. načelnik /.idanšek. ki e dejal da se že pripravlja pravilnik za enotno izdajo živinskih potnih listov. Glede silosov za sladko krmo so mnenja strokovnjakov nasprotna. G. ban ,e v zvezi s tem dejal, da se more kmeti,stvo pospeševati ali naravnost z iniciativo ВошГ? aI' !• p?dp0r° zasebnih stremljenj! Boljše je podpirati denarno in duhovno vsako iniciativo. Glede ureditve hudournikov orn^a! da ,e ze ses avl,en obširen program, zlasti pa bo važna regulacija Savinje, P Nato je banovinski svet prešel na razpravo delka'X ,ban°vi"skih Poletij kmetijskega* oddelka. Glede ban. vinarske in sadjarske šole je kredite """"'i8' da '' ie treba karskeališnl,,deba*t r- '? T?eI? pri Pr<»-»*unu mlekarske šole v Skofji Loki, k er se je g Detela zavzema za drugo rešitev in j, ™d drugim predlagal, na, se ta šola ob koncu leta zapr" n egova izvajan a sta odgovarjala i ban in pomočnik bana. Banovina skuša doseči od drža- držaPvroeVDaVe Š°le' ki "V bi - сГе?о ker bT bila , "'l n,?PraVili mlekar"°. "e kaže, mlekarnam C U konkurJe"ćna kanova drugim mlekarnam. G. ban ,e odgovori , da naj se še počaka z ukinitvijo leto dni, da se bo videl razvoj dogodkov. Vsekakor bo treba misliti ob mu "okS. "B "i,Vi- nado.meslil° škof № fitnJSKV rt „dgov^r^r trebam planinskega kmetijstva. Zato fe dala v proračun še poseben znesek 50.000 Din ' ta Pri proračunu irebčarne na Seilu ie na .nr, e?žriL ela POi-aSail * ^anšek da .e^edaT ; tej zrebčarni v režiji 25 žrebcev, v zasebni oskrbi m 22j •Ч"0 torei v vse< banov £ ItVošld ,„ V Z da Žrel>Ca na 280 Oskrbni 16 Din vieoki, sa, znašajo samo za prehrano dt « nJ dan' Nadalje je g. dr. Sa^ovic ргГ*° Fari na K.Tte£a obstria drevesnica v ran na Kostelskem v banovinsko drevesnico za povzdig sadjarstva v tem revnem okraju? Proračun tehničnega oddelka „„Juban™pevka 065 miiUiona- Program za 1934-1935 obsega samo najnujnejša dela, katera je prebivalstvo zahtevalo že dolgo ▼rsto let. s • J n a<° ?* . banovinski svet obravnaval osebne izdatke tehničnega oddelka. V debati je omenil pomočnik bana g, dr, Pirkma,jer, da se je Število cestarjev v novem proračunu povečalo. V sledeči debati so gg. svetniki stavili svoje predloge glede boljše organizacije cestarske shižbe, nadalje pa tudi predloge o raznih nujnih gradbenih delih svojega področja. G. Kuhar je prosil, naj bi cestarji dobili za izvrševanje svoje službe dežne plašče g. Krulej za to, da bi bili občinam na razpolago banovinski lnžene-nji za razne projekte itd. Prihodnja seja bo jutri ob poj desetih. Konhurz „Vzajemne pomoči" Vse upnike Vzajemne pomoči pozivlje-mo, da pazijo na to, da pravočasno priglase svoje terjetve. V poštev pridejo oni člani ' Vzajemne pomoči, ki so imeli terjati od Vzajemne samopomoči za smrtne slučaje : svojih zavarovancev. Kakor sedaj kaže, bo-I Jlo priznane vse terjatve glede posmrtnin, ker najbrže ne bo obveljalo tolmačenje, da se naj izločijo takozvana apekulatfvna tolmačenja. to je zavarovanja tujih oseb. Prvi zbor upnikov bo 8. febr. in opozarjamo, da ima na ta zbor upnikov pristop i vsak upnik, ne pa samo delegati, kakor so hoteli varati nekateri neuke ljudi. Znto se , npnimo, da bo kar premalo prostora na so-otsću za toliko število prijavljenih upnikov. .Nesmiselno je tudi, da se nekateri tolažijo s tem, da bo mogoče konkurz ustaviti in eelo zndovo speljati drugače. To se ne more zgoditi in zato bodite previdni, komu daste poolHnstilo, da vas zastopa pri prvem zboru KJERKOLI BOD Ш POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET SAMO Oiniatt Občinske volitve v Cerhvenjaku ■ j ,UPir1avno sodiAče v Celju je pod št. A 434-33-7 izdajo sledečo odločbo: Zojjer občinske volitve, kj so se dne 15 oktobra 1933 vršile v občini Cerkvenjak (pošta Sv. Anton v Slovenskih goricah), okraij Maribor levi breg, se je v volivnem imeniku vpisani Soko Franc iz Cerkvenjaka dne 22. oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v neiavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah v občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Glasom soglasnih izpovedb kot priče zaslišanih članov volivnega odbora Stumpfa Ludovika Novaka Martina in Bezjaka Alojza se je na dan vo-Uter javil Lovrentič Vinko kot predstavnik liste BaJaškoviča Alojza. Ker njegovo ime ni bilo napisano na kandidatni listi, ki jo je imel volivni od- bor, in ni bilo označeno, da je on predstavnik te hste, je volivni odbor sklenil, da Lovrenčič Vinko nima pravice prisostvovati volivnemu postopanju na volišču kot predstavnik Balaškovi^eve liste, četudi je Lovrenčič takoj izkazal, da je res predstavnik, s tem, da je predložil volivnemu odboru izvirno uradno potrdilo okrajnega sodišča pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah z dne 12. oktobra d li .127-25—33 o tem, da jc on predstavnik Balaskofiičeve liste, njegov namestnik pa Rois Jakob. Glasom zapisnika o poslovanju volivnega odbora pred glasovanjem se je ta sklep Lovrenčiču takoj objavil, nakar je le-ta zapustil volivni lokal. Iz navedenega izvira, da se je Lovrenčič takoj, torej še pred sklepanjem, zadostno legitimiral, da je predstavnik Balaškovičeve liste. Potemtakem je bila radi gori navedenega neupravičenega ukrepa volivnega odbora Balaškovičevi listi v nasprotju s predpisom § 34 zakona o občinah odvzeta možnost kontrole nad poslovanjem volivnega odbora, ter je radi tega to poslovanje izgubilo enega najvažmej«ih pogojev verodostojnosti, to tem bolj, ker so vsi člani volivnega odbora — kakor je razvidno iz glasovalnih seznamov _ volili za priložatelju nasprotno Zimičevo listo. Radi navedene nepravilnosti je moralo uprav-no sodišče po 5. odstavku S 50 zakona o občinah odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Celje, dne 4. januarja 1934. Vlaki v liških zametih Iz Like poročajo, da je pretekle dni silovita burja napravila velike žamete. V zametih je obtičalo več vlakov in pomožnih lokomotiv. * V okolici postaj Zrmanja, Malovan in Gra-Cac: ;e bila do 5. t. m. vsa progn zametena. Vkljub napornemu čiščenju proge niso mogli pospraviti, ker je burja vedno znova zametala. V noči od 4. na 5. februarja je med postajama Lovinac-Medak naneslo toliko snega na progo, da je v njem obtičal osebni vlak št. 1011 ki je vozil proti Zagrebu. Vlnk so morali raz-klopiti in vsak del posebej vleči nazaj na postajo Lovinac. V teku dneva 5. t. tn. so potem z velikimi napori progo toliko očistili da je mogel vsaj en osebni vlak proti Zagrebu. Ko so čistili progo, je burja tri lokomotive, ki so orale sneg, tako zametla. da se niso mogle nikamor ganiti. Burja je divjala kakor pravi orkan — že od sobote. V zametih pri Zrmanji je med drugimi ostal v snegu na urogi tudi tovorni vlak, ki je vozil 300 volov v Spin. Voli so bili namenjeni na Malto. Razume se, da je žival strašno trpela od mraza. Nekaj volov je poginilo. Končno so jih spravili iz vagonov in pe* gnali do postaje Pad-jen, kjer so jih zopet naložili v vagone ln od-peljali v Split. Burja je pretekle dni divjala tudi na morju. Več parmkov, ki «o jih pričakovali v Split, sploh m prišlo. Nekateri pa so prišli z zamudami fto 36 ur. Toda 5. t. m. se je umirilo. Solnce je začelo greti z jnsnegn nelm in kmalu so v Splitu imeli 20 stopinj C toplote. Na planinah Koz-jak tn Mosor se je začel topiti sneg. Seda j ima-J? dk Z°PCt PraV° po,"lad- МогЈе je čislo Lanski zaslužek prekmurskih sezonskih delavcev Rankovci, 5. februarja. Število prekmurskih sezonskih delavccv se od leta do leta krči. Padlo je pa posebno lani, ko je Nemčija zaprla meje našemu sezonskemu delavcu. Zato si je naš delavec iskal zaslužka na velepose-v Vojvodini, kjer je zaslužek razmeroma slab, V Franciji je zaslužek še dokaj dober. Povpreč-i no pride na delavca 5000 Din, dočim pri nas v Ju-goslaviji komaj 1500 Din. V Francijo jc lani odpo-I tovalo 620 moških in 920 žensk. Pri tem niso všteti oni delavoi, ki so v Franciji že ve£ let. Njih število znaša 1300 in sicer 600 moških in 700 žensk ki »o zaslužili 6,500.000 Din. . ,,,Skl'pm ^jslužek v Jugoslaviji znaša lani Din 4,234.000, v Franciji pa 14,230.000 Din. Dočim je zaslužilo naše delavstvo leta 1930 Din 27.000.000, leta 1931 okrog 20,000.000 Din, leta 1932 14 mili-lonov dinarjev, a leta 1933 Din 13,5:90.000 razen zaslužka v Jugoslaviji. Število sezonskega delavstva se je med tem časom znižalo od 8780 na 4570. Kakor se zdi, bo letos še slabše. V Francijo bodo š i delavci, ki jim bodo tamkaj živeči rojaki poskrbeli službe. Naročil iz Francije po borzi dclar Murski Soboti bo malo. Zaman hodijo mnogi delavci po več ur daleč v Mursko Soboto na emigracijo francoskega izseljenskega društva, kajti do spomladi gotovo ne bo naročij. f Hlebce Vencelj PARKETE dobavlja, struži in čisti najceneje J. LUŠIN Ljubljana, Selenburgova nlica 7-1. 37 ciganskih porok obenem Vojvodinske oblasti zadnje čase ostro na-stopjBjo proti koruznim zakonom, ki jih je v tamkajšnjih krajih vse polno. Na vrsto so prišli tudi cigani. V Velikem Bečkereku jim je poli-eija kratkomalo stavila ultimatum, ali naj se poroče ali pa gredo v zapor. Cigani kot pametni ljudje so nr odločili za zakon, kajti za zapor imajo še druge izglede. Vsi ciganski ko-ruzniki v Velikem Bečkereku so se odločili, da se poroče vsi na en dan. Dolg« vrsta eignnov in cigank se je napotila v cerkev, kjer je bila poroka Bilo je vsega skupa j 3Г pnrov. Med njimi so bili ženini in neveste s 14 in (5 leti, najst«. reiši ženin jc bil star 7H. njeeova nevesta na 76 let. Po poroki je bila bogata cieaiLsku svatba Kranj, 6. februarja. V večernih urah je v ponedeljek prispela v Kranj tužna vest, da je v Ljubljani v Šlaimarje-vem sanatoriju umrl Vencelj Hlebce, ravnatelj .Srtarske in žimarske zadruge v Straiišču.. Njegova smrt je pirišla tako nepričakovano, da j je vse presenetila. Res je pokojni Hlabce tožil več-j krat o bolečinah v želodcu, toda da je stvar tako I resna, si nihče ni upal misliti. Kot dober igravec je večkrat sodeloval tudi pri igrah v Ljudskem domu v Kranju in je bil še na svečnico pri glavni vaji za igro »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki bi se imela vriiti v nedeljo. Okrog 11 se je med skušmjo nenadoma zgrudil med silnimi bolečinami v želodcu. Prvi napad mu je pomiril zdravnik g. dr. Bezič, nakar so Hlebceta odpeljali domov v Stra-žišče. Ker pa se mu v soboto stanje ni izboljšalo, so ga v nedeljo odpeljali v Ljubljano na operacijo. Zavratna, skrita bolezen, ki je že dolgo glodala na Hlebcetovem zdravju, je pa že dospela v štadij neozdravljivo^ in Hlebcetu prestrlgla v par dneh . nit življenja. Danes prepeljejo pokojnika iz Ljub-liane na njegov dom т Stražišče, kjer bo jutri pokopan. Vencelj Hlebce se je rodil leta 1884 v Hinjah pri Žužemberku. V Stražiiče je prijel pred 25 leti kot organist in cerkvenik. Ko pa je bil nameščen pred 15 leti pri »Silarski in žimarski zadrugi«, je radi preobilice poslov zapustil službo oeganista in cerkvenika. Zadrugo je vsa leta svojega poslovanj* in tudi v današnjih težkih časih vodil vzorno in iiepešno ter se je bolj brigal za proepeh podjetja ko za samega sebe. V zakonu, ki je vanj »topil pred 24 leti, se mu je rodilo šest otrok, od katerih večina študira. Po svojem značaju je bil pokojni Hlebce mož, kakršnih redko najdeš, vedno vesel in poJn neizčrpnega humoria. Bil jc komponist, dober pevec in igravec. član lovske bratovščine io gasilcev ter raznih katoliških društev. Kot zgleden krščanski mož. globokega prepričanja je bil svoji ženi zvest mož, otrokom dober, skrben oče. Vsem znancem m prijateliem _ in eh ni malo _ bo hudo za Хело^Х, m'rU> WaSB ~ ^ Sv. Hlarieta niže Pluia Kmctsko-nadaljevalna iola. Na svečnico, dne 2 februarja je spet prišel k nam g. Nardin Joško, živinozdravnik ,z Ormoža. Tokrat je predaval gojencem o kopunjenju. Poleg rednih 35 fantov je Unf u ? prcdavan|u Sc 22 gospodarjev, med katerim, so bile udi ženske. Preden je začel prak-lično .zvrševat, kopunjer.je, je v poljudnem Tovoru opisal pred/nos 11 kopunov, posebno od štaierske pasme, opozoril na pravilno izvrševanje, na razne predpriprave, opisal instrumente, katere je sam izpopolnil. Dotaknil se je tudi kastrirania pri svinjah. kar dosedaj ni bilo v navadi, a navzoči so mu soglasno pritrjevali in odobravali. Nato ie vzorno izvršil operacijo na petelinih, med katero ,e razkladal o vseh možnih slučajih neuspešnega kopunjenja. o jetiki, ki jo je bilo opažati pri nekaterih petelinih. Z navdušenjem so poskušali fantje Kopunjenie ter je bilo 12 petelinov uspešno kastri-ranih. Zammame za ta predmet je bilo veliko, Ic instrumentov nam primanjkuje. Zato se naproša oblast da nas pri tem podpre ter bi tako vsaj malo izbohšali svoj gmotni položaj. Domača knjižnica je na zadmiem občnem zbo ru, ki »c je vršil preteklo nedeljo, ustanovila v okviru svojih pravil pevski odsek, ki začne v kratkem z delovanjem. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor pevskega odseka, na kar se občinstvo o po zarji s prošnjo, da podpre dobro stvar. — Nonpčim tonam in mladim materam pripomore naravna »Fran« J»»M< grenčica do ureie-чеца d»|«vanja želodca m *r»¥ 1. da se zvila dotacija kr. banske uprave dravske banovine za nakup umetnin od 40.000 na Din 100.000. fa znesek naj se porabi lc za nakupe umetnin živih; nakupi historičnih in umctno-obrtnih predmetov naj se odlože; tem ni treba jesti, po zaJtonu ne morejo biti iz kraja odstranjeni in država do-tira Narodni muzej za nakupe potrebnih zgodovinskih predmetov. 2. Da se izdela pravilnik, s katerim se bo poraba dotacije uredila. Določita naij se dva letna termina, v katerih naj likovniki predlože svoja dela v nakup ali pa želje za podpore v študijske namene proti naknadnemu ekvivalentu v slikali-kipih itd. V kolaboraciji z drugo veliko javno upravo, z mestno občino ljubljansko, se more na ta način smisel in cilj dotacij likovni umetnosti v bistvu za nas socialno pravično in za kulturo dostojno rešiti. Klub nenamelčenih umetnikov. Strokovna organizacija likovnih umetnikov. Krožno vprašanje likovnih umetnikov Kulturna sramota za Slovence Kaj govori preteklost in kaj stori sedanjost ? Ljubljana, 6. februarja. Nai list je že poročal o veliki mizeriji, v kateri žive naii likovni umetniki. Te dni se jc zgla-sila deputacija, v kateri so bili gg. Jakac, Šantel in Zorman, a vodil jo jc banovinski svetnik g. Evgen Lovšin, pri banu dr. Marušiču in mu izročila spomenico, ki so jo istočasno poslali tudi vsem bauovinskim svetnikom. Isto spomenico, le da naslovljeno na ljubljansko mestno občino, pošljejo likovni umetiki tudi županu dr. Pucu in vsem občinskim svetnikom. Iz spomenice posnemamo: Slovenski likovni umetniki, slikarji, kiparji, grafiki prosimo, da sc zviša budžetna postavka proračuna dravske banovine za leto 1034/35 v partiji prosvetnega oddelka pod točko: Odkup umetnin, zgodovinskih m umetno-obrtnih predmetov od Din 40.000 na Din 100.000. Predlog utemeljujemo med drugim takole: Slotenskih likovnih umetnikov je 50; oni rc-prezenlirajo slovensko kidturo doma in v tujini. Od leta 1918 so razstavljali v Filadolliji, v Buffalu, Clevelandu, Barceloni, Parizu, Amsterdamu, Bruslju, SaarbrOckenu, Antwerpnu, Londonu, Manche-stru, Berlinu, Dunaju, Varšavi, Lodzu, Pragi, Brnu, Rimu, Firenzi, Milanu, Bernu, Zarichu, po Jugoslaviji; njih manifestacije so bile stebri, ki so prenašali kulturno zgradbo Jugoslavije po Evropi in Ameriki. Nala država in naša domovina je ob imenih politikov znana po imenih likovnikov; Me-Itrovič na pr. je ime, ki i« najtesneje združeno s pojmom Jugoslavije; nala dela vise po galerijah na Španskem, Francoskem, na češkoslovaškem, Poljskem, ▼ Angliji, ▼ AmerikL To je eiekt zadnjih 15 let Ne literatura, ne muzika, ne drama, ne opera ni doprinesla takega deleža za direktno presojo nacionalne izrazitosti, kakor je to storila likovna umetnost. Institut Narodne galerije hrani našo in na£ih tovarišev produkcijo za preteklih 600 let in daje neposredno prvo poročilo domačinu in tujcu o naSi historični in sodobni kulturni vrednosti, kajti naše slike, kipi, risbe, arhitektura govore z nacionalnim jezikom in obenem z internacionalnim. Cerkve z oltarji iz plemenitega kamna, plafo-ni s freskami z mnogo tisoč kvadratnimi metri plo-akve, na tisoče slik ogromnih dimenzij, nešteti kipi, rgradbe, ki kljubujejo stoletjem, povedo v številk Ji, da je ▼ tej umetnostni tvorbi zapopadenih stotine in stotine milijonov izdatkov za likovno umetnost! To Je danes sloves LJubljane in sloves Slovenije in je delo naiih pokojnih tovariš-v. Mi, živeči danes, bi radi prav toliko delali, kot so oni delali, če bi nam kdo dela dal. Tega nimamo in produciramo le še na — up in padamo v slan nadtežnežev in v borbi za kruhek v formo, ki ni več vredna človeka in produkcije, ki jc neuničljiv komentator narodove duše iz veka v vek. Ali je to potrebno? Kr. banska uprava je imela v proračunu za preteklo leto znesek Din 40.000 skupno za nakup umetnin, zgodovinskih ter umctno-obrtnih predmetov. MOL Din 25.000 le za nakup umtftnm. Budžetna postavka MOL je bila izrabljena, ona BU pa le z 10%, torej skupno 29.000 Din izdatkov iz javnih sredstev aii: vesoljna slovenska likovna umetnost Je dobila pri obeh Javnih upravah dotacii« v znesku plače enega samega povprečnega name-Ičenca. , rn Haš eksistenčni položaj jc pa tale: od 50 likovnikov ima 30?£ male dohodke (kot šolniki, dnevničarji, grafiki pri tisku), ki povprečno ne presegajo Din 2000 mesečno: ostalih 70% pa nma noberega stalnega zaslužka, ampak mora živeti le od izkupička prodanih umetnin; ta pa po kontrol« zopet ne presega letnih čistih 300.000 Din ali na glavo povprečno Din 6000 letno. Naši kolegi v Zagrebu in v Belgradu imajo umetniške akademije, kjer so nastavlieni kot profesorji in imajo na razpolago delavnice, materiial, modele; oni dobivajo štipendije. Dotacije savske banovine in mesta Zagreba znašajo nad 400.000 dinarjev; primorska banovina izdaja letno za likovno umetnost 251.000 Din. Slovenski umetniki pa nimamo Akademije, nimamo štipendij, nimamo ateljejev, nihče nam ne plača modela, platna, barv, gline, kamna, lesa. Slovenska likovna umetnost pa j« prejela iz javnih sredstev 29 000 Din! Ta kon-statacija je za Slovence kulturna sramota! Da ee likovnikom nevzdržni položaj olajša in prizma likovni umetnosti ex offo eksistenčna upravičenost, predlagamo: __ Mariborske vesti: V polnem jehu in teku V. Sporu ■peeijalist za notranje bolezni M je preselil v „Vzalemno zavarovalnico" naanrotl glavnega kolodvora Telefon Stev. 34 37 0 Zahvala. Moj sin dentist Boris Ban sc jc moral v svojem skoro brezupnem bolezenskem stanju podvreči v sanatoriju »Leonišče« skraino nevarni operaciji. Izvršila sc jc pod spretno roko gospoda primarija dr. B 1 u m a u c r j a nad vse pričakovanje izborno. Za to izredno dobro uspelo zdravniško pomoč sc gospodu primariju v svojem | in sinovem imenu najtoplcje zahvaljujem. — Vikto- i rija Ban. O Interesenti so opozarjajo na javno ofertalno licitacijo, ki bo dno 10. februarja 1934 ob 10 pri poveljstvu drž. polic, stražo upravo policijo v Ljubljani glede nabavo uniformskih potrebščin. © Ljubljančani v tujini. Kam vso pridejo Slovenci, zlasti pa Ljubljančani, pričata dve prošnji pri naših oblasteh za izstop iz našega državljanstva. Tako prosi 34 letni Ljubljančan Stanislav Kristan, poštni uradnik v Fezn, glavnem mostu Maroka, za izstop, kor si namerava pridobiti francosko državljanstvo. Prav tako jc za izstop lz našega državljanstva in za francosko državljanstvo za prosil 41 letni Janko Hafner iz Ljubljano in sedaj trgovec v Parizu. © Čigavi sta kolesi? Neki dclavec je to dni našel v Gllnščici dve skoraj novi kolesi od tovornega voza. V bližini so prod dnevi tam taborili cigani in zato policija sumi, da sta bili kolesi kjo ukradeni. Lastnik naj so javi nn policiji. O Tatvine v Ljubljani. Prijavljenih jo bilo voč malih tatvin, kakor garderobe, perila in drobnarij. Noži Trhljanovi na Rimski cesti 23 jo nekdo izmaknil lz sprcjemnico 300 Din vreden suknjič. — Ivanu Batlču v Mostah, Poljska pot 32, jc neznan tat izmaknil štiri srajce tor še nekaj drugega perila. — Natakarici Popcl Sopotnlkovi pri »Kmotu« v Zgornji Šiški jo nekdo izmaknil siv ženski plašč, ki je visel v gostilniški sobi. lugosfovanslia knjigarna priporoča za postni čas sledeče dr. Opekovo govore (pridigo): Brez vere. (Kaj je nevera? Odkod nevera1?) 6 Din, polplatno 18 Din. Za resnico. 18 obrambnih govorov. 10 Din, polplatno 20 Din. O dveh grehih. 13 govorov za moralo (Poželenje теча, poželenje oči). 12 Din, polplatno 22 Din. Vstajenje dušo. 15 govorov za preporod (Mi-sterij greha — 7 govorov o grolm iu njega posledicah — K očetil — 12 govorov o pokori in izproobrnjenju —_ Na božjem Srcu — 6 govorov o sv.obhajilu). 28 Din, polplatno 38 Din. Zgodba o človeku. 20 govorov za. smer življenja. 28 Din, polplatno 38 Dir. Bož.ii dnevi. 36 govorov za življenje s cerkvijo. 42 Din, polplatno 54 Din. Memento hoino. 15 govorov o molitvi, delu in misli na smrt. 22 Din, vezauo 32 Din. Odrešenje. 7 govorov o Jezusovem trpljenju. 12 Din, vezano 22 Din. Poizvedovanja Izgubljena je bila konjska odeja po Sv. Petra cesti do Trnovega. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi: Jelovškova ul. 20. Maribor, 6. januarja. Prejšnji teden jc dobila mariborska občina po tozadevnem komisijskem ogledu, o katerem smo poročali, tudi formalno dovoljenje za zgradbo novega mostu na Mariborski otok. Pripravljalna dela pa so se pričela že mnogo preje ter je sedaj v polnem teku in jeku gradba betonskih opornikov. Betonska dela izvršuje tvrdka Šlaj-mer & Jelene. Pričela so se s polno paro, da se dovršijo čimpreje, dokler je vodostaj Drave šc tako nizek. Železno mostno ogrodje bo počivalo na štirih opornikih, od katerih bodeta po dva na suhem, dva pa v dravski strugi. Če bi Drava v zimi obdržala isti vodostaj, kakor v drugih letnih časih, bi se podporniki v vodi lahko gradili samo v kesonih, kar bi pa zgradbo sila podražilo. Nizek vodostaj pa omogoča, da se gradita oba opornika v zagatnih stenah, ki so postavljene v strugi, da Požigalec se sam sodil Maribor, 6. febr. Dne 31. januarja se je ponoči prikazal rdeči petelin na strehi gospodarskega poslopja posestnika Franca Pernata v Morju pri Framu. Ogenj jc uničil poslopie do tal, zraven še vse gospodarsko orodje, 3 in pol vagona sena, 6000 kg slame, stiskalnico ler napravil lastniku več ko 80 0C0 Din škode. Zavarovano je bilo poslopie za 63.000 Din. Takoj,ic bilo jasno, da gre za zloben požig in prebivalstva se jc že pričela prijemati vznemirjenost in preplašenost, kakor pred dvema letoma, ko je večer za večerom žarelo nebo nad Dravskim po-ljcm. Orožniki so šli z mrzlično vnemo na preiskavo ter ugibali, kdo bi mogel biti požigalec. Sura sc je naposled zgostil okoli hlapca Julija Kugla, ki je služil pri posestniku Pokrivaču. Kugi jc prišel že čestokrat v navzkriž s paragrafi, ker ni znal točno ločiti med svojim in tuiim. Dolžili so ga raznih kurjih tatvin,, ižmaknjenja denarnice, nedavno ga je pa pogoreli posestnik Pernat obdolžil, da mu je vzel iz žepa večjo vsoto denarja. Ta obdolžitev je bila povod maščevalnega naklepa, ki ga jc Kugi v noči od 31. januarja izvršil ter zažgal Pcrnatovo gospodarsko poslopje. Ko so orožniki Kugla zasliševali, je vse odločno zanikal. Lc močno ie prebledel. ko mu ic orožnik vrgel v obraz besedo: »požigalec« Nato se ie mirno odstranil, ni ga bilo več na izpregled Odšel je v kolarnico svojega gospodarja ter se sodil sam. Obesil se ie na prečni tram Ko so našli obešeoca, jc bilo truplo žc mrzlo in trdo. S seboj jc odnesel tudi skrivnost svoiega požigalskega zločina in morda še druge skrivnosti, o katerih se je bal, da bi zagledale kedaj beli dan. □ Po 47 letih službe v zasluženi pokoj je stopil te dni g. Ivan Sko"ir, ki je bil gotovo najstarejši aktivni železniški uslužbenec nele v Mariboru, temveč ludi v širšem okrožju. Saj je dočakal v aktivni službi 83 let in 47 let Je nepretrgoma izvrševal odgovorno in nelahko nalogo. Lepa starostna leta je dočakal g. Skočir v popolni telesni in duševni čilosti, ki mu jo naj nebo dodeli tudi še v bodoče, da bo užival v miru in zadovoljstvu leta zasluženega pokoja. □ Novosadske pevke so prispele v Maribor v ponedeljek. Na kolodvoru jih je sprejelo številno občinstvo, odposlanstvo Glasbene Matice, ženskega društva, pozdravila pa sta jih ravnatelj dr. Tominšek in Arnuš. Zvečer sta priredila žensko društvo in Glasbena Matica pevskemu zboru prijateljski večer v kazinskih prosto ih. Udeležilo se ga je odlično mariborsko občinstvo. Sinoči so priredile pevke »Novosadskega ženskega muzičkega udruženja« v kazinski dvorani pod vodstvom dirigenta Paščana uspel koncert. O Osebne izpremembe na sodišču. Upokojen je izvršilni uradnik pri tukajšnjem okrajnem sodišču Volk Anton. — Za tolmača madjarskega jezika na sedežu okrožnega sodišča v Mariboru je postavljen dr. Lipai Viljem, odvetniški pripravnik, začasno v sodni praksi pri Okrožnem sodišču. □ Domači denarni zavodi prikrajšani. Že nekaj časa ne nalaga tukajšnje sodišče več denarja iz zapuščin in sličnih raznih naslovov v domačih mariborskih zavodih, ampak pri Hipotekami banki. Kratkoročne denarne svote pa deponira na davčnem uradu, lo je vsekakor hud udarec za mariborsko denarno gospodarstvo, osobito za Mestno hranilnico, ki je bila doslej največkrat deležna teh sodnih naložb. Svote, s katerimi razpolaga sodišče, se zelo znatne ter bi se vsekakor poznale v domačem gospodarstvu, če bi bile naložene v mariborskih zavodih. onemogočajo dostop vode. Te zagate predstavljajo nekake suhe vodnjake, od vseh strani obdane od vode. Na dnu kopljejo delavci, da pridejo do skalnih tal. Vdirajočo vodo pa sproti odvajata dve električni sesaljki, Da se omogoči hitrejše napredovanje gradbe, je zvezan otok tudi že z zasilnim mostom, za katerega so se uporabili deloma preostali deli nekdanjega mostu. Kopanje v zagatah naglo napreduje ter se bo v najkrajšem času že lahko pričelo z betoniranjem obeh vodnih opornikov, ki bodeta nagloma zrastla iz tal. Vsi štirje oporniki bodo gotovi meseca marca, na kar se prične z montažo železnega nosilnega ogrodja, ki ga izdeluje Splošna stavbna družba na Teznu pri Mariboru. Na železnem ogrodju bodo položene lesene mostnice. Most mora biti izgotovljen do srede maja, ko se otvarja na otoku kopališčna sezona. □ Narodna noša zapostavljena. Mariborsko narodno ženstvo polaga ob raznih sprejemnih prilikah itd. narodni noši vse premalo pažnje. Videlo se je to ob sprejemu Novosadčank v pondc-ljek. V tem oziru so drugi kraji mnogo zavednejši in bi bilo umestno, da bi jim naše dame v tem sledile. □ Šahovski turnir ob zaključku I. semestra so odigrali tudi mariborski bogoslovci. Med 80 je dobil prvo nagrado Nace Feguš. Lepo in ambtei-jozno igro je podal tudi mladi Fajdiga Lojze, ki obeta še mnogo na šahovskem polju. Dosegel je pri tem turnirju že peto mesto. G Razpis službenih mest. Pri mariborskem okrajnem sodišču je razpisano mesto pisarniškega uradnika. Istočasno bodo zasedena tudi druga mesta pisarniških uradnikov oziroma pripravnikov, ki se izpraznijo v teku razpisa aii zaradi njega. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje jc treba vložiti v 15 dneh na predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, kjer se dobijo ludi ustmena pojasnila v sobi 58-1. □ Plemenit dar. Mesto venca na grob umrlega svčtnika g, Martina Petelinšeka je darovala družina Jančar 100 Din tukajšnji požarni brambi in reševalnemu društvu. □ Mesto cvetja na grob umrlemu blagopokoj-nemu g. Martinu Petelinšeku je daroval g. Štefan Godec iz Maribora za 80 letnega siromašnega starčka 50 Din. Bog povrni! □ Skrb za revno deco. V Mestnem mladinskem domu se je oskrbovalo v lanskem letu 180 revnih otrok. Od tega je bilo v prvem oddelku v popolni oskrbi 54 (30 dečkov in 24 deklic) popolnih in pol-sirot, v dnevno zavetišče pa je zahajalo 126 otrok (64 dečkov in 62 deklic). □ Nove ordinacijske ure. Šef kirurškega oddelka mariborske bolnice dr. černič Mirko ordi-nira od 11 do 13, Gosposka 49. Telefon 23-58. □ Življenje in smrt. V mesecu januarju se je rodilo na področju mesta 86 otrok, in sicer 48 dečkov in 30 ženskega spola, umrlo je 76 oseb (39 moških in 37 žensk), poročilo pa se je 22 parov. it Celie xy Kratko zgodovino in kronjko celjsko opatije in niesiue župnije sv. Danijela v Celju je objavila zadnja »Nedelja«. Opazili smo. pu v tem spisu, da je avtor pri naštevanju podružnic in drugih cerkva v župniji pozabil omenili kapucinsko cerkev. •O Umrl je v celjski javni bolnišnici Franc Nežmah, star 33 let, delavec iz Ločendola pri Rogaški Slatini. Naj počiva v miru! a Zlata ura ukradena. Dne 5. t. m. okrog 9 dopoldne je prišel k zasebnici ge. Delorme Berti, Pred škofijo 7, neki okrog 17 do 18 let stari moški in ji ponujal trske za podžiganjc. Ko sc je ga. Berti odstranila za nekoliko 6isa iz kuhinje, ji je fant odnesel zlato žemko uro z dolgo srebrno verižico, ki je visela na steni ter neznanokain izginil. Ukradena ura je cno-krovna, brez šipe in z rimskimi številkami ter je vredna z verižico vred okrog 800 Din. d Vesela vest za celjskc gospodinje. Celjski mesarji so pri zadnjem zborovanju razpravljali tudi o tem, da bi začeli sekati' perutnino. Ta vest, če se l>o uresničila, bo gotovo vzbudila v krogu celjskih gospodinj veliko zadovoljstvo, ker bo na ta način omogočeno tudi revnejšim slojem, ki nc zmorejo kupiti cele kure, da si bodo privoščili vsaj del teh zemeljskih dobrot. Pf Nesreče. 22-letni mizarski pomočnik Josip Kralj iz Nove vasi je 4. t. m. padel na poledenelih tleh in si zlomil desno uogo. — Amalijo Mast na k, 28-letno ženo posestnika iz St. Vido pri Grobelnem. je 4. t. in. neki moški v prepiru zabodel z nožem v hrbet. Kulturni obzornik „Der grosse Herder" Nachschlagewerk fiir Wissen und Ldien. Vierte vSllig neubearbeitete Anflagc von Iler-ders Konversationslcxikon. Freiburg. Herder & Čo. VIL Band: Kouservativ-Maschinist. 1934. — Kakor smo že pisali ob šceti knjigi, gre uredništvu Velikega Herderja delo izredno od rok. V razdobju dveh let je poleg velikega gospodarskega atlasa dotiskanih že sedem obsežnih knjig, ki obsegajo tudi najnovejše izsledke vseh vej znanosti, umetnosti, gospodarstva, politike, tehnike itd. Leksikon ima poleg velike objektivnosti in resnosti, poleg krasne opreme in razkošnih leksikaličnih prilog tudi to prednost, da skuJSa strogo kritično podati vee vrednote katoliške cerkve in z njo združenih naukov, ter na ta način popraviti netočnost in znmeglje-nost oetalih nemških leksikonov v venskih področjih znanosti. Sedmi zvezek ima poleg dopolnitev prejiniih nodatkov tudi mnogo novih vložkov, ki «o kritično zgrajeni. Tako moremo imenovati zlasti umetnostne sestavke o sodobnem slikarstvu, književnosti (nemški, francoski, nngle'Jki. ameriški, italijanski, češkoslovaški in ruski), liturgiji itd. Sestavek o Ljubljani je zgoščen in svež (celo Narodna galerija je že »menjena), le enotne linije v imenoslovju kro-jln, rek itd ni. Neodpnstno pa je, da se Veliki Herder tako malo meni za slovenske in ohče-slovnneke vrednote. Že zadnjič smo pisali, naj si uredništvo poiWe koga iamed nolih kulturnih ljudi, ki bo vežče in poMen« nornčal o vsem. kar mora priti našega v ta leksikon. Pa kmkor vidimo v tem rvez.ku, je padla beseda na kamen. Izpuščen je Kopitar; »voiovna veličina, izpuščen je Janez Krek, čigar ime je prekoračilo — vsaj nemške meje! Tudi Kocena. ki ga Rjzna svetovna geografija, ne pozna Veliki erder, da ne imenujemo Languea, Mahniča (saj poudarja ta leksikon one može in predmete, ki jih nekatoliški leksikoni namenoma iz-puščajo!) in končno (mimogrede smo opazili) Kugvja, ki ic znan turistični pionir. Zasledili pa smo kratke beležke o dr. Korošcu in Gregorju Kreku, slavistu. Ce jo že Veliki Herder v splošnem kritično obdelan, naj vsaj poslej ipopolni vrzeli v slovanskih kulturnih dognanjih in veličinah, da bo tudi s tega vidika prejel priznanje širokosrčnosti in kritičnosti. Na vrsto pridejo namreč med drugim še imena: Plečnik. Prešeren, Zupančič... Kljub tem pomanjkljivostim. ki so za nas občutne, na priporočamo ta leksikon vsemu roznmništvii. ki hoče dobiti o posameznih, zlasti katoliških stvareh, kritično sliko. — L. G. Mariborsko gledališče: Štambutska roža Ob Straussu. Leharju in Kalmanu jc Leo Fall tisti, ki jc s svojimi skladlvimi Izdatno pripomogel k popularizaciji dunajske operete Irr ee plasiral kot njen Izrazit predstavnik. V »Stambulski roži«, ki smo jo gledali v soboto zvečer v mariborskem gledališču, so jc razvnela in stopnjevala živahnost in orijenfalsko folklorna barvitost Fallovo metodike, usogla-sene z vsem tem eksotičnim svetom, ki sc gleda vcu in poslilšavcil razkazuje v tej opereti. Saj je že sam naslov opereta. V njem je slutnja orljentn. oriientalne eksotienosti in privlnčno-sti. Znana libretista Branuner in Grllnvvald. ki sta ludi Kalmanova priiateliska sodelavca. «jzeta llerzoga, ki mu nikdar ne zmanjkuje sigurnosti in preciznosti, kadar diktira z dirigentskega pulta tempo in vznesenost. Toplo-rloneče je zvenel Udovičevin sopran navzlic rahli _ prchlajenosti; živahna jc vsaka njena kretnja v vlogi vihrave, svojeglnvne in refor-niistično usmerjene Kondje Giil. Mldili. Konci jina prijateljica, je našla v Barbičcvi iskreno interpretko. kjer sta si grlo in zunanji nnstop v primernem ravnovesju. Snncin je podal kot snubec in ljubimec Alimcd Bov dokaz svoje moči in veljave na operetnih tleli. NjeirOv glas se je v čistosti, lahkotni prodirnosti in jasnosti učinkovito stopnjeval v prvem in drugem dajanju malorinno neprekinjeno temu Ahmedti Bevn. V podajanju je bil močan razmah, pri-rodna neposrednost. To je inendu Sancinovo najeksaktnejša stvaritev na mariborskem odru. Potem so se uveljavile v tem orijen'alskem in zunadnem okolju Starčeva kot Kondjina družabnim. Snvinova kot lif-bov in Gorinškova. Reprezentativen jc bil Basbergerjev Kemnl paSa. Kondjin dobri, toda netzprosni oče; Gn-rinškov trgovec Mtlller je bil izvirno zasnovan, v poda jnn jn po zasnovi ne vedno primerno prepričevalen dnei v koniiki trdno usidran. V inaski prav dobri so bili Medvenov hotelski ravnatelj in Nnkrsfov ter Furtjanov natakar. V dobi operetne гепе^апчс je linbitellem onorete takšnn stnr dobrodošln. Tudi blngajnlčarka se menda nc bo pritoževala. —c. + Richard von Krnlik. Včeraj jc na Dunaju umrl v 82. letu življenja češko-avstrijski književnik Richard von Kralik. Hodil se je I. okt. 1852 v Eloonorenhaimu na Češkem, a svojo življenje je preživel nu Dunaju. Znan je zlasti kot katoliški književnik, ki je muogo storil za katoliški laični oder bodisi kot pisatelj številnih dram ('Turki pred Dunajem«, »Maximili-aii«. »Zadnji vitez«), bodisi kot kulturni zgodovinar z eseji in kulturno programatičnimi knji-ntni (»Osnove moderne umetnosti«, »Katoliško njiževno gibanje«, »Svetovna literatura in svetov na cerkev« itd.), napisal jc tudi več pesniških zbirk in donmčinskih povesti. Častne pokojnine češkoslovaških književ-nikov. Češkoslovaška v lada ni pozabila ob ustanavljanju svobodne narodne države onih mo/, ki so toliko storili za narodni preporod in za odpor proti tuji nadvladi. To so bili češki in slovaški književniki, katerim je vlada takoj po prevratu odobrila častno pokojnino po 1000 Kč mesečno. Pod starost so namreč ti možje opustili pero in žive le od pokojnine. Toda te pokojnine ne daje vlada kot nekak milodar, ki bi poniževal narodno delavce, marveč, kot dolžno zahvalo vsega naroda svojim, kulturnim tvorcem In neustrašenim borcem 'za svobodo. Danes prejema te tk/v. knjižne pokojnine 4" književnikov. In kljub krizi, ki je zajela tudi češkoslovaško državo, tii vlada ukinila ali zmanjšala niti ene častne pokojnine. Vendar sc je cela vrsta književnikov odrekla tej pokojnini v človekoljubne namene, zlasti za obskrbo otrok umrlih književnikov... Svetovno znane Bnyrcutskc slavnostne Wa-gnerske igre se bodo letos začele v dneh od julija do 23. avgusta. V tem času bodo predvajali: trikrat celi ciklus »Prstan Nibelun«ov«, trikrat »Mojstre pcvce« in šestkrat »Par«ifata«. ludi letos I »o kot doslej dirigiral skladatelj Richard Straurfs^ Otroci po nesreči zažgali borno streho nad glavo Kamnik, 6. februarja. Z otroci je velik križ in človek ne more nikoli dovolj vestno paziti nanje. Vedno stikajo po hiši in gorje, čc pridejo do ognja. Žalostni vzgledi, ki jih imamo dan na dan v tem oziru, nas opominjajo še k večji previdnosti. Da previdnost ni nikoli preveč, nam dokazuje tudi nesrečen požar, ki je bil pred kratkim v K&-lišah, občina Gozd nad Kamnikom. V hiši št. 11 je stanovala v skromni sobi mati s štirimi otroci. Usodnega dne proti večeru je bila doma. Starejši otrok je bil v šoli, najmlajši trije — dvojčka stara oo 2 leti in 5-letni fantek pa so sedeli na mehkih plevnicah na peči in se igrali. Srenji mod otroci je bila prižgana petrolejka. Ko je mati odšla v elrvar-nico, so otroci po nesreči prevrnili svetilko, ki Jetnik zaprl iečar'a V Dolnji Lendavi — tako poročajo listi — se ie zprodi'o to-le: V onelotreni okrainem sodišču je bil zaprt neki Pavle Horvat. Ko mu je ječar zvečer prinesel večerjo, je odklenil celico, kl.iuč pustil v ključavnici in stopil v ječo. V tistem hlou pa ie ječarja pograbil jetnik, pa vrgel ob tla, odnrl vra*a, jih zaklenil za seboj, skočil čez zid in ušel, ne da bi ga kdo opazil. Ječar pa jo stal v ^eči. Ko so je pobral s tal. je klical na pomoč, a so ga šo le drugo jutro oprostili iz 7.anora. Za ubeglim Horvatom so seveda izdali tiralico. Sleparski ženin V Be'gradu je te dni policija prijela sleparja Otona Keidega-Kamenskega, ki pravi, ela je star 40 let in da se ,;e rodil v Starem trgu v Sloveniji. Ima spričevala, po katerih jo dovršil gimnazijo in nato tehnično fakulteto v Budimpešti. Toda vsa spričevala so najbrž ponarejena in je tudi najbrž laž, da je po rodu Slovenec, ker slovensko ne zna govoriti, niti ne razume slovenski. Oton so jc 25. septembra 1932 v katoliški cerkvi na Čnkarici oženil s Stevko Jovanovič. Živela sta nekaj časa skupaj, ko pa je Oton porabil ves n en derar, je izginil kakor kafra. Odšel je v Požarevae in i«kal nove žrtve. Spoznal so je z učiteVitco Vidosavo Nikollč, ki se jo kmalu zaljubila v čednega »inženjerja«. Pristala je. da postane njegova žena, pexl pogojem, da prestopi on v pravoslavje. In želi jer jo brez obotavljanja sprejel ta pogoj, prestopil v pravoslavjo in obenem spremenil svoie Ime. Juli 'a lanskega leta sta se vzela, nakar so jo ponovila stara zgodba. Ko je pošel ves men denar, je mož izginil. Vrnil se jo v Belerad. kjer je sta1 no zahajal v kinematografe, kavarne in boljše lokalo, Iščoč nove žene. Spoznal jo uradnico Dragico Nikolaievič, ki jc imela precej denar a v banki in poleg toga še dobro plačo. Oton iKamen?ki se ni več pisal Kamenski. amnak Oton Vtndislav Blažek in je bil spet katoličan. Žd'čez 8 dni so je preve.inni slepar oženil z Dragico. Že so jo vese'il, kako bo koristno uporabil bančno knjižico svo'o žene, ko se je lepega dre znašel v glavnjači. Po; Hcija je bila nanj opozorjena, ga je nekaj časa opazovala in ga v uprodnem trenotku vtaknila pod ključ. Pri njem so našli tri ponarejene legitimaci :e, vsako na drugo ime in na vseh treh je bil pečat občine Stari trg v Sloveniji. Pustolovec je vso rubrike točno izpolnil. Kot poklic ie navedel »inženjer« in dostavil še. da ie rnzervu« imi«»rau nrvejra razreda. Policija ima polno roke dela, da povsem raz asni delovanje premetenega pustolovca. Najbrž to niso n,iesrove edino žrtve. Verjotno je, da je več njegovih žrtev še v inozemstvu, kjer so jo precej časa mudil. Pred nekaj leti je bil na Češkoslovaškem, kjer je pohajkoval po kopališčih in letoviščih. Vedno je imel polno denarja. — Zanimivo pa jo, da se jo oglasila njegova prva lielgrajska žena. ki trdi, da ima pravico do n^ega, češ, da je samo njen zakon ž njim veljaven. — Ob pričenfafočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-•ef«-grenčice k rednemu odvajamu ш zmanjša vtsoki pritisk krvi Mojstri v zdra vilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesliivo in milo odatraniuje zastaianja v kanalu že lodčnega čreva m lemvo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. se jo razlila, razliti petrolej jia se je užgal in naenkrat so bile v ognju tudi jdevmee na peči. Otroci v jok, mati prihfti in jih reši pred ognjenimi plameni, ne more pa več pogasiti ognja, ki sc ie z bliskovito naelico razširil ludi na strop. Nad strojKim je bila naložena steljn, ki je pospešila, da je pričelo goreti os rešno tra-movje. Sosedje so požrtvovalno nričeli z reševanjem bornega pohištva. Omejili so požar, da ni pogorel še drugi del hiše. Škoda po požaru je precejšnja, ker je pogorelo vse ostrešje in strop, družina pa se znn-šla v mrzli zimi brez strehe in brez sredstev. Posestnik, pri katerem je stanovala nesrečna družina, je bil zavarovan le za malenkostno vsoto. — Starši, nc puščajte otrok brc/, nadzorstva! Koledar Sreda. 7. febrnnrja: Romuald. opati Juli-jana, vdova. — Zndnii krajec ob 10 22 nri. Herschel napoveduje mraz in burjo. Novi grobovi * •f- Poreičnik korvete Bojan /Milin se je 2. febr. v Splitu smrtno ponesrečil. Njegove nemške ostanke bodo začasno pokonali v Splitu dne 8. febr. Pokojni zapušča v Ljubljani starše, dva brala in sestro. Naj mu sveti vočna luč! Žalujočim našo globoko sožnlje! ■f- Gdč. Matileln Fritsrh, vzgojiteljica, je umrla v Rogaški Slatini. Leji riogrel) v nedeljo C opoldne je pričal, kako priljubljena je bila laga rajnicn. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! Osebne vesli — Iz finančne službe. Napredovali so pri dravski finančni direkciji za finačne svetnike IV 2 pol. skupine: Mijuškovič Mirko, šef glavno carinarnico v Ljubljani, in dr. Orel Filip, dodeljen banski upravi; za višja finančna tajnika V. pol. skupine: dr. Anto Tentor in dr. Dobicla Karel; za finančnega tajnika VI. pol. skupine TaSkvan Andrej. = Poročilu sta se v Petrovčah g. losin Kro-mer, posestnik v Rušah in gdč. Rezi žužejeva, pos. hčerka iz Arjevas' Novonoročencn sta bila vedno delavna člana naših katoliških orstaei-zacij. V novem stanu jima želimo obilo sreče in božjega blagoslovu! Ostale vesti — Rektorat univerze kralia Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje dvo mesti univerzitetnih docentov na juridični fakulteti, in sicer eno za sociologijo in statistiko, drugo pa ali za pravno enciklopedii9 in fi'ozofijo, ali za ustavno pravo in teorijo o državi. — Prošnje, opremljene 7, objavljenimi znanstvenimi spisi ter z dokumenti po £1.3. zakona o uradnikih, jo vložiti najknsne e do 31. marca 1934 na lektoratu univerze kralja Aloksnndra I. v Ljubljani. — Verouk v šotah. Občinski svet v D'a-kovu jo sklenil, da za poučevanje verouka na djakovskih šolah lionorira katohete po 20 dinarjev oil ure. — Novakov proces končan. V decembru jc vzbudil veliko pozornost proces proti bivšemu oblastnemu poslancu ili predsedniku Žunanske zveze g. Ferdinandu Novaku i/, Vrhoolja |> r i Kamniku. Kakor znano, je bil g. Novak na razpravi oproščen, državni tožilec jia jc prijavil revizijo procesa. Sedaj je drž. tožilce umaknil predlog za revizijo in .s tem je končno v kroju razprava, ki je vzbudila meel občinstvom toliko zanimanja. — Akcija za iskanje in odpravljanje ra-dl-'skih motenj, ki jo znee'o poštno ravnateljstvo moscca maja 1933 hroz vseh posebnih sredstev in brez vsake posebne podporo z izjemo enkratne podpore, ki jo jo naklonila Ljubljanska mestna elektrarna, je pokazala. da io bila liuino in neobhodno potrebna. V smislu pozivov ln nizg'asov v časopisju jo preiel namreč referent za pobijanje radijskih motenj pri ravnateljstvu v času od 17. m a i a do 31. decembra 1933 353 pritožb o radi'skili motnjah. Motilnih e'ok-tronaprav je bilo najdenih v tem času 680, blokiranih pa 363. Odkritih rnotileev in motilnih olektronaprav ter odpravljenih motenj, oziroma blokiranih elektrona prav od na'manjših do na;večjih, bo pa gotovo veliko več, ker nam tvrdke, ki so pečajo z iskanjem in odpravljanjem motenj, odkritih motllcev ter ugotovljenih in blokiranih motilnih elektronaprav povečini niso sporoeMle. — Statistika zakonov v Sarajevo. Po sedaj objavljeni statistiki je bilo v Sarajevu v letu 1933 sklenjenih 978 zakonov. Od teli je bilo 138 katoliških, 147 pravoslavnih, (>03 muslimanskih, 17 starokatoliških, 66 židovskih in 7 protes an-tovskih zakonov. Število zakonov je naraslo odino pri muslimanih in Židih, število katoliških zakonov je padlo e>d 144 v letu 1932 na 138 — Pol milijona za djakovsko katedralo. Iz Djakova poroča io: Za popravilo djakovsko katedrale je banska uprava nakazala znesek 500 tisoč dinarjev. Ker so tudi mnoga mesta prispevala lene zneske za popravilo Strossniayer-jeve katedrale, nekatera bodo na še slenlila. bo mogoče v glavnem pokriti stroške za popravilo poškodovanih delov katedrale. — 20 milijonov za invesliciiska dela. V ba-novinskem proračuni! donavske banovine je do-lr>čenih 20 mili ionov dinarjev za investicijska dela. S tem hočejo omiliti brezposelnost. — Pri hnlczniih «rcn in pnanneniu žil naffnte^ nnati h krvavitvam tn napadih kapt *a»imira »Frani Joaefnva« grenčica lahko Izpraznlenjp črevesa br°» vdakean napora ■— Dva poškodovanca % dežele. V TToto-mežu nri 1'arlpčab se in včerai dopoldne pripetila hnda ne«reča. Otroci progovnega mni-6tra državnih »e'ezrle Tnhnrnaria so ostnM Remi doma. 8 letna Pavla je odprla štedilnik. toda že v naslednjem hipu «e ji io vne'a oblekn ln otrok so jo spremenil v živo bak-1'o. I« s težavo sc jo 'tareišlm. kl so prihiteli na pomne po«rodiščem v Bihaču sc jc zagovarjal Gjuro Kralj, 46-lotni trgovski potnik, ker je proti plačilu ruval ze>bc in prodajal neke kapljice zoper zobne bolečine. Naznanilo ga je okrajno načelstvo. Kralj je priznal, nakar je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno zn eTve leti. To je doslej najbolj zanimiva pravda, ker je bila v 24 urah vložena ovadba, dvignjena obtožba in izrečena sodba, 6 katero je bil zadovoljen. — Pet članov drnžine nmrlo za tifusom. Družina iiostilničurja Kacuna v Čakovcu je bila preteklo jesen čisto zdrava in vesela. Decembra meseca preteklega leta je umrl oče Kaeun. Za njim je umrla hčerka Tulka in par dni za njo njen mož, ki je bil občinski blagajnik. Ni preteklo mesec dni in že je ležal na mrtvnškem odru Julkin ded. V tem času je bivala pri družini 18-letna bližnja sorodnica ki je te dni tudi j umrla. Zdravnik je ugotovil, da so vsi umrli za tifusom. — Nima sreče s svoiimi nogami. 2*-letnemu Mile 'nrčeviču so pred krn'kim v Zagrebu odrezali desno nogo Ker ni bil is nobeno delo. si je e>d te-daj naorej nomacal z beračenjem. Ko so mu nropovednli beračenje v Zagrebu, se je napotil v okoliške vasi. Predvčeraišniim zvečer pa je v neki okoliški vasi na snolzkih tleh in si z'omil še zdravo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — S klade padel In nmrl. V Giurirjenoveii je imel nn žaei onravka « klad n mi delavec Martin Oomitrovič. Naenkrat j<» padel s klade z neznatne višine in obležal mrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da ga je pri padcu zadela kap. — Vsem dobrim Hnelem. ki so se usmilili revnih družin na MuHnvi in nnsMi nodnore. katere sr> zelo nrav nrišle in nniSniš! od-pomo"le. Ke v Imenu vseh nnjtopleje zahvaljuje 1 ekspozit Pavel Porlbregar. Vič Olepševalno druitvo ▼ Rožni dolini je imelo pretekli mesec svoj redni občni zbor, na katerem je polagalo svojim članom obračun dela. Društvu pripadajo skoraj vsi j>oscsLaiki iz Roine doline. Po svo ih močeh skrbi za olepševanje tega velikega predmestja Ljubljane. Pri volitvah je ostal z malimi izpremembami prejšnji ojfeor, za častnega člana pa jc bil izvoljen občinski svetnik g. Gate Rudolf. V Društveni dom na Glincah jc vlomil do se-dai še neznan nepridiprav, in sicer v »hrambo za garderobo. Po vsem sodeč je iskal primerni obleke za veseliačcnje po maškeradah. Ni pa imel f>ore.bn4 sreče, ker je garderoba, ki bi mu odgovarjala, izposo,ena. Občinska uprava občine Vič jc v svoji zadnji se»ji razpravljala o proračunu ter ga z nekaterimi izpremembami tudi sprejela. Vnela se je živahna debata glede podeljevanja podpor, ker je občinski svet sprejel proračun, ki ni povsem ugajal vsem občinskim svetnikom. Na proračun viške občine se še povrnemo. Umestno pa bi bilo, da bi sc proračun razdelil med občinske svetnike, da sc o njem točno informirani, saj ie to v navadi v vseh vočfih občinah. Javne občinske seje naj bi se tudi raz-glaševale na oglasnih občinskih deskah. Ptuj Ustanovitev ljudske univerze. Odbor za splošno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja je sklenil prirejati vsako sredo in soboto poljudna predavanja v prostorih Združenja trgovcev v Narodnem domu. K predavanjem so vabljeni tudi trgovci in obrtniki, kakor tudi delavci ln ostali sloji. Prvo predavanje bo v sredo 7. t. m. ob 20. Poroke. V cerkvi sv. Petra In Pavla v Ptuju so se poročili v nedeljo 4. t. m.: Franc Pihlar, Poe. sin, in Marija Zelenik, posestn.ca, oba iz odvincev; Anton Segula, pos. sin iz Pacinja, in Jožefa Toplak, pos. hči istotam, Martin Repič, želar, in Marija Grabar, žel. hči, oba iz Podvin-cev; Anton Volgemut, tesar iz Velovlaka, in Marija Vnuk, žel. hči iz Kicarja; Franc More, krojač, in Marija Grabar, delavka, oba U Brstja; Anton Rebernišek, želarski sin z Mestnega vrha, in Elizabeta Voglar, želarska hči iz Grajene; Ferdinand Tomažič, zidar iz Grajene, in Marija Rebernišek, želarska hči z Mestnega vrha; Martin Kovačec, mesar, in Marija Cimerman, želarska hči, oba iz Budine; Ivan Levičar in Jožefa Va-lentič, dekla, oba iz Velovlaka. Novoporočencem obilo srečel Trbovlje Prevoz pošte s kolodvora do trga je s februarjem prevzel avtopodjetnik Zemljan. Starejši umirajo. Zaelnje dni so pokopali: i Žagar Franea iz hiralnice, star je bil 69 let in i je umrl vsled raka v želodcu. Številno družino I je zapustil upokojeni rudar Meelvešek Franc, i Po dolgotrajni bolezni in težki operaciji na že-I lodcu jo ozdravel, seelnj pa je umrl radi za-, motanja črev. Za pljučnico pa je umrl tesar j Ivan Gorjanc, sitar 75 let Naj počivajo v miru! S o venska Krajina ' Osebna vest. Za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti je imenovan g. dr, Pavel Stnnšek, profesor klasične gimnazije v Mariboru, I Nečloveika mati. V Martjancih »o na sadovnjaku posestnika Novaka našli mrtvega novorojenčka, ki je bil zavit v cunje. Dete je bilo ženskega spola In prav krepko razvito. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo. Kotlie Poučno predavanje. Na svečnico nas je poie-til ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnic« v Celju g. Mihelčič. Predaval nam je o važnosti zavarovanja, Da je bilo zaniman e splošno, se razvidi iz tega, da je napolnile prostore g. Petriča nad 60 mož iii fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem gospoda predavatelja. Po predavanju pa je sledil splošen razgovor. Vsak je latyo zaprosil za pojasnilo in dobil j« zadovol iv odgovor. Kliub temu, da je vse skujvaj tra alo nad dve uri, ni bilo poslu? flca, ki fci pred zaključkom odšel. Taka predavanja pri nas redko slišimo in naša želja je, da nas g. ravnatelj še večkrat obi&čc. N,o-mu pa iskrena hvala! Jespnlce Toliko »dilc« pa gotovo še nikdar ni bilo na jeseniškem kelodvoru Kakor v nedeljo. Kdo bi Sil j mogel prešteti v«e te silne množice smučarjev obojega spolal Do3gi vlaki so vozili proti Kran ski gori in v večernih urah zopet nazaj. V javnih lo-I kalih v bližini koJodvora so imeli polne ro'tc . ela, ' da so mogli ustreči tolikšnim množicam. Sploh izgleda postaja ob neJeljah kakor bi to bilo gori nekje na Tirolskem. Same smuči in kvedri, o čemer pred desetimi leti niti sanjal ni nihče, i Sairoumor. Zelo jc bilo presenečeno prcbival-] sivo vzhodnega dela Jesenic, ko jc v ponedeljek dopoldne zvedelo, da se je ugledni obrtnik Simon Sablatnik v svo,em stanovan.u obesil. Pokojni ;e bil lastnik majhnega podjetja žičnih pletenin ter je svoje izdelke, jjosteljne mreže in žične ogra c, pošiljal po vsej Jugoslaviji. Ker je v svetovni vo ni popolnoma oglušil, mu je bila edina zabava šah, katerega je igr;;l zelo spretno. Bil je samcc, zapušča pa žalujoče starše in dva brata. Novo mesto Naznanila Liubliana 1 V tekn svetega leta so romale v Rim tri nkupine Slovencev. Pot je vejdila čez l lorenco v Rim, grede pa so se ustavili v Padovi in Benetkah. Prav po tej poti nas bo voelil nri nocojšnjem predavanju predavatelj g. Vinko Zor in siecr s jiomočjo številnih skioptičnih slik. Predavanje se vrši poei okriljem Leonove družbe in se začne ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Prcdproelaja vstopnic: rez. sedeži 5 Din, običajni 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake I Din v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7. I Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 najboljši zim-sko-športni film: »Ljubezen v snegu«. Znižane ccne. 1 Starši! Veeučiliški profesor dr. K. Ozvald bo imel elnncs, v sredo 7. t. m. predavanje ob 20 na učiteljišču v Ljubljani, v risalnici (U. n.) o vprašanju »Kam z našo žensko mladino«. 1 »Neka j pustnega vesel in« nrinravi Sveta vojska drevi ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12. Predaval bo monsiinor V. Steska. Kdor ljubi polteno veselje — naj pride' Vstonnme ni. I Dobrovoljci. pridite vsi 7. fehr. ob 20 nn rerlni mesečni sestanek k tov. Krečičll. (jostilnn, Vidovrlanska cesta (Ljubljana). Kdor ne more, nnj nismeno odgovori na okrožnico š'ev. I/-13. 1 »Nove nnidlie In dngnnnin nn OLVvi« je naslov 1. strok, nredavinja. k! ga nriredi TVi. roeloznastvenn sekcija Muz. dr. za Slovenijo v petek, 9 t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta n« univerzi. Predaval bo g. prof. Srečko Brodar. Maribor m V Ljudski univerzi predava jutri, v četrtek in petek o fašizmu, boljševizmu in stanovski družbi prof. dr. Ivšič iz Zagreba. Celie c Predavanje za planince. Drevi ob 8 zve-čer bo predaval v veliki dvorani Lindske posojilnice n severnih apneniških Alpah g. prof. Janko Mlakar. c Javen nastop Pomladkov Jadranske streže. Dne 3. iunljn t. I. bo v Celju javen nn«te>n Podmladkov Jadranske straže z vseh celi«kih šol. združen z javno tomlmlo. Ob tej priliki bo tueli skunščina oblastnega odbora Maribor. c Sela nnravnegn odbora Krajevne nrotl-fnborknlnzne lige v Celiu bo v če(rtek. dne 8. t. m. ob 8 zvečer v prostorih ''elravstvrnem doma. 1'oleir drifih točk jc nn dnevnem revln tudi konstituiranje novega odbora. Drugi hrntl Narodna knjižnica in č'lnlnira v Zagreba. Gunduličeva ul. 29, priredi v sredo, 7. t. m. društveni scs'anek s predavanjem g. vseuč. prof. elr. Riunira Bujasa »O praznoverju«. Začetek predavanja ob 9 zvečer .Gostje dobrodošli. št. III nri Vel en tu Naši ensllet unrlvorljo na pnstno nedeljo 11. t. m. ob 3 popoldne v prostorih osnovne šole dve šaloigri: »Mu'asti muzikant« in »Čarodcjna brivnlca«. Na sj>o-redu jc poleg tega še nekaj šaljivih nastonov. Kranj, »jadranska Straža«, krajevni odbor v K ran iu, vabi na občni zbor, ki bo drevi ob po 9 v Narodnem domu. LJUBLJANSKO GLEDA! T^H? Drnmn Začetek oh 20. Sreda, 7. februar|a: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Red Sreda Četrtek, 8. februarja: »Sonjkln in njegova areča«. Red Četrtek. Petek, 9. februarja: ob 15 »Praznik cvetočih češenj«. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Dijaška predstava. Sobota, 10. februarja: »Charleyeva leta«. Premi-jera. Izven, Onora Začetek ob 20. Sreda. 7. februarja: zaprto Četrtek, 8. februarja: »Viljem Tel«. Premijera. Izven. Petek, 9. februarja: zaprlo. Sobota, 10. februarja: »Nižava«. Red A. MARIBORSKO GI.FOM IVE Sreda, 7. februarja ob 20: Koncert zbora donskih kozakov. Izven. Četrtek. 8. februarja ob 20: •Slambulska roža«. Red A. Gg. duhovnikom sporočamo, da imamo v : zalogi najnovejše maše in oficije: S. Gabrielis I a Virgine pcreloleiite za 27. in 28. februarja. I. Krajec nasl., knjigarna, Novo mesto. Metlika Davkarijo smo dobili. Koncem jamarji se je preselila v Metliko davčna uprava ла meti. i okraj, ki je bila se4laj nekaj let г druženn s Črnomljem. 1. febr. so že začeli uraelovati v ! »mestni hiši«. Za enkrat se>stoji osebje iz dveh . davčnih uradnikov in dveh dnevničarjev. Most čez Kolpo. Novi most čez Kol[>o po-1 časi Mprc-diijc, ker imata zima in Kolpa svoje j muhe. Vendar so začeli z betonirnnjem obeh ' skrajnih stebrov nn bivši kranjski oz. Iirva'iki strani. Most gradi podjetje Slavec iz Kranja, zaposleni so pa večinoma sami Hrvatje. Poroke. Kljub težkim razmeram je vend-nr bilo kar 12 j>arov na oklicih, največ iz vasi l)ra-šiči. Bog daj mladim mnogo poguma iu blagoslova. Radio Programi Radio LfuMionat Sreda, 7. lebrnarfai 12.15 Rcproducirane operne fantazije 12.45 Poročila 13.00 Cas, filmski zverd-niki v reproducirani glasbi 18.00 Komorna glasba, radiokvintet 18.30 Radio orkester 19 00 O narodni vzgo;l (dr. Stanko Gogala) 19.30 Literarna ura: Odlomki iz drame »Abraham Lincoln« IMrak) 20 00 mednare>dni preno« iz Belgije 22.00 Čas, poročila, nekaj okroglih za dobro vol o (plošče). Četrtek, 8. februarja: 12.15 Ruske reoroducira-ne pesmi. 12.45 Poročila. 13.C0 Cas. cilraški renro-duciran koncert. 18.00 Gospodinja in zdrava prehrana (ga. Humekova), 18.30 Srbohrvaščina (dr. Ruoel). 19.00 Pogovor s poslušalci (prof Prezelj). 10.30 Plošče po željah. 20.00 Koncert pev. zbora »LiubHanski Zvon«. 20 45 Dolinškov šramel kvartet. 21.15 Radio orkester. 22.00 čas, poročila, Radiojazz Drugi orogramli Sreda. 7. februarja. Evropski koncert ix Bruslja ob 21.00 prenašajo tele postaj«: Ljubljana, Bel- f ad, Zagreb, Dunaj, Praga, Budimpešta, Varšava, ukareit, Hilversum, Bordeau*. — Belgrad: 19.00 Lahka glaaba — Dunajt 17.05 Moderni avstrijski komponisti 19 35 Orkeater — Milan-Trat- 20.10 Plo-Sče 20.40 Prenos iz opere — R>m: 20.40 Komedija — Lipako, Monakovo, Vratislavai 20 10 Delavci mu žici ra'o 21.10 Vo'aJki koncert — Brno: 19.35 Opera »Carska nevesia«, Rimski Komikov. Zveza narodov naj živi! Dva veliha dobrotnika - Maščevanje nad gobavostjo Prvič, kar obstoji, je Zveza narodov podedovala premoženje zasebnika. Neka gospa iz Fila-deifije v Ameriki je namreč darovala vse svoje premoženje Zvezi narodov. Ime te gospe je zaenkrat tajno V svojem testamentu je odredila, da ima njen mož še pravico uporabljati njeno premoženje, za njim še njena sestra; ko pa ta dva umrjeta, postane Zveza narodov lastnica ogromnega premoženja. Zvezo narodov je ta novica silno razveselila. Uradni-šlvo iz Zveze je namreč prepričano, da bo ameriška milijonarka našla tudi posnemalce. Na ta način bo Zveza narodov, kateri njene članice neredno plačujejo predpisane prispevke, polagoma prišla do denarja. Porabila ga bo v socialne in znanstvene namene. Še drugi veliki dobrotnik se je oglasil v Ženevi. I a mož ni samo dobrotnik Zveze narodov, temveč nesrečnega človeštva sploh. Brazilski trgovec s kavo N. Gucnle je namreč sporočil Svetu /veze, da je pripravljen izročiti Zvezi 5ГО.ООО švicarskih frankov (okoli 7,500.000 Din). Svet Zveze je ponudbo z veseljem vzel na znanje in obenem sklenil, da se v Ženevi ustanovi pod okriljem Zveze »Centre International de la Lepre« (mednarodno središče za gobave). Gospod N. Guenle je namreč daroval denar pod pogojem, da ga Zveza uporabi za pobijanje gobavosti. „Sin je zbolel za gobavostjo44 Kaj je napotilo bogatega brazilskega trgovca, da je izročil Zvezi narodov tako ogromen znesek. G. Guenle je kaj rad časnikarjem razložil te nagibe. Guenle je morda najbogatejši mož v Rio de Janeiro. Silno preprost človek je to. Do milijonskega premoženja se je prebil s trdim delom. Od navadnega delavca pri kavnih nasadih se je povzpel do bogatega trgovca s kavo. Imel je sina. Vedel je, kako jc sam trpel, preden se je priboril do kruha, zato naj bi se vsaj njegovemu sinu godilo bolje. Dal ga je študirat. Prepotovati mu je velel svet. Vesel je bil. ko je od svojega sina prejemal zadovoljiva poročila. Toda nekega dne je prejel iz južne Afrike prav od sina strašno sporočilo: Sin je zbolel za gobavostjo. Najboljši zdravniki mu niso mogli več pomagati. Oče je zato sklenil, »da se maščuje« nad strašno boleznijo in obenem po možnosti pomaga nesrečnim množicam, ki jih tare to zlo. Računajo, da jc na svetu okoli 5 milijonov ljudi gobavih. Postal je sam predsednik odseka za pobijanje gobavosti pri Zvezi narodov. Storil je še več. Posredoval je pri brazilski vladi, da bi tudi ona podarila Zvezi narodov p>odporo za pobijanje gobavosti In res, Brazilija je dala 500.0(4) frankov. Zveza je že našla prvovrstnega strokovnjaka za svoie novo delo. To je dr. Etienne Burnet, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu. Dr. Burnet je že potoval v Rio de Janeiro, da bi na mestu proučil hudo bolezen. Dr. Burnet je bil zdravnik že na Pa-steurjevem institutu v Tunisu. On je tudi tisti, ki je prav po nalogu Zveze narodov že prepotoval ves svet. da bi pregledal razdejanje, ki ga je med človeštvom f»vzročila ta silna bolezen. Prepotoval je Kitajsko in Daljni vzhod, južno Ameriko in Evropo. Sestavil je poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov o bolezni. Bolezen se pojavi na glavi in se podeduje Burnet je moral na žalost ugotoviti, da je gobavost tudi v Evropi razširjena. V krasnem zdravilišču v Bergenu na Norveškem, ki ga vodi dr. Lic, je nastanjenih še okoli 100 gobavih. Ce pomislimo, da je bilo 1. 1856 v tem kraju nastanjenih 3000 gobavih, potem moramo priznati, da se je Norvegiji posrečilo to bolezen skoraj zatreti. Dr. Lie je francoskemu izvedencu pripovedoval o svojih izkušnjah. Gobavost se pojavi skoraj vedno na glavi, in sicer na koži. Preiskava mrličev je dognala, da ne nastopi v možganih gobavcev nikaka izprememba. Bacili ne napadejo možganov, kakor so prvotno domnevali. Dr. Lie je tudi ugotovil, da se 50% bolezni pojavi pri mladini, ki še ni dosegla 15. leta starosti. Ce je bila mali gobava, se je v 19% pojavila bolezen tudi pri otrokih; če sta bila oba roditelja bolna, pri 39%. Pri 6% je dr. Lie ugotovil, da se je zakonec nalezel bolezen od drugega zakonca. Dr. Lie je tudi pokazal v svojem zdravilišču bolnika, ki je prenašal to strašno bolezen 80 let, to se pravi, vse življenje. Podedoval jo je od staršev. Na severu zdravijo to bolezen s snegom. Zveza narodov bo odposlala tja gor posebno odposlanstvo, ki bo to metodo proučilo. Ta način zdravljenja je odkril dr. Paldrock. Ta zdravnik tudi pošlje iz zdravilišča bolnike, čeprav niso ozdraveli, samo da je nehala nevarnost okuženja. Strašen je prizor, ko gobavci zapuščajo zdravilišče in se odpravljajo domov skozi mesto; saj jim bolezen j>opolnotna pokvari telo. Dr. Paldrock polaga na gobave sneg, katerega temperaturo je s posebnim ravnanjem znižal na 78 stopinj pod ničlo. V Evropi je okoli 20.000 gobavih Po podatkih Zveze narodov je na Švedskem 32 gobavih, na Finskem 53, v Letonski 210. v Litvi 81, v Esti 226, v Romuniji in v obmejnih krajih pa skoraj 1000. Poročilo tudi ugotavlja, da so gobavci v Evropi večinoma silno mladi. Bolj pogosto nastopa bolezen na jugu. Tako jc v Španiji 2000 gobavih, samo v zdravilišču v Valenciji se jih zdravi 20C0. V Italiji jih je okoli 1000. na Grškem prav toliko. V vsej Evropi sodijo, da je okoli 20.000 g<> navih. S Krete so poročali, da se je tam nalezel bolezni sam ravnatelj zdravilišča. Splošno ni v Evropi nevarnost nadaljnih okuženj nevarna ker bolezen vztrajno pobijajo. Na Angleškem na primer obstoji posebna družba »Mission to Lepers«, ki žrtvuje vsako leto 75.0C0 funtov za gobavce. Nedavno je prestolonaslednik sam ustanovil jx>seben odsek za gobave, ki izdaja tudi list »Leprosy Re-view«. Evropa tudi vzdržuje v Britski Indiji v Sungei Bulohu velikansko zdravilišče, ki sestoji iz 270 poslopij. Tu se zdravi več kakor 1000 gobavih. To zdravilišče je stalo nad cn milijon dolarjev. Nič manj ne stane žensko zdravilišče v Penangu. kjer je nastanjenih 800 žensk. Kakor jxiroča Ha-s Habe v »Neues Wiener Journalu«, morajo bolnike |зо spolu strogo ločiti, ker je v njih spolni nagon hujši. Tudi na Filipinih je zdravilišče, ki je stalo okoli 20 milijonov dinarjev. 30.000 samo na Japonskem Izven Evrope ni bolezen razširjena samo v Afriki, z njo se mora boriti tudi moderna Jajjonska, kjer je število gobavcev doseglo že 30.000. Na Japonskem imajo posebno zdravilišče tudi za otroke, ki ga vodi dr. Kobayashi, v katerem je 385 otrok. Vsako leto zapusti zdravilišče »12« ozdravljenih otrok. To strašno in skrivnostno bolezen zdravijo na več načinov. Poročali smo že o zdravljenju z obkladanjem snega, misijonarji porabljajo na Malajskih otokih neke vrste prah, na Filipinih upo-rabljajo neki jodov preparat, ki so ga sestavili zdravniki kolonije Culion, kjer je stalno nastanjenih okoli 6000 gobavcev. Zelo se u|x>rablja olje chaulmo-ogra, ki se je pri 80% bolnikov zelo obneslo. Med mnogimi zdravniki se je prijavila prostovoljno za nevarno službo proti silnemu sovražniku človeštva tudi kitajska zdravnica Shapleigh, o kateri pravijo, da je prava krasotica. To je g. Fedosjenko, jiovejnik ruskega stratostata, ki se je dvignil 22.000 m visoko, a se je jxmesrečil USTRELIL RADI SLABO ZLIKANIH IILAC Iz Varšave poročajo, da je neki trgovec ustrelil krojača, ker niso bile njegove hlače dovolj čedno zlikane. Policiji je trgovec izjavil, da je krojač s svojo površnostjo napravil trgovcu hudo škodo. Ko je ta prišel v družbo s slabo zlikanimi hlačami, so se tam brili norca iz njega in on sc je radi tega spri in ni sklenil koristne kupčije. Kdaj bo zabobnelo na Daljnem vzhodu? -Јтл,/ • japonske priprave v velikanska demon-zadnje kaplje krvi. Kako cvete m'sijonstvo v domačih rokah ! Tsining (Mongolija, Kitajska). Na čelu tega vikarijata je škof Jožef Fan, ki ga je sv. oče meseca junija posvetil kot naslednika prezgodaj umrlega msgr. Evarista Cang. O razvoju tega vikarijata, ki ga oskrbujejo skoraj same domače misijonske moči, nam poroča misijonar iz sosednjega vikarijata tele zanimivosti: »O razveseljivem stanju tega misijona sem se imel priliko prepričati že prej, ko je še spadal pod naš vikarijat. Kolik pa je napredek, odkar so prepustili belgijski misijonarji delovno f»lje kitajskim duhovnikom! Število katoličanov se je v teku ne polnih 5 let dvignilo od 22.000 na 30.000. Novo ustanovljeno malo semenišče ima nad 100 gojencev. V mestu Tsining je kitajski višji študijski kolegij, ki ima 45 internistov, poleg tega pa tudi žensko učiteljsko šolo s 100 gojenkatni. Msgr. Cang je ustanovil tudi domačo nunsko kongregaciio, ki ima nad 50 članic. Frančiškanske misijonarke (od 8 sester so 3 Kitajke) vodijo fioleg ženske učiteljske šole tudi sirotišnico in lekarno, a obiskujejo bolnike tudi po hišah . . V Tsiningu tudi brez nas ni nevarnosti, da bi delo božje propadlo.« »Zadnjič sem slikal zimsko pokrajino. Bila je tako naravna, da je toplomer v mojem ateljeju kazal stalno pod ničlo.« »To ni nič! Lansko leto sem slikal fiortret starega Jakeljna, bil je tako živo zadet, da sem ga moral vsak dan obriti.« Nemški kemik dr. Fritz Haber, ki je odkril poseben način pridobivanja amonijaka iz dušika in mu je bila jjodeljena Nobelova nagrada, je umrl v starosti 66 let v Baselu »Kadar se z možem kregava, morajo otrod vedr.o na sprehod,« reče gospa Zužkova sosedi. Soseda zlobno: »Zato se vidijo torej vaši otrod tako utrujeni.« ;*>. * * Narava je odkazala možu odločno delovanje, ženski pasivnejše življenje. Nobeden izmed teh zakonov se ne sme kršiti nekaznovano (Feuchtersleben). Socialni minister v New Yorku Mac Cornick je med pregledom ječe »Wallare Island« ugotovil čudne reči. Upravnika te ječe je zaiotii v intimni družbi z najhujšimi zločinci. Ti so prav za prav bili gospodarji otoka. Oni živeli kakor gospodje na račun bo!j pohlevnih jetnikov. Med preiskavo g. ministra je prišlo do spopada med zvesto posadko in med zločinci. Med bojem so jeOo tako opustoiiii. kakor nam luUe »lika Zaključek mednarodnih jahalnih tekem Predsednik Flindenburg je sprejel udeležence mednarodne jahalne tekme v Berlinu. Sjjredaj na levi francoski general Laure-noye. za njim komandant de Laissardiere Največji roman je izšel na Kitajskem Največji roman, ki ga premore svetovna književnost, je izšel na Kitajskem še v XIII. stoletju z j naslovom: »Vsi smo bratje«. Ker je napadal kitajske dedne stanove, je bil kmalu prepovedan. Zad-nij nesrečnež je bil radi tega romana obglavljen leta 1799. Šele zdaj je ukinila kitajska vlada, komunistom naklonjena, prastaro, a slejkoprej veljavno prepoved. Roman je natisnjen v Šanghajti in se baje dobro prodaja. Tudi neko znano londonsko založništvo je sklenilo objaviti prevod tega dela v skrajšani obliki. A prevajalka, mistres Back, je zahtevala od tvrdkc pri sklepanju pogodbe 4 leta časa za svoje delo. Kavarna za nekadilce Praga je dobila z novim letom edinstveno kavarno, kjer je prepovedano kaditi. Poročevalec nekega češkega dnevnika je govoril z vsemi gosti. Ugotovil je. da tvorijo pretežno večino. 65 odstotkov, stari gospodje, upokojenci in slični. Zahajajo na tarok kakor v vse druge kavarne sanio zato ker jim je najbližja. Do 30 odstotkov obiskovalcev tvorijo priletne dame, ki ne marajo vohati tobak p»o drugih zakajenih prostorih. Samo 5 odstotkov gostov so načelni nasprotniki nikotina, ki zahtevajo, da bi bilo kajenje sploh prepovedano jx> javnih prostorih. Kavarna za nekadilce so ne more po-bahati s posebno živahnim prometom in najbrž ne bo našla posnemovalcev. Tudi nekadilci rajši gredo v druge obljudenejše kavarne. Razen tega mora plačati lastnik kavarne poseben davek To se ie zgodilo na zahtevo državne muuopolskc uprave m je seveda nekoliko vplivalo oa cene. Parni avtobusi Nemčija je kot prva evropska dežela prevzela ameriške »lokomotive brez tračnic«, ki so la teden pričele obratovati v berlinski okolici. Parni avtobusi sc kurijo s težkim mineralnim oljem in razvijajo do 120 KS. Stroj in kotel sta nameščena na osi med zadnjimi kolesi. Avtobus deluje brez prestav, ki zavzemajo toliko prostora pri avtomobilu. Šofer doseže večjo ali manjšo brzino z navadnim pritiskom noge na vzvod. Parni avtobus je poceni, zanesljiv na ovinkih in pri zaviranju ter tudi nič ne poskakuje na slabi cesti. Iz viteskui časov: vitez Kunibert kaže. kako vdika im bila rib«, b jo џ qjcL SpCEl Olimpijska skakalnica v Garmisch-Partenkirchnu 12 C.n e 10 » 30 40 SO «0 10 SO 90 100 M«t„ Kakor vee drugo tako korakajo tudi olimpijske igre * tasom naprej Vsak prireditelj hoče svojega prednika prekositi. Vedno je treba napraviti boljše stadione in druge priprave za tekmovanje, da sc omogočijo športnikom čim boljši uspeti. Razume se, da tudi nemški prireditelji nočejo zaostajati, ampak se trudijo, da bo prihodnja oliin-pijada v vsakem pogledu na višini. Za IV. zimsko olimpijado, ki se vrši v Gar-miseh - Par te nkirch enu, bodo vse naprave za zimski šport tako urejene, da bodo popolnoma odgovarjale sodobnim športnim zahtevam. Nova skakalnica na Gudibergu bo tako kmalu izročena svojemu namenu, da bo lahko dovolj pravočasno preizkušena. Po vsestranskem preudarku ee je olimpijski odbor za IV. zimske igre odločil za skakalnico, ki bo v vsakem pogledu zadovoljila. Za izbiro pro-etora so merodajne predvsem »DaJnc prilike. Nova skakalnica bo ležala v kotu, v katerem je do spomladi sneg. Skakalnica na Kochelbergu, ki jc tudi zelo lepa in katero so mislili prvotno uporabiti za to olimpijado, ne jamči za brezhiben potek iger v slučaju slabega vremena ia tudi nima take podlage. Ima pa nova skakalnica šc eno arugo veliko prednost: Zgraiena bo namreč tudi vePka arena, kjer bodo napravljene visoke tribune iz odv'šne prsti, odnešene z nove skakalnice. To bo takorc-koč impozanten smučarski stadion, kjer bo prostora za 100 000 gledalcev in ki bo, če izvzamemo hoilmenholnskega, edinstven na svetu. In vseh teh stotlsoč gledalcev bo moglo dobro videti. Veli- Slalom tekme Gorenjske zimsho-sporine podzveze Gorenjska zimsko-sportna podzveza razpisuje ,Jodzvezno prvenstvo v slalomu za 1. 1934 dne 11. februarja v Črnem vrhu nad Jesenicami. — Tekmovanje se vrši po pravilnikih JZSZ ter je dovoljen start vsem verificiranim članom GZSP. — Prvi trije plasirani dobijo častna darila. — Vsak tckmovalcc se mora prijavili k tekmi na predpisanih zveznih prijavnicah. Prijave sc sprejemajo vključno do 8. februarja 1934. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Prijave sprejema g. Boris Šega, Jesenice. — 2rcban,jc sc vrši v petek 9. februarja ob pol 8 v Kazini na Jesenicah. Zastopniki klubov vabljeni. — Start jc točno ob pol 11 dopoldne dne 11. febr. 1934. — Objava rezultatov se vrši v Kolodvorski restavraciji ob 5 popoldne. — Zunanji klubi naj prijavijo število tekmovalcev, ki bodo prenočili, direktno a ASK »Gorenje« Jesenice, kateri jim nudi prenočišče v svoji emuški koči. Tekmuje sc v dveli tekih in siccr po odredbi razsodišča tako, da tekmovalec, ki v prvem teku ne doseže določenega časa, izpade iz nadalj-n ega tekmovanja. — izvedba je poverjena ASK »Gorenje« Jesenice, sodniški zbor določi smuško-tehnični odsek GZSP. Mednarodna hokej zveza zboruje O priliki hokej tekem zn svetovno prvenstvo, ki se odigravajo baš to dni v Milanu, se je sestala tudi mednarodna hokej liga h zasedanju. Po običajnih otvoritvenih pozdravih so prešli takoj na dnevni red, ki jo obseeal jako zanimive točke. Avstrija je predlagala ostro in jasno določbo v pravilih gledo prestopa igralcev iz o ega kluba v klub drugo države, namreč lako kot je v nogometu že upeljano. Večina Pa jo njen predlog odklonila, in vse bo ostalo zaenkrat pri starem. Švica je i mola več predlogov. Najprce .ie želela, da bi se v hokeju na ledu lahko udejstvoval kot. amater tudi oni športnik, ki .io. v kaki drugi športni panogi kot profe-sijonal zaposlen. Predlog je seveda propadel, lsio so je zgodilo s predlogom glede turnusa, glasom katerega bi se oddajalo evropsko ln svetovno prvenstvo posameznim državam. Zadnji švicarski predlog pa je bil le sprejet in to: Ce je bil vratar ranjen, se mora igrati največ v obdobju 15 minut naprej; dotlej pa mora nastopiti rezervni vratar ali pa ga nadomesti kuk drug igralec. Amerika pa jo predlagala zelo važne . emembo v pravilih. Njen predlog gro namreč za tem, tla se offside-pravila v celoti črtajo. Predlog je bil Izročen posebni komisiji, ki Ima itak že nalogo, da poenostavi pravila in ki naj bi se posvetovala tudi o ameriškem predlogu. Je pa izključeno, da bi komisija predlogu Ameriko ugodila ter v celoti črtala offside-pravila. Vsekako bo treba počakati, da sc izvedejo prve spremembo, nakar se bo govorilo šele o večji spremembi offside-pravll. Kongres sc bo nadaljeval v prihodnjih dneh. častna okolica pa bo neprimerno dvignila to svojevrstno športno napravo. Skakalnica jc tako konstruirana, da bo dopuščala 90 m skoke. Most bo tvorila velika hiša, v katere notranjosti bodo prostori za orodje, za mazanje smuči, sploh vse, kar mora imeli moderna skakalnica. Most sam bo tako prirejen, da se bo dal prestaviti. Nalet bo podaljšan na približno 40 metrov visokem lesenem stolpu. Radi te višine bo nalet 76 m dolg z višinsko razliko 43 m. Na tem, približno za 35 stopinj nagnjenem naletu bo dosegel skakalec, zlasti če bo uporabil vso dolžino, potrebno hitrost 23 do 23 m v eni sekundi, kar da 80 km in več na uro. Ta brzina omogoča skakalcu skok 80 m in še več, katerega je že napravil Birger Ruud na hribu Iscl pri Inomostu (82 metrov) in Sigmuaid Ruud v zapadni Švici (86 ш). Kdor bo skočil 80 m, pade, navpično merjeno, 42 m v globino, torej za višino visokega cerkvenega zvonika. Doskočišče je dolgo 140 m. most pa sto;i v višini 65 m nad tlemi, tako da napravi skakalec pri skoku od vrha pa do tal celotne višine 108 m. Za iztek ima na razpolago prostor 120 m. Celotna naprava bo nekaj ogromnega in skakalci bodo mogli svoje zmožnosti neovirano uveljavili. Poleg sloveča stara skakalnica, na kateri se ic dalo doslej doseči 50 m skoke, bo tako prcure:ena, da bo dopuščala 60 m skoke. Na tej skakalnici se namerava'o izvesti skoki za ko:nbinaci:o (tek ш skok), nova skakalnica pa bo namenjena specialistom v skokih. delegatov morajo biti overovljena s klubovo štam-piljko in podpisom predsednika ter tajnika. — V slučaju nesklepčnosti se vrši podzvezna skupščina z istim dnevnim redom pel ure kasneje brez ozira na število prisotnih delegatov SK Javornik na Rakeku razpisuje za nedeljo 11, febr. Propagandni smuški tek na 12 km v okolici Rakeka. Pravico udeležbe imajo vsi smučarji, s-tari najmanj 18 let. Start ob 13 nad »Šivarjem«, slačilnica prj Ševarju, cilj pri Dralkovih. Prijave je poslati na naslov: Rado Gornik, Rakek, sprejemajo pa sc najdalje do 12 na dan tekmovanja. Prijavnine Din 5. Takoj nato žrebanje startnih številk. Prvi in drugi prejmeta priznalni diplomi. Razglas rezultatov ob 17 pri Ševarju. SK Ilirija (smučarska sekcija) ima drevi ob 20 v klubski sobi kavarne Evropa sestanek članstva. Ker so odstopili nekateri odborniki sekcijc, jc s tem v zvezi potreben razgovor glede nadaljnjega delovanja, zato navzočnost za vse obvezna. ŽSK Hermes (zimsko-sportna sekjija). V svrho razgovora in določitve vsega potrebnega za predvideno nedeljsko interno smuiko tekmo (za člane kluba) se poziva;o vsi člani kluba — smučarji — na važen sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 8. t. m, točno ob 19.45 pri »Kočarju, v Šiški na Celovški cesti. Poleg vseh ostalih se še posebno vabijo: Kaičii Juie, Sernec, Marinko, Burja, Vučnik, Er-lich, Scpin, Dolinar V., Moko, Čebohin in Glavič. spr Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, pod-zveza Ljubi,ana v Ljubljani, sporoča včlanjenim Kolesarskim klubom, da se vrši glavna podzvezna skupščina v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. ob 10 dopoldne v zvezni pisarni na Karlovški cesli 4 s sledečim dnevnim redom: t. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagaoika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6 Slučajnosti. Glasovalno pravico imajo oni klubi, ki so plačali podzvezno članarino za preteklo leto. — Od vsakega kluba hioreta podzvozm skup-Jčini prisostvovati po dva delegata, od katerih ima samo eden glasovalno pravico. — Polnomočja Gospodarstvo Banovinske finance Ob sedanjem zasedanju banovioskega sveta jc bil prodložen tudi pregled banovinskib financ od leta 1930 dalje. Skupno jc znašal banovinski proračun leta 1930—193t skupno z banovinskimi podjetji 136.06 milijonov Din, dejanski dohodki pa so znašali 115 milijonov Din. Tedaj jc igrala med dohodki te vedno važno vlogo dotacija države, ki je dala 28.3 miliionov Din, dočim je bila preračunana na 30.9 milij. Din. Dotok dohodkov je bil tedaj razmeroma dober in j« le malo zaostajal za proračunom. Pač pa so že tedaj zaostali razni dohodki za proračunom, kar jc povzročilo, da se izdatki niso izvršili v preračunani izmeri. Proračun izdatkov je znašal 135.3 milij., faktično pa je bilo izdanih 116.4 milij. Din. Naslednje leto 1931—1932 je prineslo prvo znatno redukcijo banovinakega proračuna. Proračun dohodkov jc znašal 116.35 milij. Din, faktičnl dohodki pn eo znašali 89.76 milij. Din, proračun izdatkov pa 104.66 milij. Din, faktično pa so znašali 88.8 milij. Din. Dohodki od doklad, davkov ter taks so bili znatno manjši kot proračun in namesto pričakovano državne dotaciijc 11.9 milij. Din je banovina faktično dobila samo 5.1 milij. Din. Primerno so se morali zmanjkati vsi izdatki banovine v tom proračunskem letu. Leto 1932—1933 obsega pregled samo splošno u-pravo brez podjetij. Razlika med proračunom in efektivnim dotokom dohodkov se je izredno povečala. Namesto proračuoanih 110.3 milij. Din so znašali faktiini dohodki 72 8 milij., izdatki pa samo 71.6 milij. Din. Med dohodki se pozna slab dotok banovinskih doklad, dočim so banovinske davščine dotekale razmeroma zadovoljivo, prispevki avtobusnih pod:etij za prekomerno porabo cest ter razni dohodki pa so prišli v blagaino celo v višjem donosu kol :« bilo preračunano. Izreden udarec je bil zadan banovini s spremembo trošarinskega sistema. Trošarine so bile preračunane na 41 3 m'lij., njih faklični donos pa jc znašal 15.8 milij. Din. Schmeling contrn Paolino. Iz Nevvyorka poročajo, da se bo boril Schnicliug 8. aprila v Barceloni proti Paolinu. Tozadevna pogodba je bila že sklenjena. Zato pa odpade borba mod Baerom iu Schmelingom. Takoj po končani bitki z Hamasom, ki se vrši 12._ t. m. v Phila-delphiji, sc vrne Schmeling v pjvropo. Svetovna kolesarska prvenstva sc vrše prihodnje leto. Pri pomladanskem kongresu bodo v tej zadevi stavljeni razni predlogi. Znano je namreč , da je Poljska prepustila izvedbo teh Belgiji, sedaj pa sporoča poljska kolesarska zveza, du vztraja pri izvedbi prvenstva zn leto 1956, kakor ji jc bilo obljubljeno. Tudi Švica in Danska sc potegujeta zanje. Zatrjuje se. da imajo Danci 32.5 km dolgo dirkališče v Ros-kildc v bližini Kopenhagnu. ter da bi bila s tem tekmovalna proga za ta prvenstva zaskuranu. Amaterji bodo dirkali pel krogov (162.5 km), profesijonali pa sedom krogov (227.5 km). Italijanski nogometaši bodo šli po svetovnem prvenstvu v Argentinljo, kjer bodo igrali proti tamkajšnji reprezentanci. Švicarska in poljska nogometna reprezentanca sc srečata v aprilu v Švici. Rcvanž-tckma sc odigra pozneje v Poljski. Mednarodni pregled v hokeju na ledu. V času od 17. do 21. februarja t. 1. se vrši v Pragi velik mednarodni turnir v hokeju na ledii. Turnirju sc udeleži tudi ameriknnska reprezentanca. II. S. Л. Ilcngcrs je igral v Chamonixu proti II. C. Chamonix. Tekma jc bila radi izredno slabega ledu predčasno prekinjena kljub mnogoštevilnim gledalcem. V Stookholmn sta pred odhodom v Prago igrala Saskaton Quaohers proti švedski reprezentanci. katero sta premagala s 5 :2. V finalu za prvenstvo Zahodne Slovaške jo A. C. Nvtra premagala smuč. klub Bratislavo z 1:0. Tekma so jo odigrala ob močnem dežju in na mehkem ledu. Švicarji so morali radi finančnih težkoč opustiti skupni trening svojega izbranega moštva. Trening bo sedaj obstojal samo v meddržavni tekmi, ki jo odigra Švica proti Ameriki v Cirihn dne 2S, februarja. Za to srečanje jc švicarsko moštvo tnko-le sestavljeno: llirtz; Eherlc, llug; Bechlohl. Martignoni, Cattini I.; Torriana, Cattini II., Kesslor L, Miiller, Kes-sler II. Reprezentanca Budimpešte jc v Bukarešti premagala tamkajšnji tim z 3:1 (0:0, 0:1, 5:0). Primerno so so zmanjšali ludi v»i banovinski izdatki, najbolj pa se je poznalo krčenje proračuna pri tehničnem oddelku, kjer je bilo mesto proraču-nanili 51.3 milij. izdanih samo 24.7 milij. Din. V tekočem proračunskem letu so objavljeni podatki samo za prvih devet mesecev, to je od 1. IV, de 31. XII. Vsi odobreni izdatki za leto 1933—1934 znašajo 87.56 milij., od teh pa je bilo v omen eni dobi Izvršenih 55.56 milij. Din. Relativno najnižji »o bili izdatki za trgovino, obrt in industrijo (najmanjši odstotek izvršenih v primeri s proračunom) ter rezervni krediti. Banovinski dohodki so znašali v omenjeni dobi 55.8 milij. Din (proračun 87.56 milij. Din). O dohod-posel v proračunskega do 31. I. 1934. Iz teh podatkov jc razvidno, da so (Pr< .. . Idh pa jc objavljen tudi poseben pregled za prvih deset mesecev proračunskega leta, torej od 1. iV. med drugim dale: doklade 35.% milij. Din (proračun za celo leto 45.1 milij. Din), banovinske trošarine skupno 14.4 (19.45) milij. Шп, od tega na alkoholne pijače 6.5 (proračun 10) milij. Din, na bencin 3.0 (3.7) milij. Din itd. Pri pnevmatiki jc ž« sodaj zabeležen presežek doliodkov nad proračunom, pričakovati pa jc, da bo tudi trošarina na premog in mineralno vedo dala več, ket ie bilo preračunano. Najmanj povoljen je dotok trošarine na ocetno kislino ter ogljikovo kislino in brezalkoholne pi:ačc. Takse izkazujejo donos 9 5 (12.55) milij. Din. Donos je ugoden zlasti pri lovskih kartah, na zakupnino lovišč in ribolovov, na živinske potne liste, zlasti pa na motorna vozila, manj ugoden i« pri taksi na dediščine, sečn;o gozdov, zavarovalne premi;e itd. Prispevek avtobusnih podjetij za p-c-komerno porabo cest ter davščina na šmarnico izkazujeta že sedaj povol:ne;še uspehe kot je bilo preračunano, Tudi nepobrane teriatve iz prciiniih let priha;ajo lepo v banovinfko blagaino. Med raz-, nimi dohodki omenjamo povoljen dotok kazni r prid banovinski blagajni, najemnin itd. Ifalitanska konverzua Naše finančno krogo bodo morda zanimale šo nekatere podrobnosti o veliki kou verziji v Italiji. Vso uredbe so prikrojeno tako, da posredno navajajo lastniko »konso-lidata«, da konvertirajo svoj deunr. Mod temi jo najbolj značilna tista, ki določa, dn so morajo tisti, ki nočejo konvertirati, to se prrvi. ki zahtevajo izp'nčilo poso lila, javiti modtoro ko so p-lede ostalih izvrši konverzija avtomatično. Jasno jo, da si na ta način oblastva lahko sestavijo seznam tistih, ki I niso hoteli konvertirati. Konverzija zarlerio 5% konsolidat (Cou-solklnto). v znesku 62 milijard. Obrestmi mera so zniža od 5% na 3.5%. Konverzija se formalno izvrši šolo 1. januarja 1937. ker 'C bila vlada v smislu določb o konsolirlatu vezana rlo tega dne. Tudi izplačilo poso.j i'a tistim, ki no pristanejo na konvcrzlio. «e ho izvršilo šolo la dan. Tistim, ki pristanejo žc danes na konverzijo, so izploča takoj ra-zlika mod staro in novo obrestno mero (5 ln 3.5%) za 3 leta. to jc od 194t—1936. To jc nokaka premija za konverzijo. Po'eg tega so nn vsako milijardo konvertiranega posojila izvlečojo premijo v znesku 10 mili ionov, ki znašajo posamezno od 100.000 do onega milijona. Izmenjava papirjev so Izvrši al pari. Za državno blagajno pomeni nova operacij veliko olajšavo, ki nastopi šolo po 1. 1936. Stroški za premije prPkonvorziji znašajo 600 milijonov. Ce k temu prištejemo »o obresti, ki jih p'aea državna blagajna v na-prei. in sioor 1800 milijonov, pridemo do številko. ki predstavlja trenutno stroške državne hlagnino Zakaj se jo država žo rian^s odločila za konverzijo in znkaj ni čakala do I. 1937? Konimktura jo danes v Italiji slaba. Zato je tudi povpraševanje po denarju majhno, znto jo ludi obrostna mera nizka. Ta trenutek jo za konverzijo torej ugoden. Verjetno ie, da bo 1. 1937 konjunktura boljša, povpraševanje po denarju večje, toroj turli i obrestna mera višja Tedaj bi bila konvor-zia mnogo težja kakor je danes. Od 1. 1937 dal'e bo državna blagajna prihranila 97!) milijonov vsako leto na obrestih. Kakor smo že rokli._ so konverzija izvrši avtomatično. tisti, ki bi radi, da so jim 1. januarja 1937 izplača o papirji, morajo v silno kratVcmd) času, to je od 5. do 10. februarja, prijaviti svo'o terjatve podružnicam Narodne banko. Navesti morajo svojo ime in ga napisati na vrednostni papir. Posojilo so jim bo 1. 1937 izplačalo po nominalni vrednosti. Novo posojilo je plačljivo v toku 42 let začenši z letom 1937. in siror z uakupovanjem paidrjev od strani državo po toča ju kvečjemu 1.01% nli z izžrobanjom. Zgradba dvonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani bo oddana na ofertni. licitaciji 3. marca pri gradbenem oddelku rav. drž. žel. v Ljubljani. Popravila (mizarska, slikarska, elektroiehnična in ključavničarska) v poslopju vojašnice kralja Petra 1. v Mariboru se bodo oddala na ofertni licitaciji dne 28. februarja pri inženjerskem oddelku Drav. div. obl. v Ljubljani. francoska trgovina z našo državo. Lani je znaša! uvoz Francije iz naše države 50,005.000 fr. fr. (v primeri z letom 1932 6,896 000 fr. fr. manj), dočim je Frnnci|a izvozila k nam svojih pridelkov in Izdelkov za 36,574.000 (— 24,139.000) fr. fr Naša trgovina s Francijo je postala zn nas aktivna za 14,431 .(XX) fr., dočim jo bila lani pasivna za 2 milijona 812.000 fr. Vendar te aktivnosti ni pripisovati dvigu našega izvoza v Francijo, ampak občutnemu zmanjšanju francoskega izvoza k nam. — V ostalem je važno zabeležiti, da je francoski uvoz Iz kolonij narastel za 500.0 milj., dočim jc uvoz iz drugih držav padel za 1.883.9 milj. fr. — Pri Izvozu je padel izvoz v kolonije samo za 231.3 milj. fr., Izvoz v ostale države pa za 1.041.0 milj. fr. Naša trgovina z Avstrijo. Lani jo po avstrijski statistiki znašal naš uvoz v Avstrijo 105.5 (1932 108.0) milj. šil., izvoz iz Avstrije k nam pa 66.4 (57.9) milj. šil. Zapora na kapitalnem trgu v USA. Sonat jo to dni sprejel zakonski osnutek, katerega namen .jo propovpdntl emisijo kapitala za ono države, ki po vojni niso v eeloli izpolnilo svojih obveznosti. To velja tudi zn. države, ki so plačale na zapadlo svot« samo delne obroko. Tu prepoved bo vel aln najbolj za Nemčijo ln južnoameriško države, pa tudi za 18 držav, ki so samo clolotna plačnic svoje zapadlo obroko. Tti prepoved emisij pa ne bo veljala samo za držnvnn posojila, nmpnk tudi zu zasebnike. Inozemski dolgovi Rusije. Vse inozemske obveznosti Rusije znašajo sodaj okoli 450 milj. rubljev, dočim so še pred lotom dni znašale 1400 milijonov rubljev. Rusija plačuje vse obveznosti v redu ln se noče, poslu-žlti Istega sredstva kot Nemčijn: moratorija. V bodočo bo Rusija naročevala lo, kar bo mogla plnčati čimprej. Rusija ni več odvisna od Nemčijo tn sprlnj lahko že sama izdela :e celotno tovarniške instalacijo. Sploh za leto 19.14 ni določen nobeden natančen program, kaj bo Rusija vso kupila. Nakupi so bodo ravnali po potrebah ter po plačilni zmožnosti Rusijo. Borza Denar Danes beležimo krepak dvig Londona ln New-vorka. Curi.h in Pariz sta ostala Ostale devize so popustile. Dne 6. februarja. neizpreinenjena. Avstrijski šiling je bil raključon v Ljubljani po 9.0o, v Zagrebu po 8.91 in v Belgradu po 8.93. 8.92. -- Grški boni so notirali v Zagrebu 35.60—36 (86.60), v Belgradu po 35.50—36. Ljubljana. Amsterdam 2297.63—2308^9, Berlin 1354.03—1364.83, Bruselj 798.01—801.9.5, Curih 1108.35-1113.86, London 179.28—180.84, Nevvvork 3638.88-3667.09, Pariz 22499-226,11, Praga 100.15 do 170.31, Trst 300.46—302.86. Curih. Pariz 20.2960, London 16.17, Nevvvork 327, Bruselj 72 0260, Milan 27.14, Madrid 41.80, Amsterdam 207 30, Berlin 122 30, Dunaj 73.18 (57.&5), Stockholm 83.50, Oslo 81.30, Kopenhagen 72.25, Praga 16.26, Varšava 58.06, Atene 2.97, Carigrad 2.6450. Bukarešta 3.06. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.40. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje jo nadalje Čvrsta in so tečaji večinoma naiastii v še vnrji meri kot včeraj. Tudi piomet je znaten, posebno v vojni škodi ter dolarskih papirjih. Promet jc znašal na zagrebški borzi: voina škoda 1000 kom., 8% Blor. bCOO dol. in 1% Bler. 8000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 100 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 1% inv. pos. 65 den., agrarji 32 den., vojna škoda 290 den., bogi obv. 46 den., 8% Bler. pos. 46 den., T/o Bler. pos. 43 den., pos. D,ž. hip. banke 56 den.. Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Dri. papirji: "% inv. pos. 06 den., agrarji 32— 34.60, vojna škoda 293-296, 2. 293—295 (292, 293), 3. 290-293 (292, 21)3), 4. 290—291, 6>'S begi. obv. 47—52, Bler. pos. 48.60—49 (40), 7% Bler. pos. 46—47 (44, 46), 7% pos. DIIB 60 den. — Uctnice: Naiodnn banka ",000—1000, Priv. agr. banka 245—250 (245), Scčcrana Osjek 160—165 (100 po 160), Šečerana Bečkcrek 670—800, lnipe.\ 60 den., Trboveljska 105—115. Belgrad. Pri. papirji: 7% inv. pos. 75 den., agrarji 32.50-33 (33. 32), vo|na škoda '>92.75—203.50 (293.25, 292), 3. zaklj. 287. 6% begi. obv. 49-49.25 (49.26, 48), 3. 49-49.50 (49.50, 48.75), 8% Bler. pos. 49- 50 (49, 48.76), 7% Bler. pos. 46 den (46.60), 7% pos. DHB 60—03 Delnice: Narodna banka 3950 den., Priv. agr. banka 240—244 (245). Dunaj. Don. sav jadr. 64.30, Liinderbank 16 80, Narodna banka 152, Sleg 17.76, Alpine 9.70, Rima 22.60, Trboveljska 12.72. Žilni ) Din; krav 17, prodanih 11, cena 900 - 2000 Din; 1 telo, prodano, cena 250—180 Din, junlce 3, prodani 2, cena 600— 2260 Din. svinj 36, prodanih 81, prašičev 59, prodanih 46, cena 100—1800 Din. Dunujski prašičji »ejom 0. fehr. 11)34. Prignanih je bilo 8864 pršntnrjev In 3967 »peharjev, skupno 12.811 glav, od toga iz Avstrije 6281, iz Inozemstvu pa 6530. — Cene so bile sledeče (v Sil. zu kg živo ložo): špeharji 1.50—1.52, stari špeharji 1 28—1.36, kmetski 1.38- 1.60, križani 1.40—1.52, pršutarjl 1.11 dn 1.40. Pri živahnem prometu sn cene tnko špe-harjev kot pršutarjov ostale na višini preteklega tedna. MALI OGLASI V malib oglasih vetju vsaka beseda Din I'—; ženi tovanjeki og asi Um ii — Niijinani&i Din 2'60. /л pismene odgovore g ede malib oglasov treba priložiti znamko Dekle zdravo, pošteno, vljudno, vajeno kuhe in dobrega občevanja z otroci, ubogljivo in natančno pri delu, nepokvarjeno hčerko kmetskih staršev - sprejmem. - Pismene ponudbe pod »Jaz sem takšna« št. 1178 poslati na upravo »Slovenca«. (b) Hlapca dobrega, pridnega in zanesljivega. ki ie vajen samostojnega dela in opravljanja živine — nadalje deklo ki se poleg drugega razume tudi na krmljenje prašičev — sprejme vele-posestvo. Naslov v upravi »Slovenca« it. 1235. b Šivilja za obleke in perilo se priporoča na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1281.__(a) Prodajalka mešane stroke, z dveletno prakso, zanesljiva in delovna moč, z znanjem nemščine, želi mesto v večji trgovini. Dopise na upravo »Slovenca« pod značko »Poštena« 1283. a шш\ Učenka •e takoj sprejme. Modi-stinja Angela Smrekar, Kongresni trg 4. (v) Mizarskega vajenca pridnega, 14—15 let starega, z vso oskrbo v hiši, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 1219._(v) Učenka ra trgovino, z dobrim izpričevalom, — se takoj sprejme. — Vprašati pri Hed. Sare, Linbliana, §e-lenburgova ulica 5. (v) Dva vajenca ra mizarsko obrt takoj sprejmem. R. Kuhar, Mokronog. (v) (lužbodobe Zavarovalni uradnik dober organizator, prvovrsten akviziter, se sprejme. Začetniki izključeni. Ponudbe z življenjepisom in zahtevki pod »Vodja« št. 1270 na upravo »Slov.« Maribor. (b) Poslovodja samostojna moč, za vodjo podružnice, s kavcijo Din 15 000. s prima referencami — se sprejme. Leo Rataj, trgovec, Sv. Lenart v Slov. goricah. (b) II Posojila proti mesečnemu .odplačevanju pri Jugoslovanski vzaiemni zadrugi, Ljubljana, Dvotakova 8. (d) Hranilno knjižico Kmečke hranil, v Smart-nem pri Litiji, z vložkom okoli 3000 Din kupim proti takojšnjem plačilu. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod šifro »Takoi« št. 1275. (d) Vlogo ca. 8000 Din Ljubljanske kreditne banke prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »L. K. B.« »t. 1285. (d) lSCE.IO» Dvosobno stanovanje če mogoče v centru — iščem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >-Ve-sten plačnik«. (c) ODDAJO: Štirisobno stanovanje z vsem komfortom takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1193. (č) Stanovanje dvo- ali trisobno oddam na Podmilščakovi ul. 27, Bežigrad. (č) Sobo, kuhinjo, kabinet (kompl. I. nadstropje) oddam za marec. Rožna dolina c. XIII. 5. č 2 enosobni stanovanji s kuhinjo oddam. Rožna dolina cesta VI. št. 4. (č) Opremljena sobica se odda 15. februarja v Trdinovi ulici 2, visoko pritličje. (s) t уииаии СШШ Lokal na prometni cesti Ljubljane (kroiaštvo že vpeljano) oddam — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1192. (n) !П •Ji Izjaval Podpisana preklicujem obdolžitev gospe Mori kot neresnične ter se ji zahvaljtiiem. da ie odstopila od tožbe. — Marica Simonič, Marenberg. (o) OoIbž ekstraht mora biti v vsaki kuhinji. Ekstrakt dr. z o. z„ Gosposvetska 8. Trgovino, gostilno v trgu ali pri farni cerkvi na prometnem mestu v Sloveniji, z event. nekaj zemlje, kupim. Ponudbe z f-^isprn -no pod »Takoj go" «■ - št. 1268 na upravo • venca«. (p) Nova hiša ob tramvaju ugodno naprodaj. Pojasnila: Berlič Franc, Dravlje 87. (p) Hiša z vrtoji v kateri ie bila specerii-ska trgovina v rudarskem kraiu na deželi po-rabna za trgovino obrt ali stanovanie se proda za 40 000 Din En del kupnine bi se spreiel tudi v hranilnih kmiit-cah Poizve se Liubliana. Dr Loretto. Kongresni trg št 2. (p) »jp Umrla je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična MATILDA FRITSCH vzgojiteljica Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. ob 3 popoldne v Rogaški Slatini. ZAHVALJUJEMO se velespoštovani rodbini g. dr. Kolte-rerja za izredno skrb in požrtvovalnost, ki jo ie posvetil po-kojnici, dalje preč. g. kanoniku dr. Alojziju Mrharju za trud in ganliiv poslovilni govor, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na zadnji poti ter končno vsem, ki so nam lajšali žalost in izrazili sočustvovanje. — Ohranjen naj ji bo blag spomini V Ljubljani, dne 6. februarja 1934. Rodbini CACAK, FRITSCH. Parcelo 500 m v lepi legi na Kodeljevem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji Koman, Poljanska cesta 13. (p) Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja in okoli 50 oralov zemlje, vse v dobrem stanju, od mesta Kočevje 12 km, na državni cesti, radi preselitve prodam. — Naslov: Hutter Matija, Novilazi št. 21 pri Kočevju. (p) СотОЈм^ЗаЗмЗ > Klavirji! Planin!! K uoujte na obroke od Din 400*— rve svetovne abrikate Btisenilorler Ste'nw«y Korster IVtrol. Holel Sfingi original, ki so nesporno najboljši I Lahka precizna mehanika. 1 Prodaim lih izknutno le sodni i/ve lener >п b.vši učiteli Glasbene Matice ЛИопж Bi2ice (tudi prepise) prvovrstnih tuhasnih denarnih zavodov Polkrvno kobilo ! lepo, petletno, brezhibno, prodam ali zamenjam, ker je breja Naslov v upravi • Slovenca« 1164. (1) 'I Obrt t Oves >n komzo kupit«- nn|r#»n«»|* pr« »*r«lki A VOIK. L JI BI JANA Veletrgovina 9 htom 0е«1|е»А rf*le 24 Najhpše Vain prepleska pohištvo v brušenem laku (po praksi, pridobljeni na Dunaju) Martine, Černe & Co., družba z o. z. Ljubljana Telef. 2814 Vo^njakova 8 Telefon 2059 /Шу/ц- modJi J129.- Vrsta 5805-06 Vse plesne zahteve mode in družbe bodo zadovoljili ti čeveljčki iz laka ali tinega levroja. Ludvik Ganghofer: 9 Samostanski lovec Ali kar je sledilo naslednje jutro, to je bilo dan na dan vzrok slabe volje gospoda Schluttemanue. čim se je zbudil pa do zajutreka je bila gospa Cecilija ueprenmgljiva. I11 tako so monili samostanski kmetje in trgovci s soljo trpeti v pisarnici zato, ker je »ditna čast hiše< tako darežljivo knznla zobe gospodu oskrbniku. Komaj ura je bila prešla, odkar je gospod Schlutteinnnn v diru — sam je to nnglico imenoval »hvalevredno službeno vnemo< — zbežal od domaČega ognjišča, dn bi se rešil v pisartiico. Zato je v njem še kar gorelo. Njegov glas je odmeval, da so se tresla vrnta knkor dur slabo ubranega basa. Hajmo je prisluškoval temu vihnrju v sobi in obšel ga je prav neugoden občutek. Imel je pač Čisto vest, toda dva ukradena kozorogn in še volja gospoda oskrbnika povrh, oboje bi mu utegnilo pripraviti kaj malo prijetno urico. Postavil je pn-lico v kot in se spustil na klop. Toda takoj je veselo iznenaden skočil spet pokonci. Sebi nasproti je zagledal sedeli Gitko; na krilu je imela košarico s telogi in boječe se je stiskala v kot. A kako zalo se je napravila! Gotovo je bila to njena praznična obleka: modro krilce 7, zelenimi obšivi, črn životek brez srebrnega okrasja, toda tesen in pristojen. Nabrano platno okoli rok in vratu je bilo ko novi sneg. Črni lasje so bili spleteni v dve debeli kiti in položeni v vencu okoli čela. In k V80111U še v životek pritrjen šopek trobentic, ki so jo s svojimi zlatorumenimi cveti krasile lepše, kakor bi jo moglo krasiti katerokoli dragotinje. Hnjmo je hitro stopil k deklici. »Dober dan. Oitka!« Prikimala je in mu smehljaje se pogledala v obraz. »Sezi mi vendar v roko! Saj se nisva videla že celo večnost.« »Celo večnosti Res ne vem, ali je bilo letos, ali lani... ali pa morda šele danes zjutraj.« Za-sinejala se je in segln s svojo ninjhno roko v zarjavelo lovčevo desnico. »Kako si spala danes ponoči?« »Ko polh! Toda, ko sem se zbudila, hu, kar streslo me je. Komaj sem se skobacala iz sena. In potem sem tekla ko podlasica, da sem se ogrel«. Dvi, spodaj pri jeeeru ..« Ustavilo se ji je. Lice je nabrala v pol boječ, pol zamišljen izraz. -"Kajne, ti si ga tudi videl ..,« plnšno se je ozrla okoli sebe in pridušeno zašepelala, »onega črnegin? Kn-ko sem se prestrašila. Drugače nisem preveč boječa ... toda tal Bojim se, da me bo preganjal še v sanjah. Ali si ga pogledal? Njegov mrtvaški obrazi« Groza jo je stresla. »Dekle,« je spregovoril Itnjiuo resno, <>če me hočeš poslušati, kar ti svetujem: pojdi mu s poti, črnemu! Bnti se ti pa ni treba. Bodi mirna. Ne bom pustil, da bi se ti kaj pripetilo.« Zaupljivo ga je pogledala in reklu: »Vem.« Ko se je pn pri tem tesneje oklenil njenih prstov, mu je naglo, skoro prestrašeno izvila roko. Hajmo je zardel prav do čela. Čez nekaj časa šele jo je vprašal: »Čemu si pn prišla sem? Čeen iščeš?« V zadregi je povesila oči in liho odvrnila: »Teloge sem prinesla za samostan, ln ... z valptom naj bi govoriln zaradi mojega brata. Pa bom morala gotovo še dolgo čakali.« Bežno je poglednla vrsto čakalcev. »In vendar bi morala biti že dnv-no doma Veš dekletce je bolno in svakinja mina je tako oslabela, de mu ne more jioslreči.« »Ne, Gitka, ne smeš več čakati. Pojdi!« Prijel jo je za roko, in če tudi se je izgovarjala in branila, jo je vlekel s seboj proti vratom oskrbni-kove pisarnice. »Možje,« je dejal ostalim čakalcem, »dekle ima doma dva bolnika in ne more več čakati. Naj gre prva notri, kaj ne?« Niso mu odgovorili. Zato ne, ker je v istem trenotku nekdo od znotraj z vso silo odprl vrata. V pisarnici je stal kmet, ki je zbegano vrtel svoj klobuk med prsti. Pred njim se je široko razko-račil gospod Schuttemann, valpet. grobo zajetno postava v suknjiču iz rjavega jelenjega usnja, s trdim oporkoin okoli vratu. Kakor dvoje bodalc sla štrlela konca muštac iz njegovega zariplega obrazu, in ščetinasti lasje na njegovi glavi so bili divje razmrščeni kakor žitno slrnišče, po katerem se je bila pasla čredn. Čt ni bila to morda frizura, ki jo je odnesel gospod Sehluttemann od pogovora j z gospo Cecilijo? »Opravila sva, Egger, opravila!« je kri&il valpet in stresal z glavo kakor konj. ki noče več vleči. Ali ne vidite, dn me čakajo ljudje? Imam bolj važnege |>osla, kakor ubijati se z vami. Naprej! Naprej! Vrata so odprla in jaz ne morem trpeti prepiha.« »Gospod oskrbnik,« je mencal kmet, vče že ue morem dobiti njive, pil se usmilite vsc Urednik. Lojze Uolobift.