Leto I. V Trstu dne 17. aprila 1908. Št. 16. Izhaja v Trstu vsak^ petek popoldne Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 ; Delauski List Posamezna številka .. 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Vv Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Položaj na GorišKem. Piše Dr. Henrik Tuma. I. Izmed vseh slovenskih pokrajin je v političnem in gospodarskem oziru ena naj¬ zanimivejših Goriška. Kljub temu je bila do zadnjega 10-letja le malo poznana in zanemarjena v političnem in ekonomičnem oziru. Govorilo se je leta 1897, ob prihodu ministerskega predsednika Badenija, da se je ta avstrijska kronovina šele iznova našla. Ta vsklik je dejanski upravičen. Nikjer ni vlada tako malo posegla z administrativne strani in nikjer ni bilo takega mrtvila v avtonomnih zastopstvih, kakor na Go¬ riškem. Goriška obsega dva, narodnostno strogo po naravnih mejah ločena oddelka: v ni¬ žini Furlani; na Krasu, po srednji in go¬ renji soški dolini ter po vipavski dolini —• Slovenci. Na meji teh dveh skupin, obdano okoliinokoli po slovenskih občinah, pa je glavno mesto Gorica s prevladaj očim ita¬ lijanskim značajem: v nižjih slojih slovensko in furlansko prebivalstvo, v srednjih in akademičnih slojih pa italijansko, dasi po večini mešane krvi in poitalijančene!; vmes pa precej aristokratskih družin nemškega značaja in nemškega po vladi naseljenega uradništva. Slovenski del dežele po Krasu, Vipavi in Brdih ima ekonomičen značaj malega posestnika, vinogradništva in vrtnarstva, gorenja soška dolina pa malega kmeta z živinorejo. Furlanska plodna ravnina ima velikega posestnika (skoraj polovica aris¬ tokracije), od katerega je odvisen docela ubožcu kolon furlanskega plemena, v mes¬ tecih Gradišču, Krminu, Tržiču, Červinjanu, Gradežu pa tržana, malega trgovca in obrtnika benečanskega plemena. Industrija v večjem obsegu je v slovenskem delu v Podgori, Ajdovščini, Nabrežini ter v pre¬ težno obrtnih krajih Mirnu (čevljarji in usnjarji) in v Solkanu (mizarji). V italijan¬ skem delu se bistro razvija industrija v Tržiču, v Eonkah, v Gradišču, v Krminu in Červinjanu; Gradež je mesto ribičev in v novejšem času pomorsko zdravilišče, ki je hitro narastlo ter ima več hotelskih podjetij in fabrik za sardine. Delavci za ta industrijska podjetja se rekrutirajo povsod iz bližnje pa tudi daljne okolice. Fabrike v Podgori zbirajo svoje delavce iz furlanskega Ločnika, iz Podgorc, Štandreža, Pevme, Solkana in Vrtojbe; predilnica v Zdravščini iz okolice, Gra¬ dišča, Zagrada in Sovodenj; Nabrežina iz bližnjega Krasa skoraj do Gorjanskega, Devinščine ter tudi iz Furlanije ob želez¬ niški progi, in Ajdovščina iz bližnjih go- riških in kranjskih vasi. Delavskih moči za fabrike je v izobilju, . ker si v Furlaniji koloni ne izboljšajo eko¬ nomičnega položaja, ako ne puste zemlje in ne hodijo na dnine. To velja tudi za Aj¬ dovščino in okolico in Podgoro. Raditega je tudi za delavce jako neugoden položaj, mezda razmeroma jako nizka in štrajki precej nevspešni, ker niti ni potreba takega števila delavcev, po drugi strani pa se de¬ lavske moči lahko nadomestijo. Domače podjetnosti v deželi je malo in kar je večjih zavodov, so ustanovljeni iz Trsta ali od drugod. Posebno se kaže po¬ manjkanje vsake podjetnosti in inicijative v Gorici sami. Lahko se reče, da skoraj ni enega velikega zavoda, vsa trgovina je le kramarija, ki dobiva svoje odjemalce za navadne življenske potrebe v kmetski slo¬ venski okolici. Obrt je vsa mala rokodelska obrt za domače vsakdanje potrebe. Skoraj je ni tvrdke, ki bi slonela na trdni podlagi in bi bila neodvisna po ka¬ pitalu. Kolikor je bilo starih italijanskih, dobro založenih tvrdk iz prejšnjega stoletja, so po svoji apatiji ali po razdelitvi pre¬ moženja med dediče in posebno v zadnjem desetletju, vsled nastopanja slovenskih tvrdk šle ekonomično nazaj in izginevajo druga za drugo. Negotovost ekonomičnega položaja med goriškimi trgovci in obrtniki in najmizer- nejše gospodarstvo mestnega zastopstva že od nekdaj, pa je naredilo iz goriškega pre¬ bivalca v vsakem oziru precej apatičnega in nedelavnega človeka. Vse čuti mizerijo, vse se med seboj zajeda in zabavlja, ni ga pa človeka med gospodujočo italijansko stranko, da bi krenil na novo pot, izboljšal položaj in dvignil propadajoče italijansko- furlansko pleme v Gorici. Slovenski trgovski in obrtni element žal sledi po isti poti. V prvem petletju od 1897 naprej se je zdelo, da slovenski tr¬ govci in obrtniki pod zavednim vodstvom, z lastno pomočjo in krepko inicijativo, ekonomično organizirajo industrijsko in tr¬ govsko delo v središču dežele, no, drugih pet let je nastopila ona brezciljnost in ne¬ organiziranost, kakor med Italijani. Le na¬ ravno ugodnejši položaj daje prednost in večjo sigurnost slovenskim trgovcem. Med furlanskim kmetskim kolonstvom vlada največja beda: hrana večinoma od sirkove moke zadnje vrste. Zapuščenost in bednost furlanskega kolonstva pa se kaže najbolje v razširjanju pelagre in malarije. Oboje je plod izkoriščevalnega gospodarstva, lenuštva in brezbrižnosti italijanske vodeče inteligence in veleposestva. Vodni iztoki v morje so zablačeni. Tvoritev malega po¬ sestva je težko mogoča vsled premoči ve¬ leposestva. Blizost Trsta odvaja podjetnejši in inteligentnejši del iz nižjih slojev. Zato- raj v Furlaniji ni bilo do pred kakimi desetimi leti nikakega političnega gibanja in nikakega ekonomičnega gibanja, še skoraj manj nego v slovenskem delu. Zapuščenost in obupni položaj kolonov pa sta dala podlago nastopu krščansko- socijalnega gibanja, ki se je pod vodstvom mons. Faiduttija prelevilo v ljudsko stranko. Ker je furlanski kolon mnogo manj pismen nego slovenski, kolonov in malih posestni¬ kov ni bilo težko pridobiti, zlasti ker je vplivala duhovščina, ki se rekrutira iz fur¬ lanskega bednega prebivalstva samega in tako je ljudska stranka pri zadnjih volitvah v deželni zbor z ogromno večino v splošni kuriji in kmetskih občinah iztisnila itali¬ janske liberalce. V slovenskem delu dežele je ekonomični položaj toliko ugodnejši, ker je malo za, polje in latifundije ugodnega terena, marveč je teren ustvarjen za vrtnarstvo in vino¬ gradništvo in po Krasu, Brdih in po Ka¬ nalskem sploh ni mogoče večjih gospodars¬ kih skupin. Zaradi tega je tudi italijanska signorija, ki je imela še sredi 19. stoletja po Brdih in po Vipavskem velika posestva v svojih rokah, docela izginila iz slovenskega dela dežele, ker so kmetovalci pokupili zemljo in razdrobili italijansko veleposest do pred grada goriškega mesta. Italijanska signoria se za časa večstoletnega gospo¬ darstva tudi v slovenskem delu dežele ni docela nič brigala za blagostanje svojih podanikov, ni skrbela ne za pouk ne za ceste ter je upravljala svoja posestva po oskrbnikih, ki so seveda najbolj skrbeli zase, sama pa je zapravljala denar po večjih mestih in po tej poti tudi večinoma obu¬ božala, da je bila siljena razprodati svoja veleposestva. Slovenski del dežele ima sicer svojo ve- leposestno kurijo, ali ti veleposestniki komaj zaslužijo to ime, kajti veleposestnik je že oni, ki plačuje 100 K zemljiškega davka, v katerega pa jo vštet tudi del hišnega davka. Vinogradniki in vrtnarski svet pa je pri tem precej visoko obdačen, tako da je dejanski komaj mogoče govoriti o kakem slovenskem veleposestvu. Vsi so pa tam na meji za veleposestnika potreb¬ nega izrednega davka, t. j. okoli 100 K. Le v Brdih, kjer je gospodarstvo sploh vinogradniško in ni možno obdelovanje z delavci, je slovensko veleposestvo vezano, vzdrževati kolikortoliko kolonski sistem. Povdarjati je pa tudi tukaj, da je slo¬ venski kolon živahnejši od furlanskega. Slovenskemu kolonu je bilo na eni strani ugodno, da je bil njegov gospodar Italijan; na drugi strani pa, da je njegov teren spo¬ soben za vrtnarstvo in sadjarstvo. Ti dve panogi kmečkega gospodarstva sta šli na korist kolonu, ki je oddajal gospodarju le vino. Zato se je slovenski kolon brigal bolj za prospevanje sadjarstva in vrtnarstva in po tej naravni poti je prišlo do tega, da je veleposestvo moralo razpadati. V Furlaniji nasprotno, kjer se po rav¬ nini obdelujejo vinogradi v velikem obsegu, drže veliki travniki in obširne njive, pa ima veleposestvo ugodnejši položaj, in ker ne uspeva toliko sadjarstvo, tudi furlanski kolon nima priložnosti, pridobivati si lastno premoženje, — manka mu torej po eni strani terena, po drugi pa lastnih dohod¬ kov. Zato je furlanski kolon ostal na nižji stopnji, dočim se je slovensko kolon- stvo po Vipavskem, po Krasu in po ka¬ nalski dolini že docela odpravilo in se naravnim potoni in dosledno lahko samo odpravlja po Brdih. ; V slovenskem delu dežele so Kras, vi¬ pavska dolina, kanalska dolina ugodna za Žndustrializacjo kmetijstva, t. j. prideluje se najbolje z intenzivnim obdelovanjem po lastni družini zgodje sadje in zelenjava, katero je treba takoj odpraviti na trg in računati že s trgovinskimi kombinacijami. Po eni strani zahteva pridelovanje več in¬ teligence ker gre za pridelovanje zgodnjih in boljših vrst, predvsem sadja in zelenjave, v drugi vrsti pa, ker je oddajanje takega blaga odvisno od kakovosti in hitrega raz¬ pečavanja. Dohodki takega malega posest¬ nika se dado torej hitro izpremeniti v aenar, vse njegovo blago je namenjeno za prodajo, in večino živil, posebno kolikor se tiče moke, mora slovenski mali posestnik po Vipavskem, po Krasu, Kanalskem in po Brdih kupovati. Lahko se torej reče, da v tem delu o kmetu v navadnem po¬ menu skoraj ni govoriti in da ima po na¬ ravnem razvoju intenzivnega gospodarstva mali po s es tnih na Goriškem vso prihodnost l v razvoju intenzivnega ročnega dela in s skupnim naleupavanjem in prodajanjem pridelkov. V teh gospodarskih razmerah tiči vzrok, da je goriški mali posestnik mnogo ži¬ vahnejši in razvitejši v ekonomičnem in političnem oziru, kakor pa njegovi kranjski in koroški sosedje. Iz teh gospodarskih razmer pa se tudi razume, zakaj klerikalizem ne more priti na goriškem do iste moči kakor na Kranjskem, zakaj se je prvi na Slovenskem začel raz¬ vijati socijalni demokratizem tudi med prdšttm kmečkim ljudstvom .na Goriškem in zakaj je torej Goriška slovenska . po¬ krajina , ki je prav godna za organizacijo socijalistične stranke tudi med kmeti. (Dalje prih.) Impozanten shod in zmaga državnih železničarjev V sredo due 15. t. m. ob 8. uri zvečer, se je vršil v Delavskem domu ul. Boschetto, impozanten shod uslužbencev in uradnikov državne železnice. Velika dvorana v II. nad. je bila natlačena do zadnjega kotička. Stvar radi kater se je shod vršil opraviči ogromno udeležbo prizadetih železničarjev. Sklepati se je imelo o nadaljnih koncesijah železniškega ministerstva. Shod je otvoril predsednik III. podružnice železniške or¬ ganizacij v Trstu sodr. Zink, ki je bil iz¬ voljen za predsednika ; podpredsednikom je bil izvoljen pl. Erman, zapisnikarjem Eisner. Po običajnem pozdravu poda preds. besedo zastopniku centrale žel. org. sodr. Miillerjn. V kratkem a jedrnatem govoru je razložil govornik že objavljene in na- daljno koncesije, katere priporoča, da se j ih sprejme. Nato je govoril sodi-. Kopač v slovenskem jeziku isto kakor sodr. Miiller. Koncesije žel. ministrstva so sledeče: Vsem poduradnikom in uslužbencem se da 50% draginjske doklade. Ponovitev odtegnenih 32 oziroma 18 K doklade za Kras in 10% od plače za vse uradnike VIII. do X. čin.' razreda za proge Ti-st-Pod.br do, Gorica-Ajdovščina in vse dalmatinske proge. Minimalna plača delavcev bo 3 K na dan, po enem letu 3'20 K, Po 24. avgustu t. 1. plača državna že¬ leznica vsem stalno nastavljenim uslužben¬ cem razliko med dohodki stanarine in faktičnimi izdatki za isto. Zidalo se bode poslopja za železničarje, ki bodo moderno urejena v bigijeničnem in udobnem oziru. Govornik pove, da to kar se je doseglo jo samo mal del od vsega, kar so želez¬ ničarji zahtevali, vendar ni bilo mogoče več doseči vkljub naporu in trudu odbora koaliranih društev železniških uslužbencev. Priporoča, da se sprejme dane koncesije poživljajoč železničarje, da se organizirajo, ker le potom mogočne organizacijo slož¬ nosti nam bo mogoče morda v kratkem izprešati od vlade drugi obrok od vsega kar nam je dolžna. Slednjič predlaga sledečo resolucijo: «Danes 15. aprila v Delavskem domu v Trstu v ogromnem številu zborujoči državni železničarji, vzamejo na znanje kot za¬ časno odškodnino nadaljne koncesije želez¬ niškega ministerstva, z ozirom na to, da se je doklada za Kras raztegnila tudi na uradnike VIII. do X. čin. razreda. Zbo¬ rujoči se nadejajo, da se gori označena doklada razširi neomejeno na vse osobje in vse proge, ki so imenovane v določbi c. kr. žel. ministerstva štev. 19086/4 z dne 11. aprila 1908. Zborujoči uslužbenci stoje slej ko prej na stališču svojih, dne 7. aprila t. 1. preloženih zahtev in naprosijo c. kr. žel. ministerstvo, da iste reši v naj¬ krajšem času. Koaliranim društvam, posebno spl. pra- vovarstvenemu in strokovnemn društvu in društvu avstrijskih žel. uradnikov, se izreka za povspeševanje in možati nastop, hvalo in priznanje. Da si zamore vse, iz revščine izvirajoče zahteve dovesti tu 5 ‘ povoljne rešitve, obiju- buje zbrano osobje spopolniti svojo sta¬ novsko organizacijo do zadnjega moža. Dolžnost vsacega železničarja je, da po¬ stane dobri tovariš in zvesti sobojevnik. Le složnost vodi do cilja. Obratno pa ob¬ sojajo zborovalci najodločneje ščuvajoče počenjanje onih elementov, ki nimajo ni- kakoršne stike ne z železničarji pa tudi ne z njihovo organizacijo ter izjavljajo, da smatrajo take mahinacije kot izdajstvo interesov železničarstva.* V razpravo je poseglo več uradnikov in delavcev in vsi so priporočali navzočim, da sprejmejo predlagano resolucijo. Vsi so priznali da se je veliko doseglo, toda še ne vsega. Delavci in nižji uradniki so povabili višje uradnike, da opuste sedanje svoje birokratično stališče napram delavstvu in da se pridružijo njegovi organizaciji, ako hočejo da jih v bodoče vlada ne bode za¬ nemarjala. Resolucija je bila sprejeta enoglasno. Do tu sc je vršila razprava mirno. Vsi govorniki uradniki in delavci so se pečali samo z razmerami železničarjev in kocesi- jami strani žel. ministrtstva. Vsak je čutil važnost momenta. Lepo je bilo videti, kako so naši govorniki pozabili na one, ki ne meneč se za resnične potrebe železničarjev, so samo skušali v tem gibanju intrigirati in kovati iz istega politični kapital. Že je bilo upati, da vsaj na tem važnem shodu izginejo osebne ambicije in politične strasti nasprotnikov delavstva. Toda ne. Gospodje narodnjaki so poskrbeli tudi takrat za reklamo svoji ,,Slovenische Ar- beiter Organization' in svoji delavstvu škodljivi politiki. Poslali so govoriti gosp. Bufona, ki ni znal povedati nič drugega nego, da so narodnjaki razbili shod v dvo¬ rani ,,Eintracht samo iz sovraštva do sodr. Kopača, ki baje ne vživa nobenih simpatij ne pri slov. ne pri ital. buržoaziji. ,Zopet se je opazilo, kako gre narodnjakom več za osebe nego za stvar. Odgovoril mu je v jedrnatih besedah sodr. Kopač ter dokazal, da je vse delo N. D. O. Mandiča, Ribala in sploh vse narodne politike naperjeno proti interesom delavstva. Vprašal je zakaj da se na¬ rodnjaki skušajo prikupiti delavstvu (se¬ veda samo s praznimi frazami) ravno sedaj, ko se je delavstvo že samo združilo in si izvojevalo svoje praviee, Kje pa so 2 bili Mandiči, Ribari in Gregorini dokler ni bilo strokovnih organizacij delavstva ? Tu se ne gre za narodno vprašanje, marveč za interese delavstva. Vsak ima pravico in dolžnost ljubiti in delati za svoj narod. On sam (in mi vsi op. ur.) smo največi sovražniki izdajalcev naroda. Toda ljubiti je treba ne morda narodnjaške afariste marveč ljubiti in delati je treba za ljudstvo ki tvori narod. Kdor ne dela na to, da se zagotovi ljudstvu, delavstvu pogoje za nje¬ gov življenski obstanek, ta dela proti na¬ rodu in taki so gospodje v Narodnem domu. Sodr. Mihevc- je vprašal bufona, čemu da so člani jugoslovanskega parlamentarnega kluba, v katerem sedi tudi dr. Rihar, glasovali proti predlogu poslanca sodr. Elenbogna, ki je zahteval 20 milijonov v svrho zboljšanja razmer drž. železničarjev. (Stavimo da iz same ljubezni do delavstva op. ur.) Sodr. Grilc je povedal, da so bili doslej narodnjaki vedno proti zahtevam železni¬ čarjev. Na shodih N. D. O. se samo blati in dela politično agitacijo. Tu pridejo pri¬ povedovati o dobrih njihovih namenih. Na nekem shodu, ko je on vprašal za besedo je bil Bufon, ki je prvi planil po njem in ga pričel tepsti. Tako se skrbi pri njih za izobrazbo in interese vsega delavstva. Sodr. Kopač je povedal, da je vdobila direkcija železnic na Dunaju telegram v katerem se naznanje, da je zadela tuk. postajenačelnika kap. Telegram je bil poslan tak telegram. Poslali so ga gotovo naši nasprotniki iz gotovih virov. Govornik pravi, da je gotov, da protestira lahko v imenu vseh navzočih proti takemu tolo¬ vajskemu početju. Nadalje so govorili zastopniki uradnikov in delavcev iz Ljubljane in drugih krajev, ki so čestitali navzočim na vspehu, jih poživljali k solidarnosti. Mi smo bili pri¬ pravljeni pomagati vam v slučaju boja, upamo, da imamo v vas tudi veliko pod¬ poro če bi jo potrebovali. Konečno je govoril še sodr. Regent , ki je obžaloval, da je prišlo na shodu, kjer se je razpravljalo samo o interesih delavstva do osebnih in političnih strasti, katere bi hoteli gojiti naši nasprotniki. Povabil je navzoče, da se razidejo ne s sovraštvom v srcu do onih ki so drugih nazo zav ampak z ljubeznijo do vsega revnega in trpečega delavstva v prid kateresa delati je dolžnost ne samo delavcev ampak vseli resničnih prijateljev delavstva brez razlike narodnosti in nazorov. Po kratkem nagovoru predsednika so se navzoči razšli mirno in zavestno veseleč se zmage, ki so jo izvojevali potom svoje organizacije in medsebojne složnosti. Shod in zmago so pozdravili bodisi potom zastopnikov ali brzojavnim potom več zu¬ nanjih žel. skupin. Na shodu je bilo več nar. delavcev, ki so po končanem shodu trgali knjižice N. D. O. Železniškim delavcem in uradnikom če¬ stitamo tudi mi na sijajni zmagi. Le tako naprej! V slogi je moč. V nedeljo 12. t. m. je pri neki avdijenci vstrelil dijak Miroslav Siczvnski trikrat na gališkega namestnika v Lvovu grofa Po- tockega, ki je kmalu potom umrl. Gališki namestnik je podeljeval avdijence ob sredah in nedeljah. K nedeljski avdi¬ jenci se je priglasil tudi 20-letni Miroslav Siczvnski, dijak, slušatelj drugega letnika filozofske fakultete v Lvovu. Izprosil je avdijenco, češ, da namerava prositi na¬ mestnika za službo suplenta. Avdijenca se mu je dovolila brez ovir. Namestnik ga jc sprejel ob 2 poji. Ko je prišel Siczvnski v dvorano je potegnil iz žepa revolver ga nameril na namestnika in izprožil tri strele. Prva kroglja je zadela namestnika v levo oko in prišla ven pri ušesu, druga kroglja je zadela v roko tretja pa v nogo. Ko so služabniki začuli strele so takoj stekli v dvorano ter sc polastili Siczynskega ki se ni prav nič branil. Ko so ga peljali skozi čakalnico je zaklical kmetom, ki so čakali na avdijenco: „To se je zgodilo za vas!“ Vse je hitelo v avdijenčno dvorano, da pomaga namestniku. Zdravniki, ki so pri¬ hiteli, so nameravali operirati namestnika, toda so to opustili, ker bi bila ostala brezuspešna. Ob 3. uri in 15 minut pop. je namestnik umrl. Morilec Miroslav Siczvnski je rojen v Lieezanovicah. Njegov oče je bivši rusinski deželni poslanec Nikolaj Siezinski. Rusinski državnozborski poslanec Lervicki je svak DELAVSKI LI Miroslava. Miroslav se je udeleževal živahno za rusinsko vseučilišče, kakor tudi za vse drugi pravične postulate od polske šlahte zatiranega rusinskega naroda. Pri zaslišanju je morilec izpovedal takoj, da je davno nameraval umoriti Potockega. Sklenil je naprositi za avdijenco da med isto ustreli namestnika. Dogodki pri, volitvah v Koropcih so mu navdahnili misel na napad. Koropcc spadajo v volilni okraj Daneloivicz kjer je kandidiral rusinski ra¬ dikalec proti deželnemu glavarju Badeniju. Kmet Marko Kahanec je protestiral s svo¬ jimi prijatelji proti zlorabam pri volitvah. Orožniki so ga zato usmrtili z bajoneti nakar so obrisali kri z bajonetov z robci. Ta dogodek je Rusine grozno razburil. Miroslav Siczynski je rekel, da ga je ta dogodek še posebej navdahnil na umor. Izjavil je da se ne kesa, da je umoril na¬ mestnika, ker sodi, da bo umor koristil rusinskemu narodu. Tako se bo postopalo s vsakim sovražnikom, Siczynski je tudi izjavil da nima sokrivcev. Siczynskega so cenili rusinski krogi kot navdušenega rusinskega agitatorja. Dijaštvo ga je volilo povsod v odbore. Bil je zelo nadarjen in neutrudljiv. Lvovska policija jc preiskala stanovanje Siczvnskcga ter aretirala njegovo mater, ki je izjavila, da je bila ona, ki je prisilila sina umoriti namestnika. Ko je Miroslav to izvedel je pričel jokati rekoč, da njegova mati ni nič kriva, marveč, da se hoče žrtvovati zanj. Aretirani ste bili tudi dve morilčevi sestri in dva druga dijaka. Poli¬ cija sodi, da je umor sad zarote Rusinov proti poljskim plemenitašem. V torek 14. t. m. se jc vršil pogreb grofa Potockega. Pogreba se je udeležilo veliko število dostojanstvenikov in tudi ministra Bcck in Bienerth sta bila navzoča. Pred cerkvijo sv. Bernarda je govoril grof Badeni. Pogreb se je vršil povsem mirno. Bogatstvo grofa Potockega se ceni nad 140 miljonov K. * oseb Na različne kazni jo bilo obsojenih v omenjenih dveh mesecih 1138 ose) 111 sicer: Prisilnemu delu d o 8 K prognanstvo ‘N V navadni zapor % H'3 Vinkorporaeijo discipliniranih čet 16 V dosmrtno ječo 236 252 V trdnjave Razni 69 Skupaj 1138 oseb Nadalje je bilo obsojenih 38 direktorjev raznih opozicijonalnih listov. Lksekutivna oblast je suspendirala 24, sodniška obhist pa 4 liste. 53 raznih revij in listov je bilo obsojenih na globe na skupno svoto 33.400 rublov. Po vzrokih obsodb se razdele obsojenci na sledeče: Vsled sodelovanja v revolucijskih gibanjih 307 oseb „ terorističnih dejanj 257 „ „ sodelovanja v revolucijo- Od 1601 obtožencev je sodilo vojno sodišče 832. Iz tega je razvidno, da imajo ruski sodniki še precej dela. V Trstu v Narodnem domu pa se poje „Bo%e čara hrani' in narodnjaki ploskajo in vriskajo navdušeni od akordov, ki pro- slavjajo mogočneža v senci katerega stoka in trpi v bedi in bolečinah ruski narod. Pač slabe zagovornike ima rusko ljudstvo v tržaških narodnjakih. Po umoru portugalskega kralja in pres¬ tolonaslednika, umor grofa Potockega, re¬ prezentanta poljske šlahte in reprezentanta nasilstva proti razvoju rusinskega naroda. Mi iz naše strani ne bomo peli slavos¬ pevov ne morilcu ne umoru. Konštntirati hočemo samo, da je ta umor zopet nov dokaz, da se s terorizmom bodi si proti pravicam narodov ali samo posameznih slojev v narodu, ne more uničiti hrepe¬ nenja po pravici, ampak da se ga še bolj oživlja v tiranijo čutečih dušah katere se povspno do uporabljanja proti zatiralcem enakih sredstev kakoršnih se poslužujejo zatiralci proti zatiranim. Preveč časa pre¬ naša poljsko in rusinsko ljudstvo barbarično robstvo polske šlahte, ki je prodana do mozga dunajskemu centralizmu in vsaki vladi in vsaki krivici. Robstvo gališkega absolutizma se ne da opisati kakor ni mogoče opisati mizerno stanje poljskega proletarijata in nesrečnega rusinskega naroda. — Slovanska poljska šlahta ni samo proti slovanskemu bednemu delavcu ampak tudi proti slovanskemu ru¬ sinskemu narodu. Udušila je vsako pravico, vsako svobodo in narodno enakopravnost. Zastonj so se trudili socialni demokratje, da dokažejo posledice, ki bi znale nastati iz krivic, ki jih trpi rusinski narod in poljski proleta- rijat. Ni se jih slušalo in kakor v Portogalu tako je nastalo tudi v Galiciji. Hotelo se je udušiti glas svobode in pravice in govoril je samokres. Žalostni toda neizogibni konec robstva in njegovega sistema. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte q) e J^ V Ski List“ m sirite U -—-— K. IV o. Krvava statistika. Ruska „Xasa Gazeta' (nekdanji „To- varis ‘‘ je priobčila te dni statistiko kaznij političnih sodnih razprav v Rusiji v me¬ secih januvarja in februvarja 1908 (starega stila). Na smrt je bilo obsojenih 417 oseb. (179 v januvarju in 238 v februvarju).Od teh kazni se je že izvršilo 198. V 41 slu¬ čajih se je premenilo smrtno kazen v do¬ smrtno ječo. Drugi čakajo trenotek za tre- notkom na smrt. Groza statistike brezposelnosti v Ameriki. Po dolgotrajnem nabiranju statističnih podatkov o številu brezposelnih v Zdru¬ ženih državah, se je končno posrečilo do¬ biti - dasi še ne popoln — rezultat, kte- rega pokazujejo spodnje številke. Število brezposelnih delavcev v posa¬ meznih državah, kolikor se je moglo dog- vembra t. 1. In kljub tem žalostnim fakt 0 J vpijejo nekteri časopisi, da imamo J ^ prosperiteto. bi' L Za 1. maj. ! U' Majnikova štev. »Delavskeg, do' Lista“ izide v slavnostni obliki 5 na 6. straneh. sk Ta št. v kateri bodo objav. jj Ijeni članki in spisi največji|i i' socialističnih pisateljev, bo stala * 10 vin. Naročniki jo vdobe po J j 0 vadni ceni. ! n Ta št. »Delavskega Lista“ bo J natisnjena v 10 tisoč izvodili,. * Sodr. in prijatelje prosimo, da ! g naroče že sedaj koliko iztisov je; to hočejo imeti. T' Naroči se lahko pismeno ali ] ustmeno v upravništvu „Delav, , ® Lista“ ul. Boschetto 5, II. naid M a rleln tpflai ! Domače stvari. 5 Predavanje v Ljudskem odru, V četrtek 9. in petek 10. t. m. jc preda¬ val v Ljudskem odru sodr. E. Kristan. ^ Prvi večer je govoril o predmetu: Pogoji za obstanek malih narodov. Govornik je opisal najprej zgodovino raznih malih in i velikih starih narodov, ki vkljub svoji I oboroženi moči moči, se niso mogli vzdr- ( žati pri življenju več časa nego so jim s nudili naravni pogoji. Nobenemu narodu ni ( zagotovljen večni obstanek, toda dolžnost ^ naroda je, da si vstvari sam take razmere, v katerih se more ohraniti vsaj toliko časa j pri življenja, kolikor bi se mogel ohraniti, - če bi ne bilo ničesar, ki bi oviralo naravne! | predpogoje njegovega obstanka. Napačno! , je mnenje, da je militarizem največa opon narodov. Posebno mali narodi se ne smejo zanašati na fizično, kaj še na številno, če tudi dobro oboroženo, organizirano in zdru¬ ženo moč. Tudi v bodoči družbi bodo tekmovali narodi med seboj, toda v tem boju ne bo odločevala več številna marveč kulturna moč narodov. Zmagali bodo oni, ki bodo na najvišji stopinji kulture. Narod, > ki šteje 40 milijonov duš, ne občuti velike škode, če se tudi 30 miljonov njegovih članov ne briga za njegov obstanek od- j nosno, če ni deležno kulture. Ostane mu še vedno 10 milijonov popolnih duševno močnih in zavedajočih se članov, ki tvorijo razven duševne, tudi precej številno moč, ki tekmuje in dela za obstoj celega naroda. Drugače je pa pri malem narodu. Če ima slovenski narod, ki šteje največ 2 milijona članov, 1 milijon in 500 tisoč članov, ki se n . e v brigajo za njegov obstanek, ki je apatično duševni tekmi narodov, nam ostane največ, (optimistično računano) 500 tisoč popolnih članov, ki absolutno ne morejo tekmovati vspešno z 10 milijoni velikega naroda. Ako pa demokratiziramo kulturo f in vse njegove pridobitve, znanost, umetnost itd., če naredimo iz vseli 2 milijonov članov tudi res ravno toliko popolnih na- lodnih bitij, pot m n imamo že precejšno število katero bo moglo potom svoje du- : ševne moči tekmovati z drugimi narodi m! \st\arjati najboljše predpogoje v svrho njegovega obstanka. Vsestranska naobrazba : m domokratizacija kulture in njenih pri-! c obitev je tedaj predpogoj, da naredimo i* j sedanjega števila Slovencev število popolnih j duševno močnih bitij, ki bodo potem vstvanli pogoj obstanka svojemu narodu. Seveda je to lo malenkosten izvleček < j)tga predavanja, ki ga vsled pomanjkanja prostora ne moremo, če prav bi ga zelo radi, objavili. Drugi večer je predaval o starih verah- S tem predavanjem je napravil predava- telj samo podlago na katerej bo razvil ciklus predavanj, ki jih priredi v kratkem zopet v Ljudskem odru o tem predmetu- O tem predavanju pa damo v prih. šU obširneje poročilo. Toliko prvi kakor tudi drugi večer, j« bila dvorana v delavskem domu do zad' njega kotička natlačena skoraj samih de- l um ’ • kl S0 pazno > da naravnost vem« sJ.ecliii ^vnjanjim predavatelja, ki je s svojo - divno živo besedo si prisvojil popolnoma j DELAVSKI LIST 3 dušalce, ki so s živahnim zanimanjem sr¬ knit znanje in duševnega razvedrila. y kratkem priredi Etbin Kvintetu v Ljudskem odru veče število predavanj. Slovenske delavce in sodruge opozorimo že sedaj na zopetni duševni vžitek. Dramatični večer, ki ga je priredil Ljudski oder pretečeno nedeljo v Delavskem dotnu je vspel, kar se tiče igranja jako imenitno, Le žal, da ne moremo reči kaj kakega tudi o udeležbi, ki je bila še precej skromna, kar ni navadno pri prireditvah našega Ljudskega odra. V igri „Kdor se poslednji smeje", so se odlikovali gospa Antonija Nepožlan, gospica Josipina Ta- majer in gospod Vekoslav Mrak. V igri „Popolna lena “ pa gospici Katica Požar in Josipina Tamajer ter gospoda A. Strelski in Drago Vrabec. Splošno smemo reci, da je .bila druga igra lepše uprizorjena nego prva. V gospici K. Požar smo zapazili temperamentno igralko, ki bi smela nasto¬ piti na večjih odrih. Upamo da bodo ome¬ njene gospicc in gospodje še večkrat nas¬ topili v Ljudskem odru in mi jim zagoto¬ vimo že sedaj, da ob večji udeležbi, nego je bila pri zadnji predstavi. Po predstavi se je razvila lepa domača zabava, ki je trajala pozno v noč. Rezultat volitev v bolniško blagajno na državni železnici v Trstu. I 11 zopet sijajna zmaga socijalnih demokratov! Pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno so bili izvoljeni v nje zastop vsi naši kandidatje in sicer Mavriči e z S62, Robin z 823, Stbhler z 827, Coter z 866, Ipavec z 860 in Stenovič v. 823 glasovi. Naši patentirani nasprotniki Trost, Buffon, Essich, Ilisjak in dva Lisjaka so dobili vsak le 121 do 151 glasov. In zopet sijajen fijasko dr. Mandič-evih krumirjev! Okrajna bolniška blagajna. V tednu od 5. aprila do 11. aprila se je dalo bolniško podporo 520 novim bolnikom, odvzelo se je pa 520 ozdravljenim. V subvenciji ostane še 1061 bolnikov. V omenjenem tednu se je izdalo 16.628‘45 K bolniške podpore. Ljubljanski sodrngi sc udeleže letošnjih dopolnilnih občinskih volitev v Ljubljani, ki se vrše v sredo dne 22. t. m. (oziroma ožje volitve 23. t. m.) samostojno s svojimi kandidati. Kandidatje so: Etbin Kristan, pisatelj in urednik; Ivan Mlinar, korektor in Josip Petrič strojnik državne železnice. Za družino so