20C 9 771580372009 ■MUHI .......—----------—-— iTiiriFOS-dLo.o. Brežice Holyeva steza 1,8250 Brežice P9dimtlm izvala: -promet z nepremičninami (posrednik z lieenoo IBN) -vpisi stanovanj v zemljiško knjigo -etažna lastnina -oenftve nepremičnin -druge tehnične storitve in svetovanja Tol.:/fax: 0608 62 332, GSM: 041 705 958 Številka 5 Leto 1 Slovenska vlada se je kadrovsko okrepila tudi s strokovnjaki iz Posavja Krško - Na zadnji seji Vlade Republike Slovenije so njeni člani sprejeli tudi nekaj potrditev oziroma zamenjav na položajih državnih sekretarjev v posameznih ministrstvih. Kot smo že poročali, so novi ministri od skupno 55 odstopnih izjav dosedanjih državnih sekretarjev sprejeli kar 45, 10 pa so jih kot neutemeljene zavrnili. Tako je nova vlada potrdila 10 dosedanjih in 21 novih državnih sekretarjev, med njimi sta tudi dva iz Posavja, in sicer mag. Andrej Vizjak iz Brežic in Mitja Drobnič iz Krškega. Andrej Vizjak, ki je bil doslej republiški inšpektor za delo in je tudi brežiški podžupan, je postal državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ob imenovanju je povedal, da je to zanj velik izziv in priložnost. Deloval bo zlasti na področju zaposlovanja, na katerem ima že dolgoletne izkušnje. Njegovo delo bo usmerjeno predvsem v uresničevanje programov zmanjševanja brezposelnosti ter spodbujanja perspektivnih in dolgoročnih delovnih mest, zlasti na področju neposredne proizvodnje. Mitja Drobnič, ki je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, vse do konca naše redakcije ni bil dosegljiv. Oba, Drobnič in Vizjak, sta do izida časopisa SavaGlas že prevzela položaja državnih sekretarjev. D. K. V________________________________________________________________J Cena 190,00 SIT 21. junij 2000 Juhuhu, poletje je tu ! al prav rečna. ... na strani 3 Pozdrav prvih bolj vročih dni čast izjemam. Vendar, pozor! Lani ktorat, ki nadzoruje vodo v vseh nas predrami iz zaspanosti s san- je Republiški zdravstveni inšpe- omenjenih kopališčih, odsvetov-jami o dopustih. Ker pa je do njih še vedno daleč, julija in avgusta, ali pa v družinskih proračunih ni tako obsežnega kupčka, si vročino poletnih dni hladimo v bližnjih kopališčih. Vprašanje je, za katere se odločiti? Ali skomercializirana kopališka središča, posamezne bazene v domačih krajih, ali pa bo pretehtala avtentična divjina rečnih brežin. Odločilnih kriterijev je več, še vedno pomembno vplivajo predvideni stroški, saj si povprečna tričlanska slovenska družina težko privošči redne tedenske obiske kopališč. Posamezni bazeni so bolj pusti in ponavadi vsaj za otroke ne ponujajo veliko, prevladuje pa tudi mnenje, da so manj higiensko vzdrževani. § Rečna kopališča so le redkokje a toliko urejena, da bi pritegnila še k koga drugega kot najstnike. Vsa Miss Posavja Tina Urbančič (levo) v Klunovih Toplicah Letošnja žetev je pred vrati! Žitna polja že spreminjajo barvo in napovedujejo žetev nekoliko prej. Smo letos nanjo bolje pripravljeni? Na Ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je tržni red bil sprejet dovolj zgodaj, večjih odstopanj od lani ni, na Skali d.o.o., ki upravlja z žitnimi silosi v Brežini, prav tako zatrjujejo, da so na prevzem dobro pripravljeni. Zadružna kmetijska družba, za katero bodo pšenico poleg Skale prevzemale tudi Kmečke zadruge, bo odkupila vso pšenico, tudi tisto, ki ne bo ustrezala zahtevanim pogojem in bo za krmo. Torej, prosimo le še za lepo vreme v času žetve. ... na strani 6 tehnounionD.Mt» AS SERVIS - TRGOVINA Pon ' P*' 9-12,14-19 CMšdV Miele »•»• Zvon« Novak s.p. krapom CH0Bralka MtfuMMCMSl KUHINJE- ■■POHIŠTVO ;'CIV Volovcc Črvin s.p. Volevec Črvin Žvpnkve< St •tSt Kapck M*« ItlUUM Največja letalska predstava v Sloveniji iz vsebine... Pod lupo Cerklje ob Krki - Ob koncu tudi letalstvo NATO. Kot najbolj ne eskadrilje našega letalstva in ob tedna, 24. in 25. junija, bo tukaj- zanimivo ob posameznih letalih pestrosti letal in plovil na sploh tu- DdcivliC YICL C€StO tlllCl V 1Tl€StO? šnje vojaško letališče gostilo eno naj bi bile vojaške akrobatske sku- di atrakcije v civilnem delu mitin- * ^ Pilatusi PC 9 največjih letalskih prireditev letos v Evropi, ne samo v naši državi. V programih, ki bodo potekali od jutra do večera, se bo predstavilo 15 držav in blizu 70 vojaških letal in helikopterjev iz tujine, enako število še dodatno v slovenskem delu. Ob celostni predstavitvi slovenskega letalstva in vojnih letalstev naših sosedov bo nastopilo ...stran 2 Gospodarstvo Napetosti v Rudniku Senovo. ...stran 4 Zdravstvo Dr. Rugelj v Kostanjevici... ...stran 7 Glasba Z lojtrco pod okence... J, ...stran 9 Kronika Mejni incident... ...stran 11 pine, Frecce tricolori iz Italije in Ruski vitezi s suhoji SU 27, ki so največja in najtežja letala, ki lete v akro skupinah. Organizator Ministrstvo RS za obrambo obljublja bogat spremljevalni del, z vojaškimi paradami in izložbami ter s civilnimi nastopi. Poveljnik 15. brigadg vojaškega letalstva polkovnik Gabriel Možina napoveduje prelet meša- ga, kjer upa na državni rekord v skupinskem skoku padalcev. S.V. ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI TELSAT d.o.o. \ SATMmME MttAJttC ANTB€ RTV-VIDEO-SAT-SERVIS . CVETLIČNI ARANŽMAJI AV __ /Ct POGREBNE STORITVE Jv ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE U TEL.:07/49-61~O90, 07/49-93-240 FAX:07/49-93-241 GSM.041/619-455 tn moaula OoldStOf" CPB 20, 8280 BRESTANICA, TEL/FAX (07) 4071-207 Bojan Skrbinett GSM: 041/625-406 MONTLES PRENOVA OKEN! MONTLES Božičnik Branko s.p. SEVNICA TelJFai: 07/ 81 42237, GSM: 041/621-285 VULKAIVIZERSTVO FURLAN -SERVIS -TRGOVINA -AVTOPRALNICA FURLAN MELITA s.p. Mihalovec 1,8257 Dobova, tel.:07/45-22-010 m : M ' Trgovino xo mole živali «1111 NC INTERMARKET BREŽICE Tel.: 0608/61-658, GSM: 041/58-06-22 sodelujte i haobadhi mi podjetja eiihahiiba IH 2ADEHITE7 DNEVNO LETOVANJE HA MAllOM 2A 2 OSEBI ! 'ii ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264 POD LUPO Brežiški obrat Jutranjke in dijaški dom ostajata brez rešitve “Ne vemo, kako se bodo zadeve razpletle” Brežice - Izredna seja občinskega sveta ni dovolj, da bi se rešilo vprašanje zapiranja brežiškega obrata Jutranjke in naselitve tujcev v dijaški dom, menijo svetniki, čeprav pozdravljajo obravnavo omenjene problematike. Tako na sestanku niso našli odgovorov, še več, pojavili so se novi zapleti in grožnja, da bo ministrstvo 1. julija tujce res naselilo v dom. Svetniki so se strinjali le v tem, da v zvezi z obema vprašanjema poznajo premalo dejstev za resen pogovor. Po direktorjevih besedah je vse čista igra, tako pri Jutranjki zaradi zaveze nadzornemu odboru ob skrivnem sanacijskem programu kot pri lastniku dijaškega doma podjetju SGP Posavje Sevnica. Delovnih mest ne damo Ob predvidenem zapiranju brežiškega obrata Jutranjke bi s prodajo nepremičnin nekoliko zmanjšali izgubo 1,5 milijona mark. A je na seji prišlo do preobrata, občinske službe so izbrskale pogodbo iz leta 1971, s katero je občina Brežice kot lastnica nepremičnin na območju brežiškega obrata tega dala neodplačno v najem Jutranjki z varovalko, da se proizvodnja ne sme preseliti z ga dogovor obeh strani, s tem da bi uprava Jutranjke morala popustiti, občina pa ji v zameno nekaj ponuditi. Kot je zatrjevala direktorica Jutranjke, ne gre za odpuščanje 150 zaposlenih v Brežicah, temveč preselitev njihovih delovnih mest v Sevnico, ob tem da bi imeli zagotovljen avtobusni prevoz. A temu delavke nasprotujejo. Opozarjajo, da bi ob že tako težkih delovnih razmerah, slabi plači in nemogočem delovnem času vožnja materam odvzela ves čas, ki naj bi ga preživele z družino, ravno tako ne verjamejo, da bi podjetje res dolgo držalo obljubo o organiziranem prevozu. Protest občine proti tujcem v dijaškem domu Na govorice, da so dom prodali Ministrstvu za notranje zade- brežiškega območja. Torej ostaja vprašanje, kdo lahko obrat proda. Direktorica sevniške Jutranjke Zdenka Marčič, ki je to mesto prevzela decembra lani, zagotavlja, da je bilo lastninjenje podjetja pred leti zakonito in so nepremičnine njihove. Medtem pa župan Vlado Deržič meni, daje pogodba zavezujoča in da je lastnica občina Brežice. Zaplet naj bi rešili do prihodnje seje zadnje dni junija. Kot opozarja sekretar območne zveze svobodnih sindikatov Slovenije Marjan Urbanč, bi sodni spor najverjetneje trajal nekaj let v škodo obeh strani. Kot najbolj racionalno rešitev predla- ve RS kot prehodni dom za tujce, se je najprej z ostrim protestom odzvala krajevna skupnost Brežice. Župan Deržič, ki so ga svetniki na izredni seji podprli v prizadevanjih, napoveduje državljansko nepokorščino, tudi z zaporo cest, če ne prevlada razum. Iz krške policijske uprave je prejel le ustno obvestilo, da bodo s I. julijem v domu nastanili prve tujce, medtem ko z ministrstva ni dobil jasnega odgovora. Direktor SGP Posavje Sevnica Branko Musar je kot lastnik doma naklonjen lokalni skupnosti in gaje v prvem trimesečju letos ugodno ponudil občini, a ta zanj nima denarja. Kot poudarja občinski tajnik Ferdo Pinterič, na dijaški dom vsa ta leta niso pozabili, iskali so konkretne vsebine, proti tujcem v mestu ob srednji šoli, knjižnici, prosvetnem domu in zdravstvenem centru, kjer se vsak dan giblje veliko ljudi. Za- toda neuspešno, ker ne izpolnjuje ustreznih tehničnih normativov. Zdaj se lastnik z ministrstvom dogovarja le za kratkoročni najem in ne za prodajo. Občinski proračun ne bi prenesel morebitnega nakupa, tudi če bi najeli posojilo, zato se župan, kot je pojasnil, ni odločil zanj. Svetnikom je tako preostalo le, da z ostrim protestom, ki so ga naslovili na vse pristojne državne ustanove, poskušajo dobiti bitko vezali so se, da se bodo s pristojnimi ministrstvi poskušali dogovoriti vsaj za obšolski center in invalidske delavnice, kjer že potekajo dogovori. Dom bi lahko bil namenjen še marsičemu, med drugim naj bi rabil kot menza za srednješolce, v njem bi lahko bili dodatni knjižnični prostori... Seveda, če se najde najemnik ali občini naklonjen kupec. Suzana Vahtarič Sporno nadomestilo Sevnica - Odlok, sprejet pred meseci, takrat ni toliko vznemirjal svetnikov kot na zadnji seji občinskega sveta, ko je k njemu občinska uprava dodala še pojasnila. Čeprav odlok ne bo dolge dobe, saj država pripravlja krovno obdavčitev nepremičnin, je najbolj prizadel obrtnike, menijo svetniki SDS. Na seji so županu predložili podpisan dopis štirih obrtnikov in Območne obrtne zbornice Sevnica, ki opozarjajo na krivično razmerje 14 : 1 med stavbnim zemljiščem za poslovno dejavnost in stanovanji v drugi kategoriji. Zahtevali so odpravo vrednotenja možnosti priključkov na industrijsko omrežje, neobdavčitev infrastrukture, ki jo Financira lastnik sam, in enakost izračuna točke za kvadratni meter nezazidljivega stavbnega zemljišča, vendar jim to kljub izsiljenemu glasovanju ni uspelo. Odlok je ostal tak, kakršnega so že potrdili. Gre za letošnjih 53 milijonov tolarjev, s predvideno širitvijo zaveznikov, ki je vključena v odlok, pa bi jih dobili še približno 12. A brez obljubljene pocenitve, kajti župan Kristijan Janc pravi, da se bo prihodnje leto uveljavljala ista vrednostna točka kot letos, ob tem pa je ne bodo valorizirali. Tako bodo še za približno 10 odstotkov zmanjšali obremenitve in obdržali razmerje med pravnimi in fizičnimi osebami. Suzana Vahtarič posavske mušice Važno je imenovati se... Čas neizprosno teče in dogodki se gostijo, da jim je težko slediti. Kar je bilo še včeraj dobro, danes ne velja več, kar smo nekoč hvalili, danes grajamo, normalno nič več ni prav in na vrh so se dvignili neznani povzpetniki. Očitno je zdaj tudi čas, ko je posebej pomembno biti v pravi stranki. To je ob nedavnih kadrovskih menjavah v Ljubljani dobilo odmeve tudi v Posavju. Izgubili smo enega državnega sekretarja, dobili pa dva oziroma posredno kar tri. Odletel je Damjan Lah, državna sekretarja pa sta postala Mitja Drobnič iz Krškega in Andrej Vizjak iz Brežic. O prvem smo že zadnjič pisali, kako je kot obetaven diplomat zašel v Terme Čatež, pred dnevi pa bil izvoljen za direktorja območnega razvojnega centra. Zdaj je državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve. Andrej Vizjak, če odmislimo brežiško podžupanstvo, nima za sabo tako bleščeče kariere. Verjetno pa se je posebej izkazal kot koordinator socialdemokratske stranke za Posavje in mu je zato Janez Janša za zvestobo podelil mesto državnega sekretarja v Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Na tako ugledno mesto se je zavihtela tudi Metka Zevnik (moža ima s Čateža pri Brežicah) kot nova državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport. Minuli teden je v Upravni odbor Slovenske nacionalne turistične organizacije bila izvoljena tudi Zlata Vidmar, direktorica ljubljanskega hotela Lev intercontinental, torej Brežičanka na začasnem delu v Ljubljani. V Ljubljano pa si očitno žele še nekateri pomembni možje iz Posavja. Za vnovičen mandat v Državnem zboru naj bi se še enkrat potegovali sedanji trije poslanci, v prestolno mesto pa bi menda rad še sevniški župan Kristijan Janc. To velja tudi za krškega župana Franca Bogoviča, ki menda ob petkih pridno posluša predavanja, da bi si pridobil visokošolsko izobrazbo. Potem bi poleg tega, da je v pravi stranki, tisti z dolgim imenom, imel vse pogoje za napredovanje. Pa saj smo mu posavski novinarji že pred dvema letoma napovedali, da bo postal kmetijski minister. Seveda ni pomembno, da ima tudi predsednik vlade Andrej Bajuk ožje sorodnike na Senovem, torej v neposredni bližini Bogovičeve Koprivnice. Da, Andrej Bajuk je premier, Andrej Vizjak je državni sekretar in le še Andrej Božič, krški podžupan, in Andrej Štricelj, drugi sevniški človek, zdaj čakata na svoj vzpon. Žal tokrat ne bo še nič, ker nista v pravi stranki. Dnevno politiko pač trenutno krojijo drugi ljudje, ki so v pričakovanih kadrovskih spremembah med birokrati po prepolnih ljubljanskih pisarnah povzročili pravcati preplah. Le malokdo je v strahu za delovnim mestom počel kaj pametnega in tudi mnogi osnovni postopki so zastali. Tudi tisti, ki zadevajo vprašanje izgnanskih in begunskih vprašanj. S tem bodo znova najbolj prizadeti starejši ljudje. Kot je znano, pa je največ izgnancev in beguncev prav v Posavju. O svojih prizadevanjih so spregovorili tudi na sobotni slovesnosti v Dobovi, ko je za govorniški pult po desetletnem molku spet stopil Franc Šetinc. Pa svojim rojakom v vročem popoldnevu ni povedal kaj revolucionarnega. Vroče pa je minuli teden bilo tudi na izredni seji brežiškega Občinskega sveta, ko so lahko svetniki in drugi gostje iz prve roke izvedeli, v kako nemogočih razmerah delajo v Jutranjki. Pa tudi v Beti Dobova ali v krškem Labodu ni nič bolje. Delavk ne daje zgolj vročina, marveč tudi druge razmere; če, denimo, komerciala v metliški Beti slabo prodaja, so kaznovane delavke v Dobovi. Vroče bi lahko bilo tudi v Cerkljah ob Krki, kjer bo za konec tedna velik letalski miting. Menda bi moral biti na Dunaju, pa so se prebivalci uprli in izvedbo preprečili. Upreti so se nameravali tudi Cerkljanci, a naj bi si premislili, ko jim je župan Vladislav Deržič obljubil nekaj asfalta. Manj vroče je bilo v četrtek v Ljubljani, kjer se je na dobro pripravljeni prireditvi predstavljalo Posavje. Zlasti se je na Tromostovju srečevala cela vrsta znancev iz brežiške, krške in sevniške občine ter prijateljev Posavja. Ljubljančani so se odzvali manj, zato pa so bili najbolj srečni ljubljanski klošarji. Ves dan so lahko brezplačno pokušali posavske dobrote kmečkih žena in na Vidovo tudi pravo Vidovo vince vse bolj profesionalnega kletarja Petra Špilerja. Vročih poletnih dni pa si najbolj želijo v Termah Čatež. Posebej še, ker je lepljiva sluz udarila ob slovenskem morju. V toplicah bi zato lahko obisk bil večji, ob letu pa zato višje tudi dividende tistih, ki jih dobivajo. Vlado Podgoršek Sporočilo bralcem! Bralce vahinu), da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Vr.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Kako tako naprej? Ob tako visokih temperaturah, kot so nas segrevale že minuli mesec, smo začeli razmišljati, kam na dopust. Nekako bo še šlo, da na obroke namočimo noge za pet do sedem dni v morju. Vsekakor ne na naši slovenski obala. Tu so cene oderuške. Tudi letos gremo nekam blizu, a čez mejo na Hrvaško. Ob tem si skorajda ne upam pomisliti na sosede, kjer so otroci še mlajši in jim je še težje dopovedati; mati doma, očetu pa napovedujejo čakanje, kako torej na dopust? Ko slišim za vedno nove stečaje in odpuščanja delavcev, me kar strese mraz. Že mi težko shajamo, ne upam si niti pomisliti, kako je njim. In koliko je takih družin. Še malo pa smo tam, ko smo bili po drugi svetovni vojni, ko so si matere trgale od ust, da so nahranile otroke. Želela sem povedati, da pred turistično sezono marsikdo o dopustu kje drugje kot na domačem dvorišču ali pri starih starših, ne more sanjati. A je do morja še daleč. Vsaj ob koncu tedna bi se radi osvežili v naših bazenih. A za mojo štiričlansko družino z dvema srednješolcema to ni izvedljivo. Pomislite samo, za enodnevno kopanje v vsakem boljšem kopališču, je treba odšteti okoli 2000 SIT. Mi smo štirje, pa še osvežitev? Če želimo preživeti cel dan, je edina varianta, da imamo s seboj nekaj od doma. Ni se prijetno namakati kolektivno, vodi ne verjamem niti tam niti v manjših okoliških bazenih, kjer so karte sicer malo cenejše, ponudba pa enako primerno skromna. Na žalost je sreča, da "črkuje" industrija in je gospodarstvo na psu, tako da bo vsaj Sotla naš vikend paket v naravi. In kot verjamem, tudi vsakemu tretjemu med nami. Žalostno, a resnično! Majda Šekoranja iz okolice Bizeljskega Bodo krožišča smetišča? V Posavje prihajam pogosto, saj imam tukaj bližnje sorodnike. Ker me zanima dogajanje v krajih, kjer sem preživela del svojega življenja, če le morem, preberem tudi vse, kar je o Posavju zapisanega po časopisih. V roke mi je prišel tudi vaš časopis SavaGlas in ker izhajate vsakih štirinajst dni, sem imela priložnost pregledati vse številke. Glede nato, da je bil moj spremljevalec v mladosti tudi Radio Brežice, sem vesela, da vam je sedaj uspelo narediti še časopis. Iz njega izvem veliko, zato čestitke. Ker se pogosto vozim skozi križišče v Pohanci in sem tudi sama mnenja, da je zelo nevarno, sem z zanimanjem prebrala članek o morebitnih rešitvah za črne prometne točke, med katere to križišče zagotovo tudi sodi. Vaš župan omenja krožišče in poleg tega še v Trnju. Dolg uvod zato, kar bi pravzaprav rada povedala. G. župan, krožišče je morda res najboljša rešitev, samo če bo tako zanemarjeno kot tisto pri lntermarketu, je skoraj bolje, da ga ni. Kaj vam pomaga vodomet, če ta ne dela, kaj pomaga zelenica, če se rože skoraj ne vidijo iz trave, kjer bi morala biti trava, pa je vse suho. Sramota za turistično mesto, kakršno naj bi bile Brežice. Pa še sosedi Hrvati hodijo k vam po nakupih. Kaj si le mislijo ? Ali res poleg toliko brezposelnih nimate človeka, ki bi skrbel za to? Je škoda denarja? Ali za vas izgled mesta ni pomemben? Meni ni potrebno odgovarjati na zastavljena vprašanja. Odgovorite sebi! Kako si boste odgovorili, bom vedela Že ob mojem naslednjem obisku v Posavju. Pa brez zamere in lep pozdrav iz Medvod. Kristina Lavrenčič Slovenija gre naprej! Evropski nogometni spektakel je v polnem teku in Slovenija je zraven. Ko sem gledal prvo tekmo naše reprezentance, sem se skorafTdzjokal. Od sreče, veselja in zadovoljstva, seveda! Takšne igre, kot sta jo prikazali naša in jugoslovanska ekipa, na televizijskih zaslonih že dolgo nismo videli. Prava poslastica za nogometne sladokusce. O rezultatu, ki bi lahko za nas bil še ugodnejši, nočem razmišljati. Pomembnejše se mi zdi dejstvo, da smo Evropi in svetu prikazali predstavo, v kateri bi nekateri “veliki" rajši videli sebe kot pa majhno Slovenijo. Toda veliki zrastejo iz majhnih in majhnih pravzaprav v Belgiji in na Nizozemskem sploh ni. So le dnevi, ko so eni boljše, drugi pa malo slabše razpoloženi. Trenutek navdiha, velike srčnosti in nekaj športne sreče in lahko vsak premaga vsakega. To je modemi nogomet. Našim fantom čestitam, mene so prepričali. V svojih pričakovanjih na koncu prvenstva nikakor ne bom razočaran, saj sem bil že v samem začetku prijetno presenečen. Prva tekma naše reprezentance na evropskih nogometnih prvenstvih mi bo ostala za vedno v spominu. Vem, da tudi mnogim drugim. In ostala nam bo himna "Slovenija gre naprej!". Tudi za čase naslednjih evropskih in svetovnih prvenstev. Drago Malenšek, Sevnica V naših potokih rib skoraj ni več Spomnim se časov, ko smo v vsakem, še tako majhnem potoku lahko lovili ribe. Kot otrok sem neizmerno uživala ob vodi in v vodi. Bila je čista, videlo se je dno, rastlinje in živali. Nikoli si nisem predstavljala, da lahko nekaj tako lepega, kot so ribe v svojem naravnem okolju, preprosto izginejo. To se je zgodilo. V številnih potokih življenja ni več. Nekateri so presahnili in so njihova korita dobesedno presušena, največ pa je takih, kjer je vode le še za vzorec. Kaj lahko storimo, da bi zavarovali našo vodo in življenje v njej. Bojim se, da ne več veliko koristnega. Gotovo sta za vsa naša neprimerna in nepremišljena ravnanja krivi naša vzgoja in zavest. Tisti, ki bi za to morali poskrbeti, saj so nekako poklicani (in plačani) za to, so za dolga desetletja zaspali. Čas pa je tekel naprej, nas prehitel in težko ga bomo še kdaj ujeli. Toda, ali res ni vredno vsaj poskusiti? Ali se res ne zavedamo, da je voda vir življenja! ? Kako bo takrat, kt> bomo neoporečno vodo lahko samo še kupovali, ne vem, vem pa, da tega časa ne bi rada dočakala. Čeprav se hitro bliža in je že skoraj tu, si srčno želim, da bi vsaj še malo počakal. Marija Klinc, Brestanica POD LUPO ,2(X ran 3 SavaCkv, 21.6.2000 T **| »•! | i ■■ ■ ■ ■ n mi ; Kam, kadar je vroče in sonce sije? :i Poletje je vsekakor čas brezskrbnih šolskih počitnic in starševskih glavobolov pred poletnimi oddihi na obali. Preden pride na vrsto morska voda, pa se moramo v vročih soparnih poletnih dneh * osvežiti kar doma. Plastični bazenčki na domačem vrtu ponavadi ne zadostujejo, ostajajo pa nam bližnje manjše toplice, posamezni bazeni, vse bolj obiskovana divja kopališča na naših posavskih rekah in termalni centri. Vsekakor, za vsakogar nekaj. Kopališča ob Krki V neposredni bližini viadukta, streljaj od Čateža, je velik prostor, primeren zlasti za družinske piknike. Nekaj sto metrov naprej, v Krški vasi, je prijeten pogled na kopalce. Žal je v teh dneh reka vse prej kot primerna za kopanje, saj je le malo vode in zelo veliko rastlinja. V Kostanjevici na Krki je kar nekaj urejenih in tudi divjih kopališč. Pri gostilni Štravs je lepo urejen prostor. Poskrbljeno je tudi za različne igre z žogo. Blizu Kostanjevice so Kariče. Prostorje urejen in primeren za piknike in družabne igre. Obiskovalci lahko igrajo tudi odbojko na mivki. Kopanje ni priporočljivo, predvsem v teh dneh, ko Krka kaže svojo žalostno, cvetočo podobo. Drugače je v Klunovih Toplicah. Kot nam je povedala lastnica in oskrbnica Roza Klun, so bile prvotno mišljene za domačo uporabo. Pri gradnji in urejanju pa so pomagali vaščani. Pozneje je naneslo, da so Klunove Toplice postale zelo priljubljene in so tako zdaj na voljo vsem. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa so namenjeni čistilom za bazen. Številni obiskovalci so nam zatrdili, da se tu počutijo prijetno in varno. Tudi prostor za piknike in ra- zlične družabne igre je vedno urejen in čist. Naslednji kraj, ki pa ga toplo odsvetujemo, predvsem ker je nevaren, je tako imenovana “šoder jama” na Borštu. Tu je tudi opozorilna tabla “Kopanje prepovedano”, žal pa se marsikdo požvižga nanjo. Jama je lansko poletje vzela mlado življenje, saj je voda globoka tudi do 25 metrov. Sogovorniki so nam povedali, da je tam tudi veliko podgan in miši. Torej še enkrat: Šoder jama je smrtno nevarna! V nasprotju z njo se lahko naužijete vseh lepot v bližnjih Velikih Malencah, kjer so trije lastniki uredili izjemno prijeten prostor. Imenuje se Lase. Za njegov zdaj skoraj pravljični videz je bilo potrebno veliko trdega dela. Tuje Krka primerna za kopanje, saj so lastniki poskrbeli za čisto rečno dno, za nemoten dostop v vodo pa so navozili gramoz. Za najmlajše je poskrbljeno z igrali, ljubitelji motorjev pa se lahko preizkusijo na stezi za kros. Na mivki lahko zaigrate nogomet ali odbojko in še kaj. Kopanje je na svojo odgovornost, vstopnina pa je simbolična oziroma gre za prostovoljne prispevke. Tako Klunove Toplice kot tudi Lase vam toplo priporočamo, goto- vo boste preživeli prijetne počitnice v prečudovitem okolju. Pa še vami boste. Kopališč v občini Krško je kar precej Urejeni sta predvsem v Brestanici in Krškem, zanimiva pa so tudi nelegalna in nezavarovana kopališča ob Krki in vrbinskih gramoznicah. Občina Krško je tudi letos objavila javni razpis za oddajo brestaniškega bazena v najem. Upravljalo ga bo podjetje Geos iz Krškega. Zdravko Filipovič, odgovorni za brestaniški bazen v službah občine Krško je povedal, daje občina lastnik bazena, vendar se ne more in ne sme ukvarjati z upravljanjem kopališča. “Na bazenu v Brestanici smo opravili nekaj manjših popravil, toda bazenska školjka je potrebna dodatne sanacije. Občasno težavo predstavlja tudi ogrevanje vode, saj lahko toplo vodo dobavljamo le od TE Brestanica in to samo takrat, ko ta obratuje. Sicer pa obstajajo projekti, po katerih bi lahko v Brestanici zgradili odprte in pokrite bazene, toda ta zalogaj je samo za Občino Krško znatno prevelik.” Krško ima tudi bazen, ki je v lasti podjetja Videm v stečaju. Kopališče že nekaj let Upravlja Plavalni klub Krško, toda prihodnost bazena je zelo negotova. V Radečah so bazen zgradili z udarniškim delom papirničarjev Leta 1954 so s prostovoljnim delom v Njivicah papimičarji zgradili bazen. Obiskovalci so in še prihajajo od vsepovsod, iz Revirjev, Posavja in celjske kotline. Lastnik bazena je še vedno tovarna papirja, ki pa ima z občino Radeče sklenjeno pogodbo o prenosu upravljanja. Zvone Lipoglavšek, ki za občino Radeče upravlja bazen na Njivicah, je povedal: “Naš bazen je v dobrem stanju, saj je bil vsa leta tekoče vzdrževan. Tudi gostje so dokaj zadovoljni, navdušujejo pa se predvsem nad čudovito lokacijo, saj smo resnično odmaknjeni od vsakdanjega vrveža. Letos smo s kopalno sezono pohiteli in bazen pripravili že v začetku maja. Kopališče je vsekakor zanimivo predvsem za družine z majhnimi otroki, ki si želijo urejenih in ne preveč množično obiskanih kopališč.” Naj omenimo kot zanimivost, da ima bazen na Njivicah še drugo funkcijo. Je namreč tudi požarni bazen, iz katerega bi ob morebitnem požaru v tovarni ali v vasi gasilci črpali vodo. Sevniški bazen je med novejšimi v Posavju Po sklepu Občinskega sveta letos sevniški bazen upravlja javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, njen direktor Bojan Lipovšek pa meni, daje to bila dobra odločitev. Gre za sorodnost med naravo njihovega vsakdanjega dela in delom, ki ga je treba opravljati za nemoteno delovanje bazena. “V Sevnici so bazen zgradili pred petnajstimi leti in je med novejšimi v Posavju. V začetku je bil mišljen kot gospodarski objekt za športno-turistično-gostinske namene. Kmalu pa so se pokazale vse težave, ki jih takšni bazeni prinašajo, saj so obratovalni stroški ponavadi zelo veliki. Naš glavni namen je vsem kopalcem zagotoviti soliden in varen objekt. Cene naših vstopnic pa so primerljive s cenami tistih za druge bazene v Posavju, zato mislim, da smo še kako konkurenčni. Če kupite sezonsko vstopnico, se lahko kopate celo za manj kot 100 tolarjev na dan. Mislim, da je to zelo privlačno in da se tudi zaradi tega vse več ljudi odloča za rekreativno ali večerno plavanje,” je povedal direktor Lipovšek. Dva majhna bisera... V dolenjskih biserih, ki sta le korak od središča Posavja, tudi mi pogosto iščemo poletno osvežitev. Dolenjske in Šmarješke Toplice so si tako po umeščenosti v mimo ob-gozdno pokrajino kot raznovrstno ponudbo primerljivo podobne. Mirnost okolja in blagodejnost klime pa še dopolnjujeta zdravilne učinke termalnih vrelcev. Sloves Dolenjskih Toplic so z znamenitimi kopelmi ponesli v svet že v 13. stoletju. Šopirijo se s tremi notranjimi bazeni, zunanjim olimpijskim in nepogrešljivim otroškim. S podobno ponudbo se pohvalijo tudi Šmarješke, kjer pri odločitvi za povratek tistih, ki so tam že bili, pretehta tudi znameniti leseni bazen, ki je neposredno nad vrelcem. Tako ene kot druge imajo visoko razvit zdravstveni program, ki ga dopolnjujejo s paleto možnosti hidroterapij in rekreativnim športnim programom. Bogata okoliška ponudba in odprtost Toplic do podeželskega turizma ter lokalnih kulturnih znamenitosti omogočajo sprostitev v slikoviti dolini Krke, ki na vsakem koraku obiskovalcu ponudi kaj novega. ...in dva velika centra Ker je majhnih inšpekcijsko nadzorovanih biserov premalo, da bi vsi naenkrat blažili poletno vročino, na-m od urejenih kopaliških središč ostajata še Terme Čatež in Atomske Toplice. Tudi te bodo letos, če se bodo tako kot lani na rekah ponovno pojavljala onesnaženja z nitriti, več kot dobrodošla. Zdravstvena inšpekcija je že lani večkrat odsvetovala kopanja na rekah, ki ob občasni umazaniji tudi nimajo urejenih kopališč, kaj šele nadzora za varnost kopalcev. Ob tem, ko v Termah nastaja drugi zabaviščni park na vodnih površinah, jim domačini zamerijo enostransko hlastanje za tujci in zaprtost do lokalne skupnosti. Atomske pa so že od nekdaj veljale za tipično slovensko kopališče, ki z domačnostjo ponudbe drži ravnovesje tujih in domačih gostov. Primetjavo lahko delamo na ličnosti počitniškega naselja, odnosu do urejene okolice, prijaznosti do obiskovalcev in še česa v korist Atomskih Toplic. Razgibanost ponudbe po vzoru tipičnih avstrijskih kopališč, odeta v mostičke in zelenje, pa ravno v prijaznih manjših govori v prid tistih, ki nam niso v neposredni soseščini. Karmen Molan, Danilo Koritnik, Suzana Vahtaril Čeprav je posnetek radeškega bazena na Njivicah star te desetletja, je še vedno aktualen. Atomske toplice Sebastjan Novak, dijak iz Globočic - Na bazene ne hodim, ker ne maram gneče. Veliko ljubša mi je narava, zato sem najraje ob Krki. Prijetneje je in veliko lepše. Tu na Lascu nista le kopanje in sončenje. Je veliko več. V ta prostor rad zahajam, lep je, urejen, poskrbljeno je tako rekoč za vse. Tudi za rekreacijo. In voda ni umazana, obiskovalcev pa ni preveč. Tudi pretiranih globin ni, sam jih ne maram. Prostorje izjemno lepo urejen, voda je čista, ni velikih in ostrih kamnov, skratka je prijetno, varno in čisto. Iskreno upam, da obiskovalci ne bodo uničili te lepote. Zato prosim vse tiste, ki boste prišli na Lase, ohranite ga takšnega, kakršen je danes, pa bo ena a s črtico. Vesna Rutkovič, učiteljica iz Brestanice - Vesela sem, da imamo prav v našem kraju bazen, katerega v poletnem času obiskuje veliko ljudi, predvsem so to otroci. S tistimi najmlajšimi na bazen prihajajo tudi njihovi starši, tako daje kar pravšnji kraj za druženje in re-kreiranje. Ker so v njegovi neposredni bližini tudi druga športna igrišča in to po mnenju mnogih v najlepšem delu brestaniško - se-novške doline, je celotni kompleks nedvomno še dodatno zanimiv in privlačen. Edina težava, pa to pravzaprav tudi ni, je ogrevanje vode v bazenu, ki jo občasno ogrevajo iz TE Brestanica. Čeprav so že velikokrat govorili, da bazen ne bo več obratoval, pa se na srečno vseh kopalcev, to le še ni zgodilo. Zvone Lipoglavšek iz Radeč - Kopališč, predvsem termalnih, ne obiskujem pogosto, vem pa, da je v Posavju skoraj v vsakem večjem kraju kakšen bazen: v Radečah, Sevnici, Brestanici, na Senovem, v Krškem in seveda Čateš-kih toplicah. Znano mi je, da so vsa našteta kopališča zgledno urejena in da so kopalci, ki jih obiskujejo, večinoma zadovoljni s ponudbo, čeprav je ta zelo klasična in povsod približno enaka. Čista, hladna voda za osvežitev, kakšen razvedrilni program in seveda možnost druženja. Če bi se moral odločiti in izbirati med kopališči, bi gotovo izbral naravna, divja kopališča, morda tista ob Kolpi, kijih dobro poznam in kjer je možen tudi ribolov. Tjaša Plazar, osnovnošolka iz Sevnice - Letošnje šolsko leto se komaj zaključuje, zato bomo šolarji sevniški bazen šele začeli obiskoval Tako kot vsako leto doslej, bom verjetno tudi letos veliko prostega časa preživela s prijateljicami in prijatelji na našem kopališču. Je zgledno urejeno, voda pa je vedno čista in ravno prav ogrevana. Čeprav grem rada s svojimi starši tudi na morje, pa nikakor nisem razočarana, ko se vrnemo domov. Samo deset ali morda štirinajst dni pa je včasih kar predolgih, tako da si ponavadi v zadnjih dneh že zelo zaželim družbe in pomenkovanj ob našem bazenu. Letošnje počitnice se šele začenjajo in upam, da ne bodo tako kratke, kot so se mi zdele vsake doslej. Milan Najger, invalidski upokojenec, Osredek pri Podsredi - V znoju se kopam vse življenje in le enkrat v Čateških, ko smo tam nekaj delali. Ja, pa v Atomskih, a mi toplice niso všeč, v vodi se namaka masa umazanije. V mladih letih smo se kopali na Sotli, o to so “b’li cajti”. Cele dneve smo preživeli tam, cele nedelje, v kopanju, lovljenju rib in zabavi. Sedaj se bolj malo kopam, v toplicah pa se sploh ne smem zaradi bolezni. O toplicah pa bi samo to povedal da je treba bolj misliti na čistočo vode in okolice. Pridejo tujci, Nemci in drugi, in si samo nabiramo sramoto zaradi nečistoče, ki jo povzročajo mladi in južnjaki. Robert Račič, gradbeni tehnik z Dvorc - Kadar imam čas, če že grem na kopanje, gremo v Klunove Toplice. V druge me ne vleče. V Čateške na primer, ki jim imam na svojem pragu, so najprej cenovno nesprejemljive in večna “gužva” je, voda pa je “bog se usmili”. S cenami pretiravajo, vodo imajo od Boga dano, cene pa bi zato lahko bile malo bolj ugodne, vsaj za domačine. Sploh ne rad hodim v te Toplice. Drugam v Posavju pa tudi ne hodim. Na Krki še letos sicer nisem bil, nisem pa slišal uradnih poročil, če je voda primerna za kopanje, lani ni bila. Za taka kopanja se bolj redko odločam, ko je res prevroče. Raje grem na Šentvid, v naravo, kjer se veliko bolj sprostim. GOSPODARSTVO Bo novemu vodstvu rudnika Senovo v zapiranju uspelo realizirati krovni program? Senovo - Kot je znano, temelji zapiranje rudnika Senovo na krovnem programu, izdelanem v letu 1995, potrdila pa ga je tudi slovenska vlada. Program obsega zapiranje jame, sanacijo površin in kadrovsko socialni program. Pred dobrim mesecem je Vlada R Slovenije v odstopu imenovala novo vodstvo na Senovem, spremenjena pa je tudi sestava novega Nadzornega sveta. Po oceni pristojnih z Ministrst- tudi izkoriščanje kvalitetne pitne va za gospodarske dejavnosti in vode za oskrbo potreb senovško -nekdanjega vodstva Rudnika je bilo brestaniške doline. v okviru zapiranjajame opravljenih Sedaj že nekdanji direktor Her-približno 65 odstotkov vseh predvi- man Kunej je povedal, da je vod-denih del. V skladu z določili Za- stvo Rudnika Senovo v zapiranju Upravna stavba Rudnika Senovo v zapiranju kona o rudarstvu, Zakona o varstvu vedno dajalo prednost področju okolja in Zakona o vodah so bile ekološke in prostorske sanacije rud-izvršene aktivnosti ne samo za za- niških površin. V tem okviru so bile varovanje vodnih virov v jami, kar izvedene številne aktivnosti za ko-je predvideno s krovnim progra- munalno ureditev Senovega. V Ce- rnom, temveč je bilo omogočeno loti je opravljena separacija, ureje- na je lokalna cesta Senovo - Ravne, izdelane so vse potrebne geološko tehnične preiskave in geodetske meritve, izvedena je sanacija površine na Reštanju, sanirano in urejeno je jalovišče ter opravljene mnoge druge, za krajevno skupnost Senovo pomembne naloge in potrebe. In ker predvsem slednje zelo naraščajo, je naraščal tudi pritisk na vodstvo rudnika in druge zaposlene. V zvezi s tem je nekdanji direktor Kunej povedal, da nekaterih potreb krajevne skupnosti glede komunalne infrastrukture ter ureditve in modernizacije mestnih in krajevnih cest, javne razsvetljave, kanalizacije in čistilne naprave, vodstvo rudnika ne more in ne sme financirati, saj te niso predvidene z recen-ziranim krovnim programom. Kljub dosedanjemu uspešnemu izvrševanju programa zapiranja rudnika Senovo pa je Vlada v odstopu konec meseca maja razrešila direktorja Kuneja in imenovala Branka Žibreta za novega direktorja Rudnika Senovo v zapiranju. D.K. Uspešen remont v JEK Krško - Jedrsko elektrarno so 15. junija pet minut pred polnočjo spet priključili na elektroenergetsko omrežje. S tem so končali najobsežnejši remont doslej, ki je zaradi zamenjave obeh uparjalnikov, posodobitev, vredno 205 milijonov mark, podaljšal na 62 dni. Krška soseda je bila izključena iz omrežja dva meseca, od 14. aprila. A kot pravi direktor Stane Rožman, letošnja proizvodnja električne energije ne bo nič manjša od lanske, ko so je proizved- li 4,5 milijarde kilovatnih ur. Še več, s posodobitvijo naj bi je pridelali še za pol milijarde več. Ali bodo to res dosegli, se bo videlo šele pri nadaljnjih meritvah. Teden dni po vnovični priključitvi na omrežje potekajo preverjanja pri nizki moči in v tem času bodo v dogovoru z dispečerjem dosegli polno moč, so še sporočili iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi. Po podatkih republiške uprave za jedrsko varnost so v nuklearki ob koncu remonta potekali preizkušanja in zadnje priprave za doseganje kritičnosti reaktorja, ki so ga zagnali dan pred sinhronizacijo. Ob zamenjavi 32 gorilnih elementov v sredici reaktorja in obeh uparjalnikov so opravili še številna vzdrževalna rutinska dela. Med pomembnejša štejejo obsežen pregled turbine in obeh dizelskih agregatov, ki sta pomemben vir električnega napajanja. Cilj posodobitve JEK je povečati varnost in stabilnost obratovanja ter njeno razpoložljivost in znižati ceno kilovatne ure električne energije. S. V. Na novih osnovah je Metalna Senovo ponovno zaživela Raziskovalni center ali visokošolska ustanova? Prvi raziskovalni center v Posavju se bo imenoval po polihistorju Valvasoiju Krško - Občinski svet je pred mesecem sprejel sklep o ustanovitvi zavoda Valvasorjev raziskovalni center Krško. Tako bomo v Posavju dobili prvo znanstvenoraziskovalno ustanovo, v prihodnosti pa se bodo na našem območju oblikovale mreže znanstvenih in izobraževalnih institucij, ki bodo izobraževale mlade iz jugovzhodne Slovenije ter za svoje potrebe uporabljale njihovo voljo, izkušnje in znanje. Senovo - Občina Krško je pred dobrim letom in pol pristala na preoblikovanje terjatev do družbe Metalna Senovo v lastniški delež in s tem nedvomno prispevala k ponovni oživitvi podjetja. Po skupščini družbe, ki je bila konec meseca maja, so javnosti predstavili ugotovitve, ki potrjujejo zadovoljstvo vseh vlagateljev terjatev kot vložka v Metalno v stečaju in ocenjujejo, da je bila poteza dobra, predvsem pa koristna. Valvasorjev raziskovalni center se bo ukvaijal predvsem z znanstvenoraziskovalnim delom na področju logistike na podlagi visoko razvitih informacijskih tehnologij. Preučevanje logistike pomeni preučevanje različnih ved, kot so upravljanje dinamičnih sredstev, promet, menedžment, ekonomske in pravne vede, človeški viri, ekologija, ter uporabo matematičnih in računalniških metod. Pri tem velja poudariti, daje po mnenju strokovnjakov logistika eno najbolj intenzivnih, perspektivnih in nujnih področij človekovega delovanja v novem stoletju. V centru se bodo lotili dela in reševanja vprašanj multidisciplinamo, v projektih bodo sodelovali in ustvarjali številni raziskovalci različnih profilov in usmeritev. Eden izmed soustanoviteljev centra prof. Janez Usenik je med nalogami, ki so vezane predvsem na posavsko območje, poudaril tudi ukvarjanje z logističnimi vprašanji pri delovanju in razgradnji NEK ter skladiščenju radioaktivnih odpadkov, pri delovanju podjetja Vipap Krško, postavitvi Naša država je po podatkih Službe vlade RS za evropske zadeve že sprejela glavne dele zakonodaje o notranjem trgu, ki se nanaša predvsem na zakonodajo o standardizaciji in certifikaciji, zakonodajo o odgovornosti za proizvode, zakonodajo o prostem pretoku kapitala, o bančništvu, varstvu podatkov, zakonodajo o družbah, DDV in o varstvu konkurence. Več dela ima še pri usklajevanju na področju javnih naročil, intelektualni in industrijski lastnini, zavarovalništvu in državni pomoči. Slovenija je že napredovala na področju veterinarstva, notranjih zadev ter regionalnega razvoja in okolja. Ob tem je manjši napredek dosegla pri reformi javne uprave in pravosodja, verige savskih elektrarn, gradnji avtoceste Ljubljana-Zagreb. Ne nazadnje bodo obravnavali tudi logistična vprašanja vojske, policije in carine na našem območju. Ustanovitev in delo inštituta ne bosta majhen zalogaj, še posebno v povezavi s predvideno ustanovitvijo samostojne visoke šole oziroma fakultete v Krškem. vendar naj bi področna zakonodaja, ki med drugim zajema tudi regionalno politiko, vzpostavila večino potrebnih upravnih struktur. Ob tem je naša država sprejela tudi ukrepe Za izboljšanje institucionalne usposobljenosti na področju konkurence, zaposlovanja in socialnih zadev ter kmetijstva in carine. Slovenija naj bi tako izpolnila večino prednostnih nalog iz Partnerstva za pristop v EU, kjer je malo gospodarstvo najpomembnejši del gospodarstva, saj v državah članicah deluje skupno več kot 17 milijonov enot malega gospodarstva oziroma spada med mala podjetja kar 98,8 odstotkov vseh podjetij v EU. Ta podjetja zagotavljajo tudi več kot 70 odstotkov celotne zapo- Gre za ambiciozen projekt in izjemno priložnost celotne regije. Z ustanovitvijo in delovanjem centra in morebitnih drugih ustanov se bo gotovo izboljšala tudi kakovost živ- ljenja v teh krajih. Glede na to, da sta edina perspektiva tega in prihajajočega časa le pridobivanje in trženje znanja, bi to utegnilo še kako držati. D. K. slenosti, ustvarijo več kot 56 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva ter prispevajo preko 50 odstotkov v skupni delež vseh investicij, ki se letno realizirajo v EU. V skladu z navedenimi dejstvi EU z različnimi ukrepi podpira razvoj malega gospodarstva oziroma malih in srednjih podjetij. Za obveščanje slovenskih podjetij o pogajanjih z EU, prilagajanju zakonodaje in programih pomoči EU, ki je namenjena slovenskim podjetjem, skrbi Gospodarska zbornica Slovenije, ki namenja posebno pozornost tudi pripravam podjetij za skupni trg, v sodelovanju z območnimi zbornicami pa oblikuje izhodišča regionalne politike GZS. Martin Kerin Da se je to sploh zgodilo, je bilo potrebno dobro pretehtati vse vizije proizvodnih programov, ki jih je vodstvo Metalne Senovo pripravilo kot projekt obnove podjetja. Skupina načrtovalcev obnove podjetja je verjela v projekt in družba je na novih osnovah ponovno zaživela. Čeprav podjetje za leto 1999 izkazuje povečano vrednost za dobrih 123 milijonov SIT, pa ostaja dobiček še vedno minimalen in znaša manj kot 2 milijona SIT. Kot je povedal Franc Černelič, načelnik Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Krško, je podjetje v skladu z zahte- Program “Tisoč novih možnosti” je pravzaprav na nek način nadgradnja javnih del, ki jih je država uvedla kot eno od oblik aktivne politike zaposlovanja. Cilji tega projekta so preverjanje možnosti za oblikovanje trajno subvencioniranih delovnih mest v nepridobitnem sektorju na lokalni ravni. Gre za pospeševanje storitev, ki se ne izvajajo v okviru javnih služb in se ne morejo izvajati po tržnih principih. Program naj bi omogočal trajno subvencioniranje določenih ciljnih skupin, predvsem tistih, ki se težje vključujejo v zaposlitev. To so starejši od 45 let, invalidi, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje več kot tri leta, samohranilci, dolgotrajno brezposelni mlajši od 26 let, prednost pa bodo seveda imeli prejemniki denarnih nadomestil in pomoči s strani zavoda ali denarnih dodatkov pri Centrih za socialno delo. Izvajalci programa bodo izbrani na osnovi razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu 19.maja letos. Prijavijo se lahko izvajalci, ki opravljajo naslednje nepridobitne dejavnosti: pomoč in negovanje invalidnih oseb, pomoč mladim z učnimi vami Občinskega sveta občine Krško glede vlaganj in glede zaposlovanja izpolnilo zahteve, tako da občina Krško svojih pogojnih sklepov, ki so terjali vlaganja denarja v nova, dolgoročnejša in stabilnejša delovna mesta, očitno svojih sklepov ne bo spremenila ali celo umaknila. “Družba je za leto 2000 sprejela delovni oz. poslovni načrt, v katerem načrtujejo 5-odstotno rast bruto realizacije ob povprečnem številu 130 zaposlenih delavcev. Glede na to, da predvidevajo porast stroškov dela za 7 %, to pomeni, da bodo stroški dela rasli hitreje kot realizacije, zato takega težavami, pomoč starejšim osebam na domu, restavratorska dela pri obnovi kulturnih spomenikov, integracijska podjetja, lokalni in regionalni razvojni centri in druge nepridobitne razvojne organizacije na, območjih z nadpovprečnimi stopnjami brezposelnosti in na demografsko ogroženih območjih ter kmetijske dejavnosti, kjer ni mogoče nastopati na trgu (čiščenje zarasti, obnova gospodarskih poslopij z vidika kulturne dediščine, izvedba naravoslovnih dni za šolske in predšolske otroke, obrezovanje visokodebelnega sadnega drevja v skladu z nacionalnim programom oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov). Izvajalec del bo moral predložiti razvojno vizijo organizacije ter vključene osebe zaposliti na ustrezna delovna mesta bodisi za polni ali skrajšani delovni čas za obdobje treh let. V tem času je izvajalec upravičen do nadomestitve plače za vključene osebe, višina subvencij pa bo odvisna od dejavnosti; dobička, ki bi omogočal izplačevanje dividend, še ne pričakujejo. Leto ali dve bodo načrtovani dobiček razporejali za pokrivanje preostanka obveznosti iz preteklih let, z vlaganji pa nameravajo vrednost podjetja še povečati. Občina Krško bo najveijetneje tudi v naslednjem obdobju ostala lastnik deleža v Metalni, saj za njegovo odprodajo trenutno ni nobenih tržnih pogojev. Ker vrednost podjetja iz leta v leto realno narašča, bi bilo morda smotrno počakati, da se podjetje učvrsti, tako da bi bilo zaposlenim omogočeno, da občinski delež odkupijo,” je bil mnenja načelnik Franc Černelič. Danilo Koritnik za prve tri zgoraj omenjene bo znašala 80% minimalne plače mesečno za vsa tri leta izvajanja pilotnega programa, za ostale pa bo tolikšna višina financiranja dodeljena le v prvem letu zaposlitve, v drugem naj bi bilo subvencioniranje v višini 60% minimalne plače mesečno in v tretjem letu le še 40%. Razliko med subvencijo in celotnimi stroški zaposlitve naj bi zagotavl- STU io 1.0 MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 ■ Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 10 20 e-mail; studiod@studiod.si glasbeite želje: glasbene.zelje@studiod.si splet uti stran: mvtv.studiodsi Prometne informacije sporočajte na GSM Malo gospodarstvo in EU V sedanji stavbi Srednje šole Krško naj bi svoje prostore poleg ljudske univerze dobil tudi Valvasorjev raziskovalni center Krško. “Tisoč novih možnosti” zaenkrat le pilotni projekt Zavod za zaposlovanje RS uvaja novo obliko subvencioniranja zaposlitev, ki so jo poimenovali “Tisoč novih možnosti”. Program bo poskusno potekal tri leta, sledile bodo analize, s katerimi bodo vzpostavljene podlage za uvajanje trajnega ukrepa subvencioniranja zaposlitev za določene ciljne skupine brezposelnih. , GOSPODARSTVO, TURIZEM Evrobus v tudi v Posavju Brežice, Krško - Evrobus je še ena nova oblika Urada za informiranje RS, preko katere želi slovensko javnost seznaniti s potekom priključevanja naše države Evropski skupnosti. Na poti je že od S.maja, ustavil pa se je v 36 slovenskih krajih, med drugim tudi v Posavju. Ta putojoča informacijska pisarna je bila opremljena z različnimi zgibankami in knjigami, z računalniški, kjer je bilo mogoče brskati po internetu ter dvema informatorkama, ki sta odgovaijali na vprašanja obiskovalcev. V Brežicah so v dopoldanskem času evrobus obiskali predvsem šo-laiji. Učenci z. OŠ Pišece so se celo odločili svoje šolske stolčke pobarvati v modro-rumeno, torej barvi EU. Pripravili so kulturni program, kjer so se jim pridružili še šolarji iz Brežic, Artič in s Senovega. Po besedah informatorke Jane Bratina so naključni obiskovalci imeli največ vprašanj s področja kmetijstva in ker so bili tam še učitelji in profesorji, tudi s področja vzgoje in izobraževanja. Tudi v Krškem, kjer je evrobus stal pred trgovskim centrom Tabu, gaje obiskalo največ šolarjev. Učenci z OŠ Senovo so bili organizatorji programa, prav tako so barvali stole skupaj z učenci OŠ iz Podbočja, Le- skovca, Krškega in Brestanice, in celo izbrali “naj stol” po izboru občinstva in izboru strokovne komisije. Enega od njih so podarili krškemu županu, enega pa bodo razstavili v svoji šoli. Naključni obiskovalci konkretnih vprašanj niso imeli, zani-malojih je, kdaj se bo Slovenija priključila, kaj to pomeni za našo državo, katere so pozitivne in katere negativne strani priključitve EU. Naj večje zanimanje za evrobus je bilo v Prekmurju in na Koroškem, manj na Gorenjskem. Sicer pa se je ustavil tudi v prestolnici Dolenjske -v Novem mestu, kjer je bila predvidena tudi okrogla miza na temo “šengenski sporazum”, vendar je zaradi zadržanosti predavateljev odpadla. Vsi, željni informacij v zvezi z EU, ki so zamudili obisk evrobusa v Posavju, pa lahko pokličejo tudi na evrofon ali svoja vprašanja pošljejo po evro-dopisnicah, ki so Evrobus na svoji zadnji postaji v Krškem brezplačno na voljo na vseh poštah po Sloveniji. Jelica Koršič 4. orientacijska vožnja oldtimerjev Krmelj 2000 Krmelj - Klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov iz Šentvida nad Ljubljano je v sodelovanju s krmeljsko krajevno skupnostjo organiziral že 4. orientacijsko vožnjo za starodobna vozila, imenovano tudi Lov na lisico. Ob sicer neobičajno zgodnjem jutranjem vrvežu v Krmelju so lastniki vozil vestno pregledovali, čistili in nameščali še zadnje podrobnosti pred začetkom “lova”. Začelo seje z nagovorom sev-niškega podžupana Andreja Štric-lja, ki je oznanil trenutek, ko se je proti štartu pomaknilo 130 vozil vseh kategorij: motorji in motocikli z bočno prikolico, izdelani do leta 1968, avtomobili, izdelani do leta 1974, in ameriški vojaški džipi, izdelani do leta 1951. “Starodobniki” so začeli predstavo s spretnostno vožnjo po igrišču, nato pa so se s svojimi osta- Šlart v Krmelju - ni manjkalo lepih avtomobilov in deklet, pa tudi dobre volje je bilo na pretek. relimi jeklenimi prijatelji odpeljali na prvo etapo proti Krmelju, Kameniškem, Šentjanžu, Velikem Cirniku in Šentrupertu. Drugo etapo so vozili proti Prelesju, Mokronogu, Zburam in Škocjanu, kjer jih je pri kontrolni točki pozdravil tudi tamkajšnji župan Franc Povšič. Zadnja etapa je bila najprej na Malkovec. Naziv skupnega zmagovalca si je letos prislužil Janez Potokar z Mirne, član društva Hrast iz Tržišča, kije vozil renaulta 10, letnik 1967. Nagrade za najstarejše vozilo za vsako kategorijo so prejeli še Jurgen Pohm z motociklom AJS, letnik 1926, Jože Komljanec z motociklom z bočno prikolico Indian Scout iz leta 1924, Rudi Ferlež z avtomobilom Ford A Tudr Sedan, letnik 1930, in Janez Rihar z avtomobilom Ford Jeep, letnik 1941. V. Z. Ocenjevanje šinjkov Log pri Sevnici - Poznavalec lahko kaj kmalu ugotovi, da se na Sevniškem spoznajo na izdelovanje suhomesnih dobrot. Njihove salamijade so znane po vsej Sloveniji, že 14 let pa na Logu poteka ocenjevanje šinjkov. Leta 1987 so jih prinesli na pokušnjo sedem in od takrat je prireditev zapisana tradiciji. Največ šinjkov so ocenili v letih od 1995 do 1997, kar 18, na letošnji šinjkijadi pa so pokušali 12 izdelkov. Zahtevnim merilom, da mora biti šinjek na zunaj lep, mam- ljivega vonja in seveda tudi dobrega okusa, je tokrat najbolj zadostil izdelek Sevničana Franca Pavloviča. Pa še nekaj je zanimivo pri tem loškem običaju: zmagovalec mora v prihodnjem letu poskrbeti za vsaj tako dobro šinjkijado, kakršna je bila minula. V. Z. Po sevniški planinski poti Sevnica - Planinsko društvo Lisca je obnovilo 26 let staro sevniško planinsko pot. Opremljena je s 14 novimi samo-stoječimi žigi, obnovljeni pa so tudi planinske markacije in smerokazi. Seveda pa markacije in žigi niso sami sebi namen, zato so v prvih junijskih dneh pod vodstvom Vinka Šeška organizirali tridnevni pohod. Dvanajsturno pot so P dovec pot v objemu vročih sončnih žarkov nadaljevali mimo Svetega Roka, Bohorja vse do Planine, kjer so po vnovičnih 12 urah hoje drugič prespali. Zaslužen počitek pohodnikov pri žigu na Skalici začeli v Sevnici, nadaljevali pa mimo Boštanja, Branka, Šentjanža, Velikega Cirnika in Tržišča do Telč, kjer so prvič prespali. V zgodnjih jutranjih urah so se s Telč odpravili mimo Bučke in Lukovca v Sevnico, od koder so po krajšem postanku v hotelu Aj- Tudi tretji dan so pohodniki sevniško planinsko pot vzeli resno in se ob šestih zjutraj že odpravili proti turistično najzanimivejši Lisci. Od tod so planinski maraton nadaljevali proti Lovrencu, malo nižjih Okroglic in ga ob 15. uri končali v Loki. V. Z. Lepote od tod in tam Muzej na prostem in kartuzija Pleteije Šentjernej - V vsakdanji naglici največkrat nimamo časa, da bi se sprostili, si oddahnili ali celo privoščili kratek izlet. Včasih pa Posavci imajo radi pivo, statistika gor ali dol Sedaj bi že lahko rekli, da so tukaj dnevi, ko tudi Posavcem vse bolj diši steklenica hladnega piva po naporni službi ali pa kar tako. Čeprav je količina prodanega piva po gostilnah pri vsakem gostilničarju strogo varovana skrivnost, je v toplih majskih in junijskih dneh ob obisku gostiln že mogoče sklepati, da tega le ni tako malo. Posavci, ki se bolj ali manj vsi radi pred gostilno pripeljejo vsak s svojim avtomobilom, tudi še vedno radi negujejo lepo slovensko navado ter dajo za naslednjo rundo, in to ponavadi takoj, ko piva v prejšnji rundi zmanjka nekje za polovico. Seveda je še vedno pomembno tudi, katera natakarica streže, saj je velikokrat od tega odvisen tudi okus pijače. Ker pa je statistika gospa, ki velikokrat ljudi strese kot tista električna, je njena vloga za prikazovanje dejstev odmevna, čeprav velikokrat tudi toga. Zelo rada povezuje alkohol z vozniki, te pa s povzročenimi nesrečami. Nemirno lahko ugotovimo, da sedaj že nekaj časa veljavni strožji policijski ukrepi živahne Slovenčke niti ne ganejo preveč. Če poslušamo gospo statistiko, slišimo, da je s še vedno pogostimi nesrečami na naših cestah velikokrat povezan alkohol, povzročitelji in žrtve pa so največkrat v povprečju mladi ljudje. To nas seveda niti ne more presenečati, saj se ob večerih in predvsem ob vikendih v iskanje živahnega življenja odpravijo predvsem mladi vozniki. Tudi napredek tehnike in boljši ter varnejši avtomobili niso prispevali k zmanjševanju nesreč in žrtev, saj je sedaj teh boljših in varnejših vozil na izmučenih cestah mnogo več kot pred leti, pa še hitrejši so. In obenem je vse več mladih in neizkušenih voznikov. Teh dejstev ne moremo izničiti, so preveč očitna. In učinkovitega recepta za izboljšanje položaja še ni nihče odkril, saj odvzem vozniškega dovoljenja nekemu Franceljnu, sosedovega Toneta niti ne gane preveč. Bili pa bi tudi nepošteni, če bi dejali, daje pivo po službi enak greh kot večerno popivanje. Napihaš ga pa lahko kljub vsemu enako. Martin Kerin Kmalu leto dni delovanja regijskega pospeševalnega centra V skladu z odlokom o usta- i novitvi Regijskega pospeševal- j nega centra Posavje so k statutu, ki ga je pripravil upravni od- I bor, dale soglasje vse tri občine j ustanoviteljice, in sicer breži- j ka, krška in sevniška. vendarle popotna žilica premočno utripa in takrat se odpravimo. A kam? Vsekakor ne predaleč. Odgovor je lahko čisto preprost. Nekaj več kot dvajset minut vožnje iz Brežic in še precej manj iz Krškega se v šentjernejski občini nahaja kartuzijanski samostan Pleterje. Obiskovalca prevzame lepota pokrajine, nekaj čisto posebnega je pogled na samo kartuzijo, nekaj sto metrov pred njo pa še na muzej na prostem, ki obiskovalcu prikaže življenje teh krajev nekoč. Podobo domačije sooblikujejo Kegljeviče-va in Baničeva hiša, toplar in svinjaki. Kadarkoli vas bo pot zanesla tja, boste dobrodošli, in če želite podrobne informacije ali pokukati v notranjost bivalnih prostorov, ne bo odveč nasvet, da se lahko oglasite vsak dan med 9. in 12. ali 14. in 19. uro, večjim skupinam pa odprejo vrata domačije kadarkoli. Skrb za muzej je prevzel Simon Ud-vanc, ki ga najdete na telefonski številki 068/81-225 ali 041/639-191. Ko si ogledate muzej na prostem, se sprehodite še nekaj sto metrov naprej. Očem se ponudi kartuzija Pleterje. Nekaj posebnega, nenavadnega, skrivnostnega. Če vstopite skozi park, vas pozdravi lepo urejen vrt in nikar ne pozabite vstopiti v cerkev Svete trojice. Čeravno obiskovalec dobi občutek, da je cerkvena ladja prazna, to ni res. Se kako je polna. Tistega skrivnostnega, nevidnega. Tiho vstopite v to V prvi polovici leta 1999 v j 1 RPC ni bilo zaposlenih. Vse de- j j javnosti je vodila vršilka [ j dolžnosti direktorice Mateja i Jazbec, sicer svetovalka pri j j GZS - OZ Posavje. Že lani so j j v RPC pripravili razpis za di- j i rektorja, vendar ta ni bil imeno- Med dosedanjimi dejavno-| strni RPC velja omeniti njego-i vo vodilno vlogo pri pripravi | regionalnega razvojnega programa. Na podlagi javnega razpisa je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj za ta projekt odobrilo 4 milijone tolarjev nepovratnih sredstev. Prvo poročilo oziroma delovni osnutek, ki obsega izhodiš- I ča, smernice razvoja in drage j predvidene načrte, je bil pri- j pravljen na podlagi obstoječih j dokumentov oziroma izhodišč, ki so bila opredeljena na j delavnicah v okviru projekta “Spodbujanje lokalnih zapo- i slitvenih iniciativ” in drugih | dejavnosti, ki so potekale na območni ravni. Delovni osnutek je temelj za izdelavo celotne strategije regionalnega razvoja in se programsko uvršča med naloge i RPC Posavje v letu 2000. j Prav tako so bila v sodelo- ■ vanju z zunanjimi strokovnimi j sodelavci pripravljena izhodi- j šča za postavitev Garancijskega sklada Posavje, in sicer , v zvezi z ekonomiko in ekonomsko upravičenostjo projek- j ta, poslovnim načrtom in mod- J elom delovanja. Da bi sklad čim prej zaživel, sije RPC s prijavo na javni | razpis ministrstva za malo gospodarstvo in turizem uspelo j zagotoviti 30 milijonov tolar- i jev prepotrebnega denarja, v j nadaljevanju pa je prvi vložek | v garancijski sklad prispevala j še občina Sevnica, in sicer 2,3 j milijona tolarjev, medtem ko j občini Brežice in Krško lani | svojih sredstev v sklad nista vložili. Denar, ki so ga RPC Po- J savje zagotovile občine usta- j noviteljice, je bil namenjen za j samo delovanje zavoda, pred- j vsem za kritje stroškov, pove- i zanih s poslovnimi.prostori in j zaposlenimi. Druga sredstva i so bila pridobljena iz projektnih storitev in porabljena za namene, opredeljene v posameznih pogodbah. D. K. skrivnost in slišali boste zamolklo petje, ki vas bo spremljalo vse, dokler se boste mudili v cerkvi. Če želite še več, si lahko ogledate multivi-zijski program, vsak dan med 7. in 18. uro. Informacije o kartuziji Pleterje lahko dobite na telefonski številki 068/81-225. Karmen Molan Pšenica zori, za odkup vse pripravljeno Lanska zgodba se ne bo ponovila!? kmetijski nasveti Pomembno obvestilo za vse kmete Brežina - Pridelovalci pšenice gotovo še niso pozabili na težave ob lanskem odkupu pšenice. Tržni red, ki ga je država skušala približati tržnemu redu EU, je sprejela prepozno in kmetje nanj niso bili pripravljeni. Največ hude krvi je povzročilo t.i. “število padanja”, ki je bilo nižje tudi zaradi slabega vremena v času žetve. Letos naj bi bilo drugače; tržni red je država sprejela že jeseni, silosi v Brežicah so pripravljeni na odkup. Lepega vremena tudi letos ne more obljubiti nihče, visoke temperature v maju in juniju pa napovedujejo začetek žetve že konec tega meseca. Žetev ječmena pravzaprav že poteka, vendar so količine majhne in jih kmetje skladiščijo sami. Žetev pšenice se bo, kot kaže, začela že proti koncu tega meseca in v podjetju Skala, kjer bo tudi letos glavno odkupno mesto za Posavje in del Dolenjske, so na prevzem pripravljeni. Po besedah vodje žitnih silosov Toneta Cerjaka so že opravili vse tehnično tehnološke priprave v sušilnici, silosih in na transportnih poteh. Analize bo izvajalo pooblaščeno podjetje Ins-pekt iz Ljubljane, ugotavljali pa bodo število padanja, to ne sme biti nižje od 195, vsebnost beljakovin (najmanj 10,0%), primesi (dovoljeno do 2%) in vlago, ki ne sme biti višja od 14%; pšenica se sicer pre- vzame, zaračunajo pa se stroški sušenja. Glavnino letošnjega pridelka pšenice bo odkupila Zadružna kmetijska družba, nekaj mlinaiji, nekaj pa Državne rezerve. Zadružna kmetijska družba dokončne cene za kg pšenice za ljudsko prehrano še ni oblikovala, pričakovati pa je, da jo bo v naslednjih dneh. Zagotovo bo upoštevala tržni red, ki predvideva 22 SIT/kg z upoštevanjem lestvice navzgor in navzdol glede na kakovost. V teku pa so še pogajanja, da bi država k 54.000 SIT, ki ga namenja pridelovalcem po ha, primaknila še 2 do 3 SIT na kg za krušno žito. Plačilo obljubljajo v dveh obrokih, prvi obrok bi naj bil izplačan v drugi polovici septembra, drugi obrok pa v drugi polovici oktobra. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je v soglasju z Mini- strstvom za kmetijstvo v začetku tega meseca izdalo Uredbo o pogojih Silosi v Brežini čakajo na letošnji pridelek pšenice za interventni odkup žita letine 2000. Ta se bo začel 1 .septembra, vendar le ob ponudbi najmanj 5000 kg, plačilo pa bo izvedeno 45 dni po prevzemu. Torej zapletov pri letošnjem odkupu naj ne bi bilo. Silosi v Brežini pri Brežicah so pripravljeni za prevzem, računalniško vodena sušilnica, ki ima zmogljivost 5001 na dan, tudi. Sicer pa na Skali pričakujejo, da bodo prevzeli okrog 4000 t pšenice, prevzem naj bi v času odkupa potekal od 11. do 18.ure, od 9. do lO.ure pa naj bi prevzemali pšenico, ki je bila prejšnji dan zaradi neustreznosti zavrnjena. Skratka - letos bo odkupljena vsa pšenica, tudi za krmo, in kmetom je ne bo potrebno stresati na njivo, kot se je to lani zgodilo na Skopicah. Jelica Koršič Tudi hišni ljubljenčki težko prenašajo vročino V Posavju premalo sezonskih delavcev Upravičenci do vseh vrst državnih subvencij v kmetijstvu morajo v skladu z uredbo oddati obrazec o kmetijskem gospodarstvu in hkrati z njim tudi že nekatere zahtevke za finančne spodbude. Rok je sicer podaljšan do 30. junija, kljub temu ne bo odveč nasvet, da pohitite. Za sadjaije Redno škropljenje proti škrlupu nadaljujte s kontaktnimi pripravki, kot so DELAN, DODIN, KAPTAN, MERPAN. Pepelaste pripravke odstranjujte ročno, ob večjem pojavu uporabite STROB1 ali ZATO. Spremljajte pojav uši, posebej nevarna je krvava uš. Uporabite AKTARO, HOSTAK-VIK, ZOLON, KONF1DOR. Metuljčke jabolčnega zavijača poškropite do 22.junija s kontaktnimi insekticidi, kot so RELDAN, ZOLON, BASUDIN, DIAZOL, DIAZINON. Če imate v nasadu poškodbe od toče, uporabite kontaktne pripravke, ki so priporočeni za škropljenje proti škrlupu. Zaradi sušnega vremena je močno motena prehrana jablan, zato dogno-jujte foliamo preko listne mase. Kalijeva gnojila ne uporabljajte skupaj s kalcijem, ampak ju uporablajte izmenično. V primera dežja je priporočljivo dognojevanje z dušičnimi gnojili. Za vinogradnike Naj večje potrebe trte po vlagi so prav v času debeljenja jagod in zorenja. Zaradi pomanjkanja padavin bo potrebno ukrepati. Odstranite dolge in debele rozge ter zmanjšajte količino grozdja po mladici na 20 dag. Na meter vrste je priporočljivo pustiti le 10 do 15 mladic. Nevarnost za peronosporo ni velika, uporabljajte le dotikalne pripravke ali STROBI. Je pa velika nevarnost napada oidija. Priporočajo uporabo STROBIJA ali njemu podobnih pripravkov ali ŽVEPLA V PRAHU. Zaradi vročine zadostuje enakomerno prašenje po tleh. KARATANA ne smete uporabiti več kot 8 dag /100 1 vode, ker zanesljivo povzroči ožige. Za živinorejce V vročih dneh prezračite hleve, vendar brez prepiha. Če je le mogoče, si uredite izpust, ki omogočaj da se živali vsaj ponoči ohladijo. Visoke temperature v hlevu namreč znižujejo ješčnost živali, pri molznicah pa se pogosteje pojavlja povečano število somatskih celic v mleku in vnetje vimen. Poletje je tukaj, koledarsko sicer še ne, kar zadeva temperature, pa prav gotovo. Vroče in soparno vreme slabo vpliva na nas in tudi živali niso izjema. O tem smo govorili z dr. Janezom Kebetom (Veterinarska bolnišnica Brežice), ki opozarja, da vročino najtežje prenašajo psi, mačke imajo rade toploto, papagaji in ptiči pa s tem nimajo posebnih težav, če le niso izpostavljeni neposredni sončni svetlobi. Za pse, pa tudi druge živali, je pomembno, da se lahko umaknejo v senco. Če niso privezani, bodo to storili sami, sicer pa moramo za to poskrbeti mi. Večkrat na dan jim dajmo svežo vodo, hranimo jih ob večernih in zgodnjih jutranjih urah, ko ni prevroče, seveda pa ima poleti prednost lahko prebavljiva hrana. Če opazimo pri psu neješčnost, brezvoljnost, bruhanje in vemo, da je bil izpostavljen sončnim žarkom, moramo takoj poiskati veterinarsko pomoč, saj se lahko sončarica v nekaterih redkih primerih, ko pride do hipertermoza, konča tudi s smrtjo. Poletje je tudi čas klopov, pred katerimi je treba živali zaščititi (na tržišču so sredstva za odganjanje klopov), saj ti prenašajo boreliozo, klopni meningitis in piroplazmozo. V Posavju še vedno obstaja velika nevarnost okužbe s steklino! Pretekli teden sojo po besedah dr. Kebeta odkrili na Čatežu, zato morajo biti vsi psi cepljeni, do preklica pa velja za vse, razen za službene pse, prepoved prostega gibanja. T. J. Sevnica - Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, območni službi Sevnica, ugotavljajo, da je v posavskem okolju velika potreba po sezonskih delavcih, predvsem na področju kmetijstva. Ob upoštevanju tega in števila brezposelnih, ki so primerni za omenjeno delo, bodo poskusili delodajalcem zagotoviti delavce, brezposelnim pa prepotreben zaslužek. V zavodu namreč menijo, da je tudi sezonska zaposlitev za določen čas primerna in dobrodošla za vsakogar, kdor trenutno nima dela oziroma ni zaposlen. Dosedanja prizadevanja, v katera je sevniška območna služba vključila tudi sosednje - novomeško, celjsko in zasavsko, saj bi lahko s teh območij delavci prihajali na delo v Posavje, žal niso obrodila sadov. Tako so z brezposelnimi pokrili morda le desetino potreb po sezonskih delih v kmetijstvu. Ob splošnem pomanjkanju ustreznega kadra ugotavljajo, da so še bolj prizadeti delodajalci, ki ponujajo slabše delovne razmere. Glede na tak položaj delodajalci rešujejo težave s pomanjkanjem ustreznega kadra tudi z zaposlovanjem tuje delovne sile, kiji zavod za zaposlovanje ob izpolnjevanju zakonskih zahtev izda vsa ustrezna delovna dovoljenja. Glede na pomen tega dela v kmetijstvu je država priskočila na pomoč tudi z uvedbo javnih del, s katerimi se delodajalcem znižujejo stroški dela. Vendar glavna težava še vedno ostaja, to je zagotavljanje zadostnega števila ljudi, ki bi se bili pripravljeni vključiti v različna kmetijska opravila. Na sevniškem zavodu si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi pridobili čim več brezposelnih za opravljanje različnih kmetijskih del. Glavna sezona obiranja sadja je še pred nami in možnosti za zaslužek, tudi z javnimi deli ali s pogodbenim delom, bo še veliko. Zato vabijo vse zainteresirane, naj se oglasijo na uradih za delo v občinah stalnega bivališča, kjer bodo dobili vse potrebne informacije o možnostih vključevanja v omenjena dela. Vili Zupančič kulinarika Špinačne palačinke Palačinke, ki jih postrežemo s paradižnikovo solato, so lahko in okusno kosilo. Za 4 osebe Pečica: 180 stopinj Potrebujemo: 90 g polnozrnate moke, jajce, 150 ml jogurta, 3 žlice vode, žlico rastlinskega olja in olje za peko palačink, 200 g pogovorni čas 4,5 ur v pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan IZ ŠKRATOVE SKRINJICE stran 13 Savafite, 21.6.2000 hhhhhd Pozdravi z Rogle Vesela pesmica Rogla - Učenci četrtih razredov Osnovne šole Brežice so se teden dni pred koncem šole odpravili v planinsko šolo v naravi na Roglo. Zal pa nekateri učenci, čeprav so si srčno želeli in se veseli teh dni, zaradi različnih razlogov niso mogli na Roglo. Zato so jim mladi planinci pisali razglednico, ki je prišla na naš naslov. Takole pišejo: “Prejmite lepe pozdrave iz planinske šole na Rogli, kjer se imamo super. Lepo pozdravite vse učence četrtih razredov, ki so ostali doma! Učence četrtih razredov in njihove razredničarke”. ROGLA Radi se imamo, radi se igramo, pojemo in plešemo, rajamo, nagajamo Očki, mamice in vsi, se nam le smejijo, saj prav dobro že vedo, da le igra je vse to. Mi pa se smejimo, se okrog podimo, pojemo in plešemo, dni se lepih veselimo. Zdravi, srečni smo, veseli, saj to čas je prav za nas, naš otroški srečni čas. za sladke sanje Morje Vsi se veselimo počitnic. Tudi majhna Nežika. Posluša vesel otroški smeh, kako se pogovarjajo o tem, kam bodo šli na počitnice. Pogovarjajo se o morju. Na morju je tako lepo. Tudi Nežika bi šla rada tja. To si zares močno želi. Nežika še ni videla morja. Pa ne zato, ker bi bila premajhna ali ne bi bila dovolj pridna. Nežika je ena tistih deklic, ki žal ne more na morje. Takšnih otrok je veliko. Nežikini sošolci to vedo in hudo jim je. Ko se tako pogovarjajo o počitnicah in morju, opazijo, da jih Nežika posluša. Povabijo jo, naj se jim pridruži. “Nežika, pridi še ti! Ti bomo povedali kaj lepega o morju!” ji reče Blaž. “Pridi, Nežika, le pridi!” jo povabijo tudi drugi sošolci. Posedejo se na trav- nik pred šolo in Blaž, ki je najve-čji med njimi, začne pripovedovati: “Veš, Nežika, na morje pelje velika cesta. Pot je dolga in zato se običajno na morje odpravimo kar ponoči. Očka pravi, da takrat lažje vozi, ker še ni vroče. Meni pa je tudi prav. Čeprav mi mamica in očka vedno rečeta, naj med potjo zaspim, ne morem. Preveč se veselim morja in komaj čakam, da pridemo tja!” Nežika pozorno posluša Blaža, tudi drugi otroci so se umirili, Blaž pa nadaljuje: “No, saj pot niti ni tako pomembna, čeprav je zelo zanimivo potovati. Raje ti bom povedal, kaj delam na morju. Ko pridemo tja, je treba najprej pošteno zavihati rokave. Prtljage je veliko, in ker sem zdaj že dovolj velik, lahko pomagam očku in mamici. Ko to pos- torimo, se odpravimo na plažo. Joj, veš, Nežika, to je veselje!” Blaž se nasmeje. Otroci pa veselo zaploskajo. Nežika se tudi nasmehne in vpraša: “Blaž, kakšno je morje? Je veliko? Kaj pa ladje, si že kdaj videl ladjo na morju?” Blaž pogleda Nežiko: “Seveda sem že videl ladje. Pa kako so velike, ogromne so!” Pri tem z rokami pokaže, češ tako so velike. “Ampak vedno so tako daleč od obale. Potem so videti kot ladjice iz papirja. Veš, Nežika, morje je zelo veliko, tako veliko, da mu sploh ni videti konca! Pa slano je, in ko se potapljam, lahko vidim morske ježke pa morske zvezde, školjke. Najraje lovim školjke. Veš kaj, Nežika, prinesel ti bom veliko školjko, prav?” se nenadoma spomni. Tudi drugi otroci zakličejo: “Ja, Nežika, mi ti bomo prinesli tudi kaj Ali veš... ... da je hrast kralj gozda. Ima mogočno krošnjo. Njegovih zobčastih listov sploh ni težko prepoznati. Plod hrasta je želod, ki ga imajo nadvse rade gozdne živali. ... da ima bukev gladko deblo, ki je sivkaste barve. Pod njo običajno ne raste skoraj ničesar. Plodovom bukve pravimo žir. So ščetinasti in imajo največkrat po dve trikotni semeni. ... da javor raste vedno sam, najsi bo to v gozdu, na polju ali v mestu. Javorovi plodovi imajo krilca, in ko padajo na tla, se vrtijo. Včasih pravimo, da so to helikopterčki. ... da ima breza belo skorjo in je zelo nežna na pogled. lepega z moija!” Manca pa pravi: “Jaz ti bom prinesla moije!” Nežika kar pomežikne z očki: “Morje, kako mi boš pa prinesla morje, Manca?” Manca se zasmeje: “V posodico ga bom ujela in ti ga prinesla, da ga boš lahko spoznala!” Nežika je presrečna: “Moije, videla bom moije pa školjke! Komaj čakam, da vidim moije!” Potem se poslovijo. Vsi so Ne-žiki obljubili, da ji prenesejo spomin z moija, in Nežika je vesela. Objamejo se in gredo. Na počitnice. Na morje. Le Nežika bo ostala doma. A ne bo žalostna, ker ve, da ji bo Blaž prinesel školjko, Manca morje pa tudi drugi otroci ji bodo prinesli nekaj z morja - za' spomin. Pomaha jim v slovo in zakliče: “Pozdravite moije in vesele počitnice!” Otroci iz Kerinovega grma Tudi mi smo otroci, tako kot vi. Radi se igramo, smejimo, pojemo, plešemo. Takšni smo kot drugi, le da smo Romi. Zato je naše življenje vendarle drugačno. Tu, v Kerinovem grmu, kjer živimo, nam je lepo, imamo tudi kapelico. Kot lahko vidite, je zelo lepa, in vsi skrbimo, da bi taka tudi ostala. Tudi za nas se začenjajo počitnice, in čeprav ne bomo šli na morje ali kam drugam, bodo lepe in pestre. Sicer pa vsem otrokom želimo, da bi preživeli lepe počitnice, vse pa lepo pozdravljamo. Uganki Sladko in rdeče je, v ustih se stopi, najbolj s smetano in sladkorjem godi, lahko pa se tudi v sladoled spremeni. (apo3ef) Veliko vitaminov nosi, jemo jo kar tako, kuhano v kompot ali pa v slastnem in sočnem zavitku. (°>l|oqBf) Bolezen Ko naš Smrčobrad zboli, hudo so resne te stvari, revež ubogi še bolj kiha, še bolj kašlja, še bolj joka in bolj stoka. Šmrčobrad, naš mali škrat, v posteljici zdaj leži, grlo ga močno boli, v glavici se mu vrti, nič mu več po godu ni. Ja, ja, ko naš Smrčobrad zboli, to zelo resne so stvari, in ko z njim zbolimo še mi, rečemo, da krepimo družinske vezi. Dragi prijatelji! Vem in popolnoma vas razumem, daje bilo šolsko leto naporno ter da si zdaj več kot zaslužite mirne in prijetne počitnice. Če povem po pravici, bodo te še kako dobrodošle tudi nam. kajti gora vaših pisem, ki se je nabrala med letom, se nikakor noče in noče zmanjšati. Torej imamo te počitnice domačo nalogo. To pa je, da bomo kar se da pridno brskali po vaši pošti in je čim več tudi objavili, saj ste bili pridni in marljivi dopisniki. Že res, da bo v nekaterih pismih obravnavana zimska tema, ampak vem, da se ne boste jezili. Kajti od vsega si najbolj želimo, da bi ustregli vsem, ki ste se v tem šolskem letu trudili in marljivo pisali spise. Zato pa le: uživajte počitnice in prebirajte trinajsto stran časopisa SavaGlas, Iz škratove skrinjice! Ko pride jesen in z njo novo šolsko leto, bomo vsi nekoliko starejši. In spet nas boste zasuli s pošto. Veseli bomo, če se nas boste spomnili tudi poleti, pišite in pošljite kakšno počitniško fotografijo! Naj živijo počitnice in srečno vam želimo vsi trije: škrat Smrčobrad, šolar Sol ko in Karmen. šolar šolko Pozdrav otrokom Živijo! Smo učenci 3. e razreda osnovne šole iz Brežic. Zdaj tudi mi odštevamo dneve do počitnic, ki se jih zelo veselimo. Ker nam je v razredu strahotno vroče, smo se odločili, da bomo kakšno šolsko uro, na primer športne vzgoje, preživeli kar na prostem. To imamo najraje. Vsem otrokom pošiljamo lepe pozdrave in jim želimo, da bi počitnice lepo preživeli. Lepe počitnice želimo tudi naši učiteljici Suzani Kolarič, drugo leto, ko bomo v četrtem razredu, pa se je bomo radi spominjali. Lepo nam je bilo skupaj! Postal sem kapljica vode Prišla je čarovnica Čira čara. Spremenila meje v kapljico vode. In zdaj, ko sem kapljica vode, me nihče ne vidi, jaz pa vidim ves svet. Potujem po nebu in padam na tla, iz tal izpuhtim spet v nebo. Piha veter in me nese sem ter tja. Pada sneg in burja je zelo huda. Letal, sem po nebu in tekel po ceveh. In nekega dne me je pastir ob potoku zajel v dlan in me popil. Jernej Zupančič, 2. razred OŠ Krmelj Poletje v Vročina nas že obdaja, saj poletje prihaja, že kar pošteno se znojimo in si morja že želimo. Zdaj na vrsti so hlače kratke, da v peskovnik se zapodimo in si velikanski grad zgradimo. Erman Davorin, 2. razred OŠ Krmelj Šola iz Pisec med državnimi prvaki na Unescovem kvizu v Mariboru Predstavniki slovenskih Unescovih šol smo se zbrali v Mariboru, da bi se pomerili v znanju - bil je namreč Unescov kviz. Na kvizu seje zbralo 17 osnovnošolcev iz 17 šol. Kviza sem se udeležil kot predstavnik Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece. Na tekmovanju so me spremljali moja mentorica in moji starši, ki so nas odpeljali v Maribor in nazaj. Iz Pišec smo krenili že zjutraj. Učenci Osnovne šole bratov Polančič so nas toplo sprejeli. Postregli so nam sok in nam pripeli priponke z našimi imeni, da smo se lažje spoznali. Predstavniki smo bili razdeljeni v skupine. Tri skupine so štele po štiri člane, v naši skupini pa nas je bilo pet. Predstavniki so bili iz naslednjih osnovnih šol: Negova, Zreče, Frana Kanjca Celje, Rogaška Slatina, Jožeta Moškriča Ljubljana, Vincen-za di Castra Piran, bratov Polančič Maribor, Cirila Kosmača Piran, Kapela, Slovenj Gradec, Šmihel, 16. decembra Mojstrana, Pišece, Ledina Ljubljana, Apače, IV. OŠ Celje in Griže. V naši skupini smo bili predstavniki iz zadnjih petih osnovnih šol. Prireditev se je začela s kratkim programom. Na platnu so se vrstile fotografije s prejšnjih srečanj. Vsak drugi krog vprašanj seje začel z geslom Unescovih šol: Učiti se biti; učiti se, da bi znali; učiti se, da bi delali; učiti se, da bi znali živeti z drugimi. Pred zadnjim krogom pa je bil posnetek naše šole - intervju z Jožico Zupančič, letošnjo nagrajenko akcije Vizionarji novega tisočletja. Na koncu je bila podelitev diplom in priznanj. Ponosen sem, da je naša skupina postala državni prvak oziroma da so šole, ki smo jih zastopali, državni prvaki. Vsaka šola je prejela priznanje, predstavniki kviza pa smo dobili tudi praktične nagrade: majico, kapo, peresni-co z vsemi dodatki ... Po končanem kvizu nas je čakalo kosilo, nato pa smo se s starodobnim avtobusom odpeljali na panoramsko vožnjo po Mariboru in na Pohorje. Na tem kratkem in super izletu nas je vodila prijazna Barbara. Naše druženje se je končalo pozno popoldne. Naj povem, da smo tekmovalci postali pravi prijatelji in da se bomo še videli, pa tudi dopisovali si bomo in telefonirali, kajti pet šol - pet državnih prvakov - je sprejelo častno nalogo, da do naslednjega kviza izpeljemo čim več skupnih akcij, izmenjav učencev in učiteljev in skupaj uresničimo čim več idej. Srečanje je bilo poučno in zelo prijetno. Komaj čakam, da se spet srečamo pri naslednji evropski akciji, ki jo je zastavila naša šola: Moder stol - nekdo misli nate. Mitja Osojnik, 6. razred OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Veleposlanik Velike Britanije gopsod David Lloyd na obisku na OŠ Bizeljsko V začetku meseca junija smo gostili veleposlanika Velike Britanije ter njegove tri hčerke. Že v mesecu maju so potekali razgovori o obisku cenjenega gosta na naši šoli. Z veseljem smo jih bili pripravljeni sprejeti. Vsi pogovori so potekali z veleposlanikovo asistentko, s katero smo izdelali načrt obiska. Izbrali smo pet učencev in učenk sedmega razreda naše šole, ki odlično obvladajo angleški jezik, in sicer Moniko Slatner, Saro Berkovič, Katjo Mihelin, Dejana Špeljaka in Aleša Škofa. In kaj je pripeljalo do obiska prav naše šole? V letu 1998 je naša šola pod mentorstvom ravnateljice Vide Najger izvajala raziskovalno nalogo pod naslovom “Gnezdenje čebelarja v peskokopu na Bizeljskem”, ki smo jo zagovarjali v Mariboru in dosegli prvo mesto! Gostje skupaj z ravnateljico OŠ Bizeljsko Vido Najger pri opazovanju čebelarja v peskokopu (foto Darinka Kovačič) Institucija, kot je britansko veleposlaništvo, je to opazila in želeli so to ptico podrobneje spoznati. Pa ne samo ptico, ampak tudi učence, učenke, šolo, ravnateljico. Mi smo jim to z dobro voljo omogočili. Srečanje z našimi gosti je bilo izredno zanimivo, tako da smo se proti večeru s prijetnimi občutki poslovili z željo, da se še kdaj srečamo. V knjigo vtisov nam je veleposlanik Velike Britanije zapisal: “Hvala, ker ste nas povabili, da se vam pridružimo pri opazovanju znamenitega ptiča čebelarja na Bizeljskem. To bo čudovita izkušnja za moje otroke. V veliko zadovoljstvo je bilo srečanje z učenci osnovne šole. Prejmite tople pozdrave od nas vseh iz Britanije. Pridite nas obiskat! OGLASI, REKLAME, OBVESTILA - . . ' - - . • '■ ♦ • : :■■ •—" . * ■•••■•• . .. .. • -v;*-' •»v .> v • „r—*' . ♦ "* "* '**' *** ‘ 1 »*■•** ,>*ii »' ' v ♦ ' - - ’ ■ • v,-. . ■ a ... ■ v ■■ ■ . - ■ . . ■ ■..". Sh* ■ " • ir**? »1 »ms CKŽ5, KRŠKO 07/49Of4SO Velik izbor mobilnih )/^ aparatov in dodatne ^ opreme na enem mestu! nt/mm mm mmm m. Mtnuti STARA VAS 63, BIZELJSKO TELEFON:0608/51-090 NUDIJO: DOMAČE JANČKE, KOZLIČKE, ODOJKE, ŠTRUKLJE,.. PROSTOR ZA VEČJE SKUPINE; POROKE, OBLETNICE, ZAKLJUČENE DRUŽBE... OBRTNA CONA LESKOVEC tel.;07/49-21-409 Trpovitia SIEMENS GSM APARATI prej 47.900 sit sedaj le 23.800 sit <»b HkUHiUv! naro(nl£k«>ga razmrrjn plakate »o t.BOO nit tor 12 obrokov po l.«OQ sit SERVIS GOSPODIN/SKIH APARATOV r\/Trtlin«-y/P=g\c\/TH/jŽ Brežice, Bizeljska c. 66, tel.&fax: 0608/62-395 niTEiit Hizrfat« c. US. HMEUSkO. 1*1: OMS Sl-266, GSM: 13 režice, I i žniea 060861 4S6 Senovo, Ivrško, litova 103 tržnica 0608 71 566 0608 21 636 GSM: 041/760 685 OGLASI, REKLAME, OBVESTILA stran 15 kino Kulturni dom Krško Sreda, 21.6., ob 19.00 Pokaži mi ljubezen; četrtek, 22.6., ob 19.uri Pokaži mi ljubezen; sobota, 24.6., ob 18.00 Jebiga, komedija;nedelja, 25.6. ob 18. 00 in 20.00. Jebiga, komedija; torek, 27.6 ob 18.00 in 20.00 Jebiga; sreda, 28.6 ob 19.00 Mišek Stuart, komedija; četrtek, 29.6. ob 19.00 Mišek Stuart, komedija; petek, 30.6. ob 20.00 V petek zvečer komedija; sobota, 1.7. ob 18. uri V petek zvečer, komedija; nedelja, 2.7., ob 18.00 V petek zvečer, komedija. Kino servis Brežice Sreda, 21.6., ob 21.00 Ana in kralj, ljubezenska drama; četrtek, 22.6., ob 18.30 Dogma, satirična komedija ter ob 21.00 Ana in Kralj, ljubezenska drama; petek, 23.6, ob 18.30 Dogma, satirična drama ter ob 21.00 Ana in kralj, ljubezenska drama. S \ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 0608 601 264,601 250 Fax.: 0608 601 253 Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek. Naziv delovne organizacije ali podjetja. Kraj Ulica Datum poštna št. telefon___ podpis____ Število izvodov. Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. VABILO Turistično društvo Brestanica vabi k sodelovanju pri turistični prireditvi “ Petrov sejem”, ki bo 1. julija s pričetkom ob 9. uri v trškem jedru(starem Rajhenburgu) z bogatim kulturnim programom. K sodelovanju vabijo vse, ki se ukvarjajo z obrtno, rokodelsko, kmetijsko prehrambeno in kramarsko dejavnostjo, da s svojo ponudbo popestrijo to prireditev in doprinesejo k bogati izmenjavi blaga ter veselemu razpoloženju. Udeležbo prijavite na naslovu: Turistično društvo Brestanica, telefon 79-193. GRADITELJI POZOR! Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, | strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah. Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JANEZA ŠINKA iz Brežic, rojen na Rajcu Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Milka iz Mrzlave vasi opozarja, da od lanskih neurij, ko je potok na dveh krajih spodjedel cesto Malence-Mrzlava vas, nihče ne ukrepa. Postavljeni so le cestni količki, osebno je poslala prijavo na Vodnogospodarsko službo Novo mesto, a ni dobila odgovora. Odgovarja Ivan Parkelj iz sektorja javnih vodnogospodarskih služb pri Vodnogospodarskem podjetju Novo mesto: “Na tej cesti za zdaj opravljamo le manjša vzdrževalna dela. V Ma-lencah je težava da sta potok in cesta skupaj oziroma imata skupno brežino. Za normalno prevoznost ceste je treba potok preusmeriti od ceste in zavarovati brežino z opornim zidom, to je rešitev za strnjeni del naselja. Kdaj jo bomo izpeljali, je težko reči, ker planska služba trenutno ni dosegljiva da bi preverili, ali je sanacija morda predvidena že letos. Ali bo to letos ali prihodnje leto, ne morem reči. Načrt se dela tako, da na podlagi naših ugotovitev in prijav občanov naredimo prednostno listo del in jo poskušamo v predvidenem letu izpolniti. Če se z neuiji pojavijo nove težave, pa se pogosto zgodi, da tudi te izpadejo iz načrta in se sanirajo le največje.” Stane iz Brežic je opozoril na postavitev prometnih znakov na križišču pri Brežičanki, kjer je prometni znak za razvrstitvene pasove iz smeri Čateža zaraščen in se slabo vidi. Opozarja tudi, da na križišču Bizeljske in Maistrove ulice ni znaka za prehod za pešce. Odgovarja vodja oddelka za gospodarske javne službe in gosp