iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wteiione curata Via Carlo Alberto, 3 Tel. 0432.732112-e-mail: assicurazioi k — — — — — — — /assicurazioni -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi AutoControllo tednik Slovencev videmske pokrajine i i i i i I i LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 5 (1654) Čedad, četrtek, 4. februarja 2010 Groupama IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) Ob slovenskem kulturnem prazniku Benečija in skupni kulturni prostor Tudi slovenska manjšina v Furlaniji Julijski krajini tvorno in večkrat na izviren način prispeva k oblikovanju in bogatenju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zgodovina in geografska lega ji narekujeta posebno poslanstvo: ohranjati slovenski kulturni in jezikovni izraz na robovih slovenskega jezikovnega prostora in obenem širiti življenjski prostor slovenskega jezika prav tam, kjer je v kontaktu z romanskim svetom. To je zahtevna naloga, saj (čeprav se na prvi pogled zdi za manjšinsko skupnost skoraj protislovje) predpostavlja pokončnost in zavest, a tudi odprto identiteto, ki se ne brani in zapira vase, pač pa živi in se oplaja v stiku z drugimi in z drugačnostjo. V tej vlogi in nalogi je seveda tudi velik izziv, po tem pa se meri tudi vitalnost neke skupnosti, koliko je sposobna živeti zdaj in tukaj (ne le obrnjena nazaj v trpljenje in krivice zgodovine) ter obe- nem razmišljati in načrtovati svojo bodočnost, v eni besedi biti protagonistka svoje usode. To je tudi kulturni program, ki je lahko vabljiv in zanimiv za mlade ljudi, ki se vse bolj otepajo omejitev, kletk in kalupov, tudi manjšinskih, ter iščejo nove poti udejstvovanja in uveljavljanja. Benečija in vsa slovenska skupnost videnske pokrajine je v iskanju novih, svežih in marsikdaj nekonvencionalnih oblik delovanja naredila pomembne korake naprej. V to jo je silil poseben, tudi jezikovni položaj skupnosti, ki jo je asimilacija močno ošibila in načela. Odprtost, dojemljivost za zunanje spodbude in iskanja, oblikovanje izvirnih pobud in dejavnosti, ki morajo biti po meri manjšine: vse to je bilo značilno za obdobje, ko se je rojevala dvojezična šola. Vse to je prisotno tudi danes, ko je slovenska skupnost na Videnskem pred novimi prav tako ambicioznimi in zahtevnimi izzivi, (jn) V večnamenski odlok vlada ni vključila podpore za slovensko manjšino v FJK Dodali so sredstva za italijansko in ezule, nas pa “pozabili” • v • manjšino Vladna večina jev rimski T senatni proračunski komisiji nepričakovano vključila v t.i. večnamenski odlok (decreto milleproroghe) dodatna sredstva za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter za ezulske organizacije, ki skrbijo za kulturno dediščino italijanskih beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije. V dekretu pa ni govora o dodatni podpori slovenski manjšini v Italiji v okviru zaščitnega zakona št. 38. Predlog komisije, ki ga bo senat po vsej verjetnosti o-dobril že ta teden, sicer ne kvantificira cifro podpor za italijansko manjšino in ezulske organizacije, vendar pooblašča vlado, da dodatno finansira zakona, ki jamčita podporo Italijanom v Sloveniji in na Hrvaškem ter ezulskim organizacijam v Italiji. Vsoto bo torej določila vlada. Odločitev pomeni presenečenje, saj doslej vlada ni govorila o tem, da bi v večnamenski odlok vključila omenjena sredstva, (ma) beri na strani 4 Generalna konzulka Slovenije na obisku v Benečiji Na srečanju v slovenskem kulturnem centru v Špetru V okviru svojih predstavitvenih obiskov je generalna konzulka republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, ki jo je spremljala konzulka Bojana Cipot, prejšnji teden obiskala vidensko pokrajino, kjer jo je v Reziji sprejel župan Sergio Chine-se, v Tipani pa župan Elio Berrà. Ob tej priložnosti je generalna konzulka obiskala tudi organizacije slovenske manjšine v Špetru. V slovenskem kulturnem centru v Špetru se je sestala s predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbolò, s predsednikoma SKGZ in SSO Luigio Negro in Giorgiom Banchigom, predsednikom KD Ivan Trinko Miho Obi-tom ter prof. Viljemom Cernom in Jole Na-mor. beri na strani 4 Skupni slovenski kulturni praznik v soboto v Tržiču Prireditev Zajadraj, zapluj! v izvedbi Studia Art - Prvič tudi priznanja S. Leonardo: richiesta della minoranza consiliare “Centrale a olii vegetali, stop alla trattativa privata” V soboto, 6. februarja, ob 20. uri, bo v Občinskem gledališču v Tržiču zaživela osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji z naslovom Zajadraj, zapluj!, v interpretaciji tečajnikov gledališke šole Studio Art. V želji po skupnem nastopanju in delovanju bo prireditev ena sama za vse tri pokrajine. Pokrovitelja proslave sta krovni organizaciji SKGZ in SSO, ob sodelovanju ZSKD, Slovenske prosvete, ZSKP, Inštituta za slovensko kulturo v Benečiji, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojze Bratuž in Glasbene šole Emil Komel. Letos poteka proslava tudi ob pokroviteljstvu Občine Tržič in Slovenskega kulturnega športnega rekreacijskega društva Tržič. Osnovno težišče predstave postavlja vprašanje, kako ustvarjati danes v našem prostoru. Oblikovalci prireditve so se zato odločili, da simbolizirajo bivanjski prostor z elementom morja, kije hkrati element širine, ljubezni, od- hajanja in ponovnega vračanja. Ustvarjati pomeni izživeti svoje sanje, zajadrati, zapluti vanje. Ustvarjanje pa je tudi soočenje z iskanjem besede - jezika, specifike našega pro- stora in mlade generacije. Končni izid tega iskanja je seveda pozitiven: mladi verjamejo v umetnost, ki je strast in sla, upodabljajo svojo besedo, da bo čim bolj sporočilna, tudi v današnjem sve- tu. Omenjeno misel bodo mladi gledališčniki posredovali tudi s pomočjo sodobnih pesnikov - Miroslava Košute, Borisa Pangerca, Jurija Palj-ka in Marija Čuka. beri na strani 3 Paolo Dreossi, capogruppo del gruppo consigliare di minoranza ‘Per la gente, con la gente’ del Comune di S. Leonardo, ha inoltrato formale richiesta al commissario straordinario della Comunità montana del Torre Natisone e Collio affinché venga sospesa la trattativa privata, scaduta ieri, mercoledì 3 febbraio, relativa all’assegnazione di un capannone di proprietà della Comunità montana nell’area di Cemur. La richiesta è motivata dal fatto che - secondo voci che si rincorrono ormai da mesi - sembra ormai pressoché certo che tale struttura verrà affidata alla ditta che intende realizzare una centrale da 8 MW elettrici alimentata ad olii vegetali, ditta che peraltro non aveva partecipato ai due bandi andati deserti relativi all’assegnazione in affitto del capannone stesso. A questo proposito Dreossi ricorda che il sindaco di San Leonardo Sibau ha formalmente dichiarato, nel consiglio comunale dello scorso 30 novembre, che procederà ad indire un referendum comunale per verificare se la popolazione del Comune di S. Leonardo sia o me- no favorevole alla realizzazione della centrale ad olio di colza. Se il capannone venisse assegnato con un atto straordinario di un commissario senza che prima la popolazione di S. Leonardo si sia potuta esprimere, tale atto rappresenterebbe - secondo gli esponenti della lista - un’evidente prevaricazione nei confronti della democrazia e del parere degli abitanti ai quali anche il sindaco si è rimesso. La vicenda della centrale ad olii vegetali mantiene in ogni caso contorni poco chiari, e tra gli aspetti dubbi c’è anche quella che Dreossi definisce “celerità con cui la Comunità montana ha pubblicato, nell’arco di tre mesi, ben due bandi (andati peraltro deserti) e indetto una trattativa privata in merito ad un capannone che era inutilizzato da diversi anni”. Al fine di evitare possibili spiacevoli inconvenienti di carattere legale tra l’ente montano, il Comune di S. Leonardo e ditta, il gruppo consiliare ‘Per la gente, con la gente’ chiede al sindaco di indire immediatamente il referendum promesso. -/untai J 6.2.2010 ob/alle 20.00 a Prešernova proslava Slovencev v Italiji Giornata della cultura slovena Občinsko gledališče v Tržiču / Teatro Comunale di Monfalcone Studio Art SPIETAR _ SAN PIEJTIO ALNATISONE 6.02.2010 Beneška galerija ob/alle 19.00 otvoritev fotografi/ce mostove apertura della mastra fòtogrcifica di DAJRIOSIMAZ BLISKI RIFLESSI slovenski kulturni center centro culturale sloveno oh / alle 20.00 predstavitev CD-ja/ presentazione del CD moški pevski zbor Matajur- 20 liet Barski oktet - Bardo / Lusevera Zenska vokal na skupina Vi ni kit - Dobrovo Društvo beneških umetnikov - Zbor Matajur Aktualno Dura presa di posizione del consigliere regionale Franco lacop (Pd) La Giunta Tondo vuole cancellare i piccoli comuni e l’autonomia locale Ancora una volta la Giunta Tondo dimostra la propria caratteristica autoritaria e centralistica con la volontà espressa di cancellare i piccoli Comuni in nome del risparmio e della semplificazione amministrativa. La critica è mossa dal consigliere regionale del PD Franco lacop, già assessore alle Autonomie locali nella precedente legislatura. Basandosi su una pura valutazione di ordine economico, l’assessore Seganti annuncia una riforma che obbliga i Comuni con minore dimensione demografica (fino a 5000 abitanti), che sono però i due terzi nel Friuli Venezia Giuba - ricorda lacop - ad aderire forzatamente a Unioni comunali. Di fatto si ehmina così l’autonomia locale di ogni ente e la capacità di autogoverno, espressione della propria comunità, e si riducono i Comuni stessi a municipi come semplici rappresentanze istituzionali. Annunciando la riforma complessiva del sistema, dopo aver eliminato gli Ambiti di sviluppo territoriale e commissariato le Comunità montane, la Giunta Tondo pensa di privare della potestà di governo anche i piccoli Comuni, concentrando i luo- ghi di decisione in Ambiti di area vasta o in Agenzie di- rettamente dipendenti dalla volontà centrale, dimenticandosi che i comuni rappresentano l’espressione più diretta della volontà popolare e anche le peculiarità, le aspettative, le scelte di sviluppo e crescita della stessa. Non si considera che il comune, soprattutto se piccolo come numero di abitanti, rappresenta anche e soprattutto nelle aree marginali e montane l’unico riferimento per i propri cittadini, per l’identità dei territori, per la salvaguardia dell’ambiente, per la valorizzazione delle opportunità locali. Si cerca di nascondere, r Sanità, tavolo di lavoro Friuli Venezia Giulia - Slovenia Sarà costituito un tavolo tecnico tra Regione Friuli Venezia Giulia e Repubblica di Slovenia per dare continuità e impulso alla cooperazione transfrontaliera nel campo della sanità e del welfare con particolare attenzione alla collaborazione tra Gorizia e Nova Gorica. Lo ha annunciato l'assessore regionale alla Salute, Vladimir Kosič, intervenendo nei giorni scorsi ad un convegno a Trieste. In sintonia con il sottosegretario alla Sanità della Slovenia, Ivan Eržen, Kosic ha detto che in questa fase sono soprattutto importanti i tempi delle decisioni politiche per "condividere sempre di più progettualità concrete". "Italia e Slovenia - ha aggiunto - sono oggi di fronte alle stesse sfide: un ampliamento della domanda di salute in riferimento ai cambiamenti socio-demografici”. 1 dietro la logica dei numeri, la volontà di annullare il ruolo dell’autonomia locale come punto fondamentale dal quale costruire politiche di coesione e di governo del sistema territorio-Regione. Si prendono le scorciatoie dei vincoli di bilancio e delle azioni centralistiche e si cede ancora una volta ai ricatti forti del segretario della Lega Fontanini sul potenziato ruolo per le Province, che in fatto di efficacia e capacità di amministrare hanno poco da dimostrare in termini di risultati, o alle esigenze politiche della città di Trieste per la ricercata dimensione di area metropolitana. Il tutto - conclude lacop -con continue contraddizioni nella maggioranza di centrodestra azzerando, nei fatti, il percorso per l’esercizio comune di funzioni e competenze avviato dalla legge regionale 1 del 2006, che a oggi ha portato alla costituzione volontaria di oltre 40 associazioni e Unioni di comuni nella regione, all’avvio di uffici unici per la gestione di servizi, costruendo anche percorsi di fusione proposti dai Consigli comunali e approvati dalle popolazioni interessate, affermando il principio della pari dignità tra le Istituzioni. ì %s9 ima Stojan Spetič Američani imajo politično preverjanje sredi predsednikovega mandata, v Italiji so to v glavnem deželne volitve. Te bodo letos pomladi in bodo težka preizkušnja političnih strategij in posameznih voditeljev. Berlusconi je vse zaigral na karto »stranke ljubezni«, ki naj bi se po spodletelem predbožičnem atentatu nanj spoprijela s »stranko sovraštva« v opoziciji. Vrata dialoga pušča odprta samo demokratom, če bi se sprli z Di Pietrom. Berlusconi računa na sočutje volil-cev, čeprav ga je čedalje manj, odkar se je že po novem letu pokazal javno- sti čil, zdrav, nasmejan in brez najmanjše bra-zgotinice na obrazu, da je bil sodnik, ki preiskuje okoliščine milanskega napada nanj, prisiljen zahtevati zdravniško ekspertizo, da u-gotovi, kako resen je sploh bil ta napad. Kljub temu računa na prodorno zmago, da bi vsilil opoziciji ustavne spremembe, ki so mu potrebne da ojača svojo oblast v državi. V opoziciji se krešejo alternativna zavezništva. Demokrati računajo na zvezo s Casinijevimi demokristjani in rahljajo odnose z Di Pietrom in skrajno levico, vendar postaja očitno, da razmišljajo njihovi volilci povsem drugače. Povsod, kjer so se šli primarne volitve, so bili uradni kandidati demokratskih voditeljev poraženi. V zadregi so tako v Laciju kot v Kampani-ji. V Apuliji je zmagal dosedanji pred- sednik Nichi Vendola, ki ga je volila tudi večina demokratov. Casini, kije snoval z demokrati koalicijo, je napovedal samostojni nastop in kandidiral bivšo misovsko senatorko, ki bo desnici gotovo odjedala glasove in s tem objektivno pomagala levici. Drugje so demokristjani zavezniki desnice. Očitno želijo razumeti, kaj se jim splača. Kot jeziček na tehtnici lahko dosežejo marsikaj, medtem ko leva sredina tvega, da ji ostanejo le tradicionalne nekdaj rdeče dežele v srednji Italiji. Predsednik zbornice Fini sedi na bregu reke in čaka, kdo bo po njej priplaval. Berlusconijeva prodorna zmaga bi pomenila njegovo vrnitev pod streho desne sredine, kjer bi italijanski premier končno uresničil svoje sanje o pokoritvi sodstva s skrajšanim rokom sojenja ali z obnovo parlamentarne imunitete. Kaj pa leva sredina? Če zmaga ali samo zdrži, bomo lahko verjeli v čudeže. Vinjete imajo v Sloveniji in drugod v EU Konec januarja se je začelo še eno novo leto: cestninsko. Vse države, ki vožnjo po avtocestah zaračunavajo pavšalno, s posebno nalepko (vinjeto), omogočajo njeno zamenjavo šele ob koncu januarja. To velja tudi za slovensko letno, zanjo bo treba odšteti 95 evrov. Zaradi pritiskov evropske komisije so v Sloveniji lani dobili avtocestne nalepke za krajši čas, za sedem in mesec dni. Hkrati ni več na razpolago polletnih, letna pa je bistveno dražja. Marsikdo v Sloveniji meni, da bodo letos letnih prodali manj, saj bodo v marsikateri družini dvakrat razmislili, ali jih potrebujejo na vseh avtomobilih. Kazen za neuporabo nalepke med vožnjo po slovenskih avtocestah in večini hitrih cest je sorazmerno visoka, najmanj 300 evrov, lahko pa celo do 800 evrov, hkrati je treba kupiti še nalepko. V Avstriji, denimo, je kazen za vožnjo brez nalepke 120 evrov oziroma dvakrat več, če ugotovijo, da ste pri njeni uporabi goljufali. Poleg letne prodajajo še 10-dnevno in dvomesečno. Kljub temu je treba plačati za vožnjo skozi daljše avtocestne predore, kjer pa odrezek letne nalepke bistveno poceni nakup enoletne karte (z 90 na 50 evrov) za vožnjo skozi enega od njih. Dodatnih stroškov med vožnjo po avtocestah vam po nakupu elektronske nalepke ne bodo povzročali na Madžarskem. Z njo ni več treba zmanjševati prostora na vetrobranskem steklu, saj je dovolj, da v sistem vnesete številko vozila in seveda plačate ustrezen znesek. Vse skupaj lahko uredite po internetu ali na bencinskih črpalkah, na posebnih avtomatih, na voljo pa so štiri- in desetdnevne, mesečne in letne nalepke. Trinajst mesecev (od začetka leta do konca januarja naslednjega leta) veljajo tudi letne nalepke za vožnjo po slovaških avtocestah. Poleg njih na mejnih prehodih in bencinskih črpalkah prodajajo še mesečne in sedemdnevne. Kdor se bo peljal sa- JU 1° °/ \W - letna / yearly REPUBLIKA SLOVENIJA 710000000107 Slovenska avtocestna vinjeta mo do Bratislave, se lahko temu strošku izogne z izbiro mejnega prehoda Berg/Petr-žalka, kamor se je mogoče pripeljati z Dunaja po avstrijski zvezni cesti B9. Za neuporabo nalepke na drugih slovaških avtocestah in hitrih cestah vas bodo kaznovali s 100 evri. Tudi za vožnjo po čeških avtocestah in hitrih cestah boste morali kupiti nalepko. Veljavnost letne je enaka kot pri nas, prodajajo pa tudi mesečne in 10-dnevne. Kazen za vožnjo brez nalepke je do 5000 čeških kron oziroma do približno 200 evrov. Tako kot v drugih državah, kjer uporabljajo drugo valuto, vas tudi tu opozarjamo, da boste v evrih lahko plačali več, kot kaže uradni tečaj, posebno pri nakupu v tujini. Ne glede na to, po kakšnih cestah se vozite, boste nalepko potrebovali še v Bolgariji in Romuniji. Po podatkih informacijskega centra AMZS je za bolgarsko mogoče plačati tudi v evrih, medtem ko za romunsko, ki je obvezna na avtocestah in državnih cestah, evre sprejemajo samo na mejnih prehodih, v notranjosti države ne. Na koncu omenimo še Švico, državo sredi Evrope, a zunaj Evropske unije, kjer že vrsto let velja, da morajo o-sebna vozila za vožnjo po avtocestah imeti letno nalepko - drugih sploh ne poznajo. Če se boste v Švico pripeljali po avtocesti, se vam bo najverjetneje zgodilo, da vam jo bo nalepil kar eden od uslužbencev, namesto z lokalno valuto, franki, pa boste lahko plačali tudi z evri. (r. p.) kratke.si Roko Žarnic (Desus) candidato Ministro dell’Ambiente II premier sloveno Borut Pahor proporrà al parlamento sloveno come nuovo ministro dell’ambiente Roko Žarnič, docente della Facoltà di architettura, edilizia e geodesia. Il suo nome era stato indicato dai vertici del partito di coalizione DeSUS dopo le recenti dimissioni del suo leader Karl Erjavec dalla carica di ministro. Il DeSUS aveva proposto come alternativa anche il direttore dell’Ufficio Urbanistica del Comune di Ljubljana Miran Gajšek. Le nuove vignette sono azzurre Il 1. febbraio sono entrate in vigore in Slovenia le nuove vignette per il 2010 e sono di colore azzurro. Come è noto, il costo annuale del bollino, che consente di viaggiare su autostrade e superstrade slovene è di 95 euro, quello mensile di 30 euro e quello settimanale di 15 euro. Numerosi in questo periodo i controlli. Solo nel periodo tra il 1. ed il 24 gennaio sono state fatte 2.253 multe (da 300 a 800 euro) per lo più a cittadini stranieri. Bruxelles ha dato ragione all'Italia. Anzi no! Diverse le interpretazioni di Slovenia ed Italia sulla vicenda del ri-gassificatore a Trieste. Secondo il sindaco Dipiazza ed il sottosegretario Menia, l'Europa ha dato ragione allTtalia. La Slovenia dichiara che a Bruxelles c'è stato solo un incontro tecnico a tre nel quale l'Ita-ha ha presentato le sue carte e la Slovenia le sue riserve. La commissione europea, dicono gli sloveni, ha proposto una nuova riunione tecnica, incontri bilaterali e uno studio comune sull'impatto ambientale. Avviata la petizione “Abroghiamo l'esercito” Il settimanale Mladina e importanti uomini e donne di cultura, docenti universitari, ex ministri, scrittori e registi hanno sottoscritto una petizione che si propone di abrogare o meglio riqualificare l'esercito sloveno, destinando i suoi addetti alla protezione civile o alla creazione di un nuovo sistema sociale al servizio della persona. Lo stato dovrebbe mantenere soltanto 500 militari specializzati da destinare alle missioni di pace nell'ambito della Nato a cui la Slovenia ha aderito. Due terzi degli Sloveni favorevoli aN’allargamento UE Un ulteriore allargamento dell’Unione europea viene considerata positivamente dal 68 per cento degli Sloveni che superano dunque ampiamente la media europea attestata sul 46%. Solo in Polonia ed in Slovacchia la percentuale è più alta, come evidenzia l’ultimo rilevamento dell’Eurobarometro. Il minor gradimento all’allargamento è stato registrato in Austria (28%), Germania (31%) e Francia (34%). Kultura----------------------------------- V gledališču v Tržiču v soboto osrednja Prešernova proslava “Zajadraj, zapluj” naslov recitala, ki ga predstavila skupina Studio Art Četrtek, 4. februarja 2010 s prve strani Nastal je tako recital poezije in pričevanj mladih, ki ga bo z izvirno telesno umetniško govorico nadgradila koreografija na sugestivno glasbo. Izbor pesmi, zamisel in vezni tekst so delo Maje Lapornik, režijo pa sta podpisala Jaša Jamnik in Boris Kobal. Koreografinja predstave je Uršula Teržan, za tehniko govora je skrbel Tomaž Gubenšek, scenografija pa je nastala po zamisli Andreja Stražišarja. Ob slavnostnem govoru bodo na večeru prvič podelili nagrado zaslužnemu kulturnemu delavcu, ki je prispeval k rasti slovenske zavesti v Italiji. Ime nagrajenke ali na- Kulturni praznik praznujemo Slovenci 8. februarja vsako leto in to že od 1. februarja 1945, ko je obletnico smrti Franceta Prešerna za praznik razglasilo predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Za praznik, kije posvečen pesniku Prešernu, pa se je odločil že 1. kongres kulturnih delavcev 6. januarja 1944, ki se je odvijal na osvobojenem ozemlju v Semiču. Med ostalimi so se kongresa udeležili Josip Vidmar, Boris Kidrič in Marjan Brecelj. Prav Josip Vidmar je podpisal listino, s katero so določili Prešernov dan kot slovenski praznik. Po osamosvojitvi Slovenije so v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je leta 1991 sprejela Skup- grajenca bodo razglasili danes, 4. februarja, na tiskovni konfe prost, vabila lahko dobite v Tržaški knjigarni, v Katoliški knjigarni v Gorici, na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu in v samem gledališču. m Z Kratka zgodovina Prešernovih proslav ščina RS, določili, da je Prešernov dan tudi dela prost dan. Najbolj pogosti načini, s katerimi smo ta praznik dejavno zaznamovali, so proslave in prireditve v kulturnih in drugih ustanovah, zlasti v šolah, objave v časopisju, posebne oddaje na radiu in televiziji. Glavni dogodek pa je vsako leto republiška (od leta 1991 državna) proslava, na kateri od leta 1947 podeljujejo Prešernove nagrade za dosežke v umetniškem (sprva tudi znanstvenem) ustvarjanju. Prešernov praznik oziroma Dan slovenske kulture redno praznujemo tudi Slovenci v Italiji- Tudi naše, ‘zamejske’ Prešernove proslave imajo svojo zgodovino. Najprej so o-dražale teritorialno ločenost, saj so se odvijale v Trstu in Gorici, pozneje so praznovali tudi Slovenci v videnski pokrajini. Dolga leta so Slovenci v Italiji praznovali Prešernov dan ločeno (po ideološki pripadnosti), dokler ni prišlo leta 1990 do skupne Prešernove proslave, ki so jo priredile Zveza slovenskih kulturnih društev, Prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Govornik je bil Boris Pahor, ki je takrat vzbudil v delu občinstva kar nekaj polemik. Letos bo prvič pro- Kobarid se bo srečal z našim kulturnim delom Februarja, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, je v zadnjih letih postalo že tradicija, da kulturne ustanove iz Kobarida povabijo k sebi slovensko manjšino iz videnske pokrajine in ji omogočijo, da spregovori o sebi in se predstavi s svojim delom. Tako bo tudi letos, ko bodo na treh večerih zaporedoma, 26., 27. in 28. februarja, pod naslovom Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru -Kobarid 2010, protagonisti beneški kulturni delavci in ustvarjalci. V petek, 26. februarja, s pričetkom ob 18. uri, bodo v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju večer posvetili literarnemu ustvarjanju v Benečiji in še posebej Aldu Klodiču ter njegovi pesniški zbirki, ki jo je pred kratkim izdalo društvo Ivan Trinko. Sledilo bo odprtje razstave s kulturnim programom. Naslednji dan se bo srečanje odvijalo ob isti uri v domu Andreja Manfrede in v središču pozornosti bodo knjižne novosti ter sodelovanje med Benečijo in Posočjem. Srečanje z našo manjšino se bo zaključilo v nedeljo, ob 18. uri, v kobariškem kulturnem domu, kjer bo Beneško gledališče predstavilo delo Kozja koža v režiji Marjana Bevka. Trije večeri so sad sodelovanja Fundacije Poti miru v Posočju, Občine Kobarid, kulturnega društva Stol, tolminskega JSKD in Inštituta za slovensko kulturo. slava skupna in ena za vse tri pokrajine. Ob dnevu slovenske kulture podeljujejo v Sloveniji Prešernove nagrade. Tudi njihova zgodovina je zanimiva. Prešernove nagrade so podeljevali že osem let pred uradno ustanovitvijo Prešernovega sklada. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije je leta 1946 določilo, naj se na dan Prešernove smrti podeljujejo, ob proslavah, tudi nagrade, ki pa se še niso imenovale po Prešernu. Te so bile podeljene prvič 8. 2.1947. Nagrajence, umetnike in znanstvenike, je določila posebna komisija, ki je delovala pri Ministrstvu za prosveto. Leta 1955 je bil sprejet Zakon o podeljevanju Prešernovih nagrad, s katerim je bil ustanovljen tudi Prešernov sklad. Deloval je pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, imel je svoja finančna sredstva (dotacije, darila, volila). Vsako leto je iz svojih sredstev podeljeval nagrade za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, za znanstveno delo na področju jezikoslovja, filozofije, zgodovine in humanističnih ved ter štipendije nadarjenim umetnikom in znanstvenikom. Od leta 1961 dalje so podeljevali nagrade lahko tudi za življenjsko delo. Poleg tega so uvedli še nagrade sklada. Največja novost pa je bila, da so od tedaj podeljevali nagrade le za umetniške dosežke. Organizacijsko seje sklad nekoliko preuredil leta 1965. Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 1982 je sklad umestil h Kulturni skupnosti Slovenije. Ta je zanj zagotavljala tudi sredstva. Podeljevale so se največ 3 Prešernove nagrade in največ 10 nagrad Prešernovega sklada. Od leta 1991 je sklad pri republiškem upravnem organu pristojnem za kulturo. Odslej se podelita dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. To so nagrade za vrhunska umetniška dela in vedno bolj za življenjsko delo. Od letos (2010) podeljujejo nagrade tudi na osrednji Prešernovi proslavi, ki združuje Trst, Gorico in vi-densko pokrajino. Kot smo pisali, bo letos osrednja proslava z naslovom “Zajadraj, zapluj” 6. februarja, ob 20. uri, v občinskem gledališču v Tržiču. L’identità dell’Europa-mosaico, un processo in progredire L’intervento del poeta e pensatore sloveno Aleš Debeljak al primo incontro della rassegna ‘In file’ L’immagine del mosaico - un insieme di tessere, ognuna delle quali dotata di una propria individualità e identità, eppure relazionate tra loro con molteplici intrecci - è stata al centro del primo incontro del ciclo invernale ‘In file’ organizzato per il dodicesimo anno dall’associazione culturale Colonos a Villacaccia di Lestizza. Domenica 31 gennaio nell’agriturismo che d’estate ospita la rassegna friulana ‘Avostanis’ (il tema di quest’anno, ha annunciato il direttore artistico Federico Rossi, sarà ‘Nuje di masse’, ‘Niente di più’) ad accompagnare l’inaugurazione della mostra di un mosaicista ravennate, Marco De Luca, c’è stato l’intervento di Aleš Debeljak, poeta, saggista e sociologo sloveno, docente universitario a Lubiana, Varsavia e Chicago. Uno sguardo deciso e accorato, il suo, sul tema dell’identità europea, una questione su cui non ci si sofferma mai abbastanza. Partendo dalla domanda “Cos’è l’Europa?” Debeljak ha intrapreso un percorso a saliscendi, ma molto ben argomentato, sui riflessi positivi e sulla necessità di una pluralità di lingue e culture nel contesto europeo: “Cosa hanno in comune l’agricoltore friulano, il pescatore portoghese, il commerciante greco? Una volta ad unire c’era la religione, oggi abbiamo due entità, la repubblica ed il popolo. Nessuna delle due deve dominare, se domina la repubblica abbiamo l’homus sovieticus, se domina il popolo il Terzo Reich. Per i casi in cui domina la religione, possiamo prendere ad esempio l’Iran. Le nostre identità si formano attorno a questi tre elementi: repubblica, popolo e religione.” Un momento dell’incontro a Villacaccia di Lestizza, sopra Aleš Debeljak Per Debeljak “nessuno vive con una sola identità, nessuno è solo uomo o donna, nessuno è solo abitante del luogo in cui vive. La metafora di questa pluri-identità è il mosaico, formato da piccole e grandi pietre, con ognuna di esse che gioca un proprio ruolo”. Il poeta e saggista sloveno - che Angelo Floramo, conoscitore del- la realtà culturale slovena, ha affermato di aver sentito nominare per la prima volta a Topolò da Tomaž Šalamun, che considera Debeljak una sorta di suo successore - si è poi soffermato sull’importanza delle lingue minori, accomunando con questo termine sia il friulano che lo sloveno. “La lingua dell’Europa - ha affermato concludendo un intervento tradotto dallo sloveno in friulano, purtroppo non bene - non è l’inglese o l’euroenglish, ma la traduzione. Ha senso parlare di Europa come la patria delle lingue materne, non delle lingue nazionali. Gli Stati nazionali nel 19. e 20. secolo hanno monopolizzato le identità, oggi sappiamo che non esiste una sola nazione con al suo interno un gruppo etnico omogeneo. Ogni identità ha diritto ad una sua esistenza, lo spirito dell’Europa deve funzionare come un paracadute, rimanere sempre a-perto, disponibile al confronto. Essere europeo oggi è un work in progress.” Un processo in progredire che pare ben lontano dalla sua conclusione. O è una progressione che non avrà mai fine? (m.o.) Aktualno Pogovor na sedežu Inštituta za slovensko kulturo v Špetru V Špetru srečanje s predstavniki SKGZ, SSO in ISKa Generalna konzulka Pelikan obiskala slovensko manjšino s prve strani V razgovoru so se dotaknili vseh odprtih vprašanj in še posebej problemov povezanih z izvajanjem zaščitnega zakona ter projektov, ki jih snujejo Slovenci na Videnskem. V ospredju sta seveda bili zamisel o večnamenskem središču, ki je namenjen celotni skupnosti, v prvi vrsti pa otrokom in mladim, ki obiskujejo in so obiskovali dvojezično šolsko središče, ter evropski projekt Jezik. Generalna konzulka Pelikan je poudarila pomen, ki ga Slovenija pripisuje slo- venski manjšini, ter napovedala, da nameravajo obuditi srečanje obmejnih županov, ki naj bi se odvijalo pod okriljem omizja dežela Furlanija Julijska krajina - Slovenija. Vlasta Pelikan seje nato v sosednjih prostorih udeležila predstavitve letošnjega Trinkovega koledarja. Pozdravila je številne prisotne tako iz Benečije kot iz Posočja, ki so prispevali za letošnji koledar. Izrazila je Slovencem videnske pokrajine vso podporo in izrazila željo, da bi v svojih prizadevanjih uspeli. Morda je za ta članek potreben zemljevid, govor pa bo o volkovih, ki se vedno pogosteje pojavljajo na območju gozdov, ki povezujejo Kras in Istro z Brkini. Tu je bistven obširen gozd Snežnika. Redkejši so volkovi na Tolminskem in na Postojnskem. Tržačane je pred novim letom 2010 nemalo začudila novica, da so volkovi ubili nekaj koz pri Bazovici nad Trstom, ki jih domačini pasejo na posebnem prostoru pod Kokošjo in to tik pred nekdanjim mejnim prehodom za Lipico. V bistvu seje skupina volkov približala hišam za nekaj sto metrov. Napadu se ni čudil Andrej Sila iz sežanske enote zavoda za gozdove, ki poleg matičnega Krasa pokriva tudi območje Brkinov, Podgorskega krasa in podolja, Čičarije in celotne slovenske Istre. Na tem območju so zabeležili največ napadov volkov. Na Krasu so volkovi prvič po dolgih desetletjih napadli drobnico leta 1996, torej po balkanski vojni. Izvedenci so ugotovili, daje vojna na Balkanu in v Bosni preusmerila poti medvedov, volkov in celo šakalov z južnega pogorja. Slovenija in Kras s Snežnikom sta za volka dober prostor, saj so se tu gozdnate površine izrazito povečale, mnoge vasi so skoraj izumrle, ljudje so odšli v mesta. Na omenjenem območju, ki vodi do Krasa, sledijo dvema tolpama volkov. Ena prihaja s hrvaškega predela Učke (hrib skoraj nad Reko), druga pa se potika med Javornikom in Snežnikom in pride do Krasa. Opazili so volčje trope, ki štejejo tudi do devet živali, kar je že lepa skupina. Z volkovi narašča število medvedov in visokih živali, to so srne in jeleni. Ostale vrste živali so v Volkovi so prišli na Primorsko in Kras : Sloveniji stabilne. Po podatkih zavoda za gozdove na Krasu so v letu 2009 volkovi pokončali 864 glav drobnice. Skupna škoda je znašala kakih 150.000 evrov. V letu 2008 je bila škoda 120.000 evrov. Takrat so volkovi poklali čredo stotih oslov, ki so se pasli na prostem. Manj je bilo napadov na Tolminskem (14 napadov volkov), 28 pa je bilo napadov medvedov. Volkovi napadajo vse leto in radi ponovijo svoja dejanja. Največ napadov beležijo v jesenskem času, ko volkulje učijo loviti svoje mladiče. Napadi volkov vzbujajo atavične strahove, kmetje pa se pritožujejo zaradi povzročene škode. Vendar je treba na zadevo gledati tudi z drugačnega zornega kota. Volk je čudovita žival, ki živi v odlično organizirani skupini. Volk povzroča škodo, vendar je naravna in “ekološka” prisotnost volkov dragocenejša od 150.000 evrov. Evropska unija ščiti volkove kot živalsko vrsto, ki ji grozi izginotje. Dejansko je za Slovenijo prisotnost tolp volkov v okolici Snežnika in na Krasu “pridobitev”, saj je volk že skoraj izginil iz slovenskih gozdov. Povsem neumna bi bila kaka dovoljenja za odstrel, razen če ne gre za kakega starega volka-samotarja, ki se je oddaljil od skupine in čaka konec. V Sloveniji so sicer pod pritiski lastnikov živine, predvsem koz in ovc, dovolili nekaj odstrelov, lovci pa volkov niso našli. Volk je izjemno previdna žival. Lahko organizira hiter napad na ovce v bližini naselij, vendar se takoj umakne. V eni noči prehodi na desetine kilometrov in potrebuje širok teritorij, ki ga je za sedaj našel med Javornikom, Snežnikom, Krasom vse dol proti Istri, kjer je vse en sam gozd. Kolikšna pa je nevarnost volka za človeka? Zver ostaja zver, težko pa bomo srečali volka. Medved prihlača tudi do bližnjega zaboja za smeti in išče kaj za pod zob, volk pa se raje umakne. Teoretično bi lahko bili volkovi nevarni za psička, ki je z nami, vendar je še vedno bolje paziti na cesto in avtomobile, ki lahko povozijo nas in našega ljubega psička. Tudi rejci drobnice se lahko organizirajo in uredijo za noč primerne hleve, ki so najboljše varstvo proti volku, ki ga električni pastirji ne vznemirjajo. Kakih groznih psov šarplanin-cev ne bi svetovali, saj bi bili nedvomno za človeka nevarnejši od volkov, (ma) Lepe misli in grdi strahovi Osebno se ne strinjam s starosto italijanskih novinarjev Giorgiom Bocco, ki je ob predstavitvi svoje nove knjige v priljubljeni Fazievi oddaji dejal, da se takoimeno-vano “ljudstvo”strinja z najslabšimi političnimi propagandami začenši z rasizmom. Menim namreč, daje v Italiji, kot drugje, veliko pozitivnih sil in ljudi, ki dobro mislijo. Italija ni le dežela mafije, davčnih utajevalcev, zagrizenih ksenofobov itd. Vse to obstaja, vendar so v deželi tudi pozitivne stvari. Nekaj bi jih lahko našteli. Italijani (in v našem malem Slovenci, ki živimo v Italiji) se kar množično udejstvujejo v prostovoljnih in karitativnih organizacijah. Številnim ljudem ni tuj pojem solidarnosti. Ob naravnih nesrečah, kot sta bila potresa v L’Aquili in Haitiju, ljudje radi kaj prispevajo. V Furlaniji se Italijani, Furlani in Slovenci še spominjajo, kako se je ob potresu sprožila veriga solidarnostnih akcij. Pomoč potresen-cem so dobro upravljale tudi deželne oblasti (spomnimo se predsednikov deželnih odborov Comellija in pred nedavnim preminulega Biasut-tija ter komisarja Zamberlet-tija). Skratka, Italijo ne sestavlja le množica brezčutnih surovežev. Konec koncev se tudi na jugu posamezniki in združenja odkrito postavljajo proti mafijam ter s tem tvegajo lastna premoženja, delo in življenje. Dejstvo pa je, da dobro-misleči del Italije ne more ali ne zna vedno vliti svojo pozitivno energijo v politiko. Danes se ni več lahko opredeljevati. Medijska in gledališko igrana politika ne daje dovolj argumentov in časa za razmišljanje in zavestno odločanje. Družba je kompleksna in težko obvladljiva. Središča oblasti, politične, gospodarske, finančne, birokratske, lo-bijske in fr amazonske, so prepletena v klobčiču, ki ga navadni smrtniki težko razberemo. Povezave med politiko in gospodarstvom so največkrat spretno prikrite, lahko jih zaslediš kvečjemu v kaki gospodarski prilogi, branje je težko in zahteva kar lepo količino strokovnosti. Osebno sem prepričan, da je znal Berlusconi s svojo spretno in preračunano medijsko komunikacijo prepričati mnogo ljudi, ki se nato odločajo bolj po instinktu kot pa po treznem premisleku. Vzemimo primer napadov na sodnike. Ko se je sprožila afera čistih rok, ki je pokopala prvo republiko, so milanski sodniki, med njimi tudi Di Pietro, prekinili tradicijo molčečih sodišč in procese publi-cizirali. Po svoje so se tako tudi ščitili, saj je bila javnost odločno na strani sodstva in proti politikom. Berlusconi je vso zadevo “obrnil na glavo”. Postal je prvi tožilec sodnikov in segel v globino ljudske (podzavesti, kjer niso sodniki in sodišča nič dobrega. Sebe je predstavil kot žrtveno jagnje, sodnike pa kot tisto skrito, postkomunistično silo, ki mu ne dovoljuje vladati za dobrobit državljanov. Brez sodstva bi bila Italija Ostržkovo mesto igrač. Podobno lahko rečemo o priseljencih. Italija ni bila pripravljena sprejemati novih migracijskih tokov. Ni imela ne zakonov in ne struktur. Vse se je zgodilo brez nadzora in usodno. To je sprožilo nujne napetosti. Pospešena prisotnost tujcev vzbuja od pamtiveka skrite strahove. Ljudje so do drugega sumljivi. Strah je od nekdaj dobro orožje politike. Konec koncev je v pokojni Jugoslaviji tudi Tito spretno in konstantno opozarjal na “zunanje in notranje” sovražnike. To shemo je posodobil Berlusconi. Lahko bi še naštevali, saj se medijska politika vsak teden nekaj drugega domisli. Berlusconi to počenja stalno. Celo Obama je po letu vladanja spoznal, daje v ZDA izgubil lep del svojega konsenza in zato sproža tedensko nove pobude: proti bankirjem, proti zunanjim nasprotnikom, spore s Kitajsko itd. Ljudje pozabijo in je zato potrebno najti vedno nove argumente. Statistike pa kažejo, da se v Italiji tudi levosredinski volilci strinjajo z nekaterimi problemi in strahovi, ki jih obujata tako Berlusconi kot Bossi. Vzporejanje tujcev s kriminalom je npr. strah, ki združuje ljudi različnih političnih prepričanj. Glede na število je v povprečju več tujcev v zaporih kot Italijanov. V ZDA je v zaporih in na smrt obsojenih več temnopoltih ljudi kot belcev. To pa pomeni, da obstajajo tudi v dobro mislečih ljudeh bolne misli, atavični strahovi, želja po močnem voditelju itd. Skratka, nobena podoba ni črno-bela, nobena temna strast ni samo na eni strani. Obujanje strahov pa je, kot zapisano, v kriznih časih priljubljena tema oblasti, etno-centrizmov, nacionalizmov in drugih ideoloških sistemov in držav. V past zlahka padejo ljudje, ki so v osnovi pošteni in z dobrimi nameni. Verjetno je težje ovrednotiti omenjene dobre namene, kot pa tisti človekov del duše, ki “slabo misli”. Berlusconi je že pomislil na to možnost in kot “rezervo” ustvaril stranko ljubezni... Rim podpira italijansko manjšino in ezule, nas ne s prve strani Za Slovence v Italiji pa je to presenečenje negativno, saj je v imenu Demokratske stranke senatorka Tamara Blažina pri vsakem postopku vložila zahtevo, naj vlada dodatno finansira slovensko manjšino z znanim milijonom evrov, ki je za leto 2010 odpadel. Za to, da bo denar za Slovence od nekod prišel, je bilo danih več zagotovil, tudi na mednarodni ravni. Vladni podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki naj bi bil po besedah ministra Frattinija zadolžen za vprašanja Slovencev v Italiji ter Italijanov v sosednjih državah, je Tamari Blažina zagotovil, da bo dodatek manjšini prišel iz nekakšnega protikrizne-ga paketa, ki ga vlada načrtuje za februar, a ga še ni sprejela. Paket naj bi finansirali s sredstvi, ki jih je državni blagajni prinesel davčni ščit, s katerim so petičneži lahko iz tujine prenesli skrit denar v Italijo in s pet odstotnim davkom “regolarizirali” svoj položaj in prenehali biti davčni utajevalci. Kako bo z dodatnim milijonom za slovensko manjšino v Italiji, je torej treba še videti. Dekret “mille-proroghe” mora po senatu, ki lahko med razpravo kaj spremeni, sprejeti še poslanska zbornica, kar pomeni, da je kaka možnost še odprta. Zaplet jev tem, da se v primeru sprememb po prvi odobritvi zakon ponovno vrne tja, od koder je prišel. V tem primeru bi se vrnil spet v senat, kar bi seveda podaljšalo njegovo pot. Težko pričakujemo, da bi kaj takega storili zaradi milijona za Slovence. Če ne bo nič, ostaja poznejši protikri-zni odlok, skratka, zadnja postaja. Od tod naprej ostaja le še bledikav up v kakem diskrecijskem fondu zunanjega ministrstva, kar pa je že druga zadeva. Če dodatnega milijona za slovensko manjšino ne bo, čakajo ustanove in organizacije z uslužbenci časi krize, saj se manjšina ne bo reorganizirala v nekaj mesecih, in tudi ko bi se, bi to pomenilo krčenje delovanja in delovnih mest. Milijon manj pa bi napovedoval dramatičen položaj za leto 2011, ko bi manjšina prejela borih 3 milijone evrov. Tu ne bi zadostovali ne stiskanje pasu in niti reorganizacija. Po vsej verjetnosti bi se nekatere stvarnosti preprosto ukinile in nekatera kulturna podjetja bi morala proglasiti stečaj. Gospodarski iz leta 1996 bi sledila redukcija kulturnih organizacij in medijev. Za sedanjo italijansko vladno večino bi Slovenci v Italiji postajali vedno bolj nekaki “ex-stracomunitari”. (ma ) — Kultura Skupni kulturni prostor gradi tudi Trinkov koledar V' V Spetru prisrčna in dobro obiskana predstavitev Tudi letos je bila predstavitev Trinkovega koledarja priložnost za prisrčno srečanje med Slovenci iz Benečije in Posočja, ki že vrsto let sodelujejo in bogatijo vsebino zbornika, v njem pa s političnega, kulturnega in zgodovinskega zornega kota osvetljujejo skupni prostor ob meji in povezave med ljudmi, ki segajo globoko nazaj v zgodovino. Predstavitev, ki je potekala prejšnji četrtek v slovenskem kulturnem centru v Špetru, je povezoval predsednik društva Ivan Trinko Michele Obit, ki je najprej povabil k besedi generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan. Po njenem pozdravu je urednica koledarja Lucia Trusgnach na kratko orisala vsebino letošnjega zbornika, ki na dvesto straneh objavlja 36 prispevkov 27 avtorjev in je 52. po vrsti. Z njim gradimo naš skupni kulturni prostor, je dejala, in še posebej izpostavila dejstvo, da imajo v njem vidno mesto slovenski krajevni govori od režij anščine do dialekta, ki ga govorijo v Breginjskem kotu in na Kambreškem. Nato je Gabriella Tomasetig prebrala pesem materi napisano v dreški različici, zgodovinar prof. Branko Marušič pa je segel v začetek društvenega življenja v videnski pokrajini na začetku 20. stoletja. Zdravko Likar, kije svoj prispevek posvetil 40-letnici novoletnega srečanja v Kobaridu, seje spomnil prvega, ki se ga je sam udeležil, leta 1979, ko je spoznal lirično dušo msgr. Valentina Birtiča, ognjevitost Izidorja Predana in Paskvala Gujona, živo legendo, kot je dejal, po katerem vsako leto dajejo posebno priznanje. Letos ga je prejelo kulturno društvo Ivan Trinko. Trinkov koledar sta predstavila predsednik društva Miha Obit in urednica Lucia Trusgnach. Na predstavitvi je sodelovala tudi glasbena šola Glasbene matice: na klavir so zaigrale Stefania Rudi, Maria Miorelli (spodaj na sliki), Vida in Elena Rudi, vse učenke prof. Paole Chiabudini Luigia Negro je nato v režij anščini povedala, kak pomen ima za dolino pod Kaninom tedenska oddaja v režij anščini, ki jo že trideset let oddaja “slovenski kos” Raia, kot je dejala. Vida Skvor je spregovorila o različnih glasovih zvonov v Breginjskem kotu in o zvonenju, ki je ostalo le v spominu, saj so vse zvonove elektrificirali. Fabio Bonini je omenil stoletnico rojstva dreških duhovnikov Birtiga in Lauren-ciga, ki jim je bila lani v Dreki posvečena razstava svetih podobic “Ciegelci”, skozi katero se marsikaj zve o zgodovini tega kraja. Spomnil seje tudi nekdanjega župnika na Lesah Artura Blasut- ta, ki ni smel napraviti podobic v slovenščini. Jožica Strgarje spregovorila o tem, kako človeka izločijo, če govori drugače, kot se ji je v otroštvu zgodilo, Tea Gerbec pa o svetolucijski skupini. Ob Trinkovem koledarju je v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža izšel črno-beli fotografski vodnik po Ljubljani. Slike so Gra-ziana Podrecce in so se ves večer vrtele v ozadju. O fotografiji, o sposobnosti fotografa in še posebej o njegovi sposobnosti opažanja je nato spregovoril sam avtor. Prijeten večerje zaključil Michele Obit s poklonom pesniku Lucianu Morandi-niju. ramente dedicato all’epistolario che rimanda al periodo in cui Tina Modotti e Vittorio Vidali, rientrati dal Messico nel 1930, trascorsero la propria esistenza nelT“inferno europeo” fino al 1939, a conclusione della guerra civile spagnola; il periodico sarà inviato in migliaia di copie, mediante un ragionato mailing del Comitato Tina Modotti, verso tutte le regioni italiane e diversi spazi esteri, proprio a distanza di settant’anni da quella eroica e tragica vicenda. Inoltre sarà possibile acquistare Perimmagine in tre punti vendita a Udine: alla Galleria d’Arte Plurima (via Erasmo Valvason, 11), alla Libreria La Tarantola (Via Vittorio Veneto, 20) e alla Rivisteria - edicola di Riva Bartolini. Ritrovate a Lubiana lettere inedite di Tina Modotti Sono state ritrovate a distanza di oltre settant’anni a Lubiana, negli Archivi della Repubblica di Slovenia, lettere di Tina Modotti e Vittorio (Toio) Vidali scritte da Parigi e dalla Spagna agli amici rimasti a Mosca, e altre ancora che Vidali scrisse a Ivan (Matteo) Regent e famiglia dopo la morte di Tina. Con il materiale inedito, Miklavž Komelj ha elaborato un saggio con la trascrizione delle lettere risalenti al biennio 1936/1937 e altre posteriori alla scomparsa di Tina e datate fino al 1947, pubblicato in esclusiva per l’Italia sulla rivista Perimmagine, periodico di informazione culturale curato dal Co- mitato Tina Modotti. L’autore coglie occasione e spunti, accostando documentazione storica e memorialistica, per tracciare non solo eventi ma un quadro del tempo: si mette in evidenza il clima sociale ed esistenziale in cui erano immersi Tina, Toio e Matteo, e si ricostruiscono cruciali eventi storico-politici in cui furono presenti e protagonisti. Nell’ultimo capitolo denominato “Il congedo dalla fotografia come atto simbolico”, sono concentrate acute e poetiche argomentazioni su “il caso Tina Modotti” nel campo dell’arte. Considerata l’importanza del ritrovamento, Perimmagine è inte- Foto di Angelo Masutti: Tina Modotti a Mosca nel 1932 Per Davide Clodig un prestigioso riconoscimento Assegnato per il 2009 dal Fondo pubblico per le attività culturali della Repubblica slovena La consegna del riconoscimento avvenuta a Lubiana Il Fondo pubblico per le attività culturali della Repubblica di Slovenia (Javni sklad RS za kulturne dej av-nosti) ha assegnato per il 2009 a Davide Clodig un prestigioso riconoscimento, il Distintivo d’argento. Per i non addetti ai lavori, il Fondo pubblico per le attività culturali, creato nel 1996 come Fondo per le attività culturali amatoriali (l’attuale denominazione è del 2000), rappresenta una rete culturale che racchiude l’intero territorio sloveno ma anche quello dove vivono gli sloveni al di là dei confini nazionali. La maggior parte dei programmi e dei progetti di vario genere e impegno è indirizzata alle attività culturali di volontariato, allo stesso tempo con le sue 59 succursali presenti sul territorio consente la realizzazione di interventi di carattere culturale anche al di fuori dei maggiori centri urbani. Ogni anno il Fondo conferisce una serie di riconoscimenti a singoli o gruppi per gli eccellenti risultati raggiunti nella produzione, nella ricerca, nell’opera pubblicistica e di organizzazione, nell’educazione culturale, nello sviluppo della collaborazione con gli sloveni che vivono oltre confine, infine nella conservazione del patrimonio culturale nazionale. Il riconoscimento a Davide è stato assegnato “per la pluriennale fruttuosa opera nel campo dell’attività musicale”. Pianista e compositore, dirige i cori Naše vasi di Taipana ed il Barski oktet (ottetto di Lusevera), il coro maschile Matajur di Cle- nia, il gruppo strumentale e vocale BK evolution (e ancora prima le Beneške korenine) ed il coro di bambini della Glasbena matica Mali lujerji. Si deve a Davide anche la creazione della sezione di Lusevera della Gla- sbena matica. Al di là delle motivazioni, non si può non riconoscere a Davide un impegno che va oltre il semplice intervento musicale. La musica - quasi sempre legata ai motivi tradizionali sloveni della Benecia anche se rivisti in una forma moderna, ed anche questo è un merito - diventa il mezzo con cui creare relazioni tra le stesse realtà della comunità slovena della provincia di Udine e questa e le realtà della Slovenia più a noi vicine. Accanto a questo, non può essere dimenticato il lavoro che Davide sta portando avanti con le giovani generazioni, da quelle giovani a quelle giovanissime, pensiamo ai Mali lujerji che stanno appena compiendo i primi passi nel campo musicale. Lo stesso Davide è giovane, ed il premio vuole essere anche - immaginiamo - uno sprone a continuare nel suo impegno culturale. Tolmin, festival kantavtoijev Ob slovenskem kulturnem prazniku prireja Zveza tolminskih mladinskih društev v Centru Mink v Tolminu 6. KantOut fest, to je festival kantavtorjev. Festival skuša ohraniti družbenokritično poanto kantavtorstva, hkrati pa tega glasbeno-pesniškega izraza ne razume togo (glas in akustična kitara), ampak čim širše mogoče. Letos so pripravili dvodnevno glasbeno prireditev “začinjeno” z zvrhano mero poezije. Program bo povezoval poet Domen, ki bo med premori gostujočih glasbenikov/poetov performativno uvajal v njihove nastope. V petek, 5. februarja, bodo nastopili trio Dejan Lapanj a&B and in Janez Škof, v soboto, 6. februarja, pa duo Ba-kalina, Tovariš strmoglavljen in Darko Matič & Vladimir Opsenica. Četrtek, 4. februarja 2010 Četrtek, 4. februarja 2010 Dragi sveti Miklavž! Letos sem bil malo priden in malo lump. Sem bil priden, ker sem pomagal okrasiti božično drevo in sem pomagal mojemu tatu. Lump sem bil, ker sem se kregal z mojo sestro. Lahko mi prosim prineseš zelena očala, s katerimi se vidi tudi ponoči? Zelo ti bom hvaležen! Stefano Dragi sveti Miklavž! V šoli mi je zelo všeč. Je lepo, ker se učimo veliko stvari. Včasih sem malo lumpek. Včasih se pritožujem preveč, zato se ti oproščam. Bi rad samo eno darilo in sicer Lego kocke, s katerimi bi zgradil policijsko postajo. Druga darila nesi otrokom tistih mamic in očkov, ki nimajo denarja. HVALA! Peter Pod novoletno jelko bi rad dobil tank in vojake. Tank je pravokotne oblike. Visok je 10 cm in širok 20 cm, je zelene in črne barve. Je plastičen. Ta igrača mi je zelo všeč, zato upam, da se mi bo želja uresničila. Ettore Vesel bi bil, ko bi mi dedek Mraz prinesel igro FIFA 2010 PLAYSTATION 2. Ta igraje pravokotne oblike, je črne barve pa tudi bele in zelene. Je iz plastike. V ovitku sta zgoščenka in knjiga. Alessio Za božič bi pod novoletno jelko rada dobila igro NINTENDO DS. Ovitek je pravokotne oblike in črne barve. Na ovitku je nalepka, na kateri piše PRINCESA IN ŽABA. Igra je iz trde plastike. Meni je všeč, ker je ta igra zelo zabavna. Giulia Pod novoletno jelko bi rad dobil igro MONOPOLI. Igraje lepo spravljena v pravokotni škatli, ki je še kar velika. Je različnih barv: modra siva, rdeča... Monopoli je iz plastike. Igro igramo z bankovci, ki pa ni- Dragi sveti Miklavž, dragi Dedek Mraz... Je bluo an par miescu od tega, kar otroc dvojezične šuole so napisal tele prošnje svetemu Miklavžu an Dedku Mrazu (Babbo Natale). Vemo, de želijo tudi videt objavljene na Novim Matajurju njih besiede. Na vemo, če Svet Miklavž an Dedek Mraz sta jih uslišala, mi pa jih, zak kar so napisal je pru lepuo za prebrat! L so pravi denar. V škatli sta tudi dve kocki. Eric Pod novoletno jelko bi rad dobil bager iz lego kock POWER-MI-NERS. Ima obliko peterokotnika. Je zelo velik, dolg je 21 cm in širok 19 cm. Narejen je iz plastike. Meni je ta igrača zelo všeč. Stane 20 evrov. Pietro Želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel letalo iz lego kock. Dolgo je kar 20 cm. Želim si ga, ker je zelo lepo. Z njim se bom cele dneve igral. Alessandro Želim si plišastega zajčka. Z njim se bom igrala vsako soboto. Moja plišasta igrača ne bo velika in bo različnih barv: zelena, rumena... Ta zajček je iz blaga in pliša seveda. Anna Martina Pod novoletno jelko bi rad dobil motorno kolo, igračo seveda. Na njem je napis FIAT. Je težek in velik in je rumene in modre barve. Narejen je iz plastike in kovine. Ima tudi luči in sedež. Sedež se lahko dvigne in tja potem lahko spraviš čelado. Stane 200 evrov. Rabil ga bom zato, da bom na njem vozil druge otroke. Na motor bom napisal... TAKSIMO-TOR! Nik Pod novoletno jelko bi rad dobil J računalnik. Je pravokotne oblike, črne in bele barve in je srednje velikosti. Je iz kovine in plastike. Zelo sem vesel. Ker bom tako lahko kar naprej gledal risanke. Emanuele Pod novoletno jelko želim, da mi dedek Mraz prinese fotografski aparat. Fotoaparat je pravokotne oblike. Je srednje velikosti. Je sive barve. Aparat je iz plastike in kovine. Želim si ga, ker bi rada fotografirala učitelja. Giuditta Pod novoletno jelko bi rad dobil tovornjak AGENTS iz lego kock. Je pravokotne oblike in je dolg približno 45 cm in visok 20 cm. Je temnomodre barve in je narejen iz plastike in gume. Želim si ga, ker mi je moj prijatelj Luca povedal, da je igrača zelo zabavna. Matteo Rudi Pod novoletno jelko bi rad dobil bager za izkopavanje iz lego kock POWER MINERS. Lego kocke so različnih barv in oblik. Ko jo sestaviš, je ta igrača dolga 40 cm in visoka 8 cm. Meni so lego kocke zelo všeč. Luca Pod novoletno jelko bi rada dobila knjigo Geronima Stiltona z naslovom “Terzo viaggio nella fantasia”. Knjiga ima seveda pravokotno V sredo 27. januarja je v osnovni šoli v Sovodnjah (Gorica) potekalo drugo srečanje “Spoznajmo Benečijo”, ki ga Inštitut za slovensko kulturo prireja v sklopu projekta, ki ga je predlagala goriška Zveza slovenskih kulturnih društev. Tema tega srečanja je bil pust obliko in je velika približno 18 cm. Na prednji strani ima napis GERONIMO STILTON in TERZO VIAGGIO NELLA FANTASIA. Tuje tudi narisan enorogi konj, ki ga jaha Geronimo Stilton. Na zadnji platnici je kratka obnova zgodbe. To knjigo si želim, ker so mi zgodbe Geronima Stiltona zelo všeč. Elisa Za božič bi pod novoletno jelko rad dobil knjigo “QUINTO VIAGGIO NEL REGNO DELLA FANTASIA”. Knjiga je pravokotne oblike, je zelo velika in debela, saj ima veliko strani. Je večbarvna: oranžna, rdeča, zelena in modra. Je narejena iz lepenke in papirja. To knjigo si želim, ker je edina iz celotne zbirke, ki je še nimam. Federico Pod božično jelko bi rad dobil vlak iz lego kock. Lego kocke so različnih oblik in barv in niso zelo velike. So plastične. Ta vlak mi je zelo všeč, zato bi ga rad imel. Alessandro Dalla Riva Pod novoletno jelko bi rada dobila lego kocke. Iz teh kock lahko zgradim razne stvari. Rada bi zgradila gasilski dom. V stavbi bi bilo tudi vse, kar gasilci potrebujejo. Zelo si želim lego kocke, ker mi moj brat noče posoditi svojih. Anna Cleber Jaz bi pod novoletno jelko rad dobil računalnik. Računalnik je pravokotne oblike in ni prevelik. Je sive in črne barve. Moj računalnik bo iz plastike in kovine. Matteo Nali Pod novoletno jelko bi rada dobila prenosni računalnik. Ima obliko pravokotnika in ni prevelik. Je iz kovine in plastike. Zelo si ga želim, ker si bom potem preko njega lahko dopisovala z mojimi prijateljicami, kadarkoli bom želela. Ker bo to prenosni računalnik, ga bom lahko nesla kamorkoli. Matilde Pod novoletno jelko bi rada dobila lego kocke, iz katerih bi potem zgradila hišo. Ta hiša je pravokotne oblike in je velika kot list formata A4. Je različnih barv, saj so tudi kocke take. Kocke so plastične. Hišo bom zgradila skupaj z mojo sestrično. Lego kocke so mi zelo všeč. Marika Otroška Nona Eda nam je povedala resnično zgodbo o kuriiju Vinku V vasi Kred so se namestili nemški vojaki. Imeli so veliko orožja in kamione, s katerimi so prevažali svoje vojake in seveda tudi brzostrelke, puške, bajonete in ostalo. Bili so na našem teritoriju po vseh naših vaseh. Po gozdovih so se skrivali partizani, ki sprva niso bili dobro organizirani, saj so bili brez orožja, pa tudi obleke niso imeli.Včasih so napadli kak nemški kamion, da so potem pobrali puške in še kaj, kar so potrebovali. Postojanko so imeli nad vasjo Breginj in od tam so potem na štabe nosili pošto, hrano za partizane in tudi sanitetni material za ranjence. Nekega dne sta dva kurirja naletela na skupino Nemcev, ki so ju ulovili in odpeljali v vas Kred, da bi ju zasliševali. Zvedeti so hoteli, kje se nahajajo partizani. Kurir Vinko iz vasi Kred je kar molčal, ni hotel povedati nič, saj se je zavedal, da če bo izdal svoje tovariše, jih bodo vse postrelili, če pa bo molčal bodo samo njega. To je bilo plemenito dejanje. Nemci so ga odpeljali na jaso, kjer si je moral sam kopati jamo, potem pa so ga ustrelili in ga zagrebli. Njegova mama je bila zelo žalostna, vendar tudi ponosna na sina, saj je rešil veliko življenj. Žal pa se zgodba kljub junaškemu dejanju ni lepo končala, ker je drugi kurir partizane izdal. Nemci so jih zajeli in postrelili. Tudi njega so verjetno ustrelili, saj ga ni nihče več videl. Ko je bilo vsega konec je nemški komandant sklical vse vojake in jim dal za vzor tovariša Vinka. Vojak ne sme izdati tovarišev. Vinko je napravil plemenito delo, ker ni nobenega izdal in na svetu bi bilo lepo živeti, če bi bilo več takih ljudi. Danes smo lahko srečni, da tu pri nas ni vojne. Lepo živimo v združeni Evropi. NON DIMENTICARE Non dimenticare le malvagità dei campi di concentramento. Non dimenticare, il male non fa bene. Non dimenticare, la guerra separa e colpisce gli innocenti. Non dimenticare, la rabbia consuma, ti porta a pensare solo a te che senza gli altri non sei nessuno. Non dimenticare, la prigionia è come una scatola senza ossigeno. Non dimenticare, la libertà è un diritto e non un merito. La libertà permette di realizzare i tuoi sogni senza calpestare quegli degli altri. Non dimenticare, la libertà ti permette di volare come una farfalla di fiore, in fiore. La libertà ti aiuta a capire gli altri così stai anche dalla loro parte. Non dimenticare, se sei libero, i raggi del sole ti scaldano, il vento ti accarezzerà. le sue paure. Era quel mondo di foglie, quella struttura composta di aromi, suoni ed ombre nel pomeriggio... che rallegrava la sua solitudine. L'ippocastano è ancora lì, ora è ammalato: un fungo ha roso quasi tutto il tronco all'interno. Per fortuna lo stanno curando! Noi pensiamo che quest'albero abbia molte cose da dirci. Lo abbiamo fatto parlare ed è nata questa nostra poesia. Tutto questo lavoro ci ha permesso di capire quanto è importante la pace. Noi di Terza - Scuola primaria bilingue Il racconto di nonna Valentina Nonna Valentina ci ha raccontato della scomparsa di suo fratello durante la seconda guerra mondiale. Il fratello di nonna Valentina, allora, lavorava in una segheria a Radici. E stato fatto prigioniero ed è stato portato a Jesenice. Quando la sua famiglia è venuta a conoscenza della scomparsa, lei, la sorella, ha iniziato a cercarlo. Voleva scoprire dove fosse finito, cosa gli era successo. Nonna Valentina, dimostrando grande coraggio, si è recata al comando dei partigiani a Jesenice ed ha chiesto di parlare con il comandante. Dopo qualche giorno suo fratello è stato liberato ed ha fatto ritorno a casa dove è stato accolto con grande gioia dai suoi famigliali. Classe seconda Scuola primaria bilingue Mercoledì 27 gennaio è la Giornata della memoria, giornata in cui si ricordano le malvagità e gli orrori provocati dall'ultima guerra. E una giornata fatta di ricordi e riflessioni. Quest'anno a scuola sono state invitate due nonne, nonna Valentina di Crostù e nonna Eda di Kred, che hanno raccontato fatti reali accaduti durante la seconda guerra mondiale. Mentre le nonne narravano così come solo i nonni sanno fare, noi le ascoltavamo con gli occhi sgranati e le bocche aperte. Abbiamo anche disegnato alcuni momenti dei racconti narrati, abbiamo inventato il racconto fantastico ‘Cane e gatto’ che parla di litigi, abbiamo rappresentato la memoria (ricchezza della mente, Nella Giornata della memoria a lezione per non dimenticare che a volte, ci rifiutiamo di usare) attraverso un'immagine astratta. Abbiamo letto alcuni pensieri scritti da Anna Frank Grazie all'infinità di informazioni che la riguardano presenti su internet, abbiamo scoperto che, mentre alloggiava con la sua famiglia nella soffitta ad Amsterdam, dalla finestra osservava un ippocastano che cresceva dall'altro lato della strada. Quell'albero era un amico per lei, gli confidava i suoi pensieri, Roberto C'ERANO UNA VOLTA CROCCANTINI. PENSARE AL CIBO. PER UN CANE E UN GATTO CHE VIVEVANO CON NONNA PINA. IL CANE GHIOTTO ERA UN GRAN GOLOSONE E QUANDO TERMINAVA I SUOI DELIZIOSI BOCCONCINI, NON ANCORA SAZIO, SI AVVICINAVA ALLA CIOTOLA DI GATTO MAGRO E SI MANGIAVA PURE TUTTI I SUOI UN GIORNO GATTO MAGRO SI ARRABBIÒ E GRAFFIÒ CANE GHIOTTO. INIZIARONO A LOTTARE CON MORSI, GRAFFI, ZAMPATESI FERIRONO A VICENDA. ALLA FINE, DOLORANTI E SENZA FORZE, NON RIUSCIVANO NEPPURE A GIORNI LE CIOTOLE DI ENTRAMBI RIMASERO PIENE. CANE GHIOTTO E GATTO MAGRO IMPARARONO MOLTO DA QUANTO ERA SUCCESSO. ORA MANGIANO ASSIEME DALLA STESSA CIOTOLA. Classe seconda Scuola primaria bilingue *>■ «il Il racconto del cane e del gatto Četrtek, 4. februarja 2010 8 V Berlinu umrl mlad iz Žabnic ZbuanJanko! Člani Srebrne kaplje so se zbrali v Reziji Iz Nemčije je prišla žalostna vest, da je v noči na torek tragično preminil 29-le-tni Janko Ehrlich iz Žabnic. Janko je bil v Berlinu službeno od 3. januarja. Vest o njegovi smrti je v žalost zavila Trbiško in še posebej Žabnice, kjer je živel. Že kot otrok je Janko čutil posebno nagnjenje do smučarskih skokov, s katerimi se je nato tudi tekmovalno ukvarjal. Leta 2006 je bil strokovni komentator za smučarske skoke za televizijo RAI na olimpijskih igrah v Turinu. Diplomiral je na pravni fakulteti na Videnški univerzi in opravil pripravništvo v Sloveniji. Toda njegova velika strast je bila politika in leta 2007 se je kot popoln politični debitant spustil v boj za župansko mesto na Trbižu. Na volitvah je dosegel dobre rezultate (300 glasov, 9,86%). Njegova tragična smrt je izredno prizadela prebivalce Kanalske doline, ki so Janka poznali kot družabnega in izredno dinamičnega fanta. Prav zato se jim zdi njegova smrt še toliko bolj absurdna in nerazumljiva. Pogreb bo verjetno v petek, 5. februarja. Tragico gesto di un tarvi-siano. Janko Ehrlich, 29 anni, si è tolto la vita martedì 2 febbraio a Berlino, dove si era trasferito un mese fa per motivi di lavoro. Il giovane era partito da Tarvisio il 3 gennaio alla volta della Germania dopo essere stato assunto dalla Bonatti, un’impresa che si occupa di metanodotti. Nulla lasciava presagire il suo gesto. Evidentemente, però, un profondo disagio aveva colpito Ehrlich, che ha deciso di farla finita. Sul luogo della tragedia ha lasciato un biglietto per la sorella Sara, che da un mese circa l’aveva reso zio. I suoi genitori, invece, sono entrambi deceduti. Il ventinovenne, che risiedeva nella frazione di Camporosso, era molto conosciuto nel Tarvisiano. Sin da piccolo, infatti, aveva dimostrato una grande passione per il salto con gli sci e nel 2006, in occasione delle Olimpiadi di Torino, si era cimentato come commentato-re televisivo. Dopo aver conseguito il diploma al Liceo scientifico di Tarvisio, Janko si era laureato in Giurisprudenza a Udine, compiendo infine il praticantato in Slovenia. Nel maggio 2007, Ehrlich si era candidato a sindaco al- le elezioni comunali per conto della lista “Crescere insieme”. Il buon risultato ottenuto (300 voti, il 9,86% del totale) l’aveva proiettato sui banchi dell’opposizione dove è rimasto per due anni e mezzo. In segno di lutto, è stata rinviata la seduta del Consiglio prevista per mercoledì sera. Grande lo sgomento della comunità tarvisiana, già duramente provata dalle recenti morti di Luca Vuerich e dello storico esercente Roberto Urbica. Grande commozione soprattutto tra i tanti amici di Janko, un ragazzo socievole e molto conosciuto. Non è stata predisposta l’autopsia. Si attende il rimpatrio della salma per i funerali, che potrebbero essere celebrati venerdì 5 febbraio. Člani društva Srebrna kaplja so se zbrali v Reziji za letni občni zbor. V Rozajan-ski dolini so dobili snieg, pa z liepim soncam. Parvo so pregledali razstavo na sedežu Parka Juli-skih Predalp in potle so po- slušal mašo v ravenski cier-kvi, en par rezijanskih pie-smi, ki niso primerljive z drugimi, an na koncu poljub božijega deteta. Čez vso dugo precesijo se je odmevala rezijanska božična piesam. Tela liepa navada v Reziji se ponovi vsako lieto tisto nediejo pred Svečnico. Sledil je občni zbor društva an potle kosilo v hotelu Alle Alpi. Na končuje Sandro Quaglia predstavil rezijansko kulturo. Zanimivo je bilo tudi, kar sta poviedala Luigi Paletti, o parku, in pesnica Silvana Paletti, kije prebrala en par svojih piesmi in plesala! Z režij ansko edinstveno muziko. A Udine le poesie di France Balantič tradotte da Mirko Špacapan Mercoledì 17 febbraio, alle 18, nella Sala Ajace del Palazzo Comunale di Udine, nelTambito del circuito ‘Incontri con l’autore’ curato da Romano Vecchiet, direttore della Biblioteca Civica ‘Joppi’, verrà presentato per la prima volta a Udine la silloge di poesie del poeta sloveno France Balantič, tradotte in italiano e musicate da Mirko Špacapan. L’opera, interamente bilingue, si intitola ‘Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil - Signore, dietro a Te muo-verò i miei passi’, e contiene il commento della prof. Tatjana Rojc, profonda conoscitrice della poesia slovena. Durante l’incontro sarà possibile acquistare il volume a 15 euro. L’intero ricavato sarà devoluto all’Onlus ‘Cure palliative Mirko Špacapan-Amore per sempre’ che si sta adope- rando per attivare in Udine i primi 15 posti letto dell’Hospice per malati oncologici terminali. Per gentile concessione della prof. Rojc sarà possibile acquistare anche un’altra sua famosa opera, ‘Le lettere slovene’. Sarà una serata di grande cultura, con un’inedita visione della letteratura del popolo a noi confinario, per troppi lunghi anni rimasta nell’oblio. Judje dolin! Od Tera do Karnahte LUSEVERA Intervento urgente sul Torre Nedijo, 31. ženarja deželni odbornik Riccardo Riccardi je prišel tou Bardo za verifikati, kuo to točalo tou kraju Rieka, tou Njivici, po poplavi 24. in 25. decem-berja. Te bot Ter, poln vode in luže, je poder brieh, kjer je stala na struktura za nositi luč. Blizu, diela še aparat za čiščenje umazanih vod, ki bo odnesen od potoka, če bo še enkrat poplavil. In seguito agli eventi alluvionali del 24 e 25 dicembre 2009 l’alveo del Torre ha dovuto sopportare un notevole flusso d’acqua e detriti che ha eroso la sponda sinistra del torrente in località Rieka, a Njivica, nel comune di Bardo. Tale erosione ha isolato un traliccio ENEL che è sprofondato in mezzo al letto del torrente. L’Azienda è intervenuta, l’ha rimosso e ne ha costruito uno nuovo a circa 40 metri dalla sede precedente. La piena ha inoltre eroso la sponda limitrofa al depuratore comunale, per una lunghezza di circa 150 m, con il rischio che una nuova piena, anche meno intensa di quella del 24/25 dicembre, spazzi via il depuratore. Di conseguenza, si è aggiunto l’ulteriore pericolo d’inquinamento del Torre e del territorio circostante. A metà gennaio, il Comune di Lusevera ha segnalato il dissesto e la necessità di un intervento urgente alla Protezione Civile F.V.G. Domenica 31 gennaio l’Asses- sore regionale alla Protezione Civile Riccardo Riccardi, ha effettuato un sopralluogo nel corso del quale il sindaco di Bardo, Guido Marchiol, ha rappresentato la situazione di estrema pericolosità che si è venuta a creare. L’Assessore, già il giorno successivo, ha firmato il decreto per consentire di intervenire con urgenza per arginare le rive del torrente Torre. I lavori, che si prevede possano partire già nel corso della settimana per una spesa nell'ordine di 100 mila euro, consentiranno di mettere in sicurezza le sponde del Torre permettendo di salvaguardare il depuratore e di proteggere la linea elettrica che, proveniente da Tarcento, alimenta Bardo e Tipana. Banda larga a Bardo? Entro il 2011 ma solo in Comune La visita dell’Assessore regio- nale Riccardo Riccardi a Bardo è stata anche occasione per discutere sul progetto regionale che prevede la realizzazione della posa dei cavi in fibra ottica per portare la banda larga anche nelle aree montane. La banda larga è la tecnologia digitale che consente di ottenere una rete di telecomunicazioni con elevate prestazioni. L’assessore ha affermato che il programma Ermes per dotare della banda larga tutto il territorio del Friuli Venezia Giulia, varato dalla passata Amministrazione regionale, è valido, non è in discussione e viene confermato. Ora - ha detto l’assessore - è stato affidato alla società Insiel, e procede secondo gli obiettivi: entro il 2011 saranno collegati tutti i Comuni. Il problema - ha sottolineato Riccardi - riguarda le utenze private: vi è una stringente direttiva comunitaria che non permette alla Pubblica Amministra- zione di gestire il servizio per offrirlo agli utenti privati, perché ciò falserebbe il mercato. Pertanto - ha continuato Riccardi -sarà necessario indire una gara e verificare se vi siano aziende disposte a tenere in gestione il servizio anche nelle aree montane. Dunque non è dato sapere quando i singoli montanari potranno avere accesso alla rete in fibbra ottica. Il problema, per loro, appare complicato e la soluzione lontana. Come sempre. Biomasse tou hiši? Zakuo ne! Danes, judje se vedno več zainteresirajo za nove štrumente ogrevanja, ki uporabljajo alternativne vire energije, kot so sonce, vietar, lies. Te nove aparate so, na eni strani, boè čisti, ker producirajo manjko C02, na drui strani ti pomagajo šparnjati, ker ne žgo gazolija, ki je vsaki dan več drag. Zatuo Videnška pokrajina promovira kup inovativnih aparatov, predvsem tieh, ki izkoriščajo resurse, ki so več na razpolago na teritoriju. La Provincia di Udine ha istituito il Fondo Sperimentale per impianti a biomassa per le famiglie della Provincia di Udine con l’intento di incentivare l’installazione di caldaie ad alta efficienza e alto contenuto tecnologico, alimentate a biomassa legnosa, per il riscaldamento delle abitazioni. È uscito il bando che prevede la concessione di un incentivo in conto capitale per finanziare le Igor Cerno spese di acquisto e installazione di un impianto di riscaldamento ad alto rendimento di ambienti e produzione di acqua calda sanitaria, alimentato a ciocchi di legno. Il contributo sarà pari al 50% della spesa massima ammissibile. Il limite massimo della spesa ammissibile è fissato in relazione al tipo di impianto proposto. Possono beneficiare degli incentivi in questione i soggetti privati che, alla data di presentazione della domanda, risultino proprietari o comproprietari del bene immobile su cui si intende realizzare l’intervento. L’edificio oggetto di intervento deve essere adibito a civile abitazione ed ubicato sul territorio della Provincia di Udine e destinato a prima casa. La scadenza per la presentazione delle domande, che dovranno essere indirizzate al Servizio Energia della Provincia di Udine, è fissata al 31 marzo 2010. Pred očmi Petak, 5. februarja, ob 20.30, tou Niemški knijžnici, tou Nie-me/Nimis, Via Matteotti, 16 bodo prestavili knjigo »Gladio«, ki so jo napisali Andrea Pannocchia in Franco Tosolini. Soboto, 6. februarja, ob 20.00, tou Špietru, tou sedežu Inštituta slovenske kulture, Barski oktet bo pel kot gost za prestavitev CD-ja pevskega zbora Matajur. Nedijo, 7. februarja, ob 11.00, tou Cierkvi, tou Čaneboli, bo majša za naoradate partižane, ki so umarli tou Porzusu, 7. februarja lieta 1945. v Sport Četrtek, 4. februarja 2010 È stato un bilancio positivo quello presentato dalla Sottosezione Valnatisone del CAI, sabato 30 gennaio, a San Pietro al Natisone nel corso dell’assemblea annuale. L’anno appena concluso è stato pieno di soddisfazioni per quanto riguarda l’attività escursionistica, premiata anche dalla benevolenza del meteo e caratterizzata da una grande partecipazione alle attività, ha detto la presidente Gianna Castellani. A conclusione di un triennio di presidenza ha in particolare sottolineato il lavoro di squadra del direttivo, la grande disponibilità e l’impegno di tutti, ma anche il senso di responsabilità degli escursionisti. Il tema della sicurezza in montagna del resto è sempre stato un suo chiodo fisso. Assemblea della Sottosezione Valnatisone del CAI Escursioni per tutti e cura del territorio / , fl ir: & ; %' ■ V B mA Mk L’assemblea dei soci e la presidente Gianna Castellani Nel presentare il lavoro di un anno Gianna Castel- Fantini alla maratona di Berlino Rino Fantini di Mersino davanti alla storica porta di Brandeburgo, dopo aver portato a termine la maratona di Berlino 2009. Il prossimo appuntamento per Rino è per il 25 aprile a Londra. EDILCOSTRUZIONI ZG s.a.s. di Zanotel Aldo, Zanotel Giordano A C MINI SCA VI • DEMOLIZIONI Cell. 13140210» Cell. 335 5940321 30025 TECLIO VENETO (VE) - Via Suzzolins, 60 - Tel. 0421706579 lani ha messo in luce la collaborazione con gli enti pubblici, Comuni di Pulfero e San Pietro, oltre alla Comunità montana per quanto riguarda la pulizia dei sentieri, i rapporti transfrontalieri e la collaborazione con il Planinsko društvo Kanal e la sua sezione Ježa, soffermandosi poi sul programma di escursioni caratterizzato da percorsi sicuri, di interesse naturalistico ed adatti alle capacità della maggior parte dei soci. Un’impostazione questa mantenuta anche nel programma per il 2010 che è stato successivamente illustrato nel dettaglio da Massimiliano Miani. Dino Gorenszach, vice-presidente e responsabile del gruppo che si occupa della pulizia dei sentieri, ha ricordato l’apertura di un nuovo sentiero (756) da Stu-pizza al confine che è stato inaugurato il 15 novembre scorso. Per la pulizia degli otto sentieri di cui si occupa ogni anno il CAI delle Valli del Natisone, vale a dire 69,5 km che hanno bisogno di due e in alcuni casi anche tre interventi all’anno, hanno lavorato in misura diversa 27 persone per un totale di 584 ore. Come si vede un notevole impegno che vale un contributo della Regione FVG tramite la Comunità montana di 7.741 euro appena. Componente della commissione Giuliano - Carnica sentieri del CAI regionale, Dino Gorenszach ha anche informato che sono state avviate iniziative per la realizzazione di sentieri trasfrontalieri con l’Austria e la Slovenia che verranno attrezzati con segnaletica bilingue. Per quanto riguarda il nostro territorio si tratta del 749 San Pietro - Matajur che proseguirà fino a Caporetto e del 746 Topolò - Solarje che scenderà probabilmente a Volče. Inoltre il 14 marzo verrà realizzato, ha detto, un servizio sulle Valli del Natisone nell’ambito del programma Sentieri e Natura, curato da Ivo Pecile su Telefriuli. All’assemblea, presieduta da Giuseppe Chiabudini, ha portato il suo saluto e l’apprezzamento per l’attività svolta, il presidente della sezione del CAI di Cividale Pietro Boga. Dopo l’approvazione delle relazioni e dei bilanci (quello consuntivo per il 2009 si chiude con un saldo attivo di 11.000 euro) e l’illustrazione del programma 2010, l’assemblea ha votato il consiglio direttivo per il prossimo triennio. Sono risultati eletti: Roberto Bordon, Davis Budulic, Michele Canalaz, Gianna Castellani, Dino Gorenszach, Massimiliano Miani, Maurizio Predan, Giuseppe Salvatori, Diego Scoziero, Marina Trinco e Gianni Zorza che alla prima riunione sceglieranno il nuovo presidente. Il programma del Cai Valnatisone per il 2010 07-02 ESCURSIONE INVERNALE Itinerario con ciaspe nel Tarvisiano EE 28-02 BAD KLEINKIRCHHEIM (A) Gita sciistica in pullman T 14-03 JOANAZ 1167 m Prealpi Giulie - Valli del Natisone E 21-03 POREZEN 1630 m Prealpi Slovene (SLO) EE 11-04 COLOVRAT 1114-1192 m Prealpi Giulie - con sezione Cividale E 02-05 INTERSEZIONALE - SAURIS Escursione annuale con sez. CAI regionali E 16-05 PLANANIZZA 1554 m Alpi Carniche Orientali E/EE 29-05/01-06 ALPI OROBIE Bergamo E/EE A 06-06 CRETA DEL CRONZ 1664 m Alpi Carniche Orientali E/EE 20-06 TRAVNIK - PLASKI VOGEL 2252-2348 m Alpi Giulie (SLO) E/EE 03/04-07 KREUZSPITZE 3155 m Venedigergruppe (A) EE/EE 11-07 PERALBA 2694 m Alpi Carniche - con PD di Kanal odsek Ježa E/EEA 25-07 MONTASIO 2753 m Alpi Giulie EE/EEA 31-07/ 01-08 VALLE AURINA E/EE 29-08 VELIKA PLANINA Gita in pullman - Karavanke (SLO) E 05-09 MATAJUR 1641 m Festa della montagna E/T 12-09 SART 2324 m Alpi Giulie - Gruppo del Canin E 26-09 SPITZEGEL 2119 m Gailtaler Alpen (A) E/EE 10-10 PALA FONTANA 1637 m Prealpi Carniche - con Planinska Družina E 24-10 MARRONATA A MONTEFOSCA Prealpi Giulie - Valli del Natisone T 13-11 CENA SOCIALE 14-11 CAMMINATA NELLE VALLI ALTRE ATTIVITÀ SOCIALI •• Fiaccolata di Natale •• Ritrovo di fine anno sul Matajur •• Manutenzione sentieri delle Valli •• Serate culturali Per maggiori informazioni visitate il sito www.caici-vidale.it alle pagine della Sottosezione, oppure scrivete all’indirizzo mail sottos.valnatisone@libero.it NOVI MATAJUR NAROČNINA 2010 Abbonamento Cajtj e do 28. februarja 2010 ITALIJA....................... 35 evrov EVROPA........................ 40 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto) 65 evrov Četrtek, 4. februarja 2010 Risultati 1:2 1. Categoria Ancona - Valnatisone Juniores Valnatisone - Arteniese Allievi Valnatisone - OI3 Moimacco - Cormonese Giovanissimi Ancona - Moimacco Chiavris - Valnatisone Moimacco - Ancona Calcetto Città di Carlino - Merenderos Essiccatoio Dorbolò - Dlf Cervignano Cantina Fredda - Essiccatoio Dorbolò Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Torreanese Juniores OI3-Valnatisone rinv Allievi Ancona - Valnatisone Nuova Sandanielese - Moimacco rinv. _. ... rinv Giovanissimi Moimacco - Opicina Valnatisone - OI3 Paqnacco - Moimacco rinv. rinv Amatori rinv. Anni ‘80 - Pizzeria Le Valli Sos Putiferio - Latteria Tricesimo Dinamo Korda - Savognese 4:2 Poi. Valnatisone - Paura&Delirio 54 Calcetto 3:5 Paradiso golosi - Boca Juniors Merenderos - Casomai spazio notturno (8/02) Essiccatoio Dorbolò - Artegna (10/02) (6/02) (24/02) Classifiche (5/02) (6/02) (6/02) (6/02) (8/02) 1. Categoria Valnatisone. Reanese 35; Caporiacco 34; La-varian Mortean 31 ; Tarcentina* 25; Risanese 24; Ancona, Riviera, Bujese 23; Santamaria, Torreanese 22; Pagnacco 21 ; Paviese 20; Cas-sacco* 19; Rive d’Arcano 18; Moraro 6. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra 32; OI3 30; Valnatisone 26; Serenissima 25; Forum Julii 24; Riviera 20; Reanese, Arteniese 19; Chiavris 18; Tarcentina, S. Gottardo 13; Venzone 10; Prog&T 5; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 38; Donatello 37; Sacilese 34; Manzanese, Muggia 27; Tolmezzo 26; San-giorgina*, Futuro Giovani 21 ; Nuova Sanda- V Sport nielese, Trieste calcio 18; Moimacco 15; Pro Romans 8; Cormonese 7; I Falchi 1. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 37; Ancona 36; Brugnera 34; Pordenone 32; S. Giovanni 28; Valnatisone 27; Union '91* 22; Virtus Corno 21; Bearzi 17; Pro Gorizia 13; Sesto Bagnarola 9; Pro Cervignano 8; OI3, Fiume Veneto Bannia* 6. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 45; S. Luigi 44; Sanvitese 35; Fiume Veneto Bannia 34; Moimacco 33; Bearzi 29; Azzanese 23; Virtus Corno, Maniago 20; San Canzian17; Union ’91 16; Opicina 13; Mon-falcone 11 ; Rangers 4; Pro Romans 1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 33; Esperia ‘97, Lib. All. Rizzi 22; Centro Sedia, S. Gottardo 21; Serenissima 18; Forum Julii 17; Valnatisone 16; Buttrio 8; Chiavris 7; Reanese/A 6; Fortissimi 1. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. C) Tolmezzo Carnia 22; Ancona, Virtus Corno 21 ; Pagnacco 20; Bearzi 16; Nuova Sandanielese 15; Spilimbergo 7; Moimacco 6; Rangers 4; S. Gottardo -1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Pizzeria Le Valli 17; LatteriaTricesimo 16; Extrem 15; Carpacco, Warriors 12; Sos Putiferio 11 ; Ci-conicco Villalta, Amaranto 10; Anni ‘80, Carr. Tarando 8; Tramonti 7; Bar Al Gambero Amaro 6. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Beivars 18;ìurkey Pub 17; Chiasiellis 16; Dinamo Korda, Campeglio 15; Pizzeria Mo-by Dick, Savognese 12; Trattoria da Raffaele, Adorgnano 8; Sammardenchia 6; Il Gabbiano, Pizzeria al sole due Tarcento 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Poi. Valnatisone, OverGunners 17; Friuldean 15; Tuttomeccanica 12; Orzano 11 ; Racchiuso, Mon-tegnacco 9; Collettivo Savio 8; Pingalongalong 6; Enoteca Sandi 4; Paura&Delirio a Collosomano 2. Dopo il pari interno della scorsa settimana le reti di Pellizzari e Miano consentono alla squadra di restare in testa al campionato La Valnatisone ‘gela’ l’Ancona e riparte Freddo e neve hanno costretto la Figc regionale e provinciale a rinviare le partite del settore giovanile Il maltempo dell’ultimo week-end, con neve, ghiaccio e pioggia, ha costretto le Federazioni calcio regionale e provinciale a rinviare d’ufficio tutte le gare in programma per sabato e domenica del settore giovanile e degli Juniores. Una decisione saggia che non ha costretto i dirigenti ed i calciatori ad effettuare trasferte con strade innevate e campi impraticabili. Come sempre capita in queste occasioni, alla maggioranza dei soddisfatti per questa decisione si è contrapposta la critica di pochi personaggi che, evidentemente, non hanno a cuore l’incolumità dei ragazzi e dei loro accompagnatori, ma solo i loro interessi. E assurdo che i campionati giovanili si debbano giocare a qualsiasi costo ed in qualsiasi condizione per rispettare i calendari, per poi organizzare alla fine dei campionati dei tornei che non hanno alcun valore. Con la primavera le condizioni atmosferiche saranno migliori, ed anche se si dovrà effettuare il recupero di questa giornata, magari infrasettimanale, non sarà certo un delitto! Gabriele Miano - Valnatisone Il campionato dovrebbe riprendere sabato e domenica prossimi con gli incontri previsti dal calendario. Si sono giocate invece regolarmente le partite dei dilettanti, che hanno visto protagonista la Valnatisone sul campo udinese dell’Ancona. La squadra del presidente Andrea Specogna ha ottenuto la vittoria mantenendo la testa della classifica assieme alla Reanese. Ad Udine, dopo essere passati in vantaggio con la rete messa a segno da Alberto Pellizzari, i valligiani hanno subito nel secondo tempo il momentaneo pareggio dei padroni di casa. La gara è proseguita con il raddoppio della Vainati- s<«o.ipt% zo Non sono bastati i due successi consecutivi ottenuti della formazione Under 14 delle ragazze della Poli-sportiva San Leonardo per qualificarsi ai play-off. La formazione del presidente Ettore Crucil, a causa della differenza set, si è classificata al terzo posto alle spalle della Natisonia di S. Giovanni al Natisone, acquisendo il diritto a partecipare al Trofeo Friuli che prevede gli incontri di andata e ritorno. Le ragazze inizieranno la nuova avventura sabato 13 febbraio alle 16 a Tarcento. Le altre concorrenti saranno Basiliano Low West, Libertas Orvi di Marti-gnacco, Futura Palmanova, e la Pu.Ma. Coop Pulizie Manut. di Campoformoido. La manifestazione terminerà sabato 24 aprile. sone grazie a Gabriele Miano. Nei minuti di recupero all’Ancona è stato assegnato un calcio di rigore che il portiere Menichino ha neutralizzato con bravura. Lapidarie le dichiarazioni del direttore sportivo della Valnatisone Cristian Bosco: “Negli ultimi minuti delle ultime quattro gare, contro la nostra squadra sono stati assegnati altrettanti calci di rigore, e questo mi fa pensare. Bravo il nostro portiere che ne ha neutralizzati due di seguito!” Da domani sera, venerdì 5 febbraio, riprenderanno il loro cammino con la prima giornata di ritorno le formazioni Amatori del campionato Friuli Collinare. Le squadre valligiane sono alla ricerca della riconferma dopo gli ottimi risultati ottenuti nel girone di andata. Nel girone A di Prima categoria la formazione della Pizzeria Le Valli conduce in testa alla classifica con una lunghezza sulla Latteria di Tricesimo. I ragazzi di Dren-chia Grimacco hanno i mezzi e le possibilità per riconfermarsi. La seconda formazione valligiana, la Sos Putiferio, dopo un’inizio di stagione altalenante, nelle ultime gare ha innestato la marcia giusta risalendo la classifica verso posizioni più consone alle sue potenzialità. In Seconda categoria la Savognese occupa attualmente una posizione al centro della classifica. L’obbiet-tivo dei ragazzi di Cristian Birtig è quello di conquistare la salvezza, che oggi sembra alla portata di mano. Infine, nel campionato di Terza categoria sembra essere arrivata la stagione propizia per il salto di categoria della Polisportiva Valnatisone di Cividale guidata dal presidente Pietro Boer. I ducali infatti guidano la classifica in coabitazione con la Over Gunners di Povoletto, anche se dovranno stare attenti a non sprecare, come è capitato nelle ultime due stagioni, tutto quello che hanno saputo realizzare nella prima fase del campionato. Paolo Caffi Riportiamo di seguito le classifiche aggiornate all'ultimo turno dei campionati di calcetto. Campionato amatori Uisp - Girone A: Paradiso dei golosi* 21 Diavoli volanti* 19; Santa Maria* 15; Boca Juniors Risano 12; Simpri Kei da Moreale*, Reai Feletto* 11; Pizzeria da Raffaele 9; Copia & Incolla* 6; Folgore 4. Girone B: Engaged in show biz* 23; La Viarte**, Merenderos* 14; Pilutti’s Pub* 13; Artegna 12; Zomeais* 11; Santa Klaus @ Ne-velandia** 10; Città di Carlino* 7; Casomai Spazio Notturno 3. Campionato amatori Friuli collinare - Girone C: Essiccatoio Dorbolò, Fagagna, Pizzeria Al Baffo, Paulin/Tex Grill 2; Cdu calcio, DLF Energia & Natura 1; Dlf Cervignano, Pura Vida Cafè, Artegna, Ri-vignanese 0. Giacomo e Federica si confermano nel Parco del Cormor SPORT PO SLOVENSKO -AVTOMOBILIZEM - Formula 3 E 2 (GP2) Dalla seconda prova dei campionati societari FIDAL di cross, svoltasi domenica scorsa al Parco del Cormor, sono emersi nuovamente buoni risultati dal settore giovanili del Gruppo sportivo Natisone di Cividale. Nella manche dei Ragazzi al terzo posto si è classificato Giacomo Mulloni che, dopo aver scaldato il motore nel CSI con un buon quarto posto a Villalta di Fagagna, ha effettuato brillantemente il suo esordio nelle competizioni. Ha il sapore di riconferma anche la quinta piazza, fra gli Esordienti, di Federica Iuri, già arrivata a ridosso del podio a Casarsa della Delizia. La società cividalese ha finalmente fatto sentire la propria presenza in una campestre FIDAL anche con i Master e, complessiva- Giacomo Mulloni in azione mente, ha portato al traguardo delle varie categorie 14 atleti sui 16 iscritti. Lorenzo Paussa Četrtek, 4. februarja 2010 Domenica 7 nella grotta di Antro Come ogni anno il Centro speleologico di San Giovanni d’Antro organizza per domenica 7 febbraio un’escursione nella grotta di Antro. Si tratta di una ‘spedizione’, naturalmente accompagnata da guide. Visto lo sviluppo prevalentemente orizzontale della grotta, non servono atrezzature specifiche, è quindi adatta anche a famighe con bambini. Gli unici requisiti sono: vestirsi con indumenti comodi (tute da meccanico, tute non propriamente nuove!, ecc.). Sconsigliati i jeans che limitano il movimento; un paio di guanti per non sporcarsi le mani; stivah di gomma o scarponi. Consigliamo di portare con sé qualcosa da mangiare, ricambio completo per quando si esce. L’illuminazione con i caschetti verrà fornita dall’organizzazione, che chiede un contributo di 15 euro per l’utilizzo dei materiali. Ritrovo nel piazzale della chiesa domenica 7 febbraio alle 9. A conclusione pasta per tutti nel Centro speleologico ad Antro. Chi fosse interessato a questa esperienza contatti entro le 20 di venerdì 5 febbraio Bruno (339/7779367) o Angelo (333/8038576). (Moz) GRMEK Včlanjen vUSPI Associato all’USPI nuna Jakuova, bote saldu v naših sarcah, še posebno kar bomo piel “Oj božime”. SOVODNJE Tarčmun - Kanada Žalostna novica Platac - Pordenone Zbuogan nuna Matilda Umarla je Matilda Vogrig, uduova Canalaz. Rodila seje 96 liet od tega v Počalinovi družini v Platcu. Se mlada je poročila Franca iz Konauca an paršla za neviesto v veliko Jakuovo družino, kjer so se rodile nje hčere Mirella, Elsa in Franca, ki so preča šle dielat po sviete, v Švico. Tam so za-poznale može, ki so jih pejal živet v Pordenone an Vittorio Veneto. Kar na žalost Franc je umaru an Matilda je ostala sama, je začela hodit pogostu h nje hčeram, ki rade so za njo skarbiele. Dokjer ji je bluo moč se je vračala damu, po-liete je prebivala vic miescu v vasi. Kar je bla ura se varnit spet h hčeram, je vsaki krat zapiela našo lepo piesam “Oj božime tele dolince, kuo vas težko zapustim.” Lepuo je viedla, de sama nie mogla ostat doma. Matilda bo za venčno počivala v Pordenonu, kjer je biu nje pogreb v pandiejak, 1. februarja. V nedeljo, 28. februarja, bo ob 11. uri v cierkvi na Liesah sveta maša za 30. dan. Va-snjani an parjatelji se vsi stisnemo okuole nje velike družine an jim ponovmo naše iskrene sožalje. Z buogam novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (letalska pošta): 62 evrov Avstralija (letalska pošta): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Žalostna novica nam je paršla v pandiejak 25. januarja taz Kanade, kjer nas je za venčno zapustu Giovanni Zabrieszach - Nineto Zanukin iz Tarčmuna. Že mladje biu šu po sviete, ku puno naših ljudi. Usta-vu se je v Kanadi, kjer je za-poznu ženo Marijo, Italijanko iz Barija. Imiela sta adno čečo. Lieta nazaj se je pogostu vraču obiskat domače kraje, an lietos smo se troštal ga nazaj videt med nam, na žalost nagla boliezan ga je ukradla njega družini an žlahti, kije zapustu v veliki žalosti. Dopo breve malattia ci ha lasciati il nostro Gianni Zabrieszach di Tercimonte. Con grande dolore lo piangono la moglie Maria, la figlia Lucia con Jerry e le adorate nipotine Emma e Maddalena. Le sorelle ed i parenti in Italia si stringono con affetto alla sua famiglia ricordandolo nella santa messa che verrà celebrata a Tercimonte, sabato 6 febbraio, alle ore 16.30. Naj v mieru počiva. VENDESI Volkswagen diesel 5 porte 1900 cc anno 2000. Tel. 392 2188443 Barca pod Matajurjem Umaru je Michele Medves Michele Medves je za ni-mar zapustu tei sviet. Umaru je tan doma, imeu je 68 Het. V žalost je zapustu brata, sestre, kunjado, navuode an drago žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 15. ženaija popudan v Matajurju. Barca Smart parlietne žene V videmskem špitale nas je zapustila Erminia Marchig, uduova Cromaz. Irma, takuo so jo vsi poznal, je učakala puno liet, 96. V žalost je pustila otroke, nevieste, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivala v sauonjskem britofe, kjer je biu nje pogreb v saboto 16. ženarja zjutra. SVET LENART_____________ Pičič Žalostna iz nase vasi Na naglim je zapustila tel sviet Onorina Terlicher, uduova Crucil. Učakala je 87 liet. Dokjer je imiela moči je sama živiela v Pičiče, kjer nje otroc so jo hodil gledat. Zadnje cajte jih je preživiela v Čenti, v duomu Zaffiro. Na telim svietu je zapustila sinuove Paola an Faustina, nevieste Sandro an Orietto, navuode, brate an drago žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali na 18. ženarja v Poduta-ni. ŠPETER Špietar- Napoli Pogreb v naši vasi V Napobju je za venčno zapustila tel sviet Maria Consi-gha Giudice Caracciolo, uduova Guyon. Imiela je 78 liet. V žalost je pustila sina Marca, VENDO fisarmonica diatonica Železnik € 1.400. Tel. 335 5387249 CAI - Sottosez. Val Natisone _ CAI - Sezione M. Lussari Tarvisio domenica 7 febbraio 2010 ESCURSIONE CON LE CIASPE sul Trupejevo Poldne-Techantiger Mittagskogel (1926-1931 m) Alpi Karavanke, confine Slovenia-Austria Programma di massima: ritrovo alle 8.30 presso il confine italo-sloveno di Fusine La-ghi/Rateče, partenza alla volta di Martuljek e arrivo a Srednji Vrh. Parcheggio auto. Ore 9.00 inizio escursione. Chi non riuscisse a procurarsi le riaspe, rimanendo in coda al gruppo seguirà la traccia senza troppe difficoltà. È però necessario munirsi di ghette, abbigliamento invernale, tè caldo e merenda al sacco. L'escursione verrà effettuata anche in caso di leggera nevicata. In base alle condizioni ambientali decideremo sulla vetta se proseguire facendo un giro ad anello o ritornare lungo l'itinerario di salita. Dislivello in salita circa 900 metri per comoda carrareccia. Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 726056 orario ufficio) Per informazioni: Dino (Tel. 0432 726056 orario ufficio) neviesto Lillias, brata Ferrante, kunjado Marijo Tereso an drago žlahto. Za venčno bo počivala v Špietre, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 11. ženarja popudan. Špietar - Marsin 09.02.2009 - 09.02.2010 DREKA Willy (Williams Lorenzo Iuretig) nie imeu še 20 liet. Zapustu nas je v pandiejak 9. februarja zjutra. Venčni mier počiva v domači zemlji od njega tata, v dolenjim Marsine. Cajt hitro teče napri an pomaga premagat velike žalosti an bolečine, pa ta par sarcu še puno boli, kar misle-mo na anj. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo mama Sara, tata Tiziano, strici, tete kužini, žlahta an vsi paijatelji. Za anj zmolemo par sveti maši, ki bo v nediejo 7. februarja v Špietre an le ob tisti uri tudi v Marsine. Per Willy, che ci ha lasciati un anno fa, pregheremo durante le sante messe di domenica 7 febbraio, alle ore 11, nella chiesa di San Pietro e in quella di Mersino. Lipa Pogreb V torak 2. februarja popudan smo se zbrali v Špietre za dat zadnji pozdrav Amalii Miscoria, uduovi Onesti. Buog ji je dau učakat 95 liet. Tilde, takuo sojo vsi klical, je v žalost pustila sina Renza, hči Nives, neviesto, zeta, navuode, pranavuode, sestre an drugo žlahto. Laze Žalost v Šonkovi družini Na naglim nas je na 24. ženaija zapustila Natalina Ci-cigoi. Bla je ta parva petih sestri an bratu Šonkove družine iz Laz, imiela je 69 bet. Kar je bla mlada, je bla šla zavoj o diela v Milan, nih 20 bet od tega seje bla varnila damu an je živiela v Čedade, kjer je dielala kot škinja, žnidarca. V žalost je pustila mamo Basilio Namor, brate, sestro, ku-njade an navuode Na nje pogrebu, ki je biu v torak 26. ženarja, par Devici Mariji na Krasu, čegbh je bluo puno mraza an je biu dielovni dan, se je zbralo puno ljudi. Laze - Čedad Zbuogam mama Maria Po dugim tarplienju nas je zapustila Maria Bergnach, uduova Zufferb. Dopunla je bla 101 bet na 2. dičemberja. Maria se je rodila v Tina-covi hiši v Lažeh, oženila seje v Gorenjo Dreko. Nje možje biu Pepo Drejou. Imiela sta šest otruok. Cajti so bli zlo težki, mizerja je po hišah lajala, takuo Pepo seje pobrau dielat v Belgijo. Marija je sama ostala doma. Garala je nuoc an dan za otroke, za hišo, za hliev... Velika viera ji je parpomagala prenest tiste težke beta, an potle tudi veliko žalost, kar staji umarla sin Mario an hči Bruna. Lieta so šle napri, Maria je ratala nona an bižnona. Počaso so jo moči an zdravje zapustib an takuo je šla živet h hčeri Almi v Čedad, ki je lepuo skar-biela za njo do zadnjega. Na pomuoč soji parskočile an sestre Mirella, Albina an Maria. Z nje smartjo je Maria pustila v žalost nje, zete, navuode, pranavuode, sestro Antoniet-to, kunjado Marijo. Zadnji pozdrav smo ji ga dali par Devici Mariji na Krasu v torak, 19. ženarja, popudan. Planinska družina Benečije TEČAJ SMUČANJA CORSO Dl SCI Kanin, 7. /14. / 21. / 28.03.2010 Predvpis / preiscrizione: do 6. februarja - Potrditev vpisa / conferma iscrizione: do 20. februarja. TELOVADBA PALESTRA V Speter, od srede 10. februarja Info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 v večernih urah - Daniela 0432/714303 v večernih urah, ali 0432/731190 “Vsaka vas ima svojega bedaka, norca (lo scemo del villaggio”), prave an pregovor. Takuo tudi v adni veliki beneški vasi je biu presojen (considerato) za bedaka mladi puob Luigi, ki so ga vsi klical Vigjac. Za jo glih reč, je biu an bedak zadost mo-dar, an takuo podjeten (intraprendent), de je biu ušafu tudi adno mu-rozo v adni vaščici na vesokim briegu, ki se je klicala Marička an je bla sevieda nomalo be-dačkica tudi ona. Ku vsi puobi, tu četartak an tu saboto Vigjac je hodu uas v vaščico od njega muroze. Za te mlade, ki na vedo, povemo, de ankrat se nie hodilo gledat muroze vsaki dan ku seda, zatuo ki čeče so grable an kopale cieli dan, an so se napravle an preo-bliekle samuo tu četartak an tu saboto vičer. No saboto vičer Vigjac se je parkazu zlo je-zan an zasopen v vaščico od njega muroze an ji je rauno jau: - Marička, naco jo čem videt! - Eh ne muoj dragi Vigjac, sma se diela da-kordo, de jo boš videu samuo potle, ki bomo oženjena! - je odguorila Marička. - Pa ist te na oženem če naco mi jo na pokažeš! Buoga Marička se je nomalo ustrašla, zak se je bala, de Vigjac jo na ožene, an ponižano mu je jala: - Ben nu, če je takuo, ti jo pokažem, pa samuo za an trenutek, moment - je odguorila grede, ki je gor uzdignila kikjo. Vigjac je pogledu z debelimi očmi an veselo zarju: - Hahahaaa, al vi-deš, ki jo imaš! Dol v moji vasi bašadarji pra- vejo, de si jo dala proč! * ★ ★ Adno večer v Nebesih: - Svet Petar - je za-ueku na vas glas Buog -Al se more viedet, kduo je tist bedast pevec, ki mi nie pustu zapriet oči do pozne noči z njega naumnimi piesmi? - San Remo! ★ ★ ★ - Še bruozar, de se nisem rodiu na Kitajskem, ker ne znam še adne besiede po kitajsko! ★ ★ ★ - Giovanin! - je zaue-kala Milica - Al se more viedet, ka je med tabo an gospo, ki je v zgornjim nadstropju (al piano di sopra)? - Strop, sofit! Kronaka Oscar se že uči vozit avto Iz Barnasa nam je paršla tela fotografija. Na nji je an simpatik poberin, ki se kliče Oscar. Na živi tle par nas, pa pogostu parhaja sam, kjer ga čakajo noni Ernesta Pinatto an Silvano Cantone. Oscar nam je pošju tudi tele dvie besiede: “Ciao a tutti! Mi conoscete? No? E allora mi presento: mi chiamo Oscar Battistutta, ho raggiunto la bella età di undici mesi per la felicità di papà Giacomo e mamma Alessandra. Per le feste natalizie ho avuto in regalo questa macchina! Sto imparando a guidarla in casa dei nonni Ernesta Pinatto e Silvano Cantone a Vernasso. Per vedermi all’opera per strada dovete pazientare finché non arriva un po’ di bel tempo. Già che ci sono, anche se un po’ in ritardo, auguro un buon anno a tutti!” Nadine ratava velika ku sestra! Kaka velika sodisfacjon! Ratavam velika an ist ku moja sestra Miriam, ki ima vič ku sedam liet! Ist san jih do-punla tri na 18. novemberja an san bla pru vesela za lepo festo (an dobro torto), ki sta mi jo napravla tata Tonino Šte-fenadu iz Marsina an mama Angela iz kraja Ziracco. Kupe z mano pa so se veselili vsi od moje velike družine, v parvi varsti moja sestra Miriam, noni Alma an Celio iz Marsina, Bianca an Marco iz Ziracca, an parjatelji. An s telo lepo fotografijo pozdravjam vse tiste, ki me imajo radi!!! Ciao ciao, Nadine r Gs Azzida - Valli del Natisone Ischia, Napoli an Ponza od torka 6. do nedieje 11. julija 845 evrov (avtobus, hotel, od kosila 1. dneva do kosila 6. dneva, vodič (guida) od parvega do zadnjega dneva, barka za iti v Ischio an Ponzo) Za info in vpisovanje: Antonello 0432/789258 - 339 7799442 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA V četrtek bodo k nam pritekali zahodni tokovi, ki bodo v višjih legah suhi, v nižjih pa vlažnejši. V noči s petka na soboto bo atlantska fronta ustvarila območje nizkega zračnega pritiska nad Jadranom. M 00 # o a Četrtek, 4. februarja Zjutraj bo v hribih in nižinah rahlo oblačno, drugod pa bo oblačnost večja. Podnevi se bo vreme poslabšalo tudi v hribih in nižinah, predvsem v srednjevzhodnih predelih in Julijskih Predalpah, v Alpah in na zahodu pa bo ponekod tudi jasno. Petek, 5. februarja V nižinah in ob obali bo močno deževalo, nad 700 metri nadmorske višine pa snežilo. Snežna meja pa bi lahko bila v jutranjih urah že na 300 metrih. V hribih je nevarnost poledice. Ob obali bo pihal jugovzhodnik, pozno zvečer pa se bo pojavila tudi močnejša burja. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -4/-1 1/4 Najnižja temperatura (°C) 2/4 5/7 Najvišja temperatura (°C) 6/9 6/9 Najvišja temperatura (°C) 6/9 9/11 Srednja temperatura na 1000 m: 0°C Srednja temperatura na 1000 m: 0°C OBETI V soboto zjutraj bo še vedno oblačno s padavinami, še posebno ob obali in na vzhodu, kjer bo pihala burja. Na Trbiškem bo snežilo. Popoldne bodo padavine in veter pojenjali. Srednja temperatura na 2000 m: -6°C Srednja temperatura na 2000 m: -5°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. FEBRUARJA Čedad (Minisini) tel. 0432 731175 - Tarbiž 0428 2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 7. FEBRUARJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke 1 Gremo v Beograd od petka, 2., do pandiejka, 5. aprila 30 vpisanih parbližno 340 evro, 45 pa 305 evrov (avtobus, hotel, od vičerje parvega dneva do fruotših zadnjega dneva, s katamaranom po Donavi, izlet v Dedinje, vodič (guida) ki bo z nami od parvega do zadnjega dneva, kolektivni pasaport) Za info in vpisovanje (narbuj pozno do 19. februarja): Daniela 0432/731190 (od 13. do 14. ure vsaki dan) -0432/714303 v večernih urah). v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico’’(tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom.