Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori <• KONFERENCA DELEGACIJ OŠ VALENTEN VODNIK 1. Vprašanje Zanima nas kaj je z ureditvijo rojstne hiše Valenti-na Vodnika? ¦ . Oodgovor: 2e pred 10 leti ie preureditev rojstne hiše Valentina Vodnika prsdlagalo Slavistično društvo Ljubljanske Filozofske fakultete in občinsko društvo prijateljev mladine. K tem prizadevanjem se je pridružilo tudi Turistično društvo Šiška in Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška. Iz dosedanjih teženj po preureditvi rojstne hiše Valentina Vodnika je možno zaključitL da ne glede na večletne napore v tej smeri še ni priprav-l;'en enoten koncept. ki bi izhajal iz celovite ustrezne programske zasnove. Siavistično društvo je namreč predlagalo, da naj bi s preureditvijo citirane hiše pri-dobili muzejske prostore. s katerimi bi bilo možno za-jeti širše obdobje prosvetljenstva z osrednjo spominsko sobo Valerrtina Vodnika. Kasneje so se na osnovi teh izhodišč izoblikovali še predlogi. da naj bi se del pro-storov rojstne hiše Valentina Vodnika uporabil tudi v turistične namene. Na glede na same programske osno-ve, ki še niso dokončno izoblikovane, pa je možno ugo-toviti. da bi terjala preureditev rojstne hiše Valentina Vodnika znatna finančna sredstva, ki naj bi jih prispe-vale vse ljubljansks občine, oziroma sedaj Občinske kulturne skupnosti. Društvo prijateljev mladine občine Ljubljana-Siška je v tem smislu organiziralo tudi akcijo zbiranja »Vodnikovega dinarja« po osnovnih šolah. Akcija je bila bolj simboličnega znača^a, saj je bilo potrebno zbrati samo za nadomestna stanovanja stano- valcem. ki ssdaj še stanujejo v rojstni hiši Valentina Vcdnika, okoli 4,000.000 din. Pri tem bi bilo potrebno seveda zagotoviti še ostala sredstva za celovito ustrez-no preureditev in delno sanacijo obstoječe zgradbe, pred tem pa seveda dokončno sprejeti programske os-nove kot izhodišče za samo kompleksno preureditev rojstne hiše Valentina Vodnika. Nosilec nadaljnje akci-;e je Občinska kulturna skupnost, kl naj bi ob pomoči ostalih kulturnlh skupnosti v Ljubljani v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirala navedeno preuredi-tev navedene hiše. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve. 2. Vprašanje Zanima nas kaj je z gradnjo sosesks Stara Cerkev? Odgovor Sklad za komunalno urejanje zemljišč je oddal to zemljišče s pogodbo Gipo.ssu. Zazidalni načrt za to ob-močje je potrjen. Pri LUZ je v izdelavi lokacijska do-kumentacija. V teku so priprave za izdelavo tehnične dokumentacije. Predvidevamo, da bo začetek del spo-mladi 1973. Odgovor pripravil: SKUZ, Standard-invest — inže-niriug. 3. Vprašanje Kaj je z ureditvijo zsmljišča in okolice pri telovad-nici osnovne šole Valentina Vodnika. .. .... Odgovor Ureditev zemljišča pri telovadnici osnovne šole Va-lentin Vodnik je prevzela kra;evna skupnost Koman-dant Stane, pri katsri je imenovana posebna komisija oziroma odbor, ki vodi priprave na nevedeno ureditev. S strani skupščine občine je bilo že v letu 1973 pri-dobljeno za navedsne igriščne površine ustrezno zetn-ljišče. Pridobljeni so bili tudi projekti za zunanjo ure-ditev, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bila dose-daj izvedena. S problemom je seznanjena občinska te-lesnokultuma skupnost Ljubljana-Siška, ki naj bi v finančnem načrtu za leto 1978 na osnovi že sprejete projektne dokumentacije in že poslanih vlog s strani krajevne skupnosti Komandant Stane zagotovila po-trebna sredstva v cilju, da bi se zunanja ureditev pri telovadnici OS Valentin Vodnik realizirala v letu 1978. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve. Priloga JT 26 4. Vprašanje Zakaj ni bilo izredno imenovanje ravnatelja OŠ Hinka Smrekarja, ker tovarišica Stankovič Olga neza-konito opravlja svojo funkcijo. Odgovor Imenovnje ravnatelja O§ Hinko Smrekar na prejšnji seji ni bilo zato, ker nismo pravočasno prsjeli vseh mnenj, da bi jih do sklica skupščine lahko obravnavali pristojni organi. V čem je nezakonitost opravljanja svo-je funkcije tovarišice Stankovič Olge ni jasno, saj je pcmočnik ravnatelja in v tej funkciji tudi nadomešča ravnatslja. Odgovor pripravila: Kadrovska služba. - . . • DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SMLEDNIK . 1. Vprašanje Zakaj se ni pričelo z deli 1. 8. 1977 pri VVZ Smled-nik in kdo je zakrivil, da so ta dela tako zastala? Odgovor Kot je znano, je sredstva za preureditev bivšega gostišča v Valburgi, ki se namenja otroškemu varstvu v KS Smlednik, že v letu 1976 zagotovila Občinska skupnost za otroško varstvo Ljubljana-Šiška. Na osnovi programskih osnov za preureditev navedenega objekta je bil izdelan idejni projekt. Pristo^na strokovna služ-ba Ljubljanskega urbanističnega zavoda j.e na podlagi idejnega projekta izdelala lokacijsko dokumentacijo na osnovi katere je bila v oktobru s strani oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine iz-dana lokacijska odločba. Osnovni vzroki za zakasnitev pri pričetku navedene adaptacije-izhajajo iz dejstva. da se je objekt bivšega gostišča dalj časa preverjal tudi glede ustrszne statične zasnove, nekaj vprašanj je bilo spornih tudi glede zaklonišča, ki je končno odpadlo, v postopku zbiranja soglasij, ki jih je pridobival LUZ pa i€ prišlo do zakasnitev tudi zaradi dokaj zakasnelih iz-dajanj soglasij s strani komunalnih organizacij. V oktobru je bil pridobljen tudi glavni projekt za citi-rano adaptacijo na osnovi katerega bo izdano gradbeno dovoljenje. s tem, da se na ta projekt v skladu z zako-notn o graditvi objektov predhodno s strani projek-tantske organizacije pridobi;'o vsa potrebna soglasja. Za zakasnitev preureditve bivšega gostišča v Valburgi je več objaktivnih kot subjektivnih vzrokov. V tej sme-ri je na zboru občanov v mesecu oktobru posredoval občanom podrobnejšo informaeijo tajnik Občinske skupnosti za otroško varstvo Ljubljana-Šiška. Odgovor pripravil: Odelek za družbene službe in splošne zadeve. 2. Vprašanje V zvezi z asfaltiranjem ceste Tacen—Smlednik že-limo izvedsti, kdaj se bo pričelo z asfaltiranjem občinske ceste I. reda Tacen—Smlednik, ki je bilo predvideno za letcs. Zdaj to ni več rezervat za gradnjo avtoceste in po našem mnenju za začetek del ni ovir. Ta cesta je, zlasti konec tedna, obvoznica ter po njej poteka res gost promet. Prosimo, da nam odgovorite kako je z asfaltiranjem te ceste oziroma kdaj se bo z deli pričelo? Odgovor V družbenem planu občine Ljubljana-Siška za ob-dobje 1976—1980 je predvjdena rekonstrukcija ceste Vikrče—Smlednik. Sklad za ceste SOb Ljubl^ana-Siška je v letu 1976 in 1977 zagotovil sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za modernizacijo ceste Vikrče —Smlednik s križiščem pri gostilni »Kovač«. Lokacijska dokumentacija je bila vložena na LUZ dne 9. 3. 1977. Izdelano LD št. 22014/77 smo prejeli v oktobru 1977. Na SOb Ljubljana-Šiška je bilo vloženo dne 5. 10. 1977 za pridobitev lokaci^ske odločbe. Glede na finanč-na sredstva bi se v letošnjem letu pričel le I. del, to je križišče pri gostilni »Kovač«. Ostali del pa bo projekt-no obdelaa v celoti do Smledmka v letu 1978: z deli predvidevamo, da bi pričeli in končali v letu 1979. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard-invest — inženiring. 1. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MEDVODE Vprašanje Delegacija ugotavlja, da se kljub zagotovilu za za-četek gradnje VVZ Medvode v septsmbru ni nič za-čelo. Ponovno postavljamo vprašanje, kakšni so razlogi in koliko časa bomo še čakali na realizacijo gradnje iz prvega samoprispevka. Odgovor ' • ¦. i •-.¦ i. - V zvezi s pripravami na gradnjo novega objekta VVZ v Medvodah je gradbeni odbor za gradnjo tega objekta na svoji seji v oktobru 1977 obravnaval pred-log investicijskega programa in ga potrdil oziroma nanj ni imel pripomb. Navedeni investicijski program sta obravnavala in potrdila tudi izvršni svet na svoji 190. seji ter pristojna zbora — zbor združenega dela in zbor kra;evnih skupnosti dne 24. 10. 1977. Izdelava glavnega projekta je v zaključni fazi. Sredstva za pričetek grad-nje za gradbena, obrtniška in instalacijska dela v višini 15.213.229 din so zagotovljena s strani sklada ljubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ, izvršni svet ter skupščina občine Ljubljana-Šiška pa sta s tem, ko sta sprejela investicijski program poti-dila tudi zago-tovitev sredstev v višini 9,942.000 din s strani skup-ščine občine Ljubljana-Siška. Po mnenju strokovne službe inženiringa bi bilo možno pričeti z izgradnjo objekta VVZ Medvode v drugi polovici decembra 1977, s tem, da se predhodno pospeši pridobitev glavnega projekta ter izvede zbiranje ponudb in določi najugod-nejši ponudnik. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve KRAJEVNA SKUPNOST KOSEZE« Vprašanje Na zahtevc sveta KS delegacija zahteva, da se kri-ži.šči Koseška—Podutiška uredi prometno tako, da bo možen neoviran promet tudi za vozila namenjena v OZD Agrostroj (katerih ni malo). Predstavnike občin-ske skupščine pa sprašujemo, kako j.e izdal nalog za vrisanje sedanje prometne situacije na teh križiščih? Iz varnostnih razlogov zahtevamo, da se vprašanje pro-meta na tem križišču preuči in obeleži ustrezno potre-bam občanov in do Agrostroja, predvsem pa na varnost občana. Prosimo za navodila kaj ukreniti, da preprečimo samovoljno divjanje z mopedi in motorji po peš poteh in parkih, saj ne ogrožajo samo odrasle občane, temveč predvsem predšolske otroke na njihovih igriščih. Tako divjanje je vsakdanji pojav po peš poteh v Kosezah, predvsem v gozdičku in parku v individualnem naselju, kakor tudi po gozdnih poteh gozda med Lazami in biv-šo mladinsko progo. Opozorilni znak! S prevozom učencev iz Kosez v šo-lo v Sentvid kateri vstopajo na avtobus na Podutiški cesti na križišču z Ledarsko obstoja nevarnost nesreče v času izstopa in vstopa otrok iz avtobusa. Na cesti nastane pač živ žav in prerivanje otrok. Zaradi velikega prometa pa obstaja nevarnost, da pride do težje nesreče, zato prosimo za ureditev varnosti na tem odseku. Odgovor Investitor trgovskega centra v Kosezah »Emona« je prevzel uredifcev okolice vštevši oznake na cestišču. Pri tem pa je poskrbela oznake iz II. gradbene faze namesto oznake iz I. faze. II. faza pride v poštev šele takrat, ko se zagotovi Agrostroju ustrezna nova cesta. Soglaje k obema fazama je dal Prometni urad Ljub-ljana. Urad za promet SLM je 4. 8. 1977 vodil obravnavo na kraju samem zaradi ureditve prometnega režima križišča Koseška—Podutiška. Sklenjeno je bilo, da se omogoči levo zavijanje proti Agrostroju tako, da se ustrezno korigira obstoječa signalizacija. Hkrati je ko- Priloga JT 27 misija naročila Emoni, da naroči ponovno proučitev kompleksne prometne ureditve po običa^nem postopku. Glede voženj z mopedi, motorji po peš poteh in par-kih se bomo dogovorili s Postajo milice po občasnih kontrolah. Na problematiko v zvezi s prevozom učencev je ref. za promet iti preventivo pri tukajšnji skupščini že re-agiral tako, da je predlagal tajniku KS Koseze. da po-kliče na razgovor tudi ravnatelja OŠ Koseze, da bomo skupaj določili, kje naj bi bil oznaoen prehod za šolo Koseze, ko bo ta odprta. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in koinu-nalne zadeve. DELEGACIJA KS »DRAVLJE« . 1. Vprašanje Kdaj bodo znani rezultati ugotovitev oziroma sklepi komisije za legaliziranje nedovoljenih gradenj zasebnih stanovanjskih objektov na območju občine Ljubljana-Šiška? Ker odgovorne službe niso pravočasno prepre-čevale nedovoljenih gradenj je potrebno. da se vsaj pravočasno in ustrezno ukrepa glede na dejansko stanjo in slabe življenjske pogoje graditel^ev (so brez vode, elektrike, kanalizacije) ter možnosti za rešitev istega problema. Odgovor Glede na ugotovitve, predloge in stališča o proble-rr.atiki nedovoljenih gradenj, ki so bili sprejeti na 19. seji predsedstva mestne konference SZDL Ljubljana dne 14. 6. 1977. verificiral pa jih je izvršni odbor na-vedenega predsedstva na svoji 30. se;;i dne 31. 8. 1977. je pričakovati. da se bodo ob odločni politični podpori ukrepom proti nedovoljenim gradnjam v bodoče one-mogočale nove nedovoljene gradnje in da se bo v vseh ljubljanskih občinah spre.jel enoten akcijski program za reševanje problematike obsto.iečih nedovoljenih gradenj. Pripominjamo. da v sedanji mandatni dobi v naši občini ni bila imenovana kaka komisija za lega-lizacijo nedovoljenih gradenj. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. 2. Vprašanje Delegacija vprašuje zakaj se ne škropijo prašne ce-ste po določenem sistemu. Tako cesta na Zlatek še ni doživela škropljenja od nastanka zaselka na tem ob-močju. Odgovor Protiprašno škropljenje opravljamo na celotnem ureditvenem območju mesta Ljubljane na skupni po-vršini 630.000 m2 makadama. Za protiprašno škroplje-nje posameznih cest je izdelan program glede na raz-položljiva sredstva. pogostnost luženja pa se na posa-meznih cestah opravlja glede na gostoto prometa. cest-no prometni režim in naseljenost ob določeni cesti. . Zavedamo se. da glede na sredstva ne moremo po-vsem zadovoljiti potrebam po teh storitvah, vendar skušamo v sodelovanju s krajani in KS te storitve opravl.iati na osnovi skupnih sprptnih dogovorov. Navedeno cesto smo v pretekli sezoni protiprašno po-škropili trikrat, seveda pa je verjetno, da s tem pra-šenje ni bilo v celoti preprečeno. V lanskem letu smo zaprosili vse KS, da nam pošlje-jo seznam tistih makadamskih površin. ki so po nji-hovem mnenju najbolj potrebns večkratnega škroplje-nja. Take sezname so nam nekatere KS že poslale. Odgovor pripravil: Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Javna higiena. 3. Vprašanje Zakaj se ne pospeši postopek pri izdajanju gradbe-nega dovoljenja podjetju Mercator za razširitev trgo-vine na Sojerjevi ulici, z ozirom na potrebnost in dej-stvo, da ta trgovina oskrbu;e vse prebivalce starih Dravelj in Draveljske gmajne? Odgovor Investitor je predložil vse potrebne dokumente za izdajo gradbenega dovoljenja 20. 5. 1977, s čimer je bila vloga popolna. Gradbeno dovoljenje je bilo izda-no 13. 6. 1977. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. 4. Vprašanje Zakaj odgovorni občinski organ (oddelek za komu-nalne in gradbens zadeve) nekaj ne ukrene. ali pa vsaj odgovori na dopis KS Dravlje št. 149/77 z dne 2. 8. 1977 v zvezi z označitvijo (ulično oznako je potrebno postaviti) Vodnikovega naselja? Delegaciia: prosi. da se nujno postavi oziroma označi prehod za pešce (zebra) na križišču Kavadarske in Vod-nikove ceste. Delegacija utemeljuje svojo zahtevo z dejstvom, da je na omenjenem mestu dnevno ogrožena varnost več-jega števila otrok, ki obiskuje;o osnovno šolo »Valentin Vodnik« in varnost delovnih ljudi, kl odhajajo in se vračajo iz službe. Odgovor Dopis KS Dravlje 149/77 z dne 2. 8. 1977 je bil do-stavljen oddelku za družbene službe in splošne zadeve, ki je pristojen za označbo naselij. Posredujemo pa vam informacijo. da je ulična tabla »VODNIKOVO NASE-LJE« že izdelana in bo montirana v novembru. Zahteva za označbo prehoda za pešce na križišču Kavadarske z Vodnikovo še ni bila post&vljena. Pri-stojna služba uprave skupščine bo posredovala Uradu za promet predlog. da izda odločbo o novem prehodu. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST »HINKO SMREKAR« 1. Vprašanje Predlagamo v križišču Verovškove in Gasilske ulice, da se namesti cestno ogledalo in prouči prednostni re-žim — smer zaradi gostega prometa. Odgovor Prednostni režim je možen. Uradu za promet pri Skupščini mesta Ljubljane bomo podali predlog za štet-je prometa in na podlagi strokovnih ligotovitev se bo določil ustrezen prometni režim-. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalnc zadeve. 2. Vprašanje Kolikokrat na leto imamo pravico na luženje ma-kadamskih cest in kdo je odgovoren za luženje, da se v primeru potrsbe lahko obrnemo na določeno osebo? Odgovor Protiprašno škropljenje opravljamo na celotnsm ure-ditvenem območju mesta Ljubljane na skupni površini 630.000 m2 makadama. Za protiprašno škropljenje po-sameznih cest je izdelan program gLede na razpolož-ljiva finančna sredstva, pogostnost luženja pa se na posameznih cestah opravlja glede na gostoto prometa, cestno prometni režim in naseljenost ob določeni cesti. Zavedamo se. da glede na sredstva ne moremo po-vsem zadovoljiti potrebam po teh storitvah. vendar sku-šamo v sodelovanju s krajani in KS te storitve oprav-ljati na osnovi skupnih sprotnih dogovorov. Odgovor pripravil: Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Javna higiena. 3. Vprašanje Kako je mogoče, da stavbe stare 20 let in več še ni-majo asfaltiranih cest, novo grajene hiše pa imajo ta-koj urejeno okolico. Odgovor Po zakonu o urejanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 8/63), po Zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 42/66) in na njegovi podlagi izdanem Odloku (Glasnik št. 2/67) so investitorji bili dolžni poleg stroškov za pripravo zem-ljišča v določeni soseski plačati tudi sorazmerni del stroškov za komunalne naprave kolektivne porabe, med katere spadajo med drugim tudi stanovanjske ceste in. meteorna kanalizacija. V starih obstoječih naseljih pa se izgradnja cest iz-va;'a s sredstvi cestnega sklada in nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča (prispevka za uporabo mest-. Priloga JT 28 nega zemljišča), po sprejetem srednjeročnem planu in letnih programih, ki so sprejeti na podlagi prfidlogov krojevnih skupnosti. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard-invest — inženiring. DELEGACIJA KS LJUBO ŠERCER Vprašanje Kako to, da dnevno vozijo preko vodnega rezervata KLeče cisterne. Izgleda, da tam cestna sinhronizacija ni v redu, zato prevozniki izkoriščajo v svoj prid. Vozijo pa v glavnem iz smeri sever—jug in vzhod—jug. Zakaj Mestni vodovod obračunava vodo na podlagi akontacij ne pa na osnovi števcev. Nekje sem zasledil, da bi bilo važno izkoriščanje gramoznic za gradnjo tudi blokovsko oziroma zasebni del gradnje in ne samo za cestno gradnjo. Odgovot Na Saveljski cesti ni znaka prepovedi. Isto je na vstopu iz Slovenčeve proti Kamniški progi. — Vprašanje je postavljeno splošno, zato je nanj težje odgovoriti. Povemo naj, da odlok o preskrbi mesta s pitno vodo določa, da mora Mestni vodovod najmanj dvakrat letno odčitati vodomer. V ostalih mesecih pa lahko pavšalno — glede na poprečno mesečno porabo. Doslej ima Mestni vodovod uvedeno mesečno odčitava-nje vodomerov. Le v primeru bolezni ali iz drugih raz-logov večje odsotnosti odčitalcev se posluži pavšalnega sistema. s tem da pri kasnejšem odčitavanju napravi poračun. Predlagamo, da se občani v primeru nejasnosti in-formirajo pri Mestnem vodovodu. kjer bodo na kon-kretno vprašanje dobili konkreten odgovor. ' — Predvideva se izkoriščanje gramoza v Stanežičah na industrijski način za potrebe celotne Ljubljane. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST »MILAN MAJCEN« 1. Vprašanje Ker je leto 1977, leto ekološkega vrstva okolja, pred-laga, da bi Skupščina Ljubljana-Šiška v drugi polovici leta, septembra ali oktobra, pripravila v razpravo gra-divo o ekološkem stanju območja Ljubljana-Šiška. Odgovor V Ljubljani je v podpisu Samoupravni sporflzum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za var-stvo zraka Ljubljana. Pri Občinski konferenci SZDL pa je v osnovan.iu Svet za varstvo okoljE, ki bo formiral Odbore za var-stvo okolja v KS. Do sedaj pa obstaja v občini Komi-sija za varstvo okolja. Po formiranju navedenega »Sve-ta« se bo zsčelo intenzivneje s tem delom. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. 2. Vprašanje Kaj je z zadevo Stare cerkve in kakšsn material se navsža? Ce se bo gradilo bi bilo potrebno materiai odvažati in se bo s tem zopet zavlačevalo. Odgovor Sklad za komunalno urejanje zemljišč je oddal to zemljišče s pogodbo Gipossu. Zazidalni načrt za to ob-močje je potrjen. Pri LUZ je v izdelavi lokacijska do-kumentacija. V teku so priprave za izdelavo tehnične dokumentacije. Predvidevamo, da bo začetek del spo-mladi 1978. Glede dovažan;a gramoza tolmačimo kot sledi: Ker naša DO GP TEHNIKA gradi objekt v pivo-varni Union in tam nima prostora za deponijo izkopa-nega materiala, ji je le-ta najbližja na lokaciji Stara cerkev. Ko bo z deli tako daleč. da bo zasipala grad-beno jamo okrog objekta, bo seveda gramoz odpeljala nazfaj. Predvidevajo, da bo to že v tej ieseni in seveda za račun GP TEHNIKA. V vsakem primeru pa ta de-poni^a ne sme vplivati ne na termin pričetka gradnje kakor tudi ne na večje stroške. Odgovor pripravil: GIPOSS. SOZD združena grad-bena podjetja Ljubljana in za SKVZ — Standard in-vest — inženiring. 3. Vprašanje Iz katerih sredstev bo občina dala predvideno vsoto, določ-eno z družbenim dogovorom in od kje bo denar, ter kdo bo prikrajšan zaradi tega? (Vprašanje postav-ljajo ob obravnavi družbenega dogovora o sanaciji Ijubljanskega gradu). Odgovor Finančna konstrukcija financiranja sanacije ljub-Ijanskega gradu, ki jo vsebuje predlog družbenega do-govora, predvideva sodelovanje ljubljanskih občin s sredstvi njihovih proračunov. Celotna sanacija bo po dar.es znanih podatkih in predračunih veljala 66 mili-;onov 300.000 din, izvršena pa naj bi bila v nasledniih dveh letih. to je v letu 1978 in 1979. Udeležba občine Šiška naj bi po predloženem modelu predstavljala 10,5 odstotkov celotne vrednosti. Občina Siška bi namreč morala v letu 1978 zagotoviti 4,454.600 in v letu 1979 2,504.000 din. Če bo predlagani družbeni dogovor sprejet, bomo morali navedene zneske upoštevati ob sestavi občinske-ga proračuna v omenjenih letih. V kolikor z likvidnimi sredstvi proračuna ne bi bili sposobni zagotoviti vseh sredstev, to je možno predvidevati zlasti za leto 1978, bomo morali najeti kratkoročni kredit, ki bi ga odpla-čevali v naslednjih letih. Drugi del vprašanja se nanaša na to, ali bomo za-radi sofinanciranja sanacije gradu prikrajšali druge uporabnike v splošni porabi. Glede na določila Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih, je vsaka družbenopolitična skup-nost dolžna, da iz sredstev proračuna zagotavl;a izva-janje programov in nalog vseh dejavnikov splošne po-rabe, moremo sklepati. da splošna poraba načelno ne bi smela biti prizadeta, pač pa bo potrebno sredstva za ljubljanski grad zagotoviti iz tistega dela proračuna, ki ga namenjamo za negospodarske investicije. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarstvo in fi-nance. KRAJEVNA SKUPNOST ZGORNJA ŠIŠKA • . t Vprašanje Delegacija postavlja vprašanje glede realizacije pro-j€>kta kanalizacije Pod hribom. Na zboru občanov dne 10. 3. 1977 je bilo podano poročilo Gradbenega odbora za gradnjo kanalizacije Pod hribom. 15. 4. 1977 smo od Staninvesta prejeli poročilo o poteku pridobivanja do-kumentacije za pričetek del na kanalizaciji Pod hribom. V poročilu gradbenega odbora so tudi navedena vprašanja. na katera zahtevajo občani odgovor v Gla-silu OK SZDL Javna tribuna. Občani zahtevajo kon-kreten odgovor, zakaj poteka pridobivanje dokumenta-cije tako počasi. kje so vzroki in ovire. Zahteva se tudi poročilo Sklada za komunalno ure-jaive zemljišč, katerega dokumentacija je že pridoblje-na in katera še ni ter kako se trošijo sredstva, ki so rezervirana na posebnem računu pri Skladu za kanali-zacijo Pod hribom. Odgovor Lokacijska dokumentacija je že pridobljena. Loka-cijska obravnava na terenu je bila konec aprila tega leta. Lokacijske odločbe pa ni moč pridobiti, ker ni pridobljeno zemljišče za retenzijski bazen, last tovari-šice Julijane Zibelnik. To pa iz razloga, ker le-ta zahte-va -prekvalifikaciio parcele iz kmetijske v gradbeno. Zaradi tega ne dovoli cenilcu zaključiti cenitev. Dne 4. 8. 1977 je bila tov. Julijani Zibelnik izdana odločba o prenosu pravice uporabe zemljišča. Na to od-ločbo se je stranka pritožila na Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo in občo upravo, ki pa na pritožbo še ni izdal odločbe. kar ima za posledico, da prvostopna odločba še ni pravnomočna. Za I. in II. del kanalizacije Pod hribom so izdelani projekti. Za III. del pa so naročeni projekti in bodo dokončani v avgustu. Istočasno bo tudi vloženo za lo- Priloga JT 29 kaci^sko dokumentacijo. Sredstva za ta dela so na Skla-du za ceste in so namenska; torej se ne morejo upora-biti za nobeno drugo zadevo. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ LITOSTROJ TOZD SSP Vprašanje Zanima me, kako je z gradnjo Ledaiske ulice. Dve leti je odkar so začeli z gradnjo te ulice in cesta je v nemogočem stanju. Odtočni kanali so zamašeni m čas je, da se to ulico ur.edi. Odgovor Dela na Ledarski cesti so bila začasno ustavljena za-radi gradnje komunalnih naprav plina in vode ter za-radi nerešenih zemljiško-pravnih zadev pri izvozih z Ledarske na Sajovičevo ulico. Komunalne naprave so zgrajene ter je zb tem bila dovršena asfaltna prevleka, razen pločnika na levi strani in uvozov na Sajovčevo ulico. Ta dela so bila ustavljena na podlagi odlocbe sodišča zaradi pritožb strank glsde na uvoze na Sajov-čevo ulico. Po rešitvi teh vprašanj se bo z deli takoj nadaljevalo in bodo končana še v tem letu, Ledarska cesta bo urejena po planu Sklada za komunalno ureja-nje zemljišč v dolžini ca. 350 m od Podutiške. Od tu naprej do Kamnogoriške Sklad za komunalno urejanje zeml^iše nima v planu urejanja Ledarske ceste. ker po-tekale del Ledarske ceste izven soseske ŠS-9 Koseze in bo z izgradnjo obvoznice presekana povezava s Kam-nogoriško cesto. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard Invest — inženiring. Vprašanje Delegati želijo pridobiti poročilo o štipendijski po-litiki za leto 1977—78. .... ... Odgovor Poročilo o izvajanju štipendijske politike v letu 1977 bo obravnavano na seji skupščine v prvi četrtini leta 1978, se pravi po sprejetju zaključnega računa za leto 1977. Odgovor pripravila: Kadrovska služba. KONFERENCA DELEGACIJ »DELIKATESA« " Vprašanje Dne 9. 4. 1976 je Združeno podjetje ABC Ljubljana zaprosilo krajevno skupnost za soglasje za izdelavo in pridobitev lokacjijske dokumentacije in sicer na območ-ju med Gubčevo ulico. Ul. Milana Ma^cna, Medvedovo in Lepodvorsko. KS Milan Majcen je na našo vlogo odgovorila 20. 8. 1976 in zahtevala izdelavo delnega zazidalnega načrta. Na podlagi dopisa^KS je Združeno podjetje ABC Ljub-ljana dalo izdelatf tudi skico zazidave v zgoraj ome-njenem kraju in jo dalo v potrditev KS. Skupščini ob-čine Ljubljana-Siška in LUZ, in sicer konec novembra 1976. Na našo vlogo smo dobili 15. 3. 1977 sklep izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki zahteva, da se naredi zazidalni načrt za območje med Celovško c, Ul. Milana Majcna, železniško progo in Frankopansko ulico, za reaiizacijo sklepa pa je zadolžil Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč. Kolikor nam je znano, Sklad tega sklepa ni realizi-ral in ga tudi ne namerava, ker ni pločnikov. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je Pivovarna UNION vso po-trebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo-ljerra dobila v pol leta in to brez posvetovanja Sklada za komunalno urejanje zemljišč in sedai že gradi. Vprašanje je sedaj, zakaj se dela med posameznimi investitorji take razlike — eni dobijo dovoljenje takoj, pri drugih pa se pristojnosti in odgovornosti prenašajo z enega organa na drugega, čepinv LUZ ne nasprotuje predvideni gradnji. Odgovor ¦ Odgovor na vprašanje zajema le deL ki se nanaša na izdelavo zazidalnega načrta za območje zazidalnega ctoka ŠS 1 v krajevni skupnosti Hinko Smrekar: Po pr.ejemu sklepa IS z dne 15. 3. 1977, s katerim je Skladu naloženo. da je na območju soseske ŠS 1 ob-vezna izdelava zazidalnega načrta, je strokovna služba Sklada izdelala Upravnemu odboru Sklada za komunal-no urejanje zemljišč predlog za odobritev dodatnih sredstev. V planu del za leto 1977 do tedaj niso bila predvidena taka naročila urbanistične dokumentacije, saj je bilo vseskozi aktualno le vprašanje obdelave kra-ja med Gubčevo. Lepodvorsko, Milana Majcna, na ka-terem ima svoje poslovne prostore DO Drogerija v se-sfcvu ZP ABC. Upravni odbor Sklada je pobudo strokovne službe sprejel, vendar z dodatno zahtevo, da se: — sklene sporazum med prizadetimi delovnimi orga-nizacijami na območju Sp. Siška za skupno sofinč.nci-ranje urbanistične dokumentaciie; — sklene z LUZ ustrezna pogodba za izdelavo zazi-dalnega m.črta; — obvesti, oziroma vkl^uči v spcrazum KS Hinko Srnrekar. Do sedaj je strokovna služba Sklada vzpostavila stik s KS ter Izvršnim svetom SOb Ljubljana-Siška. Skle-njeno je biio. ds. se sporazum o financiranju zazidal-nega načrta celotnega območja pripravi šele potsm, ko bcdo znani podrobni programi zainteresiranih delovnih oi'ganizacij: Pivovarne Union. Fructal-Alko. Slovenija-vino, Plutal, Dvigalotehna in drugi. Sklad oziroma Sa-moupravna komunalna skupnost občine Ljubljana-Ši-ška bo v plan za leto 1978 predvidela potrebna sredstva za izdelavo kompleksnega zazidalnega načrta. ki jih bo začasno pokrila z najetim kreditom pri L^ubljanski banki. Nadalje naj bi Izvršni svet SOb Ljubljana-Siška dopolnil svojo zahtevo z dne 15. 3. 1977 tako. da se za delovno organizacijo »Drogerija« lahko izdela parcial-ni zazidalni načrt, ki bo kasneje vključen v celotno urbanistično dokumentacijo zazidalnega otoka SS 1. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard Invest — inženiring. KONFERENCA DELEGACIJ VIATOR 23 IN 24 Vprašanje Ugotavlja se, da nekateri lastniki stanovanj ne pla-čujejo davkov na posest stanovanj, kljub temu da sta-nujejo v stanovanjih več kot 10 let, konkretno stano-vanje na Celovški 123, 125, 127 in Scopoljeva 1, 3, 5, 9. Odgovor Po občinskem odloku iz leta 1972 so bili davčni za-vezanci dolžni dati davčno napoved v obliki točkova-nja davčni upravi. Na osnovi teh napovedi smo izvr-ševali tudi obdavčitev in pričeli ustvarj&ti davčno evi-denco. Tej izpolnitvi obveznosti pa se je odzvalo le ca. 3.000 občanov, katerim smo tudi vsakoletno pošiljali odločbe o odmeri davka za tekoče leto. Glede na to, da ocenjujemo, da je davčnih zavezancev za davek od stavb v naši občini ca. 10.000 do 12.000, smo z indivi-dualnimi pozivi zahtevali od občanov davčne napovedi. Tako smo v letih 1975 in 1976 prejeli še dodatno ca. 5.000 davčnih napovedi. katerih odmera se je izvršila v mesecu oktobru 1977. To odmero smo izvršili za obdob-je 1972 do 1977, glede na to, da je po zakonu o davkih občanov zastarani rok pet let. Skupaj z odmero davka smo odmerili tudi prispevek za Zciklonišče, kat.erega so zavezanci dolžni plačati od nastanka lastništva, kar pa ne velja za davek, katerega so oproščeni lastniki novih stavb 10 let na osnovi vloge, katero podajo davčni upra-vi. Prispsvek za zaklonišče se odmerja na osnovi mest-nega odloka in je namenjen za gradnjo skupnih javnih zaklonišč. Iz naše evidence je razvidno, da smo na osnovi za-pisnikov o točkovanju uvrstili kot davčne zavezance tudi stanovalce Celovške 123, 125, 127, medtem ko so stbnovalci Scopoljeve 1, 3, 5, 9 le deloma. Priloga JT 30 Zato, da bi formirali celovito evidenco o davčnih napovedih, smo pooblastili več popisovalcev, ki bodo na terenu izvršili točkovanje tistih stavb, katerih lasl-niki do sedaj kljub pozivom niso podali davčne nbpo-vedi. Odgovor pripravila: Davčna uprava. KRAJEVNA SKUPNOST »VIŽMARJE BROD« Vprašanje Zbor delovnih ]judj in občanov je obravnaval tudi problem izgriidnje kanalizacijskega zbiralnika Brod— Cunclje ter kanalizacijskega omrež;a ob tako imeno-vanih »nemških hišah«, kjer je bilo ugotovljeno, da zaradi nerešene kanalizacije stoji ureditev cest in ulic, ter nekaterih ostčdih spremljajočih objektov (trgovina itd.). Posledica neurejene kanalizacije je tudi onesna-ževanje voda podtalnic, zraka in okolja. Delegacija na di.našnji seji skupaj z zborom občanov ugotavlja: — da se delc na realizaciji kanalizacijskega omrežja pr-spcčasi odvija, oz. se sploh ne ter da se zadeva re-šuje dokaj nestrokovno; — di, individualni interes prevladuje in da prepo-časi usklajuje s splošnim interesom, kar je bilo že v delegatski skupščini ugotovljeno s posebnim sklepom; — da že lani zagotovljena sredstva za to investicijo zgubljajo na svoji realni vrednosti in so verjetno že premajhna za realizacijo tega projekta; — glede na vse to, delegacija postavlja naslednje vprašanje: Kdaj bo prišlo do realizacije kanaliz&cije? Delega-cija še vnaprej apelira na pristojne upravne organe, da v ncbenem primeru ta realizacija ne sme preiti v leto 1978. Zakaj se »Dogovor«, ki ureja določena vprašanja glede pridobivanja zemi;išča za sosssko SS 11 — Sta-nežiče krši, saj je v njem točno določeno, da se sme gramcznica G-4 Stanežiče izkoriščati šele potem, ko bo zgrajen podvoz in rskonstruirana Tacenska cesta do križišča z Miheličevo. Rezervati za ceste, katerih realizacija ne pride v poštev na.j se odpravijo. Sklad za komunalno urejanje zemljišč SOb Ljubljana-Siška in strokovne službe pri LUZ Ljubljana naj pospešijo izdelavo oziroma modifi-kacijo GUP in zazidalnih načrtov za območje KS Viž-marje—Brod ter pripravijo zemljišča, ki jih je po ob-stoječih zazidalnih načrtih možno uporabiti za določene ni.mene. Zbor delovnih ljudi in občanov ugotavlja, da je Sklad za komunalno urejanje zeml^išč SOb Ljubljana-Šiška kot nosilec. naročnik in izvajalec komunalnih na-prav (predvsem ceste in javna razsvetljava) pustil ob-močje KS skrajno neurejeno, zato se nalaga temu in pa skupščini občine, da se pristopi organizirano k raz-rešitvi in ureditvi komunalnih problemov, za katerih rešitev krajevna skupnost nima nobenih sredstev ali kakih drugih možnosti. Odgovor Investitor za izgradnjo zbiralnega kanala Gunclje— Brod je Komunalno podjetje Kanalizacija. Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč izvaja pridobivanje soglasij za trajno služnost in začasno uporabo zemljišča v času izgradnje kanala. Med tem delom na terenu ni uspel dobiti soglasja od lastnikov Ane Matjan, Stepančič, Kregar. Uljčar, Polenfek. Zato je bil uveden postopek za pridobitev služnostne pravice za gradnjo navedenega kanala, ki pa še ni pravnomočno končan. Iz navedenega razloga tudi ni možno zaključiti postopek za pridobitev lokacijske in gradbene odločbe. Dogovor. ki ureja določena vprašanja pri pridobi-vanju zemljišča za sosesko SS 11 — Stanežiče se ne krši. Dela, ki se sedaj izvajajo, so pripravljalna dela za izgradnjo separacivs. Izgradnja separacije za prido-bivanje in predelavo gramoza je predvidena v nasled-njem letu. Urbanistična dokumentacija »Sprememba in dopol-nitev GUP za območje zazidalnih otokov SS 108/a, 109, Sl-5, ŠP-8, ŠS 108/1, 110, 111, 112, ŠP-9« je izdelana.. Elaborati so dostavljeni KS Vižmarje—Brod in KS Gundje z namenom, da se skliče javna obravnava še v tem mesecu ter izdela skupen predlog Izvršnemu sve-tu SOb Ljubljana-Siška za razgrnitev. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Standard Invest — inženiringr. KONFERENCA DELEGACIJ « »DEKORATIVNA« ¦ ¦ - i - 1. Vprašanje • ¦ . Pri "reševanju lokacijskih zadev ugotavlja naša skiž- . ba velike težave ravno pri pridobivanju dovoljenj, ker.. se stališča Sklada za urejanje zemljišč ne ujemajo s stališči in kriteriji oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Siška. Konkretno vlogi za lokacijsko do-voljenje priložena pogodba. s katero Sklad. dodeljuje.. Dekorativni neko zemljišče, za komunalni oddelek ni dokument z zadostno pravno veljavo — prosimo za po-jasnilo. Odgovor Dne 13. 7. 1977 je »Dekorativna« zaprosila za grad-njo proizvodnega objekta II. faza. Kot dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem je investitor pred-ložil pogodbo s Skladom št. 221/69-I/RV z dne 23. 9. 1969 in pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo št. 6/74-I/RU z dne 3. 10. 1974, iz k&terih pa ni bilo raz- ;¦ vidno, da je Sklad za komunalno urejanje zemljišč last-nik zemljišča, katersga s pogodbo oddaja. Pogoj za izdajo lokacijskega dovoljsnja je dokazilo o lastništvu, zato odločbe ni bilo mcžno izdati. (Dne 14. septembra je investitor predložil zemljiško-knjižne izpiske za zemljišče, na katerem namerava gra-diti in bo odločba v najkrajšem času izdana). Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. 2. Vprašauje Zakaj družbeni sektor ni deležen pri reševanju zgo-raj omenjenih zadev neke prioritete ali vsaj večjega rtzumevanja? Konkretno — na izdajo uporabnega dovoljenja ča-kamo mesec in pol, zaradi aesar ne moremo likvidirati obračuna z izvajalcem del in sredstva leže neizkori-ščena v banki. Odgovor Pri vodenju upravnega postopka za izdajo lokacij-skih, gradbenih in uporabnih dovoljenj ima nesporno prednost družbsni sektor, vendar ugotavljamo, da vča-sih rok za izdajo navedenih odločb ni najkrajši, ker prihaja do objektivnih ovir (npr. nepopolnost vloge, upravičena odsotnost delavcev, ki vodijo postopek itd.). V konkretnem primeru je »Dekorativna« dala po-polno vlogo dne 17. 6. 1977, uporabno dovoljenje pa je bilo izdano dne 26. 8. 1977. 3. Vprašanje Konferenca delegacij »Dekorativna« vprašuje kdaj in kako bo urejena razsvetljava na Zlstku, ter na poti od Medvod do Goričan? Odgovor Javna razsvetljava na poti od Medvod do Goričan je izvršena, za Zlatek pa ni v srednjeročnem planu. Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urejanje zemljišč, Siandard Invest — inženiring. 4. Vprašanje Postavljeno je bilo delsgatsko vprašanje glede po-gostnejšega zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov s čimer bi lahko bistveno prispevali k čistejšemu okolju. Razen tega sprašujejo zakaj dosedaj še ni bilo mogoče organizirati zbiranje takih odpadkov ki jih je mogoče uporabiti ponovno v industriji, to so predvsem razne steklene embalaže. Odgovor Komunalno podjetje, TOZD Javna higiena odvaža kosovni material 2-krat letno. Cena za ta odvoz je vra-čunana v tarifi za redni odvoz smeti. Posamezne KS pa lahko še dodatno naročijo odvoz tega materiala; jasno pa je treba zagotoviti plačilo. Priloga JT 31 Otlgovor pripravil: Ortdelek za gradbene in komu-nalne zadeve. 5. Vprašanje Dekorativna je s svojo vlogo leta 1973 zaprosila Sklad za komunalno urejanje, da clodeli nadomestno zemljiščs za preselitev našega soseda Šenk Marijo — mizarstvo, s čimer bi se omogočila gradnja oddelka končne obdelave blaga. ki je odločilnega pomena za kvaliteto. Danes ugotavljamo po 4 letih, da nam Sklad ni ni-česar pomagal in so stvari še danes nerešene. Odgovor Dne 28. 9. 1976 smo z vlogo št. 2818/76-I/MZ zapro-sili Ljubl^anski urbanistični zavod za izdelavo lokucij-ske dokumentacije za stanovanjsko hišo in mizarsko delavnico za Šenk Marijo na zemljišču parc. št. 1415 k. o. Vižmarje. Dne 20. 1. 1977 smo dostavili Ljubljanskemu urbani-stičnemu zavodu pismeno urgenco z zahtevo, da nas obves+i v kateri fazi izdelave je naročena lokacijska dokumentacija. Pismene urgence z enako vsebino smo dcstavili še dne 11. 6. 1977 in 22. 6. 1977. Na urgsnce nismo dobili zahtevanega pismenega odgovora. Po telefonski informaciji smo bili obveščeni, da je Ljubljanski urbanistični zavod nekaj mesecev čakal na geodetski posnetek dejanskega stanja, katerega je na-ročil zaradi detajlne obdelave lokacijske dokumenta-cije. Dne 29. 7. 1977 je Ljubljanski urbanistični zavod dal vlogo Zavodu za varstvo pri delu za izdajo stro-kovnega mnenja oziroma soglasja na zahtevano nado-mestno lokacijo za stanovan^sko hišo in mizarsko de-lavnico. Dne 21. 9. 1977 je Zavod za varstvo pri delu odklonil svoje soglasje z obrazložitvijo, da glede ns sta-novanjsko okolje in Zakon o varstvu pred hrupom lo-kacija za mizarsko delavnico ni primerna (Uradni list št. 15/76). Ker pa zazidalni načrt za območje Vižmarje 2 (SS 110) predvideva na parceli 1415 k. o. Vižmarje grad-njo obrtne delavnice s hišo, in je parcela vključena v ceno, k^er.že dsluje nekaj obrtnikov, bo Sklad vložil pritožbo zoper to soglasje. Pritožba bo naslovljena na pnstojni instančni organ takoj. ko bo sklad prejel kom-pletirano lokacijsko dokumentacijo od Ljubljanskega urbanističnega zavoda (predvidoma do 15. 11. 1977). Odgovor pripravil: Za Sklad za komunalno urcjanje zemljišč, Standard Invest — inženiring. KONFERENCA DELEGACIJ AERO TOZD TOVARNA CELULOZE Vprašanje Predlog odloka o prometu z zemljišči, prepovedi par-celacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembs kulture se na področju Medvod. oziroma na desnem bregu Zbiljskega jszera ne izvaja. V Zbiljah se na te-rasi nad jezerom, parc. št. 393 k. o. Zbilje pojavlja tiHnreč gradnja. oziroma priprava za gradnjo na par-celi, ki jo je predčasno kupil tov. Janko Komar. Terjamo javno in strokovno obravnavo o celotni ur-banizaciji na tem ožjem prostoru in okolice — glede graditve stanovanjskih hiš. V tej okolici Zbiljskega je-zera, ki je glede n-a rekreacijsko območje jezera nu.ino temeljito pripraviti štuoijo za gradnjo, ki bo primerna okolju in interesom turističnega rekreacijskega razvoja Medvod in Zbiljskega jezera. Kot takojšen ukrep zahtevamo, da se odstrani ves material in barake z zsmljišča. Kolikor je že stekel lo-kacijski postopek zahtevamo, da se ta takoj ustavi in preide v obn»vnavc kot je napisano v vprašanju. Odgovor Parcela 393 k. o. Zbilje, vl. št. 255 leži po veljavni urbanistični dokumentaciji (Urbanistični red Uradni list SRS, št. 17/74) v zazidalnem toku ŠW 203, ki je namenjen za individualno gradn;o in spremljajočo de-javnost. Namembnost pa se dokončno določi z urbani-stičnim dokumentom. Za obravnavo območja torej ne velja odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi graditve, par-celacije in spremembe kulture zemljišč. Na zgoraj navedeni parceli je možno takoj pridobiti lck-acijsko odločbo na osnovj izdelane lokacijske doku-mentacije. Poudariti je. da je bila zazidljivost površin. tudi v primeru ŠW 203, določena skladno s postopki. ki so za to predpisani — torej tudi s sodelovanjem pristojne krajevne skupnosti. Na podlagi ustne prijave nekega občana. da na par-celi 393 k. o. Zbilje stoji baraka, je oddelek za gradbone in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana-Šiška z dopisom št. 4/7-351-195/76 z dne 24. 3. 1976 posredoval z^devo Upravi za inšpekcijske služhe pri Skupščini me-sta Ljubljane. Za gradnjo na navedeni parceli je že v teku posto-pek za izdajo gradbenega dovoljenja. Odgovor pripravil: OddelSk za gradbene in komu-nalne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST »LITOSTROJ« Vprašanje Pod to točko so delegati postavljali vprašanje, kdo je odgovoren za boljšo razsvetljavo rampe na železni-škem prehodu na Djakovičevi cesti? Obrazložitev: Zaradi sltbe razsvetljave so pogoste nesreče na tem križišču v nočnem času, kar bi se dalo izcgniti z boljšo razsvetljavo. Prosimo za odgovor, kdo je pristo;en za rešitev tega problema? Ob železniški progi med Korotansko ulico in Dj^ko-vičevo cesto je prostor, na katerem se vrši divje par-kiranje tovornjakov in osebnih vozil. Razen hrupa po-vzročajo vozniki dviganje prahu ter puščajo razne od-padke. ki ogrožajo okolico. Kdo je pristojen, čt se ta prostor ali uredi za par-kirišče. ali prepove za tako parkiranje kot se vrši sedaj. Odgovor Nivojski prehod Djakovičeve ceste prek železniške proge Jesenice—Ljubljana je zavarovan z zapornicami. Vzdrževanje zspornic. prehoda in financiranje službe zapornikarjev delita ŽG — ŽTP Ljubljana in Skupšči-na občine Ljubljana-Šiška po ključu 50/50. V proračunu občine na postavki 10 — komunalna dejavnost v razporedu sredstev ni predvidena zamenja-va svetlobne signalizacije železniškega prehoda. Tudi sicer občinski upravni organ ni pristojen samostojno reševati zadeve, ker je strokovna odločitev vezana na pristojno službo pri ŽG — Sekcija za vzdrževanje prog LjuMjana, zato bomo posredovali vaš predlog oziroma zahtevo navedeni sekciji. V kolikor se bo ugotovilo, da obstoječa signalizacija ni v skladu z obstoječiini predpisi, bomo ustrezno uspo-stevitev le-te zagotovili v programu za leto 1978. Problematiko v zvezi z divjim parkiriščem med Ko-rotansko in Djakovičevo bomo uredili skupaj s pristoj-no KS Litostroj. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve. Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tisk AERO, kemična, grafična in papirna industrija, Celje — Po mnenju sekretariata za informacije Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka. Priloga JT 32 Urednik prlloge Mario U Vllhar ¦¦ ¦•''»'. > '... ¦ --\t, ¦¦¦ ¦¦'..... S^Ml •_*";?«,:¦'" Situacijski načrt VODICE ZAZIDALNIOTOK SŠ 218/3 •¦" • Merilo 1: 1ODO Izdelal Geodetski zavod SRS.maj 1973 ¦ •¦¦" •.'¦>¦. * \ts.\ ¦¦¦•'¦¦ ¦ ¦ ¦ :¦ ¦ ¦ s \i-.-. --• • tehnični del zazidalnega načrta za vodice (šs 218/3) arhitektonsko zazidalna situacija \Y\ i f jf f »f »f ?f 'f f "f slanovanjski abjekti obrtne deiavnice tip.hiše etaie nizki bloki oznaka MI-H8 N9-N45 verižnehiše U1-U38 vrstne hiše T1 -T16 prastostoječe skupaj delavnice stanov. stanovanj enot na enoto skupaj P + 2 P+1 P+1 P+1 37 38 16 9,8 2 1 1 70 74 38 D1-D5 ^_ meja zazidalnega otoka načrtovano \e ¦¦ stanovanj parkirnih mest garaž stanovalcev pov. zazidalnega otoka obstoječe i stanovalcev skupna gostota skupno prebivalcev 198 73+32-105 133 792 9-441)3 225 106 as/ha 1017 merilo hooo sklad a homunalno tirejanje zemljišč občine Ij. šiška tehrtični del /azidalneoa načrta ;a vcdice SS 21B 3 mirko mrva dtpl.in^arh justin bevk dipl.irtg.arh. franc uies dipl.ing.gcad. draflo smiljanič dipl.rng. gead. 1928/75 HI.1977 ivan Japajne dipf. aec.