tel r*» arf k P ,W; a«« t- rf rf' a« trf k e rf irf t pf t P* ,1* P» id 0 rf p $ € rf i -• JO** « / <«■ J rf rf rf # j ? $ 1 * rf' / PRIMORSKI DNEVNIK 4hltrlina Plačana v gotovini »ostale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 118 (8211) TRST, petek, 19. maja 1972 R-MORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerlmem, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MK PSI NA ZASEDANJU STRANKINEGA VODSTVA MANCINI: VOLILNI IZIDI 7. MAJA PORAZILI CENTRISTIČNO FORMULO Zaključena seja vodstva PSDI v ozračju ostrih polemik med večino in manjšino - Forlani se je sestal z Malagodijem in La Malto 18'.— Danes se je sestalo vostvo PSI, kateremu je tajnik 1 poročal o političnem položaju po 7. maju. Zasedanje PSDI zaključilo z odobritvijo političnega dokumenta, tajnik KD For-s tajniki strank tako imenovanega wk P0”o,°” *0tial*V«°iem Por°č',u na zasedanju »oun *nega vods*va je Mancini M»n ' h?,?.k r°}Une kamPar>je, poit n> I°,1 nil) 'zidov ter položaj, ki 0 k"8 1)0 vo,i,vah 7- maia-Ijjtj vprašanjih bo moral razprav-v l centralni komite, ki bo Wn?.m. sklican. Glede volilne bi]av^e Je Mancini dejal, da je PoseeJa 1)0861)110 trda ter da je vanjo stoiih enol)arvna vlada z vso težo ’’ organov in državne oblasti. demokracUa se je izognila ter ,• Vl konkretnih vprašanj države Petog^ skušala ustvariti vzdušje nalašč ’ da bi poudarila potrebo po j« ,j. *°čni prisotnosti v vladi. KD gi)Vo Usala zvrniti na socialiste od-, -t za vse težavne položaje, od ^PaH S^Va do javnega reda. Temu st^,u 80 se pridružile tudi manjše Do a e' oatnesto da bi poiskale last-Ve 0,10,11110 vlogo, ter so bile pr-so j .ye volilnega spopada. Liberalci s« n Veh hud poraz, socialdemokrati Ure^j??dovah. republikanci pa niso i 8v°j*h želja po močnem po-l^sov in sedežev v novem par- Kd • Hoj Je uspelo, da je ohranila svojo ita),. V6ndar s posledico, da se je Do, j,,"0 Položaj premaknil na des-lililo^1 .J® dobro prestala hudo vo-tijjvni^^hušujo, vendar je bil po-^sledire2ultat' M 8® Je dosegla, bolj rib j 06 Posebnih pogojev, v kate-tj __ Potekala volilna kampanja, kot i? jj80 Politične linije, ki je izšla tS^jp^ističnega kongresa. Neuspeh tisog.” 16 Povzročil razpršitev stotin Drij-rf levičarskih glasov, tako kot Nam°St druSih manjših list. ki so ji „ ? KD in desnici večji del svo-»edežev. Glos Vaj, e rezultata, ki so ga na volit-^li socialisti, je Mancini ^oživjl Je d°her rezultat. PSI je ij v a uspeh predvsem na Severu JiigU Srednji Italiji, medtem ko je na *9dovaiPre^V8em v roesbh, rahlo na-Fjt u a; Iz političnega vidika se je ca^la proti centrizmu, za poraz zni^. ta rezultat pa je bil dota G p°litično centrizem ne obsta-sta Poraz liberalcev in naza-'dšen ^inldemokratov odvzela vsa-^taro Poden centristični formuli, za kat Z, ?e hi obstajalo nič drugega, bein-r06, volja in interesi Krščanske v aciie. Številčno pa je centrizem T00 mogoč v parlamentu, čeka . d°kaj skrčeno večino. To pa 1*$^, ogočilo okrepitev centrističnih jjrf’ « obstajajo v KD. Ik!®1 je omenil svoje pogovore hi, ,j in s Forlanijem ter de-hatn6na Je 12 Prvih stikov razviden ki ji . KD, da ne spremeni linije, s Popolnoma neupravičenim po--vWJem ~ glede na volilne izide k» J"' ki naj bi jo liberalna stran-litiin0J'ala odigrati v sedanjem po- Cpoložaju- pililo r 80 20 vlado demokratične ?taiwStl’ močno angažirano na soku^.. Podr°čju. Nočejo vlade «iz-*. ^ a stanJas., kot bi želel La Mal-\jrj,. jo treba italijanski položaj 1 vto ne pa še bolj dramatizirati %j0 'rni formulami, ki se nave-^ ly ?? Probleme, ki ne obstajajo *%, .* jih bilo mogoče z lahkoto v°lja’ rie hi zares obstajala politična ®°ie j a hi izboljšali družbene po-^kts(:,ave ter z dejanji utrdili de-t>0 'cne strukture. jh Vrsliancmijevem poročilu je bila i. ra2Prava, ki se bo nadalje- ,H ‘ jutri- Sii16 tn PSI)I Je po dolgi razpravi, jtanju a Posvečena bolj notranjim C Da 10 med večino in manjšino, l Doliij-^htičnemu položaju, odobri-a41 taini. d°kument, ki ga je pred-v katJn'k lanassi. V dokumentu, rega je glasovalo 20 članov Medtem ko se jih je 12 JJ vlil i6 med drugim rečeno, da Slačil . 6 zaključile, ne da bi se h ^ n56,*V komunistov in fašistov, ‘hili demokratične sile ter ter zavrača vsak poskus, da bi odlašali z razčiščenjem ter obnavljali enobarvno vlado. Kot rečeno, so se predstavniki manjšine glasovanja vzdržali. V glasovalni izjavi je predstavnik manjšinske struje Longo obtožil tajnika Tanassija, da v svojem poročilu ni dovolj poudaril vzrokov, ki so privedli do volilnega neuspeha stranke. Longo je tudi poudaril potrebo, da bi v primeru, da bi obnovitev levega centra ne bila mogoča, «poiskali druge poti*, kar v bistvu pomeni, da bi morali sestaviti vlado z liberalci. Predstavnik manjšine je končno zahteval čimprejšnje sklicanje strankinega kongresa. Tajnik KD Forlani je medtem nadaljeval politična posvetovanja o perspektivah za sestavo nove vlade ter se najprej sestal s tajnikom PLI Malagodijem, nato pa še z republikanskim tajnikom La Malfo. Danes v Bundesratu glasovanje o pogodbah z Moskvo in Varšavo BONN, 18. — V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo Bundes-rat (senat) na jutrišnji seji skoraj gotovo potrdil pogodbi z Moskvo in Varšavo, ki jih je pred dvema dnevoma že odobril zahodnonemški parlament. Zunanji minister Seheel je danes na tiskovni konferenci govoril o prihodnjih etapah popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. Omenil je, da bodo 26. maja podpisali sporazum o prometu med obema Nemčijama, ki je bil dosežen 26. aprila, 30. in 31. maja pa bo svet atlantske zveze v Bonnu sprejel sklep za začetek priprav za sklicanje evropske konference. Po mnenju Scheela se bodo pripravljalni pogovori s Sovjetsko zvezo baje začeli že letos oktobra v Helsinkih. uiiiiiiiiiiimiHiiiiiiMHiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiuiiuninunniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiuuunmtitiiiiii PRED MIXONOVIM POTOVANJEM V SZ Pričakovanja Američanov in priprave v Moskvi Ameriškega predsednika bo spremljalo 182 časnikarjev N S8?6!1* sestavo vlade, v kateri l? demokratične stranke. Li- W° Za 1 ostaia nespremenjena: od-? Dta.^čanje totalitarne desnice k^lietio in Pohtična pregrada med l do demokratične koalicije ',sli6no stranko. Taka vlada, 'bir . sad sporazumov in nuj-i6 !> lahko samo vlada leve h' se povrnila k svojemu SjolutnoeiTlu izvoru, Vlada mora biti d0 avtonomna in samozadostna IHvi^^oe desnice kot do skraj-Vbi Zajamčiti mora demokra-ktov RllI’no reševanje družbenih k^Ov . ’ trdnost demokratičnih u-0lnn varnost v državi. Vlada °8očiti nov zagon gospodar- M•, Igf .— lluv jjuapvAiu. Ur.esničitev reform po reali-k °ačrtu; aktivno mora prispe-fltajčrtta evropske politične in J" integracije ter k pobu- jjf 1)^ Pomiritev in za utrditev mi-J; DrM !\ar°di v okviru obvez, ki kCi41(je^,0Va atlantsko zavezništvo, ta Drev °krati pozivajo PSI, naj si iNti,?®1' hude in nepopravljive Deu.81'’ da hi povzročila dokon- Deh levosredinske politike. Pripravljena sodelovati s KD NEW YORK, 18. — Čez dobrih 24 ur bo ameriški predsednik Nixon odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Na poti v Moskvo se bo najprej ustavil v Salzburgu v Avstriji. Ameriški tisk in diplomatska opazovalci v Washingtotiu izražajo pridržan optimizem o rezultatih bodočega Nixonovega srečanja s sovjetskimi voditelji. Menijo pa, da tako Bela hiša kot Kremelj pričakujeta, da bo to srečanje prineslo novo obdobie odnosov med obema supersdlama. Isti krogi poudarjajo, da je v interesu tako ZDA kot Sovjetske zveze, da končno dosežeta v reto sporazumov o najvažnejših vprašanjih. ki že pol stoletja razdvajajo obe državi. Razumljivo je sicer, da bo vprašanje Vietnama, kjer so ZDA zaostrile svoj napad na Severni Vietnam, resno otežkočilo Nixonova prizadevanja v Moskvi. Zato politični krogi v Washingto-nu ugotavljajo, da m mogoče pričakovati, da bi Nixon dosegel v Moskvi kompromis o Vietnamu, kjer je sedaj v teku velika in zmagovita ofenziva osvobodilnih sil. Stopnjevanje vojne jugovzhodni Aziji je izredno zaostrilo odnose med obema supersilama. če- Italijansko povolilno politično življenje je stopilo v delikatno fazo, ko se morajo stranke uradno izreči o pomenu volilnih izidov in o perspektivah za sestavo nove vlade. Včeraj so to storili so-cialdemokratje, ki so se v dokumentu, izglasovanem na seji vodstva, Izrekli za obnovitev levosredinske koalicije. Manjšina v stranki pa ne izključuje možnosti, de bi sestavili vlado z liberalci. Včeraj se je začelo tudi zasedanje vodstva PSI, na katerem tajnik Mancini v uvodnem poročilu predvsem poudaril, da se volitve 7. maja porazile poskus centrizma, kot dokazujeta poraz liberalcev in nazadovanje socialdemokratov. Tudi socialisti bi morali danes odobriti politični dokument o sestavi nove vlade Na vabilo CK KP in vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze bo jugoslovanski predsednik Tito v prvi polovici junija uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Vest so včeraj sporočili v Beogradu. Predstavnik zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Titovo potovanje v Moskvo izraz odnosov med obema državama, ki temeljijo na podpisanih deklaracijah, ki so bile potrjene med zadnjim uradnim obiskom Brež-njeva v Jugoslaviji. Deželni odbornik Dulci je včeraj na tiskovni konferenci v okviru sejma Alpe-Adria v Ljubljani podčrtal izredni pomen trgovin-tkih odnosov, osebne in druge Izmenjave med trojnim področjem: južno Avstrijo, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, član slovenske vlade Trebušon je na sprejemu dejal novinarjem, da je treba okrepiti medsebojno gospodarsko sodelovanje in da je treba odstraniti vse zapreke upravnega in drugega značaja. prav se v Moskvi pripravljajo, da bodo na najbolj slovesen način sprejeli ameriškega predsednika. V Moskvi so v teku mrzlične priprave tako za sprejem šefa Bele hiše kot njegovih sodelavcev in 182 časnikarjev, ki bodo prispeli z Nixonom v SZ. Časnikarje bodo v Moskvi nastanili v velikem hotelu «Inturist», kjer so jim uredili tudi tiskovni center. Ameriški in drugi tuji časnikarji bodo imeli tu na razpolago najbolj sodobne avtomatske telefonske in teleprinterske zve- V Moskvi so sporočili, da bosta Nixon in njegova soproga med bivanjem v sovjetski prestolnici stanovala v Kremlju, v prostorih, kjer so že stanovali De Gaule, Pompi-dou, kanadski predsednik in dru-di državniki. LETALSKI TERORIZEM NAP SEV. VIETNAMOM Bombniki napadajo civilno prebivalstvo Ofenziva osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu se nadaljuje z nezmanjšano ostrino HANOJ, 18. — Ameriško letalstvo je danes okrog poldne (po krajevnem času) ponovno bombardiralo Hanoj in Haiphong. Zjutraj pa so ameriška letala napadla ne katere druge kraje Severnega Vietnama. Kot se je zvedelo, je se-vemovietnamska protiletalska zašči ta sestrelila pet ameriških letal nad Hanojem in Haiphongom. Sevemo-vietnamska časopisna agencija sporoča, da so Američani doslej zgubili v Vietnamu skupno 3.579 letal. V Hanoju so uradno sporočili, da ameriška letela zverinsko napadajo predvsem obljudene kraje in so v zadnjih dneh povzročila veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Prav tako bombardirajo obrežna naselja ameriške vojne ladje. Poleg tega so ti divji napadi precej poškodovali tudi nekatere jezove ob Rdeči reki. Uradno sporočilo zunanjega ministrstva v Hanoju označuje te napade za kriminalna vojna dejanja Nixonove uprave, ki pomenijo hkrati nesramen izziv vsega naprednega človeštva. Hkrati je sevemovietnamsko ministrstvo obsodilo poskuse britanske konservativne vlade, da bi sklicali novo konferenco o Indokini. Te poskuse ocenjujejo v Hanoju za diabolične naklepe ameriškega imperializma. V Hanoju pravijo, da tudi OZN nima pravice posredovati v vietnamski zadevi v nobeni obliki. Vprašanje Vietnama, ugotavlja sporočilo zunanjega ministrstva, je vprašanje vietnamskega naroda' in ameriškega imperializma. Rešiti ga je treba samo med Vietnamom in ZDA na pariški konferenci, na osnovi spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in ozemeljske nedotakljivosti Vietnama ter pravice južnovietnamskega prebivalstva, da samo odloča o svoji usodi. V zadnjih 48 urah je ameriško letalstvo opravilo nad Severnim Vietnamom 390 napadalnih poletov. Ameriško poveljstvo v Sajgonu je priznalo, da je bilo v dneh 11. in 12. maja med napadi na Hanoj sestreljenih osem ameriških bojnih letal. V Južnem Vietnamu sile osvobodilne fronte nadaljujejo z ofenzivo na vseh frontah. V zadnjih dveh dneh so izvedle številne napade na področju An Loc, Kontum in okrog Hueja. Poleg tega so osvobodilne sile zavrnile nekaj protinapadov najemniške saj-gonske vojske. V Sajgonu se pripravljajo. da bodo južnovietnamske osvobodilne sile v najkrajšem času sprožile napad na Kontum. V sovjetskih diplomatskih krogih v Pekingu so nocoj izjavili, da bo «Sov-jetska zveza še naprej neprekinjeno dobavljala orožje in drugo pomoč Se- vernemu Vietnamu in osvobodilnim silam v Južnem Vietnamu*. V istih krogih so sporočili, da vse vojaške dobave potujejo skozi Kitajsko po kopnem in da miniranje sevemovietnam-skih pristanišč ne bo zavrlo sovjetske pomoči junaškemu vietnamskemu narodu. En sedež manj za liberalce v posl. zbornici Pri dokončnem štetju glasov so ga prisodili republikancem RIM, 18. — Liberalna stranka dobi enega poslanca manj, republikanci pa enega več. To je rezultat dokončnega štetja glasov, ki so ga opravili na osrednjem vsedržavnem uradu pri kasaoiijskem sodišču. Tu so namreč ugotovili napako pri štetju liberalnih glasov v Palermu, zaradi katere je PLI dobila, mesto v poslanski zbornici, ki ji ne pritiče. PLI bo torej imela v novem parlamentu 20 poslancev (in ne 21), PRI pa 15. TISKOVNA KONFERENCA PULCUA V UUBUANI Treba je olajšati promet med Trstom in Slovenijo V ospredju vprašanja težkega tovornega prometa in ukinitve potnih listov ter propustnic - Zahteve po izboljšanju telefonskih m telex zvez Deželni odbornik Dulci izroča medaljo deželne uprave predsedniku ljubljanskega gospodarskega razstavišča tov. Kušarju niiiiiiiiirtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiia NA VABILO CK KP IN PREZIPIUMA VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR Junija predsednik Tito obišče Sovjetsko zvezo V Jugoslaviji ugodno ocenjujejo Nixonoi obisk v Moskvi in ratifikacijo pogodb v Bonnu s Sovjetsko zvezo in Poljsko ■M Socialdemokratski odbor za Indokino v Avstriji je sporočil, da bodo v soboto in nedeljo priredili v Salzburgu demonstracije proti Nixonu, kamor bo prispel na poti v Moskvo. Na sliki: napis proti Nixonu na izložbi r Salzburgu, v kateri je izobešena njegova slika BEOGRAD, 18. — Na vabilo CK KP Sovjetske zveze in prezi-diuma vrhovnega sovjeta ZSSR bo predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito v prvi polovici junija odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Ta obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi bo vsekakor prispeval k nadaljnjemu napredku odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, že posebno po lanskoletnem obisku generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva, ko so bila razjasnjena vprašanja in odstranjeni nekateri problemi, ki so v zadnjih letih obremenjevali medsebojne odnose. Osnove in načela jugoslovanskih sovjetskih odnosov so bila postavljena z znano beograjsko deklaracijo 195S leta, ki je bila kasneje večkrat potrjena, med drugim zadnjič z izjavo, ki sta jo Tito in Brežnjev podpisala septembra lani v Beogradu. Obisk predsednika Tita v Sovjet- -------------- , ..... skl zvezi bo po izjavi zastopnika v,e M!la,na ,Zupan,a na danaln»1 ,|- skovm konferenci, pomembna pobuda za vsestranski napredek odnosov med obema državama, kar j«, posebno prišlo do izraza med lanskoletnim obiskom generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Brežnjeva v Jugoslaviji. Obisk bo priložnost, da se opozori na nove možnosti za razširitev sodelovanja in da se opravi vsestranska izmenjava misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, s katerimi se danes soočujemo o naporih za ohranitev miru in nadaljnjo uveljavitev načela aktivne miroljubne koeksistence in enakopravnega mednarodnega sodelovanja, je dejal Zupan, ter izrazil prepričanje, da bo obisk Tita v Sovjetski zvezi nov in pomemben prispevek k razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med obema državama. V zvezi z bodočim obiskom predsednika Združenih ameriških držav Nizona Sovjetski zvezi, je Zupan dejal, da je ta obisk izredno važen mednarodni dogodek, kateremu Jugoslavija daje velik pomen. Jugoslavija je, po besedah Zupana, vedno sodila, da "srečanja in razgovori najvišjih zastopnikov držav in vlad lahko dajo velik prispevek mednarodni skupnosti, če so posvečeni napredku mednarodnih odnosov in sodelovanja na osnovah upoštevanja koristi in pravic vseh držav. Zato se pričakuje, da bodo razgovori na taki osnovi prispevali k reševanju perečih med narodnih vprašanj, je dejal zastopnik zveznega tajništva. Ratifikacijo pogodbe Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo in Poljsko v Rundestagu je Zupan ocenil kot dogodek izredne važnosti ne le za odnose med omenjenimi državami, temveč za Evropo v celoti. Ratifikacija neposredno prispeva k nadaljnjemu procesu popuščanja napetosti, povečanju zaupanja in k nadaljnjemu sporazumevanju v Evropi, kar mora imeti pozitivne odmeve tudi na širše mednarodno področje. Po mnenju Zupana je to istočasno tudi pomemben korak v smeri stabilizacije položaja v Evropi in nadaljnje pozitivne krepitve evropskega sodelovanja in graditve trajnih osnov varnosti za vse države v Evropi. Zupan je nadalje obvestil novinarje, da bo od 22. do 25. maja obiskal Jugoslavijo egiptovski zunanji minister Murad Galeb in da je danes odpotovala v Kuala Lumpur na sestanek stalnega odbora neuvrščenih držav jugoslovanska delegacija pod vodstvom svetnika zveznega tajnika Bu-dimira Lončarja. Na tem sestanku bo-bo zastopniki 16 držav neuvrščenih sestavili dnevni red sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih, ki bo od 8. do 12. avgusta v Gvajani in preučili osnovo, na kateri naj bi določili mesto in vlogo politike neuvrščenih v sodobnih gibanjih ter spremembe v mednarodnih odnosih. Na današnji skupni seji odbora zunanje politike sveta narodov in druž-beno-političnega sveta je zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac obvestil poslance o svojih nedavnih obiskih pri nekaterih sredozemskih državah in o aktivnosti neuvrščenih držav sredozemskega področja. Po besedah Tepavca je bila v razgovorih največja pozornost posvečena Sredozemlju in položaju na Bližnjem vzhodu. Pri tem je bilo izražalo stališče, da se ne bi smelo dovoliti, da ostali mednarodni dogodki potisnejo v ozadje krizo na Bližnjem vzhodu. B. Božič Nobenega sledu za morilcem komisarja Calabresija MILAN, 18. — Policija in karabinjerji iz vse Italije, pa tudi Interpol, iščejo morilca komisarja Luigija Calabresija, funkcionarja političnega urada milanske kvesture, ki so ga ubili včeraj zjutraj pred njegovim stanovanjem v središču mesta. Edini element, s katerim razpolagajo preiskovalci, je približen opis morilca na podlagi pričevanj očividcev. Policijski izvedenci so danse izdelali «identikit», ki so ga izročili vsem policijskim in karabinjerskim postajam ter Interpolu. Zelo kontradiktorna pa so pričevanja očividcev o osebi, ki je vozite ukradena avtomobil, s katerim se je morilec odpeljal po zločinu. Včerajšnje domneve, da gre za mlajšo žensko, doslej ni bilo mogoče potrditi. Nedko je celo preiskovalcem trdil, da je voznik nosil brke. Vsekakor so po vseh italijanskih cestah, predvsem pa na severu države, postavili na desetine cestnih blokov. Zastražili so železniške in avtobusne postaje, prav tako tudi letališča in obmejne prehode. V Milan so danes dospeli številni policijski funkcionarji iz nekaterih mest severne Italije, med njimi tudi predstavniki političnega oddelka tržaške kvesture. Doslej so ustavili 15 oseb ter jih odvedli na zasliševanje. Tri od teh so aretirali, ker so imele s seboj orožje. Kot kaže, pa ni bil nihče povezan s Calabresijevim umorom. Na inštitutu za sodno medicino v Milanu so danse izvedli obdukcijo trupla umorjenega komisarja. Ugotovili so, da sta Calabresija zadela dva strela, ne pa trije, kot je kazalo včeraj. Prvi je policijskega komisarja zadel v tilnik, dru- gi pa v hrbet. Prva rana je bila smrtna. Sodni zdravniki trdijo, da je bil Calabresi skoraj na mestu mrtev: mogoče je živel še dve ali tri minute. Obdukcija je tudi potrdila, da sta bila usodna naboja ustreljena iz revolverja kalibra 38 vojaškega tipa. Morilec je streljal iz kratke razdalje, ki pa jo bodo točneje izračunali po pregledu komisarjevih oblačil, na katerih naj bi našli znake smodnika. Pogreb komisarja Calabresija bo v soboto v Milanu. Milanski kvestor dr. Allitto je danes popoldne na tiskovni konferenci govoril o osebnosti umorjenega funkcionarja. Zanikal je. da bi bil Calabresi agent ameriške obveščevalne službe CIA ter da bi bil kdaj- trinelli, potem ko je bilo na njegov račun izrečenih toliko kritik, je kvestor odgovoril, da so mu takrat zadevo poverili, ker je bil edini razpoložljivi funkcionar. Drugi zastopniki političnega urada so bili namreč — tako trdi dr. Allitto — zasedeni s komunističnim kongresom. Kvestor je povedal, da so komisarju po grožnjah, ki jih je prejel v zadnjih dveh letih, dodelili osebno stražo, ki pa ga ni venomer spremljala. Tako ga ni spremljala na dan, ko je bil Calabresi umorjen. Časnikarji so tudi zastavili kve-storju nekaj vprašanj v zvezi z dejstvom, da je bil Calabresi edini funkcionar milanske kvesture, ki je imel pravico parkirati svoj avtomobil v notranjem dvorišču kvesture, medtem ko tega niso dovolili niti koli v ZDA. Na vprašanje, zakaj se njegovim nadrejenim. Kvestor je od-je Calabresi ukvarjal z zadevo Fel- i govoril, da so mu dali dovoljenje, ker je sam zanj vprašal, ker bi moral sicer parkirati avtomobil precej daleč. Allitto je še povedal, da so po Calabresijevem umoru odredili zaščitno službo za številne državljane, za katere policija meni, da bi utegnili bit j v nevarnosti. Kvestor ni hotel povedati, kdo so zaščitene osebe. Dejal je samo, da jih je več kot deset. Rimska kvestura je danes prijavila sodnim oblastem zaradi tapolo-gije zločina* časnikarko Adele Cam-brio, urednico dnevnika «Lotta con-tinua*. zaradi komentarja, ki ga je list danes objavil o Calabresijevi smrti. V komentarju je bilo med drugim rečeno, da pomeni Calabre-sijev umor (dejanje, v katerem vidijo izkoriščani izraženo lastno voljo po pravičnosti*. Deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci je včeraj imel zanimivo tiskovno konferenco na sejmu Alpe - Adria ob dnevu Furlanije - Julijske krajine. Pnof. Dulci je med drugim dejal: (Stopnja naraščanja blagovne izmenjave med republiko Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo • Julijsko krajino se je obdržala na zadovoljivi ravni kljub neugodni konjunkturi italijanskega gospodarstva in ko je bilo treba upoštevali negativen vpliv, ki ga je predstavljal nedavni mednarodni potres na področju deviznih tečajev.* Dulci je nadaljeval, da je treba glede tujskega prometa ugotoviti, da se je povečalo število mejnih prehodov, da naraščajo poleti med (našimi letališči*, da je prišlo do koristnega tehnično - znanstvenega in drugega sodelovanja. Deželni odbornik je zaključil: «Gre za resnične prispevke k pomirjanju in miru in na to mora biti stalno obrnjena pozornost javnih upraviteljev, saj gre za temeljni kamen zidov skupne zgradbe.* Po uvodnih izjavah odbornika za industrijo in trgovino je tajnik tržaške organizacije trgovcev Geppi vprašal, kako naj se olajša promet skozi obmejne prehode in kako naj se prepreči, da ne bodo prebivalci obeh obmejnih področij čakali na meji od dveh do treh ur v kritičnem razdobju poletne turistične sezone. Geppi je podčrtal, da gre za zelo resno vprašanje, za katerega so se zlasti zainteresirali tržaški poslovni krogi. Dulci je odgovoril, da se dežela zaveda tega vprašanja. Zaradi tega je tudi že nakazala milijardo lir za gradnjo parkirišča za težke tovornjake in je dežela predvidela pet takih objektov v Trbižu, v Gorici, pri Fernetičih, v Vidmu in v Pordenonu. Moramo še govoriti o šestem. To ie zelo resno ^.tšan.ie, je zaključil deželni odbornik Dulci in to ie vprašanje, ki bi ga morali urediti z (nadzvočno brzino*. Urednik našega dnevnika ie ponovil isto vprašanje predsedniku liublianskega velesejma tovarišu Kušariu, saj gre v bistvu za iste težave, ki iih je treba reševati na Dodobne načine. Kušar je dejal, da se Slovenija zaveda zahtev, ki jih pred njo zastavlja mednarodni premet in pri tem še zlasti zahtev lastnega prebivalstva, ko je treba zelo pogosto porabiti tudi tri ure za pot od Ljubljane do Kopra. Zaradi tega so se lotili izgradnje avto cest. Kušar je napovedal, da bodo v čim krajšem času pričeli gradnjo avto ceste Hoče — Levec, za kar so že podpisali z mednarodno banko u-strezni sporazum. Glede mednarodnega nadzorstva in težav pri prehodu meje pa je predsednik velesejma in predsednik pomembne ljubljanske občine tovariš Kušaf mnenja, da gre za rreprocitetno zadevo*, da pa ni resnih preprek, da bi obojestransko dobro voljo, ki obstaja, te stvari uredili. V ostri obliki je bilo nato zastavljeno vprašanje telefonskih zvez, ko morajo videmski trgovski partnerji klicati svojega trgovskega partnerja v Novi Gorici po zapleteni poti: najprej pokličejo Benetke, od tu gre telefonska zveza v Zagreb, nato v Novo Gorico In končno (če sploh pride) v Videm. Stroški so nesprejemljivi, učinkovitosti pa ni. Glede tega je deželni odbornik Dulci zagotovil, da so že zahtevali rešitev tega vprašanja in da so sestavili konkretne predloge in da je prejšnji minister za PTT zagotovil rešitev. Po tiskovni konferenci je sledila prijetna zakuska, med katero pa so nas obvestili številni razstavljavci, da nanjo niso bili povabljeni, čeprav gre za dan sejma Alpe-Adria, ki je posvečen razstavljavcem iz Furlanije - Julijske krajine. Na izrecno vprašanje nismo prejeli odgovora. Zanimivo pa je, da je bil prisoten tajnik tržaške trgovinske zbornice Steinbach, kar morda pomeni resnični odgovor na vprašanje številnih raestavljavcev. CGIL in CISL negativno ocenjujeta sklepe CK UIL RIM, 18. - Tajništvi CGIL in CISL sta danes na skupni seji preučili sklepe centralnega komiteja UIL ter jih ocenili kot «hudo in enostransko kršitev obveze, — ki jo je UIL svečano sprejela skupaj s CGIL in CISL pred delavci ob priliki zasedanja enotnih vse državnih svetov v Firencah*. Tajništvi CGIL in CISL menita, da so motivacije, ki jih navaja večina v UIL, neosnovane, ter da dajejo misliti, da želi večina v UIL ustaviti proces sindikalnega združevanja za nedoločen čas. Ta ošibitev združevalnega procesa je toliko bolj nevarna v trenutku, ko je sindikalno gibanje izpostavljeno težkim napadom proti sindikalni svobodi in avtonomiji ter se pripravlja na akcije in na boje, ki terjajo močno in dosledno enotnost treh konfederacij. 19. maja 1972 BLIŽA SE KONEC ŠOLSKEGA LETA Zakon o slovenskem šolstvu čimprej pred novi parlament! Stranke naj držijo predvolilne obljube - Nismo pozabili na Misasijevo okrožnico Če ne bi pogledali v koledar, skoraj ne bi verjeli, da se bo čez dobre tri tedne zaključil šolski pouk in da se bodo nato začeli zaključni ter zrelostni izpiti. Dijaki, ki bodo letos imeli zaključne izpite na srednjih šolah in mature na višjih srednjih šolah, se že pripravljajo in ponavljajo snov, da ne bodo imeli težav pri izpitih. V slovenske srednje in višje srednje šole je letos vpisanih skupno 1.114 dijakov, to je 42 več kot v lanskem letu, v osnovne šole pa 1250 učencev, ali 72 več kot v letu 1970-71. Ob začetku letošnjega šolskega leta, kot smo že poročali, smo na osnovnih šolah dobili še osem dodatnih oddelkov, oziroma učnih moči (Devin, Repentabor, Rojan, Ul. Donadoni, Skedenj, Boršt, Bol junec in Mačkovlje), o-meniti je tudi treba, da v repen-tabrski občini (med Colom in Repnom) gradijo novo šolo, ki bo dograjena in opremljena čez nekaj mesecev, tako da se bo lahko začel pouk ob novem šolskem letu 1972-73 v novih prostorih. Ko se bližamo zaključku šolskega leta moramo žal ponovno opozarjati na probleme, ki se tičejo slovenske šole in šolnikov, ki niso še rešeni, kljub neštetim obljubam najvišjih oblasti. Osnutek zakona Škerk-Belci je obtičal na mrtvi točki zaradi nasprotovanja misov-skega predstavnika v poslanski komisiji, ki je razpravljala o predloženem osnutku na zakonodajni stopnji. Zato so ga morali odposlati parlamentu. Obljubili so, da bo v kratkem prišel na dnevni red, toda toliko časa so zavlačevali, da je bil parlament razpuščen in so bile razpisane volitve. Čez nekaj dni se bo začelo delovanje novega parlamenta z vsemi porodnimi krči in težavami, potem bodo počitnice... in tako naprej. Med predvolilno kampanjo so nam razne stranke zagotavljale, da se bodo zavzemale za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in za rešitev njenih problemov. Ni treba posebej poudarjati, da spada ureditev slovenskega šolstva med najbolj važna vprašanja. Problem je dovolj jasen, izdelani in utemeljeni so ustrezni predlogi, potrebno je le, da pri izpopolnitvi omenjenega zakonskega osnutka u-poštevajo tudi pripombe in predloge Sindikata slovenske šole. Ker se bližamo zaključku šolskega leta, moramo omenit* tudi zna- no okrožnico, ki jo je izdal minister za šolstvo Misasi ob začetku tega šolskega leta. Okrožnica nakazuje zanimive usmeritve in perspektive. Med drugim pravi minister Misasi v svoji okrožnici: «Ko poudarjamo pomen, ki ga lahko imajo šole z neitalijanskdm učnim jezikom v širši perspektivi političnega in kulturnega razumevanja, kakor tudi didaktične dejavnosti, mislimo, da je primemo, če poudarjamo posebni pomen, ki ga na teh področjih (Dolina Aoste, Južna Tirolska in Furlanija - Julijska krajina — op. ur.) ima pouk italijanščine za neitalijansko govoreče skupine, kakor tudi pouk drugega jezika za italijansko skupnost: pouk drugega jezika ne gre ocenjevati samo kot dodatek običajnemu programu, temveč kot dejansko izpopolnjevanje osnovnega kulturnega programa, kar omogoča poleg razumljivih prednosti za družbeno I javili, kaj omikano sožitje, tudi posebno obo-1 storjenega. gatitev in kulturni razvoj. V tem smdslu je namen ministrstva zagotoviti boljše seznanjanje s posebnim položajem jezikovno mešanih področij preko uradnih občil, s spodbujanjem novih raziskav, študija in analize posameznih situacij. S tem v zveza podčrtujemo, da se je pri višji šolski intendanti za Furlanijo - Julijsko krajino oblikovala operativna skupina, ki naj z večjo sistematičnostjo sledi razvoju položaja pri pouku slovenskih jezikovnih manjšin j/> vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini in naj širi oblike sodelovanja in vzajemnega spoznavanja med odgovornimi za šole raznih jezikovnih manjšin.* Lepe misli in spodbujajoča navodila. Počakali bomo še nekaj tednov, potem pa bomo ob zaključku šolskega leta ugotovili, koliko so zalegla ministrova navodila, in obje bilo v tem smislu LEPA GESTA MLADIH GLEDALIŠKIH AMATERJEV Amaterski oder Prosek-Rontovel igra danes za spomenik padlim borcem S tem mladi igralci dokazujejo svojo zvestobo idealom in tradicijam narodnoosvobodilnega boja Drevi bo Amaterski oder Prosek-Kontovel ponovno nastopil v Prosvetnem domu na Proseku. Ljubiteljem amaterske odrske dejavnosti se bo predstavil z Budakovo veseloigro v treh dejanjih rKlopčič*. Kot je znano, so igralci s Proseka in Kontovela z omenjenim odrskim delom doživeli lepe uspehe povsod, kjer so nastopili: doma, v sosednjih krajih, na Goriškem, v Sloveniji in m Koroškem. Ponovitev nekega odrskega dela na domačem odru ni sicer nič izrednega. Mnogokrat pride do ponovitev. Toda za drevišnjo prireditev to ne velja. Ta prireditev ima poseben pomen in namen. Čisti izkupiček je namreč namenjen skladu za spomenik podlim partizanom s Proseka. Pobuda Amaterskega odra Pro-sek-Kontovel je hvalevredna in prav gotovo jo bodo visoko cenili ne le svojci padlih partizanov, bivši bor- iiiiiiiimmiiiininiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmmitiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiimiiiimmiuiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiuai SEJA PRVE SVETOVALSKE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA Nadaljnje 4 milijarde lir v sklad za gradnjo športnih naprav v deželi Med temi je vsekakor najpomembnejša tržaška športna palača, ki je v gradnji Te dni je prva deželna svetovalska komisija odobrila zakonski osnutek, ki predvideva strošek 4 milijard lir za športne naprave. Gre za finančno dopolnilo že obstoječega zakona iz leta 1969, katerega skladi so bili že izkoriščeni v prejšnjih dveh letih. Seveda ni izključeno, da je ponovno finansiranje sklada za športne naprave treba pripisati tudi znatni podražitvi gradbenega materiala v Italiji, ki je vplivala na ceno večine športnih objektov, ki še niso dograjeni. V času od 1969 do danes je dežela potrosila za športne naprave v štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine kar 8 milijard lir V glavnem je nudila občinam in drugim ustanovam neke vrste «po-sojila», tako, da je izplačevala za obdobje dvajsetih • let 6 odstotne kvote na vrednost zgrajenih naprav. V dvajsetih letih znaša to ■uiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniiiiiuiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiniii VČERAJ V TOVARNI VELIKIH MOTORJEV GMT Uspela preizkušnja prvega velikega diesel motorja Preizkus si je ogledala tudi skupina nemških in italijanskih ladijskih izvedencev - Dieselov stroj bo služil za 250 ti8.R- tonsko tankersko ladjo, ki jo grade v Italcantieri Včeraj zjutraj je bil v tovarni velikih motorjev GMT pri Boljuncu pomemben dogodek: tehniki so uspešno preskusili motor «diesel fiat 1060 S*. To je drugi največji motor, ki so ga sploh zgradili v Italiji in eden največjih tovrstnih strojev na svetu. Motor, ki so ga preizkusili včeraj, je prvi diesel, ki so ga izdelali v tovarni velikih motorjev GMT, si je začela delovati pred nekaj meseci. »Fiat 1060 S» je dvotaktni motor, ki ga bodo vgradili v tanker ki je pravkar v gradnji v tržišlri ladjedelnici Italcantieri. Motor bo omogočil 253.000-tonski ladji - velikanki hitrost nad 16 vozlov. Ladjo, ki je dolga 350 metrov, gradijo po naročilu družbe SNAM, ki spada v pol-državno skupino industrij IRI. V tržiški ladjedelnici gradijo tudi drugo tankersko ladjo, ki bo popolnoma enaka tej, ki je v gradnji. Cra dijo jo prav tako za SNAM. Ladji bosta največji, kar so jih doslej zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Tovarno velikih motorjev in trži-ško ladjedelnico Italcantieri je včeraj obiskala skupina ladijskih arhitektov in inženirjev iz Zahodne Nemčije. Gre za skupino članov ustanove iz Hamburga, v kateri so združeni najznamenitejši nemški ladijski graditelji in izvedenci. Združenje ima prav v teh dneh poletno zasedanje v Benetkah. Spremljala jih je skupina sorodne italijanske zveze ladijskih graditeljev in izvedencev »Atena* iz Genove. V boljunški tovarni so si ogledali tudi preizkus novega velikega motorja. nifestacijam ni prišla do izraza. Pismo je skupščina prebivalcev pri Magdaleni zgornji poslala v vednost še vsem krajevnim listom ter občinskemu odbomištvu za obcir.jke službe in deželnemu odbomištvu za prevoze. Seji vodstev KD in KPI Snoči sta se sestala pokrajinski izvršni odbor Krščanske demokracije in, na skupni seji, pokrajinski komite ter kontrolna komisija KPI. V glavnem sta organa dveh največjih tržaških strank razpravljala o volilnih izidih. Pokrajinskemu vodstvu KD je poročal tajnik Colo-ni, na kar se je pričela diskusija. Na dnevnem redu je — predvsem — sklicanje pokrajinskega kongresa stranke. Datum kongresa bo določil na svoji prvi seji pokrajinski odbor, ki se bo sestal na plenarni seji prihodnji teden. 120 odstotkov cene naprav, kar dejansko omogoča krajevnim upravam da z izredno malimi sredstvi in s pomočjo posojil (te vračajo z deželnimi prispevki) uredila potrebna športna središča Od leta 1966 do 1969 je dežela izdala 3 milijarde »r. To pomeni, da je izdala (oziroma bo izdala) za športno dejavnost 15 milijard lir. Kaj je bilo doslej narejenega? Iz poročila deželne uprave izhaja, da je dokončanih del sorazmerno malo. Tako so v Vidmu uredili sistem plavalnih bazenov, ki je pospešil plavanje med furlansko mladino. Prej je ta športna panoga bila v Vidmu pastorka V Tržiču so že dokončali športno palačo, v Trbižu pa stadion Marsikatera dela dokončujejo ali so v teku. Med te gre vsekakor omeniti tržaško športno palačo, po kateri tržaški športniki hrepenijo že dolgo vrsto let. Zamisel palače je arh. Ulessija, ki je izdelal načrt tudi za drzno kupolo iz cementa nad celotnim kompleksom dvoran in naprav. Baje je načrt tako drzen, da so morali o njem razpravljati tudi v višjem odboru za javna dela v Rimu, ki ga je v celoti odobril. Dokončujejo tudi športne palače v Pordenonu in Gradišču, Tava-gnaccu, Spilimbergu in Palmanovi. V Codroipu pa so, kakor v Vidmu, pred kratkim dokončali urejanje plavalnih bazenov. To je obračun za preteklost. Seja prve komisije pa je pokazala, da lahko dežela šele sedaj resno misli na načrtno poseganje v športno področje. Doslej je deželna u-prava morala zadoščati le zahtevam, ki so prihajale z baze, sedaj pa misli gradnjo športnih naprav v določeni meri usmerjati in stimulirati. Kako? Sestavili so e-kipo tehnikov, ki izdelujejo »tipizirane načrte* za gradnjo naprav Te načrte bo dežela nudila brezplačno krajevnim upravam in s tem pripomogla k cenejši režiji Načrt v tem smislu še ni bil odobren, tudi zato ne, ker so šele marca letos dokončali popis obsto- ječih športnih naprav, ki ga deželi sedaj preučujejo, nato bodo razpravljali o smernicah, izključeno, da bo deželni svet daj ustanovil nov sklad finančnega značaja, iz katerega bodo črpali za nadaljnje podpore. Izkaznice INAM za 1. semester INAM poziva vpisane delavce, ki še niso poskrbeli za potrditev svojih knjižic za I. semester tekočega leta, da to storijo najkasneje do 31. maja t. 1. Kdor tega ne bo storil, mu bodo uradno preklicali izbranega splošnega zdravnika, do katerega bo ponovno lahko imel pravico le pod pogojem, da prizadeti zdravnik ni presegel maksimalno predvidenega števila tistih, ki so si ga izbrali. ci in aktivisti, temveč vsi, ki se sklicujejo na ideale osvobodilnega boja in protifašističnega odporništva. In to bodo prav gotovo potrdili tudi s svojo udeležbo na prireditvi v proseškem Prosvetnem domu. Toda pobuda članov Amaterskega odra Prosek-Kontovel je toliko bolj hvalevredna, ker je pobuda mlajših ljudi, ki niso doživeli težkih preizkušenj in žrtev, katere je terjal boj za svobodo, boj proti fašizmu in nacizmu. Mladi igralci hočejo na svojstven način izpričati svojo zvestobo idealom boja proti nacizmu in fašizmu, idealom osvobodilnega boja; dokazati hočejo, kako vrednotijo te ideale. In zato so se spontano pridružili plemeniti akciji tistih požrtvovalnih vaščanov, ki si že več let vztrajno prizadevajo, da bi tudi na Proseku zgradili spomenik padlim borcem, najboljšim sinovom tega kraja, ki so dali za našo svobodo največ, kar more člavek dati — življenje. Sicer pa bo drevišnja prireditev na Proseku nov člen v dolgi vrsti nastopov Amaterskega odra Prosek-Kontovel. Nesporno je namreč dejstvo, da prav ta amaterski oder prednjači na področju amaterskega odrskega udejstvovanja in je znan po svoji vztrajnosti in po svoji neprekinjeni aktivnosti. Da je tako. je dovolj, če se seznanimo, četudi bežno, s kroniko zadnjih dvanajstih let. Iz nje izhaja naslednje: Leta 1960 so člani Amaterskega odra Prosek-Kontovel naštudirali Li-pahov velikem številu prihitelo v gledališče Verdi na koncert, ki šteje med najzanimivejše člene verige letošnje spomladanske sezone. Dino Ciani je bil * dirigentom Heinzom V/all-bergom protagonist večera. V Brahmsovem prvem koncert za kla tnr in orkester v de-molu je s sočno igro, brez pretiranega zanosa, inteligentno sledil pestremu razvoju razpoloženj skladbe, ki je prej simfonično zasnovana, nego koncertno -solistično. Pred tem je sinočnji spored vpeljala vem Webrova uvertura eEurgnthe*. Drugi del sporeda je bil posvečen glasbi, ki se navdihuje ob španskem ljudskem izročilu. Tako De Falla kot Ravel s polnim prgiščem črpata iz tega bo gastva. Prednašanje De Fallove suite Trikrajnik je kljub fragmentarnosti bolj ugajalo od slovitega Ravelovega Bolera, kjer sta zdaj ubranosti, zdaj intonacija poedinih trobil ali pihal tu pa tam odpovedali. Ravel Kodrič Padel je s strehe hangarja Včeraj zjutraj, okrog 9. ure. je 59-letni Nicolo Pregara iz Ul. Ti-mignano 1 delal v Ul. Domus Ci-vioa na strehi nizkega hangarja, ko mu je spodrsnilo in padel z višine enega metra na cestni tlak. Pri tem si je verjetno zlomil desno nadlahtnico, zaradi česar so ga z rešilcem RK takoj odpeljali v glavno bolnišnico. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti pri bližno dva meseca. • Občina sporoča, da bodo v kratkem dodelili prostore za prodajo buč v Ul. Bellini. Kramarji, ki imajo ustrezno dovoljenje za prodajanje buč in ki jih nameravajo prodajati v omenjeni ulici, morajo vložiti prošnje na občini do 15. junija t. 1. Slovenska prosvetna zveza • Trst GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ PIRANA BALET Ali se spominjaš sonca Jutri, 20. maja ob 16. url v Kulturnem domu v Trstu Koreografija: Lidija Pogačar Izbor glasbe: Ana Fink Scenograf: Janez Lenassi Tekst: Andrej Jelačin Razsvetljava: Roman Jazbinšek Izdelava kostumov: Jožica Laus AMATERSKI ODER - Prosek-Kontovel Danes, 19. maja ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku PERO BUDAK KLOPČIČ Veseloigra v treh dejanjih Dobiček prireditve gre za postavitev spomenika padlim borcem na Proseku. Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine Priredi JUTRI, 20. maja, ob 20. un ter v nedeljo, 21. maja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA. Vodja tečaja Anica Cak. Nastopalo bo 50 gojenk. Vabljeni otroci, starši in prijatelji mladine. Prosveta Kulturni krožek Devin - Šttvan in pevski zbor »Fantje izpod Grmade* prirejata jutri, 20. t. m. v župnijski dvorani v Devinu kulturni večer, na katerem bo član Slovenskega stalnega gledališča Stane Raztresen pripovedoval »Slovenske bridke in pikaste*. Kulturni večer bosta dopolnila nastop dekliškega zbora iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča in moški zbor »Fantje izpod Grmade*, ki ga vodi Ivo Kralj. Vstop prost. Vljudno vabljeni. Mali oglasi Pomemben zaseben zobozdravniškl zavod v deželnem glavnem mestu gornjega Veneta nudi zaposlitev mlademu jugoslovanskemu dentistu, specializiranemu posebno v konservativnem zdravljenju zob ter v fiksnih protezah. 5-dnevni delovni tednik, odlična plača. Po možnosti tudi hrana in stanovanje. Neobhodno potrebno dobro znanje italijanskega jezika. Ponudbe na naslov: ARRIGONI — Viale R. isanzio 13/1 nad.. Trst. SPDT obvešča izletnike na Matajur, da je zbirališče z avtomobili na Oberdankovem trgu ob 7.30. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu. ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah in sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje do 24. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. SPD »Tabor* Opčine priredi v nedeljo, 28. maja enodnevni izlet v Begunje na Gorenjskem. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Izletniki brez potnega lista naj prinesejo s seboj osebno izkaznico ali prepustnico, zaradi podatkov, ki so potrebni za skupni potni Ust. bodo tolmačili Carla ps. Artonutti in Pullio Solenghi, KL0laB-gni bo kuhar, Camillo MU1* . Purj, Prva predstava bo drevi ob ■ ^ Po začetku predstave vstop * $ rano ne bo dovoljen. Ponoy' bodo nadaljevale do 4. iun,ja a ju prekinitve. «Mati Korajža* je °Srpea|,-3 zadnja abonmajska predstava Stabile v sezoni 1971/72. Koncerti VERDI Včeraj-danes maja Danes, PETEK, 19. PETER CEL. Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.33 — Dolžina dneva 15.04 — Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 0.29 Jutri, SOBOTA, 20. maja BERNARD Zaradi stavke uslužbencev meteorološke postaje v Trstu danes in jutri ne moremo posredovati vremenskih podatkov. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. maja 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so 4 osebe. UMRLI SO: 71-letni Giovanni Mau-ri, 78-letni Enrico Pessina. 78-letna Maria Teresa Grgič por. Gregori, 77-letna Josipina Starc vd. DanieU. Johan Strauss mlajši je dvlgw()o; ,ej ko glasbo in zlasti valček na jai še neprekosljivo raven. Njegova ^ ba je bila res »lahka*, verTarn# zelo elegantna po obliki, tako ^ dična, živahna in sveža, da ™ ^ jila samo širokih množic temveč ^ dila tudi občudovanje klasicru' ^ ponistov. Wagner je označil b ...r »najbolj muzikalične rnoZ^a!'jjJi j* sem jih poznal*. Mojstra val ^ občudoval tudi Brahms. Strauss J ^ pisal 16 operet in okrog SOHA n* skladb. Najslavnejše od jd V programu jutrišnjega koncerta. oh 18. uri za red B V ob 18. uri za red B Verdi. Pri blagajni gledaUšča se prodaja še razpoložljivih vstopi' Šolske vesti V okviru tečaja o usmeri«^ $ delu na šoU bo danes, 19- ^ 20.30 na srednji šoU »SimonL čič* v Dolini namesto dr. ki je službeno zadržan, Pre^aV?lna " Ivan Teuerschuh o temi »Dpi yr prva šola srčne kulture in leP*^ denja*. Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93, Gorina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6. S. Luigi. Ul. FeUuga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Alabarda, Ul. Istria 7, Al Gale no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5, Miz-zan. Trg Venezia 2. Včeraj je v galeriji Cartesiu* ^ razstavo svojih del slikar (. dot, ki bo jutri, v soboto, . 'gieri?" odprl razstavo tudi v občinski ^ Razstava v galeriji Cartesius jala do 2. junija, v občinski e pa do 31. maja. . a r«' V palači Costanzi retrospekh' pjfr( stava del tržaškega slikarja Marussiga. SOŽALJE u, Odbor Slovenskega dobrodelne^f^ štva izreka svoje najglobU^ jjjrd članu odbora gospodu IgnacaUu ob izgubi zeta Milje Skrinj#1-* ' Za vedno nas je zapustila naša predraga mama in nona MARIJA vd. GRGIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. t. m. ob 15.15 bolnišnice, naravnost v bazovsko cerkev. iz glav”e Žalujoči sin FRANC, hčerka nevesta, vnuk ter drugo mabijA’ soroda*^ Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni za vedno zapustila naša draga tetka GABRIJELA KRALJ (tetka Truskotova) Pogreb drage pokojnice bo danes ob 13.45 iz kapele Ivanu v bazovsko cerkev, nato na domače pokopališče. Žalujoči nečaki Mirko z ženo, Marija z možem Danilo z ženo Milko tn sinom Sandram, Vivjana in 5’** Dušan z ženo in Daailko Bazovica, 19. maja 1972 pri ^ Zapustila nas je naša draga mama in nona FRANČIŠKA MILIČ vd. GUŠTIN Pogreb drage pokojnice žalosti, Gabrovec št. 30, na uri ** bo danes, 19. t. m. ob 16. proseško pokopališče. «n^ žalujoči otroci, snahe, zet je. pravnuki ter drugo sorod**** Gabrovec, Trst. Buenos Aires, 19. maja 1972 to v- ki so že začrtani za bliž-To smo zvedeli vče- .. .. ■ .»• ■, -H ^dsebojne stike in za cel niz pro-®*»y. ki so " -• • J? Prihodnost. J Popoldne na tiskovni konferen-hnt i '’° ie v enem izmed salonov stj- a Jolly sklicala tržaška turi-jr"*3 ustanova in kjer so se pred-vmki ' tržaškega tiska srečali z ^agacijo zagrebške turistične zve-: ki ji je načeloval njen genezi tajnik dr. Milivoj Kujundžič, javljala pa še tajnik prof. Mirko S0Jar " ^at'd in sekretar za go-j^darstvo v izvršnem svetu občin- sabora Zagreba Ivo Jelavid. turistična zveza je pred stik 3 letoma organizirala tesnejše ficje 3 sorodno organizacijo v Goji’, an' je podobne stike organi-v paVidmom in prav sedaj je stj flrikponu v teku vrsta manife-šem.1J’ “ nai Pripomorejo k tesne j-. u medsebojnemu spoznavanju in ^zevanju. Med drugim je v Por-Jwnu sedaj razstava del 33 zna-Va, ,arvaških slikarjev, teden hr-oziroma zagrebške e astro Dj ‘Iriv programu pa je nogomet-Zam.2®13 žensko enajsterico »"eba in Pordenona itd. £**. da Trst v tem smislu še na vrsto, je v neprimerni jo toda sedaj se nakazuje- ta t ? vezi> Pa tudi letalska zve-Soj. ® n° izbolišala. Za boljše medte Jok spoznavamo in bolj načrt-jif^ke se predvideva vrsta maja-kot na primer srečanje J*tebskih hotelirjev s tržaškimi, ^•ava hrvaških slikarjev v na-^.»»estu, po možnosti naivcev, kveFJe ie v programu že letos ali tg JerruJ spomladi Dribodniega le-Vei%,t0^anje za§rel)3ke Opere v gi^ati pa so predstavniki za-Cfo_Ke turistične zveze prikazali leto« ani pomembnejših prireditev v poJetju v Zagrebu, od st^. Je vredno omeniti naslednje: Prihodnjega meseca bo v Za-srečanje med evropsko in °d ? reprezentanco v košarki, 24. .junija bo v Zagrebu L/® festival risanega filma, ki bo]j.;!'av gotovo retrospektiva naj-bfl0 ? risanih filmov, kar jih je je aoslej izdelanih na svetu, saj D)ej“agrebška šola risanega filma v najboljša na svetu. Skoraj djejZ” dneh bo v Zagrebu že tra-nalni sejem cvetja, na katerem rtW;k°de,0Vali gotttelii cvetja iz julija” dežel. V dneh od 23. do 31. Hjl, bodo imeli v Zagrebu med-*a lv!10, srečanje folklore, ki se IW? ‘rios udeležilo na ima n j 200(1 *ijp ;°ey iz vseh pre-Vov Jugos'a t dru -lz lovilnih dežel Evrope in stven lh ,celin. Je to zares edin-prireditev na svetu. ^iJPdli smo nekaj osrednjih pristaja v v samem Zagrebu, ki do-Vedno bolj pomemben turi-ta £ Pfnter in se pripravlja tudi daj * da bi nekega dne postal se-l>IOTVetr>vne turistične organizacije W ,Za katero je že predložil šfvi. kandidaturo. V tem smislu totoi Magreb že sedaj več odličnih taf !*> hkrati širi letališče, in si-tai^o pristajalno stezo kot tudi bo ^^ko palačo, ker računa, da letailf,v . letošnjem letu zagrebško ta ,«e imelo promet od 1 milijo-So{ tisoč do 1 milijona 200 tt-'“tajjv^lnikov. Doslej je zagrebško Povezano že z devetimi ve-, 1 tujimi letalskimi družbami, Na tiskovni konferenci, ki se je razpotegnila v diskusijo, nato pa spremenila v tehnično obravnavanje nekaterih problemov med predstavniki tržaške turistične ustanove in zagrebške turistične zveze, smo dobili vtis, da bodo konkretni stiki med Zagrebom in Trstom obrodili sadove. v zadnjem času sprejema že tudi letala sovjetskega Aeroflota, v kratkem pa bo, kot se je zvedelo, tudi ALITALIA uvedla svr~'a 'inije preko zagrebškega letališča. Da bi Zagreb mogel ustrezati zahtevam,' ki jih od nekega središča terjajo večje turistične zahteve, gradi že veliko športno palačo, ki bo imela prostora za 12.C00 ljudi, hkrati pa se dela tudi pri gradnji velike moderne koncertne dvorane. Pri vsem tem pa je vendarle treba poudariti, da je trenutno še najbolj akuten problem — problem cest. Toda gradnja avtomobilske ceste med Zagrebom in Karlovcem je v polnem teku in ta cesta bo kmalu in v marsičem pomagala k lažji povezavi Zagreba in zagrebškega področja z zahodnimi predeli, z Reko in preko Reke s Trstom. Od Zagreba proti severu, in sicer preko Krapine pa že vodi proti Mariboru nova hitra cesta, ki: je deloma še v gradnji. iiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiMiiimmiiiiiuniiiinuHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiui NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Mlad motorist podrl Jugoslovanko Včeraj zjutraj, malo pred 8. uro, je 65-letna jugoslovanska državljanka Marija Dilič por. Grison prečkala izven prehoda za pešce Trg Venezia, ko jo je zbilo po asfaltu motorno kolo. Proti nabrežju ga je vozil 19-letni Luciano Celihar iz Ul. Corti 4. Ranjeno Grisonovo so z rešilcem RK odpeljali v glavno bolnišnico, kjei so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Tu se bo zaradi ran po desni roki in obrazu morala zdraviti dobra dva tedna. Sinoči okrogla miza o «managerskih» šolah Glavni pomislek je pomanjkanje velikih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini, ki bi nudila zaposlitev visoko kvalificiranemu osebju Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je bila snoči ob navzočnosti številnih udeležencev okrogla miza o ustanovitvi managerskih šel v Italiji. Okroglo mizo je priredila »Junior chambers italiana», katere predstavniki dr. Toresella, dr. Barison in dr. Vattovani so v svojih uvodnih izvajanjih poudarili potrebo po čimprejšnji ustanovitvi takih šol ali tečajev, najdlje pa do konca prihodnjega leta. Pobudi se je pridružil tudi «IDI», se pravi inštitut, ki povezuje voditelje itali janskih podjetij in ki v vsem podpira čimprejšnjo ustanovitev takih šol. V imenu IDI je spregovoril eden njegovih voditeljev ing. Frandoli, ki je opisal svoje nedavno potovanje po južni Italiji, kiec ie opazil veliko pomanjkanje Vodilnih kadrov v srednji in veliki industriji, kar bi po njegovem mnenju lahko rešili prav z managerskimi šolami, v katerih bi se slušatelji naučili raziskave tržišč, industrijskega knjigovodstva, managamenta ter raznih produktivnih tehnik. Tak tečaj naj bi obsegal približno 120 do 130 ur, za njegovo uresničitev pa bi bilo potrebno od 8 do 10 milijonov lir. Dejal je. da ima pobuda ICI T so podporo IDI, ki bo prispeval k njegovi uresničitvi s strokovnim osebjem. K bes°di se je prijavil nato de želni odbornik za izobrazbo dr. Giust, ki se je vprašal, kaj je pravzaprav manager, ta I c sed a, ki je danes tako v modi. Vsekakor, je dejal, dežela podpira to pobudo, čeprav nima juridične možno sti, da poseže v njeno konkretno uresričitev. Po nie<"vvpm mnenju bi biilo treba ustan"v'ti take in podobne šole v okviru univerze in postuniverzitetnega študija. K snočnji okrogli mizi je bil povabljen tudi pooblaščeni upravnik Rexa — največje furlanske industrije Lamberto Mazza, ki se je ni mogel udeležiti. Udeležil pa se je je eden največjih strokovnjakov Za-nussija na področju managementa prof. Bozzola, ki je dejal, da v Italiji ni takšnega pomanjkanja o-sebja s čisto vodilnimi funkcijami, VESTI Z ONSTRAN MEJE ■j 7. septembra bodo odprli s°/o - spomenik v Cerknem to rana «oranžna variantah za obalno cesto - V prvih štirih ^cih letos oh slovenski obali 3 odst. več nočitev kot lani temveč da primanjkuje predvsem vmesnih stopenj, kot so delovodje v tovarnah, vodje raznih oddelkov itd. Dejal je tudi, da ne bi imela taka šola pri nas v Furlaniji - Julijski krajini nobene možnosti za kasnejšo zaposlitev visokokvalificiranih uradnikov, ki bi iz nje prihajali. Sploh je večina podjetij v Italiji verjetno preveč zaostala, da bi lahko nudila primemo zaposlitev kvalificiranim managerjem. Diskusije, ki se je nato razvila, so se udeležili še predstavnik vladnega komisariata dr. Viozzi, direktor Lloyd Adriatico Irneri, ravnatelj tržaške podružnice Banco di Roma Tome ter dekan fakultete za trgovino in gospodarstvo pri tržaški univerzi prof. Calzolari, katerih mnenje je bilo, kljub nekaterim pomislekom, v glavnem pozitivno in so napovedali podporo ustanov in podjetij, katere so zastopali. Tatinska sedmerica končno za rešetkami Agenti letečega oddelka kvesture so po doljšem iskanju stopili na prste sedmerici tatov, ki je v samem mesecu aprilu ukradla kar šest fiatov 500. Za vodjo tatinske tolpe so osumili 25-letnega Umberta Co-razza iz Ul. Grandi 11. Ko so ga izsledili in zaslišali, je priznal vrsto tatvin, vrh tega pa povedal še imena prijateljev, ki so mu pomagali pri podvigih. Ti so: 22-letnj Ferruc-rio Marini iz Ul. Vespucci 4/1, 19-letni Stellio Faidiga iz Vicolo del Cestagneto 99, 22-letni Umberto I-seppi iz Ul. Donadoni 24, 18-letni Mario Ulcigrai iz Ul. della Univer-sita in 29-letni Aldo Godina. Tatinska tehnika skupine je bila svojevrstna. Potem ko so ukradli avto, so iz njega odnesli vse, kar se je dalo, samo vozilo pa že naslednji dan zapustili. V večini primerov so vlomili v avtomobil tako, da so z nožem prerezali platneno strahe avtomobila. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je bil lastnik noža Marini in zato se bo ta pred sodnimi oblastmi moral zagovarjati tudi zaradi posesti orožja. Vsi ostali se bodo morali zagovarjati zaradi tatvine z obtežilnimi okolno6tmi. VAŽNA SINDIKALNA IN DEMOKRATIČNA PRIDOBITEV Kovinarji ladjedelnice Italcantieri volijo delegate v tovarniški svet Jeseni zapade 40 delovnih pogodb - Združevanje kovinarjev v enoten sindikat Zaradi odločitve UIL resen zastoj v sindikalnem združevanju Te dni v tržiški ladjedelnici Ital- med CGIL, CISL in UIL je central- cantieri volijo delegate tovarniških svetov. Gre za izvolitev 109 delegatov vseh kategorij delavcev in 13 delegatov uradnikov. Pred vsakimi volitvami v posameznih oddelkih imajo delavci svojo volilno zborovanje, na katerem se seznanijo z volilnim postopkom in pa s pomenom tega dogodka. V večjih oddelkih, kjer je zaposlenih tudi večje število delavcev (sem spadajo na primer varilci v hali in varilci na ladji) bodo izvolili celo po 15 delegatov. Vsi skupaj bodo sestavljali tovarniški svet. Gre za izvolitev sindikalnega telesa, ki je pomembna delavska pridobitev iz sindikalne jeseni 1969. Zanimivo je, da volitve tovarniškega sveta metalurgov ne potekajo po vnaprej pripravljenih kandidatnih listah, kot so jih sestavljali za volitve notranjih komisij, ampak prejmejo delavci belo glasovnico, na katero imajo pravico napisati od enega do največ tri imena delegatov. Med sindikalnimi organizacijami kovinarjev CGIL, CISL in UIL obstaja sporazum, da prejme vsaka po eno tretjino delegatov. Volitve so demokratične in delavci izberejo za delegata zares najbolj predane in sposobne, da bodo zastopali njihove interese. Včeraj smo se po telefonu pogovarjali z nekim kovinarjem, ki je prišel na sedež FIOM v Tržiču. Od njega smo želeli izvedeti, kakšen je mehanizem volitev in tudi njihov pomen. Ker je sam delegat, nam je te stvari vedel najbolje povedati. Dejal je: «Tovamiški svet‘V odprtino v koordinira delavske boje v ladjedelnici, hkrati pa preko delavskih zahtev izvaja politiko enotnega sindikata na vsedržavni ravni, kakor tudi vsedržavno politiko sindikalne organizacije v podjetju.* Sedanje volitve v Italcantieri pa so pomembne tudi zaradi drugih razlogov. Prav te dni1 so vsedržavna vodstva treh sindikalnih strok kovinarjev sestavila osnutek nove delovne pogodbe, ki jo bodo proučili tovarniški sveti in jo ho konec maja odobrila vsedržavna skupščina tovarniških delegatov' v Brescii. S tem bo odobrila izredno pomemben dokument. Njegova vrednost ne bo samo zaradi zafhtev mezdnega značaja ter zahtev po izboljšanju normativnih določil, ampak predvsem zaradi političnih obveznosti, ki si jih sindikat nalaga za bližnjo jesen. Težko bi napovedali, kakšna bo letošnja sindikalna jesen, ali bo prav tako vroča kot tista, ki ie bila leta 1969 in ki je predstavljala kvaliteten preobrat v zavesti delavskega razreda ali pa bo zavzela drugačne oblike boja. Prav gotovo pa bo z zapadlostjo okoli 40 vsedržavnih delovnih pogodb, ki bo do zadevale skoraj 5 milijonov delavcev, mobilizirala ogromne množice in s tem postavila v diskusijo marsikakšno vprašanje, postavl jeno v ospredje v zadnjem razdobju. Predvsem se bo potrebno soočiti s konservativnima pritiski glede omejevanja svobode stavkanja, ki predstavlja temelj demokratičnih svoboščin. Potrebno pa bo nadaljevali z izvajanjem politike reform, ki je zaradi desničarskih in centrističnih pritiskov zastala. Nesporno pripada v sedanjem razdobju italijanskim kovinarjem vloga v procesu sindikalnega združevanja kakor tudi v boju za nadaljnjo demokratizacijo na delovnem mestu. Kovinarji so edina in najmočnejša stroka, ki se je izjavila za sindikalno združitev ter za stavljeni cilj dosledno uresničuje. Žal se stvari ne razvijajo tako u-godno na celotnem sindikalnem področju. V Firencah sprejet soglasni sklep o sindikalni združitvi Ko so pred meseci ustanovili v Podgori odsek Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI), so se dogovorili o nekaterih pomembnih pobudah. Da bi seznanili javnost z vedno živečimi partizanskimi tradicijami v tej vasi, ki je dala lepo število protifašistov in partizanov, so sklenili prirediti med 1. in 5. junijem partizansko srečanje. Ustanovitev sekcije bodo počastili s celo vrsto prireditev, med katerimi bo najpomembnejša v nedeljo, 4. junija. Tisti dan se bodo srečali partizani iz Podgore in ostalih krajev Goriške, spregovorila pa bo sta politični preganjanec in komisar Tržaške brigade Vladimir Kenda ter komisar divizije Garibaldi v Furlaniji Mario Lizzero - Andrea. Program obsega tudi naslednje prireditve: v četrtek bo nogometna tekma dveh podgorskih ekip, v petek tekmovanje v briškoti za bogate nagrade, v soboto pa ples. V nedeljo bodo za govoroma nastopili združeni pevski zbori z Goriške v spremstvu godbe na pihala «Kras» inilllflliiimiillllllllimiillimiiHiiillltllllilliniiiiMiiiuiiiimillililninillnliiiillllllniiiiilllliminlilllliiiiiiiinmiiilillillllinililimiiHtmimMiiiniiiiiiliiiiiiiiiilt ni komite UIL ta teden na svoji seji resno prekršil, ko je z večino glasov sklenil predložiti svoj združitveni kongres na poznejši datum. Gre za hudo odločitev, ki jo moremo razložita s političnimi premiki v desno, izvršenimi v razdobju po letu 1969. Socialdemokratska in republikanska skupina v UIL sta pristali na izsiljevanje desnice ter zadala s takšno odločitvijo resen udarec nadaljnjemu sindikalnemu združevanju. Socialistična struja v UIL, ki je prejela na glasovanju 30 glasov, večinska pa 40, zagovarja sindikalno združitev Doslej ima do tega vprašanja jasno stališče samo CGIL, ki zagovarja združevanje med CGIL, CISL in za enotnost zavzeto strujo v UIL, med tem ko CISL zagovarja samo združitev med vsemi tremi sindikati. Tako je obetajoč razvoj zadnjih let, ki je uveljavljal sindikat kot nov dejavnik v italijanskem družbenem življenju in s tem povečal pogodbeno moč delavskega razre- da, doživel nepričakovani zastoj. Zaradi nevarnosti, ki jih prinaša, so se znašle sindikalne centrale pred važnimi odločitvami. Kakor se nam stvari danes kažejo, pa bomo imeli v bližnji prihodnosti štiri sindikalne organizacije: enoten sindikat kovinarjev ter tri sindikalne konfederacije. Vodstvo SDZ o volitvah Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici nam je sporočilo, da «so na seji 13. t. m. preučili volilne izide in pri tem z zadovoljstvom ugotovili, da so slovenski volivci sledili njihovemu pozivu in temu primemo glasovali. K tej odločitvi slovenskih volivcev so gotovo pripomogli razgovori, ki so jih predstavniki SDZ imeli v teku volilne propagande z najvišjimi vladnimi osebnostmi, in dejstvo, da je pri teh volitvah šlo za ohranitev demokratičnih svoboščin v državi*. V PODGORI OD 1. DO 5. JUNIJA Partizansko srečanje ob ustanovitvi odseka ANPI Na osrednji prireditvi bosta govorila partizanska komisarja - Vrsta manjših prireditev ZANIMIVO ODKRITJE SLOVENSKIH KRAŠKIH JAMARJEV tla Vrhu so «kraški krti» odkrili podzemeljski rov z veliko dvorano V odprtino v Leščah sta najprej splezala jamarja Dominik Grilj in Stanko Kosič, pomagal jima je Venceslav Černič - V rovu je podzemeljska dvorana visoka 30 metrov «Kraški krti», slovenski jamarji z Vrha in iz Doberdoba, so v prejšnjih dneh na Vrhu, pravzaprav v Leščah, odkrili jamo, kd .je doslej največja znana jama na goriškem Krasu. V njej so odkrili veliko pod zemno dvorano, ki je po prvih opažanjih visoka približno 30 metrov, njene stene pa so dolge približno dvajset metrov. Naši mladeniči na Krasu se z jamarstvom ukvarjajo že dolgo vrsto let. Svoje proste nedeljske ure preživijo v jamah, prav take- se vanje spuščajo v nočnih urah, po vsakodnevnem trdem delu. Ta njihov «šport» jih mnogo stane, ne le truda in pazljivosti, marveč tudi denarja. sai so si sčasoma sami nabavili najnujnejše, kar je v zvezi z jamarstvom: vrvi. lestve, svetilke, varnostne naprave. V skupini «Kraških krtov* je približno dvajset mladeničev z Vrha, Doberdoba in iz drugih naših krajev na Krasu. Do sedaj so odkrili že celo vrsto manjših jam. sreča, da bi odkrili lepo in veliko jamo, jih je doletela šele prejšnji teden. V nedeljo 7. maja, na dan volitev, sta se Dominik Gril z Vrha in Stanko Kosič iz Doberdoba spustila v votlino v Leščah, potem ko so razširili majhno odprtino na kraški gmajni. Pomagal jima ie Venceslav Černič z Vrha. Počasi sta se Gril in Kosič spuščala v kraško podzemlje in začudena ugotavljala, da so prehodi v tej jami lahko dostopni. da se naravna pot spušča na lahko in poševno v globino. Že v tem prvem delu jame so naši raziskovalci ugotavljali, da so kapniki v tej jami zelo lepi in da velja iti dalje- Po približno sto metrih so se u-stavili. ker so našli trdo skalo. Naprej ni bilo mogoče. Zaradi tega so prvi dan napredovanje ustavili, vrnili so se na svetlo in jamo pokrili. Vanjo so se vrnili v sredo 5. maja zvečer, po trdem delu. Pričeli so tolči z dletom. Delo jim je šlo lahko od rok, saj sta Gril in Kosič zidarja. Na pomoč pa so ji- Lcpote komaj odkrite lanu na Vrhu, ki ima še neslutene raziskovalne možnosti ma priskočili drugi jamarji, nji- | trov, pot jih .ie tudi tokrat vodila hovi prijatelji, in razbijanje skale je trajalo več ur. Končno so napravili tako luknjo, da ie človeško telo lahko šlo skozi. Prodiranje v globino se ie nadaljevalo. Tudi tokrat je bilo napredovanje lahko, brez večjih težav, vrvi in lestev skoro niso uporabljali. Napredovali so sicer oprezno, ker ni so vedeli kaj jih čaka. Ta večer so napredovali drug;h 400-500 me- cii«aiiiiaiiaiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiaiiiiiiiMtiiii«iiainiiifi«iiiiiiiiiiiii«fiii«i«iiiiiiivfitviiii«iai«iiiitiaiiiiifBiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii>iiiMiiiii>tiiiiitiiiiaiiiiiiiiM>iaiiiiiiMn Pri izgradnji nove šole -v Cerknem napredujejo zato so lahko tudi že Ste datum otvoritve tega edinci ®a iškega objekta v Slo-JepjU Slovesna otvoritev bo 17. letos. Tega dne bo v °b v-,01 tudi centralna proslava združitve Slovenskega Ja * matično domovino. * * # smo že, da bi morali ob občinskem prazniku u-^dti) . potniški promet med Ko- ^ zaledjem. Zadeva pa se te S]Te*la, ko je koprsko podjet- ^Ijen^k sporočilo pristojnim či-^ jP' da bo prevoz potnikov Sr» lezniške postaje Sermin do ^ borf°*^no defidten Vse kaže, te težave v nekaj dneh •hitistJjr' Postojnsko železniško % lLrtno podjetje je že sporo-SiišU; 1)0 pripeljal prvi redni W ta! vlak v Koper 28. maja. ^ork61 naPrej bodo vozili med vlafa in zaledjem štirje potniški dnevno. Hie^vni odbor za izgradnjo o-jš se je dokončno odločil a. imenovano oranžno varian 2a Projekt, ki predvideva Je obalne cesto na stari tra si med Koprom in Izolo, potem pa se bo cesta ob obronkih strunjanske doline spustila proti Sečovljam. Obalno cesto bodo gradili v etapah, stroški pa bodo znašali o- krog 780 milijonov starih dinarjev. « • « Kljub pojavom črnih koz v Jugoslaviji in zlonamerni propagandi v posameznih evropskih državah, so zabeležili na slovenski obali v pr vih štirih mesecih letos 137 tisoč nočitev, to je za približno 3 odst. več kot lani v enakem razdobju. Res pa je tudi, da na vsej jadranski obali od Kopra do Ulcinja niso zabeležili niti enega obolenja za črnimi kozami in niti enega sumljivega primera. • • « Predsednik zveze kulturno - pro svetnih organizacij koprske občine Vlado Rotar je izročil posebna priznanja članom moškega pevskega zbora Simon Gregorčič v Kopru. Ta zbor se je v zadnjih letih u-deleževal številnih kulturno pro svetnih prireditev v občini in zu naj nje ter nastopal na samostojnih koncertih. Z vztrajnim in po žrtvovalnim delom so dosegli tudi kvaliteto in sodijo danes med naj Filatelistična razstava v Kopru V počastitev 15-letnice Luke Koper bodo koprski filatelisti priredili filatelistično razstavo s temo »Gravitacijsko področje luke Koper*. Otvoritev razstave v sejni dvorani PTT podjetja v Kopru bo 23. maja 1972 ob 10. uri. Tega dne bo pošta v Kopru žigosala vse poštne pošiljke s priložnostnim žigom z oznako 15-letnice Luke Koper. Razstava bo odprta vsak dan ob 9. - 13.30 vse do 29. maja 1972. Gasilci rešili srni Tudi divjad potrebuje večkrat človeške pomoči. To se je zgodilo prav včeraj srnama, ki sta s Kalvariie prišli k Soči, da bd se odžejali. Zaradi spolzkega in strmega pobočja pa ubogi živalici nista mogli spet navzgor. Nekdo je o tem obvestil goriške gasilce, kd so takoi prihiteli ter preplašeni in ranjeni srni ulovili v mrežo. Živali je nato pregledal tudi pokrajinski živinozdravnik dr Nibrant in iima nudil potrebno pomoč. Gasilci so lih nato odpeljali v bližino kočnika, kjer sta spet zdirjali v svobodo goščave. • Na križišču ulic Roma in Crispi je včeraj zjutraj prišlo do lažje prometne nesreče, katere žr tev ie bil 68-letni upokoienec Uc dol Giannino iz Ul. Garzaroli 159. Kolesar ie prihajal s Travnika, na križišču pa ga ie podrl avtomobilist. ki mu ni dal prednosti. V MEDNARODNO SREČANJE BO V SEPTEMBRU Letos na tekmovanju pevskih zborov tudi gostje iz Sovjetske zveze in Romunije Število udeležencev se i~ leta v leto veča - Goriška prireditev dobila visoka mednarodna priznanja - Ob robu tekmovanja debate o problemih zborovskega petja V drugi polovici septembra bo v Gorici XI. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Naše mesto ima na tem področju že bogato tradicijo in število zborov, ki sodelujejo na manifestaciji, se iz leta v leto veča. Lani so se zborovskega tekmovanja »Seghizzi* udeležile Avstrija, Jugoslavija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Holandska, Bolgarija, Grčija in Španija. Letos se bosta tekmovanja udeležila tudi zbora iz Sovjetske zveze in Romunije. Precej verjetnosti je, da bo prisotna tudi Finska. Poleg vseh tujih, se tekmovanja udeležuje vedno večje število domačih zborov. Praktično lahko rečemo, da bodo letos v Gorici prisotne vse države srednje Evrope. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na doprinos, ki ga manifestaciji dajejo zbori iz naše dežele. V zadnjih letih se je ta doprinos povečal ne samo številčno ampak tudi kvalitetno. Gorica postaja tako center ne samo italijanskega temveč srednjeevropskega zborovskega petja. boljše pevske zbore na Primorskem' bolnišnici so mu nudili samo prvo. Celotna septembrska manifestacija v Sloveniji. I pomoč; ozdravel bo v 10. dneh. 1 ja nikar je bil previden to nd maral iz hiše. Pes je bil p ^ je lajal na tujca. Ko se le nd pomiril, je moža obšla slutnja. Odpahnil je vrata to prišel ven s puško in sV. na katerem starta L. S3 J'1?. In veliki favorit tudi ngj? ™6>jec Eddy Marckx. Na sez-Udeležencev dirke namreč ni 'iiorl?a imena> ki bi lahko zasta-P°t temu odličnemu kolesarju. avtomobilizem 18. — Danes bi morale n«?, j Siciliji poskusne vožnje za no avtomobilsko tekmovanje *ertsk!t Fk>rio- Zaradi stavke pa-Vt«nje--gasilcev P3 so morali to ^bod*^0 Pripustili 80 tekmovalcev, ^boljšeposkusnih v°žnjah dosegli TENIS vj^^ESTA, 18. — Romunija tjnjbroti Iranu v teniškem tekino-(L? Za Davisov pokal po prvem ^ z 2:0. ATLETIKA ANGELES, 18. - Marty Li-l^vcbki up ameriške atletike za lojj b* olimpijske igre v teku na ek.01’ včeraj izjavil, da v Mtin-letaj 06 bo nastopil. Ta odlični 22-teto arQeri^ki atlet si je poškodoval ' *aradi česar se bo moral pod- vreči operaciji. Nato bo moral imeti nogo v mavčni oblogi šest tednov, do konca leta pa ne bo smel trenirati. Liquori je v teku na eno miljo že dosegel čas 3'54”6. * * * MOSKVA, 18. — Sovjetski prvak v metu kladiva Josif Gamski je na nekem tekmovanju v Lvovu vrgel svoje orodje 73,10 m daleč, kar je tretji najboljši met letošnje sezone na svetu. Bolje od njega sta letos vrgla kladivo le zahodni Nemec Be yer (73,88 m) in njegov rojak Schmidt (73,38 m). Na nekem drugem tekmovanju v Minsku je Sovjet Vasilij Hmeljevski vrgel kladivo 72,40 m, stari Romuald Klim pa 69,86 m. Oskar Rustja, srednji napadalec Primorja Deželno prvenstvo F-JK bo letos zelo zgodaj Med najbolj zanimivimi disciplinami bo skok v višino za moške in ženske Konec maja je še zelo zgodnji datum za deželno atletsko prvenstvo. Niso znaine še vse moči domačih atletov in na dosedanjih tekmovanjih niti ni bilo doseženih posebno dobrih rezultatov, ker je tekmovalce vedno motil dež. Posebno malo so tekmovale ženske, ki se bodo v soboto in nedeljo tudi borile za deželne naslove. Prvi dan bo obsegal naslednje discipline: moški: 110 m ovire, 100 m, 400 m, 1500 m, 10.000 m, skok s palico, met krogle, met kladiva, troskok in met kopja ženske: 100 m ovire, 100 m, 400 m, 1500 m, skok v višino. V drugem dnevu bodo na sporedu vse ostale panoge. V središču zanimanja prvega dne bo nedvomno met kladiva, kjer bo nastopal državni rekorder Vecchiat- iiiHiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii to. Videmski atlet je baje že v zelo dobri formi in potencialno že zmožen dolgih metov. Pričakovati je bilo, da bo nov rekord dosegel že na prvih tekmovanjih, na nedavnem mitingu v Formdi pa je dosegel 69,50 m, dva metra pod rekordom. Vecchiatto računa letos na rezultat okoli 74 metrov in na zelo dobro uvrstitev na olimpijskih i-grah. Velika zanimivost prvega dne bo tudi ženski skok v višino. Skok v višino za moške bo največja privlačnost drugega dne. Na startu bodo kar trije atleti z osebnimi rekordi nad 2 metroma: Del Fomo (212 cm), ter zelo mlada Cattaruzza (208 cm) in Nonino (205 cm). Trenutno je, kot kaže, najbolj v formi Cattaruzza. Na prvenstvu bodo z nekaterimi dobrimi možnostmi nastopili tudi atleti ŠZ Bor. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Fortitudo v prvenstvu naraščajnikov prehitel na lestvici Breg in Vesno Mladinci Primorja so v tekmi z Don Boscom nepričakovano zapravili točko MLADINCI Primorje je odigralo v tem tednu eno samo tekmo, ker so srečanje z Edero odložili zaradi blatnega in razmočenega igrišča. Prosečani so remizirali z Don Bosoom 2:2. Neodločen izid predstavlja za «rde-če-rumene* razočaranje, saj so po prvem polčasu vodili že z 2:0. V nadaljevanju so popustili, tako da so Tržačani s pomočjo pristranskega sodnika izenačili. Prihodnje kolo bo za Prosečane precej zahtevno. Srečali se bodo z ekipo CRDA, ki jih je v prvem delu prvenstva porazila kar s 3:0. Primorje pa je od takrat pokazalo viden napredek saj ima na začasni lestvici enako število točk kot Tržačani. Zato se obeta na proseškem igrišču lepa tekma: «rdeče-rumeni» se bodo skušali oddolžiti za poraz, CRDA pa bo napela vse sile, da i pa oo napeia vse sue, ua K. B. I bi ponovila izid iz prvega srečanja. PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH UCflH V primorskih derbijih poraz Pirana in Tolmina Adria letos ni zgubila na tujem nobene tekme, doma pa ni osvojila še nobene točke Koper in Izola Koper je v nedeljo doživel drugi letošnji poraz, oziroma prvega na gostovanjih. V Ptuju je nastopil oslabljen, brez Kocjančiča v obrambi in Ambrožiča v napadu, kljub temu pa se je ves prvi polčas s taktično dobro igro uspešno u-piral letos zelo dobri Dravi, s katero sta že precej časa skupaj na lestvici. Po odmoru pa so Koprčani klonili in do 70. minute prejeli že tri gole. Pozneje je Jovanovič ublažil domače vodstvo, vendar to je bilo za kaj več kot za poraz z dvema goloma razlike premalo. Kljub porazu je Koper še vedno na petem mestu, zmanjšal pa se je njegov naskok pred za- iMiiuiiiiaiiMiiiiHiiiiiiiiviiiiimiiiiiiiHiiiiiiuuiiiHiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mr m marr m w%wnwnawwau r/in mew n irnffutrr ODBOJKA NA MLADINSKIH IGRAH V TRSTU «UVK| Da Breg preko prve ovire pokrajinskem turnirju Igralke Sokola so v skupini A zasedle 2. mesto iel se je začel v Trstu prvi 'fet v*Taiinskega dela mladinskih kjjf »enski odbojki. V A skupini, stj Breg, Sokol in OMA la . °be slovenski ekipi uvrstili “Ja, ,®esti, OMA pa je bila zad- vŽ?luženo je v tem delu tekmo-haj ^toagal Breg, ki je pokazal , r3zred boljšo odbojko, kot s ,, ® ekipi. Mlade Brežanke i0 nastopam potrdile, da ' ki ima pred seboj lepo i08** če bo še naprej tako ^ (jaVa!?' ^®ra «plavih» je nam-njihovo starost) zrela, lepo Vrlo .Pnsamezne akcije, tolčejo toi*frv'raj° zanesljivo in skopljeta n “darec ne gre v prazno. iNlria 80 tudi dinamična, požrtij, rf.1 koščena in lahko reče- ■‘ Pripravlja pod strokov-tp, ki ■ en° neko trenerja Jur- 0Ve, kar je lahko v zado 0 truda, a zdaj že žanje ščenje njemu, društvu in vsej naši odbojki. Sokol je predstavil ekipo, ki še ni dovolj uigrana. Nekatere članice te šesterke namreč vadijo šele nekaj tednov in zato od njih ni bi lo mogoče pričakovati kaj več. Kljub temu so se dekleta borila pogumno in so tudi ugnala šester-ko OMA z dokaj prepričljivim izidom. Vsekakor so v ekipi Sokola dekleta, na katera lahko društvo resno računa, če jim bo seveda posvetilo dovolj pozornosti in jim u-stvairilo pogoje za treniranje in pogoste nastope. OMA ni pokazala nič posebnega. Dekleta so igrala bolj po sistemu «če gre, gre», in so svoj odpor proti obema slovenskima postavama improvizirale, kar je bilo seveda za zmago mnogo premalo. Izidi saočnjih tekem: Breg - Sokol 2:0 (15:1, 15:1) Sokol — OMA 2:0 (15:8, 15:3) Breg — OMA 2:0 (15:2, 15:0) Postavi naših šesterk sta bili taki: BREG: Ludvik, Meneghetti, Pav- letič, Žerjal, Kofol, Kosmač, Svetina, Olenik, Trenta. SOKOL: Tiranco, Antonič, Kralj, Legiša, Grobiša, Grassi. Končna lestvica A skupine: 1. Breg 4, 2. Sokol 2, 3. OMA 0. Breg se je s to zmago uvrstil v pokrajinski finale, ki bo na vrsti v četrtek, na njem pa se bodo pomerile med seboj zmagovite šesterke vseh treh skupin. VATERPOLO SIRACUSA, 18. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Siracusi so dosegli ta izida: Moskva — Honved Budimpešta 2:1 Mladost Zagreb — Camogli 8:3 Moskva — Mladost Zagreb 3:1 Honved Budimpešta — Camogli 3:2 Sovjeti so z zmago nad Jugoslovani zasedli prvo mesto turnirja. • * * MtlNCHEN, 18. — Na kvalifikacijskem olimpijskem vaterpolskem turnirju v Mtlnchnu vodita Romunija in Španija pred Grčijo. sledovalci s treh na dve točki. Izolani ne poznajo več zmage. V nedeljo so sicer spet pokazali do bro igro, vendar bi lahko kljub temu tekmo z Aluminijem, ki je že v 4. minuti povedel tudi zgubili, če ne bi sodnik dosodil enajstmetrovke, ki jo je potem realiziral T. Gregorič. Napad se je spet «pro-slavil» s svojo neučinkovitostjo, saj gola ni znal doseči niti iz stoodstotnih priložnosti. K sreči pa tudi zadnji trije na lestvici ne blestijo, tako da ima Izola še vedno štiri točke prednosti pred najbližjima zasledovalcema in štiri kola pred koncem bržkone že zagotovljen ob stanek, seveda če ne bodo slučaj; no iz 2. zvezne lige izpadli kai trije slovenski predstavniki. Na prvem mestu SNL je spet Ilirija, ki-^je^v* derbiju kola nekoliko presenetljivo premila trtjo-. veljskega Rudarja. Trboveljčani niso imeli sreče. Nastopili so oslab Ijeni, a so kljub temu dvakrat povedli, na koncu pa so vseeno poraženi zapuščali igrišče. Zahodna conska liga V derbiju vodečih je po pričakovanju Triglav premagal Litijo, tako da zaostaja le še za dve točki. Hkrati pa je spet dobilo možnost za osvojitev prvega mesta tudi ajdovsko Primorje, ki ima tri točke manj od Litije, vendar v nadaljevanju ugoden razpored. Boj za obstanek je iz kola v kolo zanimivejši, saj še kar sedmim moštvom grozi izpad Vozila — Tolmin Derbi v Novi Gorici, v katerem so Vozila slavila minimalno zmago, ni navdušil gledalcev, k »sreči* pa je za nekaj razburjenja poskrbel sodnik, ki je v drugem polčasu prinašal nerazumljive odločitve. Domačini se niso preveč naprezali, Tolminci pa so se borili, vendar je njihova ekipa precej šibka. Predvsem terja moštvo ustrezne mlade moči, ki pa jih žal ni, saj so veterani v ekipi sicer izkušeni, vendar jim manjka mladostne prožnosti in hitrosti. Tudi če se Tol- (11 m) za Vozila ter Vukušič in Veličkovič (11 m) za Tolmin. Adria Tudi četrto gostovanje mirenske ekipe se je končalo uspešno, tako da je Adria po nedeljskem porazu Litije edina ekipa, ki letos še ni zgubila v gosteh. Po drugi strani pa Mirenei doma še niso osvojili niti točke, kar jih velja še lepše uvrstitve. Upajmo, da se jim bo tudi na domačem igrišču končno odprlo, saj so po zadnjih igrah dokazali, da so trenutno ena boljših ekip v ZCNL. Na nedeljski tekmi na Jesenicah so nadigrali tamkajšnjo ekipo (ki je ena najslabših v ligi) že v začetku tekme, ko so preko Fornazariča in S. Frančeškina dosegli solidno vodstvo, ki so ga potem domačini le znižali. PiraTi —^trfnčrje Pirančani še kar naprej po nepotrebnem zgubljajo tekme (Primorje jim je dalo zmagonosna zadetka pred samim koncem tekme) in oddajajo točke, tako da se bodo morali v prihodnje potruditi, če ne želijo izpasti. Primorje je z zanesljivo igro še enkrat zmagalo v gosteh in nepopustljivo vztraja v vrhu lestvice. Derbi v Piranu je imel tri odločilna obdobja. V sredini prvega polčasa so Ajdovci povedli z goloma Batagelja in Kopa-tina, nakar so se po odmoru domačini zbrali in odlični Morato je dvakrat zatresel mrežo gostov. Ko je že zgledalo, da se bosta tekmeca razšla z neodločenim rezultatom, so Ajdovci v zadnjih petih minutah še dvakrat presenetili domačo o-brambo (strelca Brecelj in Bizjak) in osvojili obe točki. V nedeljo samo ZCNL V SNL bodo to nedeljo prosti, razen tistih igralcev, ki bodo nastopili za slovensko reprezentanco na turnirju prijateljstva. V ZCNL, kjer so začeli spomladanski del prvenstva teden dni kasneje, pa bodo odigrali zaostalo drugo spomladansko, oziroma trinajsto kolo, v katerem bosta spet dva primorska derbija. V Piranu minci letos obdržijo v ligi, za kar bodo gostovala Vozila, v Mirnu pa so precejšnje možnosti glede na lepo zalogo točk iz jesenskega dela (in ker bosta verjetno izpadli le zadnji dve ekipi), pa bodo imeli potem hude težave in se zlepa ne bodo prebili iz sedanje krize na zeleno vejo. Naštejmo še strelce golov: Petrovčič 2 in Bučan IZIDI Libertas — Edera 2:5 CRDA — Triestina 2:9 Don Bosco — Primorje 2:2 CGS — S. Giovanni 0:5 Edera — Primorje n.o. S. Giovanni — Triestina 2:2 CRDA — Livertas 1:2 Don Bosco — CGS 2:2 LESTVICA Triestina 117 S. Giovanni 15 Don Bosco 12 Primorje in CRDA 9 Libertas 6 CGS 5 Edera PRIHODNJE KOLO Libertas — Triestina S. Giovanni — Don Bosco Primorje — CRDA CGS — Edera 2 Tolmin. Pirančanom gori pod nogami in se bodo borili za obe točki. Ogorčen boj bo tudi v Mirnu, kjer ima prednost Adria, če ne bo podcenjevala nasprotnika. Primorje, ki bo gostilo Hrastnik je ponovno velik favorit. B. P. LESTVICA , CGS 16 Triestina B in Giarizzole A 13 Edera 8 Gaja in Muggesana 7 Libertas Rocol 5 S. Sergio 4 Olimpia Greta 3 PRIHODNJE KOLO Gaja — Triestina B Libertas Rocol — Giarizzole A Muggesana — CGS S. Sergio — Edera Skupina B Prejšnja kola niso bila uspešna za naše enajsterice. Breg in Vesna sta osvojila v treh tekmah le točko. Brežani so odigrali tekmo s Fortitu-dom, ki .je odločala o prvem mestu lestvice. Zmagali so Miljčani in so tako tudi prehiteli «plave». Vesna je v zadnjem tednu nastopila dvakrat: remizirala je z Libertasom, klonila pa je Fortitu-du. Križani so imeli precej smole predvsem v prvem srečanju, saj so vedno prevladovali, poleg tega pa so prav v zadnji minuti zastre-ljali enajstmetrovko. V drugi tekmi je bila zmaga Fortituda zaslužena. Gostje so igrali preudarno in zanesljivo: pridobljeni točki pa sta še povečali njihovo prednost. Prihodnja nasprotnika ne bosta povzročala našim fantom preveč preglavic: Vesna bo gostovala pri Triestini A, Breg pa bo imel v gosteh ekipo Inter SS. V obeh tekmah bi morali slovenski enajsterici osvojiti obe točki IZIDI Esperia — Costalunga n.o. Fortitudo — Breg 1:0 Vesna — Libertas 9:0 Inter SS — Triestina A 1:5 Fortitudo — Vesna 4:0 Costalunga — Breg n.o. Libertas — Triestina A n.o. Inter SS — Esperia n.o. LESTVICA Fortitudo 16 Breg in Vesna 14 Libertas in Triestina A 10 Esperia 7 Costalunga 2 Inter SS 0 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiuiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiimiiiiiumnifiiniiiii HiM* ' NARAŠČAJNIKI Skupina A Gaja nadaljuje z negativnimi nastopi. V četrtek jo je premagala tudi ekipa Muggesane in jo_je dohitela na začasni lestvici, raaričani so zgubili z visokim rezultatom 0:4, kar dokazuje, da so bili Miljčani daleč boljši od njih. Če boao ga-jevci nadaljevali po tej poti, se bodo kmalu znašli prav na repu lestvice. V nedeljo se bo Gaja spoprijela s Triestino B, ki meri na končno prvo mesto. Naloga naših fantov bo zato zelo težka. Vsa predvidevanja govorijo v korist tržaške enajsterice, če pa bodo «zeleno-rumeni» zaigrali spet tako borbeno in požrtvovalno, kot so v prvih treh tekmah, bi lahko pripravili presenečenje. IZIDI Ub. Rocol — Triestina B 0:2 Muggesana — Gaja 4:0 Edera - CGS 2:1 Olimpia Greta — Giarizzole A 0:5 Gaja — Lib. Rocol n.o S. Sergio — Muggesana n.o. CGS — Olimpia Greta 5:0 Giarizzole A — Edera n.o. BEZBOL „i -j- -jj-!. NA MLADINSKIH IGRAH ALPINA-PRIMOREC 6:3 To je bil prvi poraz Trebencev v tem prvenstvu Bezbolska ekipa Primorca je v okviru letošnjih mladinskih iger doživela prvi poraz. Openska Alpina je po zagrizenem boju premagala Trebence s 6:3. Čeprav je bila slovenska ekipa premagana, pa izid sam kaže, da je opravila v zadnjem času velik napredek. Poraz s 6:3 je namreč najugodnejši od vseh, kar jih je Primorec dosegel v dosedanjih srečanjih z Alpino. Tudi ostale ekipe, kj se udeležujejo tega turnirja, je Alpina premagala s precej bolj izdatnimi izidi. Zato je lahko trener Taučar s svojimi varovanci (kljub neuspehu) zadovoljen. Bitka za zmago je bila izredno zagrizena in prav nobena krivica bi se ne zgodila Opencem, če bi morali z igrišča poraženi. Treben-ci so v tem srečanju pokazali tehnični napredek, ki so ga dosegli v zadnjem času. Žal, so se mladi slovenski igralci v kritičnih trenutkih nekoliko zmedli in so zagrešili nekaj osnovnih napak. Del krivde za ta poraz pade tudi na trenerja, saj v odločilnih trenutkih ni opravil potrebnih menjav, pa tudi igralci niso bili najbolje razpostavljen1 po igrišču. Med posa- mezniki je Mauro Kralj zadovoljil v vseh vlogah, Aldo Brišček in I-gor Kralj sta se izkazala kot tol-kača, Valter Malalan in Valter Milkovič pa kot metalca Poraz proti Alpini pa seveda še ne pomeni, da si je Primorec zapravil že vse možnosti za osvojitev prvega mesta. Presenečenja v nadaljevanju turnirja namreč niso izključena, čeprav je le malo verjetno, da bi kateremu moštvu uspelo premagati Opence. Postava Primorca: V. Milkovič (1-4-9), A. Milkovič (8), F. Kralj (8), I. Kralj (2-5), Mauro Kralj (6-2), Marko Kralj (5-6), V. Malalan (1-4), D. Malalan (9-4), Brišček (3), Sardoč (7). V ostalih tekmah tega turnirja so dosegli še naslednja izida: Pro-secco - Chiarbola 8:4, Libertas -IHS 8:1. K. T. ATLETIKA BOČEN. 18. — 28. maja bo v Merami večja mednarodna ženska atletska prireditev. Doslej so poleg Italije prijavile svoje ekipe tudi Avstrija, Švica in Madžarska. PRIHODNJE KOLO Costalunga — Fortitudo Triestina A — Vesna Esperia — Libertas Breg — Inter SS Skupina C V tretji skupini Primorje nadaljuje z lepimi nastopi. V slovenskem derbiju je premagalo Union s 3:0, nato pa je remiziralo proti drugemu z lestvice, Ponziani. V obeh srečanjih so prikazali Prosečani zrel nogomet, posebno v drugem, ko so igrali z okrnjeno postavo. Cilj »rdeče-rumenih* je sedaj uvrstitev v finalni del prvenstva. Če bodo nadaljevali z dobro igro bodo v tem nedvomno uspeli. Union je povsem razočaral. Najprej je zgubil s Primorjem s 3:0, nato še s S. Giovannijem z 8:0. Ekipa ne igra tako sproščeno, kot je v začetku, predvsem pa je popustila obramba. Prihodnja tekma z Rosandro nam bo pokazala, če sta bila poraza le slučajna, ali pa je bil to pričetek krize. Primorje bo v nedeljo igralo z Don Boscom. Prosečani bodo brez dvoma napeli vse sile, da bi se maščevali za nezaslužen poraz iz prve ga dela prvenstva. IZIDI Primorje — Union Rosandra — S. Giovanni Roianese — Don Bosco Giarizzole B — Ponziana Rosandra — Roianese Union — S. Giovanni Don Bosco — Giarizzole B Ponziana — Primorje 3:0 0:3 7:1 0:2 1:1 0:8 n.o. 0:0 119 13 .12 10 9 7 4 3 LESTVICA S. Giovanni Ponziana Roianese Primorje Union Don Bosco Giarizzole B Rosandra PRIHODNJE KOLO Giarizzole B — Roianese Union — Rosandra Primorje — Don Bosco S. Giovanni — Ponziana ZAČETNIKI Po številnih porazih sta ri flreg1 in Zarja spet priborila zmago. Bre^ Žani so ^o^pravili Inter SS z 1:0, Zarja paje premagala Muggesano z 2:1, Zmagi sta povsem zasluženi; saj sta se obe ekipi precej potrudili preden sta strli odpor nasprotnikov. IZIDI C, Breg — Inter SS 1:0’ . Giarizzole — Libertas 1:1 Zarja — Muggesana 2:1 Esperia Pio XII — Ponziana 3:0 PRIHODNJE KOLO Fortitudo — Breg v, Muggesana — Esperia Pio XH Inter SS — Zarja Ponziana — Giarizzole M. K. SAN BENEDETTO DEL TRONTO, 18. — Danes so opravili žrebanje nasprotnikov za teniško tekmovanje za Davisov pokal med Italijo in Nizozemsko, ki se bo danes začelo v tem mestu. Veljalo bo za 2. kolo A skupine evropskega področja. V prvih srečanjih posameznikov se bo Berto-lucci srečal z nizozemskim prvakom Hemmsom, Panatta pa s Hordyikom. * * * BANGOLORE, 18. - V finalu azijskega področja teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Avstralija premagale Indijo s 5:0. V naslednjem kolu se bo Avstralija pomerila z zmagovalcem evropske A skupine. Hžii ga™L mu je odleglo. Povabil ga je v hišo. Da bi ga ^ bo 111 ^ei besed. Zato ga je pustil: naj leži, doflcler mu ^eglo. >* dan sta izkopala v gozdu brezo In jo posadila _ Srob, tako kot si je želeJa. Vzel je v naročje otroka, tou je, da mu piše v očeh in da ima na obrazu za-vNla! i Zgubil mater. Sedaj ga je redila Travnikarjeva n; Je bila otrok vajena. Tinka pa mu je izkazovala 6®en- je in njen. Poglej, vsakemu malo je podoben,» Je Travnikar. «Koliko otrok je ostalo brez očetov, brez Pa brez obeh! čemu?« Na to vprašanje nista odgo- . Stewilcer bi bili vsi razumski razlogi dim v vetru h* Sa iLTravnikar mu J® daJ vae njene stvari, kot jt____ h in1**50 sP°minjale nanjo. Primož si je oprtal njen nahrbt-? j® 2(Jelo se mu je, da gresta skupaj na pot. Večkrat ji k50 nositi na dolgih nočnih pohodih. Ko je Izvedel, 7*1 oh - Ulnrla> ^ več spraševal. Kar šel je. Hodil bd hodil ^tanka- Ce bi le vedel, kam so odšli morilci, bi šel za °kter ne bd podrl poslednjega. Tako pa si je mislil: ima Marko neka. imena. Saj svet postaja majhen. ,, V^tevega Izdajalca sem dolgo Iskal. In sem ga našel!« I%at eseči,'i se je odpravil po partizanskih stezah, sto in a! ta- Pr®hojenih, na pobočja njune gore, kot bi veroval, da ? Vrb- naSel njo, ko da se je tja preselila njena duša. Vse ? ko 8a te spremljalo drevje, skale in mesečina. Kot ta-t, hodila sama. Bila je z njim in pogovarjal se je C v biHavzaprav človek ne umre, če ga ima kdo rad. Preseli ^ ^la ’ 151 88 1-lubiJ°- Ona se je preselila vanj in v njem S^Vjb1 ®°re Je bil gol in prostran. Ozelenele so trave okoli k^lo trdb, katerih votle oči so strmele vanj. Legel je v . ®tedal, kako bledi noč In se umika jutru, z dnem ^•ti.vrtikarjevo domačijo kot belo točko v zelenem hribovja. Tam raste njegov sin brez matere. Sam, pre-^Ove^tebrtm ljudem. In tam, nekje v globeli, so ruševine doma. Nikoli ne bi vedel povedati, kaj je doživel v tej noči. V diuši mu je ostalo kot neizpeta pesem. «Kaj si, življenje?« je pomislil. Prisluhnil je odmevu zemlje — prebujala se je, živela in umirala. Vračal se je po senčni strani gore. Tu je našel troje razpadajočih trupel. Naznanile so mu jih ptice, vreščeče po vejah. Teh ne bo morda nihče več našel. Nihče ne bo vedel, kdaj se je končala njihova pot, in tudi ne, kakšen konec so doživeli... «Zbor mrtvih si>raž na gori najinih misli... Ne bodo sami in midva ne bova sama...« Vojko je poskrbel, da je Blisk posredoval za Primoža na brigadnem štabu, da ni imel težav, ko se je vrnil. Njegov jekleno sivi, za večno užaloščeni pogled je govoril dovolj. Razodeval ga je kot človeka, v katerega se ni dobro vtikati brez potrebe. Vojko Je bil edini, fcl je delil z njim žalost. In pomagal mu je, da se mu nd spremenila v obup. Sence so padle v dolino Soče, ko je Vojko vstal in odredil, da gredo naprej. Sli so na Rdeči rob, odondod pa so se spuščali po skalnatih grapah proti Mrzlemu vrhu. Tod so se raztezali rovi, Iz katerih se je poleti 1944 Gregorčičeva brigada obupno branila pred gorskimi lovci. Od tod sta se bila Blisk in Don Izmaknila v ostenje. Pod stenami so zagledali človeka, ki je s krampom kopal zemljo. Vojko je poslal patruljo po stezi navzdol, s Primožem pa sta zalezla moža, kot lovci zalezejo divjad. Primož je ostal v smeri verjetnega bega, pripravljen z brzostrelko, Vojko pa se je plazil po šopih resastih trav do okopov. Ko se je dvignil In pogledal čez rob, je sprožil kamen. Mož s širokokrajnom klobukom se Je obrnil in obstal. «Roke gor!« je Vojko ostro ukazal. Mož je dvignil roke, v katerih je držal dve nasekani bombi. Drug od drugega sta bila oddaljena le nekaj metrov. Mož Je bil toliko izkušen, da je takoj zaznal nevarni lesk v očeh mladca. V delcu sekunde bi ga lahko ubil, zato ga je gledal kar se da milo in prijazno. «Staro železo kopljem! Te bombe so zanič! Brez vžigal so.» Neprijetno se je počutil pred puško in daljnogledom. Vedel je, da mu fant še ne zaupa. «Obmi se in vrzi bombi po bregu!« Mož ga je ubogal in Vojko je povesil puško. »(Kdo in od kod ste?« ga je vprašal že bolj ljubeznivo. »Nedaleč od tod živim pod steno.« «A, samotar ste?!« «Da, samotar!« «Tlstl, ki koplje granate iz prve svetovne vojne?« Mož je prikimal. Primož je prilezel navzgor in ko je plezal v rov, sta se Vojko in starec že prijateljsko pogovarjala. «A11 se spomniš, Primož? To je starec, o katerem nama je pravil Blisk. Povedal sem mu že, da smo prijatelji.« Primož se je skušal nasmehniti in podal mu je roko. Vojku Je bil starec všeč. Bil je slok in mišičast. Obraz je Imel ožgan, oči so mu svetlo sijale. Zdel se mu je kot viharno drevo, kot del sveta, v katerem je bival. Na obrazu mu je bral, da ga Je življenje hudo pestilo. Spominjal ga je na drevo v višavju, ki so ga oklestile strele in razbičal vihar Oči pa so mu ostale bistre kot reka v dolini. Starec jima Je pokazal avstrijski rov, skladišče granat, zasutih s prstjo, pomešano s človeškimi kostmi Le-te je starec zlagal na stran, da bi jih znova zakopal. «Kako gre kaj železo v denar?« se je pozanimal Vojko. »Slabo plačujejo gospodje in drago računajo S temi in onimi imam slabe izkušnje.« «Pa se najde še kaj vrednega?« se Je pozanimal Primoi in opazoval osamljenega moža, kot bd v njem iskal svoje pobodo. «Vojaka sta ln vesta, da tisti, ki so jih pošiljali sem umret niso premogli drugega kot uši.« Pospremila sta ga do njegove luknje. Tam sta se napil vode in se oprhala v slapu. Ob sončnem zahodu so sedli ’ ognju v kaverni. Starec je postal prijazen in zaupljiv. »Vidva sta dobra fanta.« »Kako veste?« je vprašal Vojko. «Iz oči vama berem. Tudi pes to ve, poglejta, kako se vama dobrika. Kogar ne mara moj pes, je slab. Pred t^Trim stisne rep med noge, naježi dlako in zarenči.« Vojko je poklical psa, ki mu je bilo ime Rjavko, da se mu je vzpel na kolena, in ga pobožal. Obrnil se je k možu to povprašal: »Kako pa naj vam rečeva?« «Kar Stari me imenujta, tako so me klicali partizani. V letih sem to kar poda se mi...« »Midva pa sva Vojko in Primož. Mi smo zdaj gospodarji na meji. Povedal bom svojim ljudem, da vam ne bodo delali sitnosti. Saj razumete, kaj je vojska. Nekateri iz strahu pre- hitro pritisnejo na petelina.« «T1 se dobro obvladaš. Vedel sem, da ne boš streljal, če bom miroval.« Vojko se je nasmehnil: «Vsak na svoj način varuje sebe.« V naslednjih dneh sta ga spet obiskala. Ko so se ustavljali pri prebivalcih samotnih kmetij, raztresenih po terasastih pobočjih pod stenami in po strminah nad reko, se je Vojko pozanimal tudi za starca. Mislil si je: laže sodiš človeka, če veš, kaj o njem mislijo drugi. Potem pa je ugotovil, da sodiš tudi teže, zakaj tujci smo si, doki« se ne odpremo drug drugemu. Kako čudno so moža sodili ljudje! Nekateri so ga imen za čudaka to malo prismojenega. Ni jim šlo v račun, zakaj živi v divjini, sam s psom, in se ne meni za svet. Pobožne ženske so ga imele za brezbožnika, ki ga je slaba vest pregnala v samoto. Druge pa so ga imele za puščavinka to svetnika. Prejšnji vodnik karavle ga Je imenoval stari jazbec, ker je živel pod zemljo v rovu. Nekateri so menili, da je lenuh in potepuh, ker rad pohajkuje po gorah. Bili pa so tudi taki, ki so ga sodili pošteno, čeprav so o njem vedeli malo ali pa nič. Priznali so mu pravico, da živi nenavadno in samosvoje, ker si pač tako želi in noče nikomur nič žalega. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. , V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U/ Stran 6 19. maja 19/2 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija Prl Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst PONOVEN IZBRUH TERORISTIČNIH IN GVERILSKIH NAPADOV Dvoumna angleška politika glede severnoirske tragedije V zadnjih 12 urah dva mrtva - Ali bodo protestanti odgovorili na napade gverilcev IRA? LONDON, 18. — Gverila v Severni Irski se je ponovno razplam tela. Konec prejšnjega tedna so našteli šest smrtnih žrtev in več je število ranjenih (menda okoli 60). Hudi spopadi med gverilci iz vrst IRA in angleškimi vojaki ter organiziranimi skupinami protestantov pa se nadaljujejo. V zadnjih 12 urah je umrl še en angleški ti angleškim policijskim in vojaškim silam, ker se baje boji. da bo ostala osamljena spričo ugodne reakcije katoličanov na prehod oblasti v roke angleških sil. Po uradnem angleškem mnenju naj bi gverilci IRA skušali provocirati protestante na krvav spopad. Ta teza je v bistvu naklonjena protestantskim zahtevkom. Zelo verjetno je. da protestanti sedaj mi vojak. Sinoči je na meji med Ul-J rujevo, ker se čutijo precej vami strom in Irsko republiko padel neki drugi pripadnik angleških oboroženih sil. Koliko pa je bilo ranjenih pri raznih napadih, terorističnih akcijah in podobno, se še ne ve. Gotovo je le. da je bilo ranjenih pet ljudi pri eksploziji peklenskega stroja, ki je razdejal v Belfastu neki bar, kamor zahajajo v glavnem protestanti. Gverilci organizacije IRA pa napadajo tudi vojaška oporišča. Pri enem od takih napadov na neko postojanko pri Londonderryju je močan eksploziven naboj padel r>red neko šolo. Več otrok je bilo ra njenih, čeprav ne hudo. Omeniti je še treba, da je izgubil življenje 15-letni deček, ki se je igral skupaj s svojimi sovrst niki na cesti protestanske četrti Shankill Road v Belfastu. Neki angleški policijski predstavnik je izjavil, da gre za premišljen napad «na nedolžne otroke*. Na kraju naj še omenimo, da so protestanti priredili zborovanje na katerim .je govoril laeder gibanja »Vanguard* W. Craigh. Šlo je za zborovanje ulstrskih protestantov, ki pa jim je uspelo, da mobilizirajo tudi večje število delavcev iz neke bližnje tovarne Po zborovanju so se manifestanti napotili v povorki po mestu. Gverilci IRA so streljali na povorko: ranjene so bile 4 osebe. To je le bežen pregled krvavih dogodkov v Severni Irski. Slika je nepopolna, ker je treba upoštevati, da se spopadi vrstijo drug za drugim v vseh mejnih četrtih v Belfastu, Londonderryju in drugih severnoirskih mestih. Angleške vojaške in policijske sile nadzoru jejo le nekatera področja. IRA se je zabarikadirala v katoliške četrti, protestanti pa so v zadnjih dneh zavzeli položaje v nekaterih okrajih. V te in na področja, ki jih nadzoruje IRA. ni dovoljen vstop angleškim oboroženim silam. Protestanti zahtevajo ponoven vpoklic a-gentov zloglasnih pomožnih policijskih enot «B specdals*. Angleške oblasti zastopajo tezo, da je IRA sprožila novo ofenzivo pro- spričo varstva angleških varnostnih sil. V Rimu se je začel proces proti karabinjerjem iz Bergama RIM, 18. — Pred prizivnim sodiščem v Rimu se je danes začel proces proti karabinjerjem iz Ber- gama, ki so obtoženi, da so s silo izvili iz 26 občanov priznanje zločinov, ki jih ti niso nikoli zagrešili; Dogodek, ki je privedel agente pred sodišče se je pripetil leta 1964. Tedaj so karabinjerji iz Bergama aretirali 26 oseb v zvezi s preiskavo o seriji ropov v severni Italiji. Aretiranci so priznali po dolgem zasliševanju. pred sodnikom pa so obtožili karabinjerje, da so jim s silo izvili priznanje. Sodnik je najprej izpustil obtožence na začasno svobodo, nato pa jih je oprostil, ker niso zagrešili prekrškov. Sodišče je tudi odredilo preiskavo proti karabinjerjem. Proces so preložili v Rim, kjer je bil bivši polkovnik karabinjerjev v Bergamu Mario Sia-ni obsojen na tri leta in pol zapora zaradi poškodb in nasilja, kapetan Vittorio Rotellini in podčastnik Fran-cesco Montelli na eno leto in mesec dni zapora, agent Carmine Puglia pa devet mesecev zaporne kazni. V KRATKEM URADNO POROČILO Obračun desetletnega dela protimafijske komisije Skoraj 1300 strani poročila in raznih prilog - Novi parlament bo sklepal o nadaljnji dejavnosti komisije RIM, 18. — Prihodnji teden bodo doti skali v tiskarni italijanskega parlamenta ter nato takoj posredovali poslancem in senatorjem ter časnikarjem poročilo, ki ga je včeraj izročila predsednikoma poslanske zbornice in senata parlamentarna komisija za preiskovanje mafijskega pojava. Poročilo šteje od 1200 do 1300 strani. V uvodu so na kratko navedena razna poglavja, sledi pa približno 150 strani dejanskega poročila. V zvezku je v tretjem delu okoli 60 prilog, med katerimi so številni stenografski zapisniki zasliševanj in pričevanj V eni od prilog je sistematično kazalo vseh dokumentov, ki jih ranijo v arhivu komisije in ki bona razpolago javnosti, razen ne spadajo v zvrst dokumentov, ki jih ščitijo predpisi glede uradne AiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiuniiiD TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV KOVINARJEV V MILANU Sindikalne organizacije nasprotujejo vključitvi Ignisa v družbo Philips Vključitev predpostavlja ukinitev tovarn v Sieni in Neaplju ■ Splošna stavka uslužbencev zavarovalnic - Manifestacija delavcev steklarne v Muranu MILAN, 18. — Državna tajništva sindikalnih organizacij kovinar jev so danes priredila tiskovno konferenco o položaju v tovarni Ignis. Predstavniki delavcev so napovedali, da bodo predlagali šti-riurno stavko kot začetek boja delavcev industrijske skupine IRE za obrambo delovnega mesta. Tovarna Ignis, ki je italijanski partner velike nizozemske družbe Philips, je namreč v nevarnosti. Nizozemski kapital hoče popolnoma vključiti.„ italijansko, tovarno + v svojo družbo in io prirediti za izključno proizvodnjo hladilnikov. To seveda nasprotuje interesom Ignisa, kar je povzročilo spor med partnerjema, ker je vodstvo italijanske tovarne skušalo organizirati avtonomno industrijsko družbo. Ta spor je odločilne važnosti za vse italijanske delavce. Sindikalne organizacije so poudarile, da se bodo z vsemi moč- mi uprle integraciji Ignisa v druž- ........................................................................... NARAŠČA ODPOR PROTI PORTUGALSKEMU REŽIMU Surov napad policije na sprevod študentov Manifestanti *o kričali protivladna gesla Dokument notranjega ministrstva LIZBONA, 18. - Sincči je portugalska policija ponovno surovo za- » *ka policija napadla in razpršila tria urinu«*« vse demonstrante kakršne Dokument ministrstva se zaključuje z opominom, da bo portugal- protestirali zaradi aretacije svojih kolegov zavoda za gospodarske ’n finančne vede. Organi »javne varnosti* so brutalno napadli demonstrante in so jih razpršili. Aretirali so tudi nekaj dijakov, vendar do sedaj še ni znan obračun teh spo-padov. Študenti so v sprevodu po lizbonskih ulicah kričali protivladna ge sla in so zahtevali osvoboditev štu- dentov in profesorjev zavoda za gospodarske in finančne vede, ki so predvčerajšnjim priredili podobne protestne manifestacije. Policija je zato vdrla v zavod in je zelo brutalno napadla dijake in profesorje, ter je celo nagnala proti njim pse. Brutalnost policije dokazuje dejstvo, da se je petdeset dijakov in profesorjev moralo zateči v bolnišnico zaradi ran in podplut Najhuje sla bila ranjena fant in dekle, ki so ju napadli policijski psi. Portugalsko ministrstvo za notranje zadeve je včeraj ponoči sporočilo svojo verzijo o incidentih. Po sporočilu oblasti, naj bi bila policija prisiljena vdreti v šolski zavod, ker so baje študentje obmetavali organe »javne varnosti* s kamenjem. Ministrstvo trdi, da so bili v spopadih ranjeni policijski častnik, štirje podčastniki in dvanajst agentov. Kaže, da so oblasti aretirale trinajst dijakov in profe-sorjev. Skupščina r rofesorjev zavoda za gospodarske in finančne vede je včeraj ostro obsodila policijski napad in je obtožila poveljstvo javne varnosti*, da so vdrli v šolsko poslopje brez dovoljenja rektorja in ministra za šolstvo. Očitno je, da hoče portugalski režim popraviti vtis, ki ga je brut dna represija demokratičnega gibanja izzvala svetovni javnosti. Zato je notranje ministrstvo danes v svojem dokumentu izjavilo, da je uprava za voda telefonsko zaprosila za posre dovanje policije. koli stranke. bo Philips. Odkup italijanske tovarne bi namreč pomenil, da bi morala slednja proizvajati le hladilnike, kar hi predpostavljalo u-kinitev tovarn v Neaplju in Sieni. Ti dve tovarni zaposlujeta približno 2.000 delavcev. Id bi kar čez noč ostali na cedilu. Poleg tega pa bi se Ignis ne mogel razvijati po predvidenih načrtih. ker je tržišče hladilnikov že nasičeno. Nepojmljiva je tudi diver-zifikacija proizvodnje v sklopu družbe Philips, ker ima ta že desetletne izkušnje in je na tržišču prisotna v vseh področjih elektronike. Sindikalni predstavniki so tudi poudarili, da v Italiji lahko na razne načine finančno podprejo podjetje v težavah, zato so predstavniki delavcev že stopili v stik s pristojnimi ministri. Danes so na tiskovni konferenci sindikalni predstavniki delavcev, ki so zaposleni v zavarovalnih družbah obrazložili namen vsedržavne stavke, ki bo 22. maja. Sindikalisti skušajo s to manifestacijo pritegniti pozornost pristojnih vladnih organov na probleme omenjene kategorije delavcev, ker je združenje zavarovalnih družb ANIA zavrnilo zahtevo delavcev’ po prenovitvi delovne pogodbe, kljub temu, da je trenutno položaj teh družb zelo ugoden. Inkaso zavarovalnic v letu 1971 znaša 1400 milijard lir. kar pomeni, da so družbe povišale svoje poslovanje za 25 odstotkov v primerjavi z letom 1970. Sindikati so nato pripomnili, da so od ministra za industrijo zahtevali naj se posvetuje tudi z delavskimi organizacijami, preden se odloči za povišek zavarovalnin. Kaže, da bodo zaprosili tudi za posredovanje vlade za rešitev spora z delodajalci. Delavci steklarn v Muranu so se danes zjutraj množično udeležili protestne demonstracije, ki so .jo priredili sindikati v okviru boja za povišanje nagrade za proizvodnjo. Delavci znane beneške steklarne se borijo že štiri mesece za novo delovno pogodbo in v tem času so izpopolnili in izpilili svojo zah-tevio platformo. Emigrantov je 30 odst. (Nadaljevanje s 4. strani) Volitve v Beneški Sloveniji in drugih hribovskih krajih Furlanije ne morejo odsevati političnega razpoloženja prebivalstva. In še volitve v aprilu in maju, ko je trideset odstotkov dela zmožnih moških in žensk na delu v tujini. Teh trideset odstotkov prisilno odsotnih volivcev vzdržuje vse ostalo staro prebivalstvo doma in še daje državi dragocena emigrantska nakazila («rimesse») v tujih valutah. Teh trideset odstotkov emigrantov ni v zadnjih 20 letih še nikdar volilo in zato izvoljeni poslanci in senatorji krščanske demokrist-janske stranke nimajo nobenega pooblastila od emigrantov, ki pravzaprav vzdržujejo celotno hribovsko prebivalstvo v furlanskih hribih. In priznati je treba, da je vladna krščanska stranka doslej ravnala samo v interesu starih re-zidentnih pasivnih prebivalcev, ki še žive v teh napol izpraznjenih vaseh: dajala jim je pičle infrastrukture v cestah, izboljšanih pokopališčih in pa asfaltnih cestah, ni pa še resno poskušala zaustaviti emigracije in ustanoviti nova delovna mesta v industriji. Včeraj Je skupina ameriških dijaki"! v I.oudonu priredila protestno manifestacijo pred sedežem ameriškega veleposlaništva v Londonu, da bi protestirala proti bombardiranju Severnega Vietnama. Na sliki: policist •prepričuje* dekle, naj se oddalji tajne preiskovalnega postopka. Poročilo komisije ni seveda dokončno temveč predstavlja le vmesen člen njenega delovanja. Dejansko p>a prikazuje vse njeno delovanje od ustanovitve, to je 1. 1962, do danes. Določene vrzeli obstajajo glede raznih vprašanj, ki jih komisija še ni utegnila preiskati do kraja. Sem spadajo na primer vprašanje povezave med mafijo in finančnimi ustanovami ter med mafijo in trgovino z mamili. Glede možnosti, da se preiskava nadaljuje ter uspešno zaključi bo sklepa! novi parlament. Ustanovni zakon iz 1. 1962 ne predpisuje nobenega roka glede dejavnosti ko-msije. Spričo tega bo moral novi parlament ubrati eno od teh poti: ali skleniti, da je bilo gradivo ,ki ga je zbrala komisija, zadovoljivo za dokončno oceno mafijskega pojava, ali pa ji zaupati nadaljevanje preiskav. Na splošno prevladuje mnenje, da bo parlament ubral to pot. V tem primeru pa bo moral, ali imenovati popolnoma novo komisijo, ali p>a jo dopolniti z nekaterimi novimi člani. Na zadnjih volitvah se je namreč zgodilo, da nekateri člani komisije niso bili ponovno izvoljeni v parlament. Obstaja pa tudi vprašanje podpredsednika komisije, komunista Li Causija, ki sploh ni kandidiral na zadnjih volitvah. Posebno poglavje poročila je posvečeno učinkom zakonov za pobijanje mafijske dejavnosti. Sem spadajo splošni in specifični predpisi, kot na primer nekateri ukrepi iz 1. 1965. Ocena teh učinkov in nekateri nasveti za pobijanje mafijske dejavnosti v bodočnosti bodo prispevali brez dvoma k izdelavi novih zakonskih pobud. V posebnem poglavju se obravnava vprašanje odnosov med mafijo in politično ter upravno oblastjo. Gre za vprašanje, kateremu je komisija posvetila pretežni del svoje pozornosti. Pri tem je stremela za tem, da bi podala jasno sliko, kako se lotiti njegove rešitve. Ne gre torej za kričeča od kritja, temveč samo za izdelavo učinkovite metode, kako se boriti proti infiltraciji mafije v oblastne organe. Na kraju je v poročilu še posebno poglavje o odnosih med mafijo in banditizmom. Gre za dokončno poročilo (že šesto po vrstnem redu), o roparski dejavnosti v južni Italiji. SIMPOZIJ 0 PROSTORSKEM NAČRTOVANJE HESStiEu (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 18. — V Ljubljani se je danes začel dvodnevni mednarodni simpozij o regionalnem prostorskem načrtovanju. Poleg slovenskih urbanistov se ga udeležujejo tudi gostje iz Hrvatske, Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in štajerske, Zvezne republike Nemčije ter obmejnega področja Madžarske. Simpozij obravnava px>membno problematiko o urejanju prostora in varstvu okolja. Direktor republiškega za- voda za regionalno prostorsko načrtovanje dipl. ing. Milan Naprodnik je v uvodnem referatu dejal, da v dosedanjem družbenoekonomskem razvoju Slovenije niso dovolj načrtno u-smerjali urbanizacije kot pozitivnega družbenega procesa modernega pre-slojevanja družbe Prav tako ni bilo načrtovanje razvoja mest in naselij predmet zavestne in posebne družbene politike. Zaradi specifičnih geografskih razmer se je tako intenzivnejši in uspešnejši razvoj uresniče- ...................................................................................................II.....II.......................................................IIIIIIIIIIIIII....... S TISKOVNE KONFERENCE DR. MERLINA letos v Padovi nad 3.500 razstavljavcev iz Italije in iz tridesetih tujih držav V ospredju vprašanja malih in srednjih podjetij - Novo sejmišče bo pripravljeno čez 3 leta in bo štab 6 milijard lir Kar zadeva specializirane BEOGRAD, 18. — Sedemnajst oseb je bilo danes v Zagrebu težje in lažje px)škodovanih zaradi trčenja dveh tramvajev na vogalu Savske in Vodnikove ulice. Med poškodovanimi sta dve osebi v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo, ker so tramvaju št. 14 odpo- (Od našega posebnega dopisnika) PADOVA, 18. — Za milanskim slavj letos tudi padovanski mednarodni velesejem svojo petdesetletnico. Dogodek bodo svečano proslavili šele jeseni, skorajšnji prireditvi p>a ne bodo dali nobenega posebnega poudarka. Na tiskovni konferenci je danes dopoldne predsednik velesejemske uprave dr. L. Merlin obrazložil domačim in tujim časnikarjem glavne značilnosti jubilejne prireditve, ki bo v času od 25. maja do 5. junija in na kateri bo nastopilo nad 3.500 razstavljavcev iz Italije in iz kakih 30 tujih držav. Posebno velik uspeh si organizatorji obetajo od delovanja »poslovnega središča*, ki ga je Padova prva med velikimi mednarodnimi sejmi uvedla leta 1954. Tu se namreč zbira px>nudba in povpraševanje domačih in tujih poslovnih ljudi in središče deluje kot nekakšna banka, ki namesto z denarjem operira s konkretnimi posli. Pri «poslovnem središču* sodeluje tudi Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE, ki je na voljo tujim operaterjem z informacijami o italijanskem poslovnem življenju, domačim p« z nasveti in podatki o zunanjetrgovinskem režimu v posameznih tujih državah. Padovanski sejem si prizadeva, da bi se čimbolj uveljavil v blagovni menjavi med Italijo in vzhodno Evropo. Ta izmenjava se postopoma krepi, tako da je vrednost obojesmeme menjave med Italijo in članicami Sveta za vzajemno pomoč narastla s 174 milijard v letu 1962 na 859,3 milijarde lir v lanskem letu, kar predstavlja napredek za skoraj 400°/o. Največji poslovni uspeh je Italija doslej zabeležila z Madžarsko, Romunijo, Poljsko in Češkoslovaško, v zadnjih letih pa tudi s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Te države bodo tudi letos imele na sejmu stalna gospodarska odposlanstva, kakor bodo na njem prisotne tudi delegacije iz številnih zahodnih držav in iz dežel latinske Amerike. S slednjimi vzdržuje padovanski sejem zlasti v zadnjih letih čedalje tesnejše poslovne stike. V okviru tujega sodelovanja na sejmu bodo priredili «dneve trgovinskih svetovalcev*, akreditiranih pri tujih ambasadah in konzularnih zastopstvih v Italiji. Teh dnevov se bodo udeležili predstavniki kakih 60 držav iz vsega sveta, med njimi tudi zastopniki SFR Jugoslavije. Uprava velesejma bo organi-irala širši poslovni sestanek na rgovinski zbornici, skupen ogled ejma in obisk nekaterih vodilnih ivam v Benečiji. vedale zavore. .......Hlinili.....................................................................iiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii""ii""iii""iiiiiiiliiiiif"iinii"ii"i"liiiiiiiiiii J-ril PETEK, 19. MAJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; U-40 Radio za šole; 12.00 O-poldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20 35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert oporne glasbe; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; 17.00 Duo Dapretto - Gerzei. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Juke box; 10,05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 O-perni odlomki; 11.30 Sodobni pev-ci; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops-pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna p>anorama; 17.10 Orkestri; 17.30 Jazz; 18.00 Simf. koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 13.15 Poje Amalia Rodriguez; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popol-tlne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.10 Operni odlomki; 19.30 Plošče; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Koncert v Turinu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Po- ročila; 7.40 Pojeta B. Lauzi in Milva; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored z E. Pandolfijem; 13.00 »Hit parade*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 20.10 Rascelov portret; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Polifon ske skladbe; 12.20 Avantgarda; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Schubertove skladbe; 15.30 Ravellova glasbena komedija; 16.15 It. sodobna glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.45 Festival v Cannesu; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 It. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 It. sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Slovenske pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S Philadelphijskim orkestrom; 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Naj narodi pojo ...; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj Francoščine; 15.20 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše. Otroške popevke; 17.15 Čudežna žogica; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: »Srečanja in predlogi; 18.15 Nabožna oddaja; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja; Življenje na Poljskem; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Sek stant; 22.00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Prenos teniškega srečanja; 18.30 Oddaja o pedagogiki; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV prired ba: »Ženska z rdečimi lasmi*; 22.15 Balet opere iz Poznanja. JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli: TV vrtec, pla vaj barčica, funkcija glasov, pro met v SRH. atomi; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli - ponovitev: 16.10 Osnove splošne izobrazbe-Prometna vzgoja; 17.10 Obzornik; 17.25 Proslava ob 30-letnici pionir ske organizacije Jugoslavije; 18.3' Pesmi na snegu barvna oddaja: 18.40 Gospodarski pripomočki; O-grevanje; 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Devizni režim; 18 55 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Moški in ženska — francoski film; 22.10 Pokal pevcev, posnetek; 23.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper predstavlja; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarec: Kjer se je srečalo mnogo svetov; 20.45 TV film: Smrtni skok; 21.45 Ray Antony Show. ja) zasedanje italijanskega ženja lastnikov javnih lokaMv .rf. PE) in še druge strokovne P ditve. ff;d- Na tiskovni konferenci sta v ^ sednik dr. Merlin in glavni ^ L. Steeca naglasila, da bo tu tošnja sejemska prireditev, ve^. predvsem malim in srednjim FV jetjem Benečije (v tej zvez’ jj-predsednik poudaril, da zaje10 .^. teresna sfera velesejma P^t'n°cClo-lijanskega naroda in četrtino s9j kupne italijanske potrošnje)- te. so prav ta podjetja najbolj z resirana kar zadeva prikaz0' je proizvodnje na sejmih, kakrSjj-padovanski. Velika industrija ^ mizira namreč svojo proti* ^ pretežno prek televizije i° ^jjf sebnimi pobudami in so za sejemske prireditve manj zanl ^ Letošnji prikaz bo razdelj«0 i(, šest velikih področij: kmetiji' ^ živinoreja, gostinstvo in tllIV gradbeništvo, električni gospodinjstvo, mehanika in P00’^ V okviru mehanike bodo v ^loju zlasti orodni stroji za 0 j,il0 vanje kovin, medtem ko jehjelo-lani težišče na strojih za vanje lesa. Na razstavo P°° 4OO pa se je letos prijavilo K®* podjetij iz vse Italije. . Av Dr. Merlin je na koncu 00 žil načrt za gradnjo oove^ mišča v bližini Ponte di B fp.) Potrebno površino (350.060 * je že odkupila padovanska 0' gfi ki bo skupaj s pokrajinsko v ^ in trgovinsko zbornico lastni ^ p vega razstavišča, medtem ^la-bo sejemska ustanova le VPT^ fffl V načrtu je tudi gradnja in kongresne palače, za k®r , itf. skupno izdali okoli 6 mili)®' Uprava sejma računa, da b° J# --------------■ - treh $ sejmišče zgrajeno v Skupne pokrite površine okoli 70-80.000 kv. metrov. ^ 50. mednarodni sejem v | if* bo v četrtek ob 18. uri °ov, pif ieK urj 10. ui * j* r1 nister za državne udeležbe ^ f, coli. , in DAKA, 18. - Danes sta Bangla deš vzpostavili dipl® ^ stike. Ameriški veleposlanik ložil bengalskemu ministr° ^ nanje zadeve svojo akredn® Hkratna razst^ allDj (Nadaljevanje s 4. se skrbno izogiba “ tik* ' nje vsakršnih odmevov ^ tf sti, .ki jo čutimo le n,*0 (tj f. tab žic električnih vodov-življajo sicer prepusto neba. j-tjm Zuljanova razstava P°\Lijrf temper pa je izbrano n° j^Jff' nje preusmerjanja v n000'-« nega smo že opazili v !jLj * ostrem prelomu k se.LiS^l stvarjanjem na nedavni . f v Rossonijevi galeriji■ pestrena ostaja vsebinsko, va vendarle ista. Resno: s katero išče svojo sloff01jP tezo, včasih že prav na r0 igur/ I kovnosti in z zopetnim *’r“ $ *• vanjo pa je trdno jamstvo-. ^ bo Zuljan sčasoma povzp* vidnejše tržaške slikarje- val le na približno petini slovenske#* ozemlja, preostale dele pa je z®) proces gospodarske stagnacije in s ranja prebivalstva z vsemi spr ljajočimi problemi. ■ Zamujeno naj bi nadomestili v gionalnem prostorskem načrtu ske republike, ki ga pripravljajo-bi bil ta načrt čim boljši, n®) veliko prispeval tudi omenjeni ® pozij in na njem izražene izkuS tako domačih kot tujih urbaniste< ■ P. "• ditve v okviru sejma, naj °m~j mo zlasti «mednarodna srečanj* hladilnih napravah* z ustr,eZ^ kongresom, ki bo letos doživel ^ jo 20. ponovitev (v dneh 37’ ,:e 29. maja). Na sporedu so ,na^0r-posvetovanja o gospodarski m** maciji in informacijskih sreds 10. dan o gradbeni tehniki ,seS.^), nih delov, dan Evrope (L jura# zasedanje pokrajinskega zdrm ^ za kmetijsko mehanizacijo