prosveta L GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE DreiaHM Is aprevallU pusliHi II Mf 1. Uosésis Ave, Offlss sf PaMlsstisni SSI? «ss* Ls waists Ava. . LETO—YEAR xxiii. 9tls^ m Mao» Umm s uu. m *• na »m- rhieniro 111 w sobota, 25, januarja (January 25), 1080. 111 îs^ta ŠTEV.—NUMBER 21. Lewis ptgorel pred ¡ílinoiskim sodiščem Kudarsks sni ja 12. distrikU zmagala v tožbi prati pred aadaika UMWA. Nima pravi ca adoUvitl diatriktnih od-bornikov. Lawia aa pritoži aa prizivno eodišče Springfield, IIL — Okrožni sodnik Norman L. Jonas v Springfieldu je v četrtek objavil svoj odlok v zadevi injunk-cije, katero ao zahtevali odborniki rudarske unije UMWA v 12. distriktu s predsednikom Harry Fishwickom na čelu proti Johnu L. Lewisu, mednarodnemu predsedniku omenjene unije, da razveljavijo njegovo odredbo, s katero je hotel odstaviti Fish-wicka in ostala odbornike tor menovati nove. Illinolski dis-triktni odborniki so Šmafali na celi črti pri tem postopanju. Sodnik Jones je razsodi^ da Lewis nima pravice v tem slučaju odstaviti distriktne odbornike in nastaviti začasne. Na temelju te rassodbe postane začasna injunkcija ali prspovsd permanentna ali stalna. Sodnikova razsodba se glasi medl ¿Jrugim, da mednarodni predsednik nima Oblasti, da bi odstavil distriktne odbornike, ki so jih izvolili člani unije. To pravico imajo Ia člani. Fish wick in ostali odborniki 12. distrikta so zelo zadovoljni z izidom pravde na prvi instanci. Lewis je pa Izjavil po svojih odvstnikih, da sa pritoži na illlnoisko apelatno sod »če. To OrtaKlzaterifea Industrija tobaka je aa drugem meettt v južnih državah. Veliki profiti družb Charlotie, N. C. — (F. P.) — Ameriška delavska federacija, ki je pod vzela kampanjo za or<-ganiziranje delavcev v južnih državah, aa ie ni izrekla, dali bo poskusila organizirati delavce, ki so saposleni v industriji tobaka. Tukaj se nudi federaciji veliko Indiji groze resni konflikti Indije Umri sporno vprašanje. Vin dlj*th zaporih je več kot ti-aoč tfomičalh jetnikov Washington, D. C. — (F. P.)| Fenner Brockway, član angleškega parlamenta in bivii tajnik Independent Labor Party, je v svojem govoru pred liberalci v glavnem mestu povdarjal, da se lshko v prihod jih mesecih obnove ostri konflikti v Indiji, ako laboritska stranka v' kratkem času ne vstopi v akcijo in ugodi zahtevam Indijcev, ki sa bora sa neodvisnost Indija. Brockway je povdarjal dejstvo, da se danas nahaja v in polja, kajti industrija tobaka Je dijskih zaporih več kot tisoč po-aa drugem mestu in zafcoalujejHtičnih jetnikov. Nekateri so v sa tekstilno največ delavcev. Da zaporih že od 11915. To so vaje industrija dobičkonosna, se činoma dijaki, ki ao bili areti- znači, da bo konflikt na trajal «o Zamorski Miv-oi ii Podjetniki opazujejo gibanje za organbrfraaje delavcev aa jugu a kritičnim očesom. Zamorski delavci tvorijo problem zaae razvidi iz valikih profitov, ki jih vlečejo tobačni bafcmi. ' B. J. Reynolds Tobaoco Co. je napravila v pnollem letu $32,-210,000 profita, štiri milijone več kot 1. 1928. O tobačni industriji ne more biti izgovorov, kot se to govori o tekstilni, da na prinaša dovolj dohodkov lastnikom. _ Ti veliki profiti isvirajo v veliki meri is neaaališoaga izkoriščanja delavcev, ki prejemajo celo nižje mezde kot tekstilni. V industriji tobaka lastniki skrbe, da se ne ugnasdije unije; kdorkoli je že poskušal organisirati te delavna, je naletel na hud odpor od strani družb; vse dosedanje akcije delavcev, da se organizirajo, so bile še v kali zatrte. Tobaoco Workers International unija šteje le 8,200 članov. j.v < . delavcev Tobačni baroni so se poehriUH vseh mogočih sredstev, da ao u-ničili unijsko gibanje. Drtavna delavska federacija v Nortfe Ca-rolini Je ie večkrat vstopila v akcijo, da organisira tobačne delavce, a vse njeno delo je končalo s neuspehom. Mezde v industriji tdbaka ao zelo nizki in v mnogth slučajih ne doseiejo niti deset dolarjev na teden. Birmingham, Aie. — (F. P.) — Zamorsko vprašanje bo delalo največje preglavice organisa-torjem Ameriške delavske federacija pri delu sa organiziranje tekstilnih in drugih delavcev v južnih državah. Jeklaraki in premogovni magnatje ao ie pričali z namigovanji, da bodo upoelo-vali v svojih podjetjih zamorska delavce, ako-ee bodo belopolta! delavci isrekli za organizacijo. Nadvlada belopoltnikov in nizke mezde ao v tesni zvezi z načrti delodajalcev v industrijskih in socialnih odnošajih. Južni tovarnar smatra samega sebe sa nekakega agenta vtttfih ail in njegova naloga ja, da belopolt-niki obdrže svoje pravice; ali to KtaltKf bo spremenil, kakor hitro bo opasti, da mu delavsks organizacija grozi z zmanjšanjem profitov. Hribovci v južnih državah ao v marsičem ia bolj nasadnjaški kot zamorci. Nad njimi gospodarijo bapUstični pridigarji, ki jih vzgajajo v vraževeraoeti in so-vrsltvu do zamorcev. Ameriška delavska federacija bo storila dobro potsso, ako bo »kuiala organizirati zamorske dclsvce. Zamorci niso voljni sui-njl delodajalcev .toda ako jih delavska unije ne upoštevajo In jim zabranjejejo pristop, ss če-"to Zgodi, da vstopijo v vrt ntsvkofcsaov, kadar njihovi belo-Htni tovariši napovedo stavko. ' Organizatork na kampanja je bila formalno otvorjeaa tO. januarja v mastnem avditoriju, kjer se je vršil shod. Glavni govornik je Ml William Greea, predsednik birminghsmskega hlevskega sveta. Glavni atan kampanjskega «»dbora je v Bankhead hotelu, o-dini hotel v Birmlaghamu. tri je nakloaj« vnljsUnj delavcem lasi TI Mod- viuoit Fllipiiov Filipiacl sa edini v zahtevi sa ne-odvisnost, js dajal Rozss • Wsshia^oa, D. (J, — (F. P.) Manuel Rokss, poslanec v filipinski lagislaturi, ja otvoril argument za takojšnjo' neodvisnost Filipinov pred rsšnatnkn odsekom ta terttorijslne In otoške zadeve. V svojem govoru se opiral na Kihgovo predlogo, ki definitivno določa oprostitev Filipinov i spod ameriške kontrola. Boxas je bil vprašan, dali sjfrejme Binghamov dodsUk, da gre posSbna komisija nat Filipine in preltodirs sltuadjO in na podlagi študije izreče mnenja o zahtevi ta neodvisnost. Rozss je nato Izjavil, da so Flllpinci adlnl ln da zahtevajo takojšnjo neodvisnost. Glsde carinskega vprašanja js Rozas dajal da M sprva naleteli na odpor prebivale*, ako M aa takoj uvedla visoka carina na izvoz is Filipinov. Bil ja mnenja, da aa a tem počaka toliko časa, da se urade razmere v filipinskih industrijah, nakar se bodo lafttko upeljale ♦spremembe. Senstni odssk bo fes dni zaslišal ManusU Oussona. Bergla O- smeoa ia druge delegate is Fi- «. i _ — liptnor. Is Saal je Mlhraakee. Wis. — Allis-Ch al mers Manufacturing Company js te dni dobile od Amtorg korporsdje v New Yorku (nakupovalni biro sa sov jete v A-meriki) naročilo m $S^».08t vrednosti traktorjev. rani radi agitacij* proti britaki nadvladi. Britska vlada telo strogo nastopa proti vsam, Id se ogrevajo sa neodvisnost Inglje in število političnih Jetnikov se viša od dne do dne. Udeleieval! aa niso nobenih nasilnosti niti niso agent je tretja internaciona- i« i JmI.MI m uu_ i-»- *------- te; vrseni so dih v jece, ker so se zavzemali za pravice indijskega Uudatva, ki sahteva, da si samo izbere avojo vlado. Indijsko ljudstvo sa ne bo sa-dovolj ik>, dokler na bo imelo enakih pravic, kot jih uiivajo Angleži, ki živa v Indiji. Vlada Velike Britanije ni storila ie ni-čeaar, da bi ae izravnala na-sprotja in, diskirmlnacije med obema narodoma. , Brockway je opisal stališče la-boritake vlada, kakržnega ja za-v politiki § tnJezemakl-in isjsvil, da js bi-la v tem ozira precej uspešna. Laboriti pa niso pokasali prave odločnosti pri reševanju socialnih problemov v Angliji. Ako bi se v Angliji danas razpisale volitve, ja gotovo, da bi dobila laboritska stranka večino v parlamentu radi saklug v izravnavanju odnošajev a tujimi državami, ak4>rav doma ne more pokazati ie velikih uspehov. Priproita in okrita diskusija o indijskem vprašanju, ki jo je Brockway sprožil s svojim predavanjem, ja naredila na poslušalce mogočen vtis in so mu navdušeno aplavdirall na. njegova Izvajanja. Ti Dofliai drobiž V Mlhvaukeeju so pred nekaj dna vi našli Matthew Medveda obešenega v garaži. Imel je tudi prerezan vrat. Medved je bil star M let in samec. r j V Chicagu ja Antonija Anžl-ček, 741 TMden at.. Iztožila -ločitev od svojega soproga Antona Aniička Iz razloga, ker sa mora sama preživljati. Evropska tovarna za ponareja-ajs dolarjev Berlin. 24. {an. — Nekje v Evropi «e nahaja skrita tovarna za ponarejanje ameriških novih stodolsrskih bankovcev, ki so tako dobro ponarejeni, da ao jih banka v Nemčiji menjale brss ugovora In fafrtffkati so bili odkriti šele v Now Yorku. Papir Je natančno tak kot pravi in vsa drugo je tako fino Izdelano, da sa razlika, ki tedaja ponarejanje, opazi le pod mikroskopom. Policija sdaj Išče moj-stre vseh mojstrov v ponarejanju. Ka sumu je neki Franz Fisher, ki je »menjal največ fal-ziflkatov v Berlinu. Policija ml-ali, da je Izginil v Avstrijo in da aa tovarna nahaja v eni držav. ki ao aaaledile Avstro-Ogr-sko. PapMje z lommske imnaricne Predlagana prpfedurs ameriške delegacija sprejete London, 24. Jan. — Na včerajšnji drugi plenarni seji, ki je bila javna, so Megatje morna-rične konference sprejeli načrt procedure 4>ortvanja, ki ga je predložil ameriški delegat Stim-son. Po tej poooedurl se bodo vsa glavna vprašanja reševala na sajah vseh delegatov. Konferenca sa na razcepi v odseke, ki bi vmfUt zaae obravnavali vse detajla. Vaako vprašanje se naj-prvo prarašeta na skupni seji ln potem šala, če bo trebs, se podrobnosti poverijo odsekom. Včeraj Ja bflo tudi naznanjeno, da Anglija grtznava pariteto z Ameriko ln to v vseh oslrih nastopala s stglpča enakopravnosti. Medtem p|t Američani in Angleži odločno zatrjujejo, da ni med njimi nobene fdijance. Med Francijo J* Italijo ie ni sporazuma. Drugedelegacije delujejo na to, dale med Franca« in Italijani dgaeže separaten pakt glede atatusa na Sredo-samskem morju. t Militarist! mil pri- snmsiieii »pei pii mmtophimi« ProUstirsje, da, H Združene dr-isvs ukinile graditev bojnih ladij A Washington, IX C. - (F. P ) Navy League M the/ United SUtes, organizacija, ki jo kontrolirajo ameriški militarist! in diingoti, ja spet pričala s svojo propagando aa vojno pripravljenost in oboroževanje na morju. V okrožnici, Id jo je liga Izdala te dni naglaAa, de je Amerika dovolj bogata, da lahko vzdržuje večjo bojno mornarico in armado na auham kot jo ima sedaj, da bo lahko uspešno branila avoja posesti, ako prida do konflikta s katero tujo driavo. Okrožnico sta podpisala Walter Bruca Howet predsednik lige, in William Gardiner, tajnik. Okrošnloa dalja govori, da na more nihče kaj dobrega pričakovati od mornarične konference, ki ae te Oni vrši v Londonu. Neman evsbpskih delegatov ja, da izigrajo* Mrice Sama, da preneha t oboroševanjem na morju. Citira «Javo ameriškega dlplo-mata House, kl je nekoč rekel, da bi bite Amerika prišla veliko cenejše it sadnje svetovne voj-ne, ako bi bila na njo priravlje-i. Pripravljati ae Ja pričela na vojno, ko Ja bilo ia preposno. Doktrinama stupldnost ameriških politikov je znana vsemu svetu^pravijo milltaristični pro-pagatorji, In Združene država bodo drago plačale, ako delegat-Ja v Londonu privolijo na pritisk Velike Britanije In drugih o-ropskih držav In ukinejo otp-roševanje pa morju. Militarist! se ogrevajo, naj bi Združene države imele največje bojno mornarico, da bi lahko kontrolirale vse drugs države in postale sila, ki bi diktirala svoje pogoje ostalim drtavam. Predstavniki lige odprto nemi-gujejo, da m bodo bojevali proti vsakem a načrtu sa smanjianje bojne mornarice ne glsde, kako bi Izpadla konferenca v I>ondo-nu. Washington. D. C. — Fllipin ski dels vel prejemajo Me ss dve-nsjst ur dsis as dsa pri produkciji sladkorje ss ameriški trg. je dejal senator Borah v senatni zbornid. Dslje je rekel, de ne Wssbington. D. C. — Zdrav.] verjame, da bi sa ameriški kapi-at vsa i ursd poroča, ds Je do 24 tallsti. ki Izkoriščajo filipinske t m. umrlo osem oseb ss pel-' dela vae, Isrekli as neodvisnost v Združenih dtUvth. Filipinov. * Katedrala znanosti se roga Veličastna poskip vo nad slu v New Havenu New Haven. COOn. -- (F. P.) — Visoko v zrak se vzpenjajo poslopja Yale universe ln s svojo srednjeveško' arhitekturo prav malo soglašajo s okolico. Komaj tri bloka od unlverta razteza slumskl distrikt. v katerem stanujejo delavci in Je edan najslabših, ki se Jih mora najti v Industrijskih mestih. Pol milja od veličastnih poslopij stoja znojni brlogi, kjer delavci garajo, da si preskrba borno eksi-stsnco. Harkness, oljni magnat, je daroval milijona, katere ja is» tlsnll iz svojih dalavcev, da sa njagovo ime blešči na poslopjih universe. Pogled na okolico vzbuja groteskna kontrasts. Na eni strani katedrala učenja, na je mehliks vlada akuiala obdr- drugi slumski distrikt. V tam maatu, kakor v mnogih drugih, straii brezposelnost. New Haven Želesnlaa je odslovila veliko število dalavcev, ki so delali sa njo več kot dvajset let. New Havan Clock Co. ja storila isto. V drugih podjftjih m dala ie polovični čas. Pšiavci poeto-pajo po ulicah ln pred vhodi to-varen, da dobe dalo, a vas njih trud je zaman. Povprečna plača v tem mestu ja 918 na teden. To je vsa, kar delavec lahko pričakuje v tem središču tradicij In učenosti. Tri največja industrijska podjetja so se združila v svrho, da se pre-preči vsaka zahteva dalavcev sa svlisnje meade. Yale unlverta Ja v zadnjih par letih prejela nad deset milijonov dolarjev ta povapešenje študij o socialnih rmrslanJlh. Kolikor sa tiče delavcev v tem meatu, da se InbolJlUi njihov pofcbtf. nI storila ničesar ln bi bilo vseeno, sko bi bili milijoni vrienl v vodo. V SI« Pilili ii doli Unijaki uradniki avara delavce, aaj ne prihajo v maato St, Paul, Mlnn. — (F. F,) — Delavsks unije v St Paulu bodo skušale potom radia In časopisja odvrniti delavee, da ae bodo prihajali v to mesto sa,delom. Openiaparaki podjetniki ao razvili propagando, s katero mislijo privabiti brespoeelpe delavce in tako poplaviti delovni trg. linijski uradniki trdijo, da je in-dustrljska dapreaija sedela domača delavca preesj občutno in da ni dala niti zanje, tem aunj pa sa druge, ki bi Jih isvabils v mesto propaganda opaalapar« Jev. - Namen openšaparjev je oK-ten, pravi urednik delavskega časopiss "Minnesota Union Ad-vocate". Izvabiti hočejo delav-ca Iz drugih mast. da bi prišli v St. Paul, da prenapolnijo delovni trg, nakar bi pričeli t brezobzirnim sniiavanjem mezd. Dejstvo Js, da Je bilo na tieoče delavcev prlailjenih se iasellU is mesu, ker ni bilo sa njs tasluž-ka. OpenšaparjI vidijo v Industrijski depresiji ugodno priliko, da udarijo po organlsjrsnem delavstvu. , UH.000 članov v ruski komuni aillai stranki Moskvs, 24 jss. — Komuni-stičns strsnks v Rusiji« ki ie bi-U sadnje čase ponovne Mo|lšče. na" vash nszsžsljsalh «lamento v, Ima danse I,Ml,000 članov. Tu pa niso všteti člani, ki služilo v rdeči armadi, Mehika pretrgala stike s sovjetsko Rusijo Svojega poslanika v Moskvi je i posvala domov saradi iamilta Mežico aty, 24. Jan. — Me-hiška vlada je včeraj posvala svojega poslanika v Moskvi, naj gre domov a vsem svojim štabom. Tako poroča Genaro Es-trada, aačasnl tajnik tunanjlh sadev. Mehika je pretrgala dl-plomatične vesl s Sovjetsko unl-jo v znak protesta proti komunističnim demonstracijam pred mehiškimi poslaništvi v Wash-ingtonu, Buenos Airesu ln Hlo do Janairu, katere Je pred kratkim odvadila eksekutiva tretja internaolonale v Moskvi. Estrada pravi v poročilu, da iati prijatelj sks stika s sovje-tl, toda aovjetaki repraaentanti v Mehiki In drugih latinskih da-šalah so bili neprenehoma aktiv. nI v propagandi proti Interesom Mehike ta ao presirall ter sani-čevali suverenost in instltucljs mehilke rtpabllke. _ "MehUka vkula Ima vso pravico, <|i prepreči umešavanje inozemskega elementa v notranje sadova avojo dešole In da isšena Inoaemoa, ki bi radi prs-tvorill Mehiko v teater mahlna-cij ln intrig," se glall poročilo. "Te intrige so so Še tako raapa-sls in narastle, da Jih mshlika vlada more več tobriratl" Est.^4a pojasnjuje dalje, da Je po navodilih voditeljev v Moakvi prad več tedni prišlo v Mehiko večja število španaklh komunistov a Kube In !■ drugih latlnsko-amerlšklh dežel. Ti priileee, ki so takoj začeli delati kravale med delavci, je mehiška vlada velela itgnatl. Nato Ja komunistična intemaclonala odredila "insultne demonstracljs pred poslaništvi v Združenih dr-žavah in Jušnl Ameriki, da s Um ustrahuje mehiška oblasti v svojs namene." Vlada Je dala prijeti gotovo število domačih komuniatov in našla ja pri nJHi dpkumanUrne dokaze, da ao pripravljali aUnUU na Javne može ln med temi tudi na Callesa, bivšega predsednika. Poročilo na omenja, kakšno stališče vzame Mehika napram sovJeUkemu poslaniku Aleksan-dru Makarju v Mežico CJtyju. Makar at Je včeraj zaprl pred poročev#Bi ln oklonD vse InUr-vjuva. Ottcielnf krogi mlalljo, da sesamiMknslt Mehfke. , t • 1 ----—* Cleveland, 0, — OalvaUre Ninfo, podpredsednik InUrn* tlonal üadies Garment Workers unija, Je dospel v U mesU, da vodi stMlsgiJo krojačev, ki so sa uprli Ia odšli na sUvko, kar so oblašOne tvrdke pričele uvajati v svoje delavnica obratovanje po "amerlâkem načrtu." Go-vori! Ja as shodu, kaUrega se Je udeležilo nad oeUU iUliJanskih krojaških deUvcsv. Policaji še vedno strašijo delavnice, ki ob-rstujsjo po omenjenem načrtu, da preprečijo izgreda. «nm ss js operiral aa eletičs Is Brswtey, Oal. — Alfredo Quintara, lO-letnl mladenič, je U dni umri v bolnišnici, v ka-Uro je bil pripsljsn poUm, ko al js hotel sam Isrssatl slepič a kllno varnostne britve. Fant si je razparal trebsh In si grdo rszmeearil črsve. Kaj as godi v Albsaljl? Berlin, 24. lan — h Bslgrs-ds poročsjo, ds js v sovsrnem delu Albsnlje isbruhnils révolu ln dvsjsst vladnih vojakov Je Mio ubitih. Vlada kralja Zogujs js sktašsls podkupiti voditelj s vsuje, ds bi asredlls mir, ps ni imela uspeha. 0U«ke v Madrida Madrid, 24. Jan. — SUvka u-nlverznlh dijakov proti vmeša-vanju Ylad9 v Ao,ikt *adeve se je rsažirila na druge elsmenU \ Vera J ao sasUvkall šoferji taksijev. Bili so tudi manjši nemi-ri na ullesh Policija Je aretirala «tiri moške, o kaUrih se govori, da so vojaški oficirji. domooHI Shearer ja MillUrletl kritislrajo čaanlškega poročevalca Baltimore, Md. — (F, P.) — Charley Schwab Jn Newport Newa Shipbuilding Co. nič več na potrebuje Shearer ja, da bi napadal omejitev oboroževanja na morju in ossbe, ki se savzemajo sa U> atvar. V akcijo sU sedaj vstopila general H. G. Reillay In majer Broening. Pred kratkim sU naatoplla n* shodu v Um msstu, na kaUrem sU ostro kri-tisirala propagator je aa omejitev oboroževanja na morju In vss tiste, ki se sanimajo in ogrevajo aa aveUvnl mir. Reilley je ostro napadal časnlškega poro» čevkloa Drew Pearsons, ker jo na taillšanju pred senatnim odsekom lajavll, da je obstojala tesna sveta med Shearer jem ln admiralom Reevesom, ko se Je vr- šila navallstišna Zsnevi. Pearson je dejal, da aU oba vodila propagando v prid Sehwabu In InUreaom ladjegrad-nlške drušbe. "Amerlžkl admirali", ja dajal Rellley na ahodu, "so ls itvajall odredbo svojega načslnlka ln vrhovnega sapovednika armade in mornarice, predaadnlka Cooll-dgaa in svojo prlssgo, kl so Jo dali, da bodo branili inUrase svoje domovine. Človek, kl Je pričal proti Shearerju in admiralom, Je bil predsUvnik časopisa, kl izhaja v Um mestu. Kdo ga je plačal aa njegovo delo In ta koga je delaV da je potem nastopil proti predaednlku Zdrušenih dršav ln Je pričal v škodo svoje domovine?" Reilley je potem apeliral na poslušalce, naj nastopijo ob vsaki priliki proti pacifistom, kl a-gttlrejo, da bi Amerika ostala brea obrambe In tako Isročena na milost njsnlh sovražnikov. ZmotoI kritizirajo ta* rliko delavsko (edtraoljo Pravijo, da ualjako gibanje aa more uspeti, ako bodo belo-polt nI dslavsi nasprotovali •prejetju zamorcev v organi-aaaijo Naw York, — (F. P.) - Ur-ban teague, samorsks organizacija, ostro krltlslra stališče unij-sklh vodiUlJav, kl nasprotujsjo priitopu črncev v delavske orga-nltaclje. Liga apelira na uradni-ka Ameriške delavske federacija, naj odstranijo ssprttke, da bodo lshko samorski delavci vstopsli v unije. "V srcih betopoltnih delavcev na more biti miru," Je .dejal u-radnlk Lige Arnold llill, "ako bodo zamorski delavci zavzemali njihova meeU v tovarnah v času sUvks, niti ne mors biti za-dovoljnosti v srcih zamorskih delaveev, ako sa Jim odreka prilika organiziranja. Ako bodo belopoltnl delavci še nadalje vttrajall na svojem sUlišču, je U V škodo nJim samim. Asoclacijs za napnulek sa-morsVevs ljudstva je Isdala apel na gradnike Ameriške delavske federacij*, naj ponovno deflni-rsjo stališče, ki ga Je organlsa-cija zavzela na svoji konvenciji v Torontu. Predsednik Green Je takrat Izjavil, da v slučaju, ako narodne unije ne bi hotele spre-Jemetl zamorcev za svoje člane, naj se U obrnejo direktno na federacijo za poslov nlco. Krokodili požrli IS oseb London. 24 isn - b Indije prihsja vest. ds so krokodili po. čril dvanajst Indijcev in enegs Rvroprs. lil so padli v vodo, ko se je čoln prevrnil. PROSVETA SOBOTA, 25. JANUARJA. PROSVB*A THE ENLIGHTENMENT glasilo nf lastnina slovskssb nasodks footob. ml jsonotb ßt mmi kr Il m Unirn. M*w (IM CHINW> I* 4m m M mm Me. UM m M Ma. ILM m Mr« Ms* m CUM«, I» CW» 97-M M Mte toU. M U m pol UU; m imm- f«, k*| lM Kft S PROBVETA UvmWI A»», CIlM», mm or thk kkdebatbp «mi _ * m (DM. »1-»). soU» M RMlXI IKNMMli, 4l »M i« I ««■ r .mn I* »wi—ii, 4« M IM Url M wtorL Štmdcsct in stara iara Neki doktor prerokuje, de bo Chicago imelo v bodočnosti (ni povedal, v kateri) petdeset milijonov prebivslcev, ki bodo povprečno živeli po tristo let. To je vss mogoče. Narav-no je treba uključiti v to prerokovsnje tudi popolnoma drugačne ekonomske in socialne razmere, ki žele omogočijo tristoletno stsrost. Kajti drugsče je taks starost ne ssmo nemo-gočs, pač pa bi bils prsvs katastrofa za Člka-žene. . Razumeti je treba, kaj starost dsnes pomeni. Starost je popolna onemoglost udov in možgsnov. To ps ne zavisi od žtevila let Marsikdo onemore eli se "postsrs" s štiridesetim in celo tridesetim letom. Sleb organizem, bolezen, podhranjenost ali preteikogaranje je temu vzrpk. Nasprotno dobite človeke, ki je pri sedemdesetih letih še vedno svež in krepek. Tristo let povprečnegs življenje, ki gs ns-poveduje omenjeni doktor, ne sme biti starost. To se prsv!, ds človek, ki živi tristo let, ftora biti pri tej staroeti pravtako mlad in mladeni-ški kakor Je danes pri trideeetih; sko ni, čs se postars s sedemdesetimi, osemdesetimi sli raa-gari s sto leti, bi bilo smešno živeti še dvesto let Cemu? V nsdlego sebi in drugim? Kadar človek toliko onemor% da ni več za nobeno rabo, Je najboljše ssnj ln za družbo, da umrs. Recimo, de znanost podaljša človeku življenje na 800 let «Ne samo golo življenje, temveč tudi sposobnosti, da človek lahko tristo let dele in uživa Življenje v polni meri. To značl, da bi primeroma zelo malo ljudi umrlo in pro-porčno bi se jih moralo tudi zelo malo narodlti v gotovem času. To bi sahtevalo popolnoma novo obliko družabne organizacije, nov način produkcije potrebščin in novo naziranje o Življenju. ' % ' V sistemu današnje ameriške Industrijske avtokracije se začenja povprečna starost, to je telesna onemoglost ln nssposobnost, s štiridesetim letom. Bres malega vse industrijsko korporacije ne sprejemajo v delo delevca, ki je prekoračil štirideseto leto sli kvečjemu petinštirideseto. 8 Um letom je smerlški industrijski delsvec, ps naj ss čuti še Uko zdravega in sposobnega, obsojen na sUrost in brezdelje. To Je zakon Industrijskih magnetov in država, politična vlada, U zakon sankcionira. 8užnjl na amerižkem jugu so bili nekoč na boljšem. Kadar se je šrnokožnl suženj posU-ral in Izčrpal, gš Je lastnik obdržsl pri sebi in mu dsjsl hrano, cape In kot do njegove smrti. Sužnjedržci so imeli U dober argument proti odpravi sužnosti, da ao kazali na dosmrtno pre-skrbljenost sužnja in vpraševali so, kdo da bo potem skrbel za «Ure In onemogle zamorce, ko bodo svobodni. Industrijski delavec, bel sil črn. Je vržen med sUro šaro, ko nI vsč sposoben za delo. 8am mora gledati, kako bo ftivel. Država se še dsnes — v tretjega desetletju dvajsetega stoletja ln 66 let po odpravi samorske sužnosti — Uko malo briga sa socialno zakonodajo, da noče v splošnem sprejeti eUrostne pokojnine, dočlm na drugi strani mirno gleda na razmere, ki delavca Čim prej izčrpajo In posUraJo Dol/rtv t i vi jen Je posameznika je po*transke važnosti. Najbolj važno Je to, da ima posameznik socialne )>ogoJe, ki mu Jamčijo, to Je Jamčijo vsem enako, zdravo eksistenco in kom-fort. To Je glavno. Vse drugo, tudi pozna sU-roet, pride potem samo ob eebl. Glasovi iz naselbin Evolucija v imenik Od nekje. — Ko ae je leU 1904 v Chicagu pojavila agitacija za usUnoviUv nove slovenske brst ske organizacije, v kateri bi imeli prostor vsi Slovenci brez razlike verskega ali političnege prepričanja, so se odzval! tudi Slovenci y Cleuelandu. Imeli eo se-■ tanek, ns kaUrem so odločno in navdušeno rskli "NAPREJ!" Takrat je pa bilo naseljenih že prilično lepo število rojekov v Collinwoodu, in ker so ^utilt potrebo novega podpornega društva, a bili so ps toliko navdu-šeni za svojo naeelbtno, da niso hoUli izgubiti svoje samostojnosti v prid Clevelandčsnom, ki so nsvdušeno klicali "NAPREJ1" so imeli po uspešni agitaciji se-sUnek, na kaUrem so odgovorili Clevelendčanom: dobro, pa pojdimo "V boj," in nastal je boj. Vsi pa niso tako navdušeni za boj, in vsled tega se Je nedolgo ze Um pojavil na St Clairju "Primož Trubar" in Je na vrtu, kjer Je rastls "Upa" prepriče-vslno govoril rojakom v Collln-woodu, da js potreba in tudi že čas, da imajo "MIK", in beseda Je rodila dejanje. Za plačilo so dobili Sentklarčani "VODNIKOV VENEC," in v Collinwoo-du so imeli prsvi "VIPAVSKI RAJ." Kroniksr. O gibanju ss SNI) Mthraukee, Wls. — Letne in STlsvns delničarska seja Slovenskega doma, ki se je vršita v petek 17. Jan., Je bila navzlic mra-močno pritisnil do- Znsčllno zs aedanjo prehodno dobo je afera na univerzi države Wlsconsin. Dekan Good-nfght Je Izključil dijaka ln dijakinjo — oba sU polnoletna — katera je zalotil skupaj v spalni-d. To postopanje dekana Je izzvalo viharen protest s strani dljaitva. Kden profesor Iste univerze Je tudi ljuto oftlgosal dekana. Dijaki so nato glasovali o svoji sodi»! napram dekanu. Glasovanja se je udeležilo 744> dijakov ln dijakinj. Od Uh Je 524 glasovalo, da dekan nI Imel prav, ker Je zaljubljeni parček izključil; le 216 glasov Je bilo nJemu v prid. To pokazuje. kaj fkmdane* misli ameriška višješolska mladina o seksualni morali. tlčnega dne, prav lepo obiskana ftflo je navzočih blizu 200 delničarjev. BiU je to najbolj mirna seja izmed vseh prejšnjih del-ničsrtkih sej, ki Jih je organizacija obdržavala. Med navzočimi sU vladala navdušenje ln harmonije. 0poznsti je bilo, ds vsi žele, ds se čimprej prične z gradnjo, ln ksdsr smo pri delu, ds tega oprsvlmo Uko, da bo res odgovarjalo vsem našim potre-bsm ln rszmersm. Dom mors biti prostoren In Uk, ds bo služil vsem nsmenom in ds bo v čsst in ponos milwsulkim kakor tudi vsem ameriškim Slovencem. Taks želje je in sahtevs delni-čsrjev. Podrobnosti in sklepi o-menjene seje bodo rszvldni i t zspisniks, ki bo pri občen v časopisju. £ zaključkom U seje preneha odgovorno poslovsnje starega direktorja; na nJega mesU nastopi novo izvoljeni, med katerimi Je bilo precej sUrih ponovno Izvoljenih. Prva direktorska sejs v Um letu se vrši v pe-Uk 24. Jsn., kjer se bo IzvolH od-bor. p Precej delaven je bil sUri di-rektorij, zato pa hna tudi pri izročitvi poslov pokazati dobršen kos napredka. Upati je, ds se bo pod letošnjim vodstvom orgenlzecljs le bolj Izpopolnjevala in biljeilla ob koncu leta še večji napredek kot se ga je doseglo v letu 1929. Krivično bi pe bilo kaseti ssmo na delavnost direktorlja, ker ti, brez kooperacije delničarjev ln našega ljudstva v splošnem, ne bi ničesar opravili. Torij, hvala vsem, ln še s večjo vnemo naprej v tem letu, da bomo že prihodnjo glavno delničarsko sejo obdrfs-vsll v Slovenskem domu. Ns-predek Slovenskega doma pomeni tudi napredek vaakega posameznika ln skupno ns» vseh. Ce doeežemo nekaj, kar bo delalo hašemu narodu utfled, bo tudi cenjen vsak posameznik, ki ts tega naroda izhaja. Pred glavno sejo se je zopet eden izmed direktorjev na novo opogumil; šel je ns sgjUciJo in prodal kar novih delnic. Pravi, da to sšdsj ni več Uko težsvno kot bi kdo mislil. Ims Jih še dosti na »muhi", za kaUre ve. da se mu ne bodo odgovorili. To Je rojak Frank Kajrtna, ki Je še pre) e drugim delom koristil »rganisacijl. Bravo. Nam ee malo adi, da smo ta njegovo pridobitev dolžni tudi nekoliko ss-hvale njegovi soprogi. Hvala torej obema. • S prav neznatnimi izjemami Je vsaki Izmed lanskegs d i rek to rije pridobil nekaj novih delničarjev. Tisti, ki so bili najbolj navdušeni In delavni, so vedno drezali na vse strani, da so končno pri \sek odpadli vsi izgovori. Nič več ne drži: "Ne morem, nimam časa, nisem zmožen," itd. Vsak lahko nekaj stori, samo Če hoče. Kovačič, Miško, Veranfc, Joe EvaniČ, Perko, Schuler Lur stik, Oamernik in novi sodelevei, delničarji in delničarke, ki so se poetopili eedsj prvič agitacije, Viktor Puncer, Mary Evanich, Katie Muškatevc, in Fred Klan čnilc. Vsi ti so izročili podnise in vplačane vsote od 28 novih delničarjev, ki so kupili 67 novih delnic Še pred gUvno sejo. Novi delničarji so sledeči: Vincenc Benko, Gabriela Benko, Versnich Mary, Julia Tercack, Anton Tercack, John Dobnick, Albert Kodel, Max Kode), st., Max Kodel, ml., Mary Kodel, ml., Anton Salatnik, John Te-sovnik,, Elizabeth Tesovnik, John Kresevich, Joseph Homar, Sem Kropušek, Frank Benda, Tomas Vodinjak, Mayme Slatin šek, ml., Anton Lep, Stanley Mp-škatevc, Frank Pešec, Joseph in<-Pešec, Frank Pešec ml. Bertha Pešec, Joeeph Gorshek, Cilu Gorshek, Nick Paulin. Jos. Metok, tajnLk. O rudarskem sporu Peoria, III — Naj poročam nekoliko o uporu tukajšnjih ru darjev, ki so 14. jsnuarja odložili krampe in logpte, ker kupa izkoriščanja in raznih šikan je bila prenspolnjena. Kompanija je z nami začela delati kot dela svinja z mehom. Za iprtvo delo smo dobivali brce, posUvljen* smo bili na cesto. Rudarji so s<; zatekli k lokalnim unijam, kjer so na sejah zahtevali, da se ukine samopaštvo jamskih bossov. Izbran je bil odbor, da posreduje za naše pravice in zahteve. Prva naša zahUva je bila, da kompanija prizna našega voditelja drugega poddistrikU Joe GeatU, za katerim stojimo sto-procentno. Kompsnijs namre priznava Flahwicka In njegov; pobočnike, ki so na njeni strani in kateri so bili izvoljeni potom goljufije, O tem je poročal od bor osmih člsnov, ki so bili brani pri 12 lokalnih unijah, odbor je preiakal dotičfie voH in poročal,,da je bilo 86 pr tov glssovnic ponarejenih. fQo so o Um izvedeli uradniki dik-triktne organizacije, so bili člani Uga odbora suspendirani ze šest mesecev. Ker s Um odlokom nismo b(li zadovoljni, smo izvolili nov ožf-bor in poslsli apel na Lewies. On je rasveljevil odlok distriVt-nlh uradnikov in s Um je bils popravljena krivica. Med teip, ko smo se rudarji prepirali, jo kompanija šla svojo pot: sa vsak prestopek je pričela meUti radarje na cesta Končno je bilo nem Uga dovolj in odložili smo orodje. SkleniH smo, de se ne vrnemo na delo prej, da kompanija prizna vse naše zahteve. Ko to pišem, vidim v Peoria "Jour-nalu," da bo kompanija dobila 600 skebov is La Sella in Peru* ja. Ako je to resnica, svarim rojake, naj bodo oprezni. Naj rečem. da Fishwlckova mašina ne bo nikdar zagospodovala čez tn poddistrikt in da moramo iztrebiti zadnjega izdajalca unije. To je še slabše kot je bilo za čaca Farringtona. _F. Franko. Smrt aa gasižjo boleznijo So. Chicago, III. — Neizprosna smrt nam Je Iztrgala mladega, 19 letnega Člana Jacob Suntiča, člana dr. št. 8 SNPJ. — Sodi se, ds je umrl ze tapagajevo boleznijo. Ljudstvo preplašeno govori o grozni bolezni. — Nevarne ptice, raznsšalke tropične bolezni, so pri nas skoraj popolnbma izginile Is sUnovanj. Mogoče je, da se bi še katera našla pri Ma-tuselstu v k ski kleti. Dsnes 21. jan. med 6.-7. uro zvečer sU stopila dva poHcaja v stanovanje na 99. cesti in E-wing eve. in zahtevala od gospodarja, da naj ubije papigo, ka-tera Je bila v kletki, ki Je visela na stropu v sobi — Ker se je gospodar povelju upiral, je eden policajev sab ranil pot gospodarju, ko je hotel braniti papigo, drugi pa je potegnil Kamokres i a oddal .1 strele v ubogo ptico ter lo Uko na men tu ubil. Smrtonoa. ne krogle ao obtičale v nasprotni rteni sobe. Kolikor je Iz tega razvidno, se nehrplača braniti papagajev. Poročevalec«'* iz Moon Runa Run, Pa. — Ker sem obljubil dsdnjič, da se še oglasim, torej tudi storim. Omenil sem, da so delavske razfoere jako slabe in sedaj poročam isto, torej ni vredno, ds bi človek sploh kaj pisal o delavskih razmerah, ker so popolnoma pod ničlo, tako da res družinski oče ne ve, kam ga privede usoda. Večkrat čitam najsibo od koderkoli, da si naj rudar pomaga drugam, v druge industrije, da premogarska peša. To se lepo sliši, ali stvsr je precej drugačna. Pomisli, koliko Je danes mladih in trdnih delavcev brez dela, ki sploh niso bili nikdar rudarji, ali dela ni zanje. Kako naj star, fegaran rudar sploh upa.na delo v kateri drugi industriji, ko ga mladi ne dobe. In zopet je križ, če si ^e 46 let sUr, ko marsikje sploh »ikakega dela zate več ni. Kakor jaz razvidim, je nam rudarjem Že Uko usojeno, da pogini. Vendar se tolažimo na različne način; tako smo si zdaj umi-Hlili, da povabimo pevca Banov-ca, k) pride k nam v Moon Run 2. febr, popoldne. Kot čitamo, je on Jako ddber pevec, eatorej ga ne zamudimo in mu pojdimo vsi na roke, tako ^a bomo zadovoljni vsi. Ker je 2. febr. ravno nedelja in ae ima vršiti omenjenega dne seja Sam. podpor, društva, se tem potom naznanja vsem članom, da se seja vrši 1. feb to je v soboto večer ob 7. uri, zatorej ¿te vabljfpi vsi, da se gotovo udeležite seje. Rešiti bo marsikaj radi koncerU in drugih važnih stvari. DaUe opozarjam člane in slehernega, ki s^ na en ali drugi način hoče pomagati, naj ne zamudi prilike, kadar se mu obeta* Tako smo imeli priliko eli šati direktorje Hranilnega in posojilnega društva k Canons-•burfa, Pa., ki so nas obiskali na zadnji seji in,nam razložili pomen ii^ napredek hranilnega in posojilnega društva. Raditega se opominja slehernega, v prvi vrsti članstvo SPD, na prihodnjo sejo, da se pogovorimo, če damo kaj denarja v omenjeno hranilnico. Ker je stvar važna, je jako dobro, da se o tem obvest vsevda ni pozneje nepotrebnega prerekanja. Kdor more, lahko brez skibi kupi delnice aH pa da dengr na obresti. Ker se je že zadnjič vpisslo več delnic; in če se jih še kaj priglasi, bomo tu imeli nekako posredovslnico, Uko ' da ne bo treba nikomur hodftl v Canonsburg in stvar bo urejena pravilno.Mkhael Jerala LJUDSKI GLAS S.N.PJ. S pota Walsenburg, Colo. — Prvič v tenrletu se oglasim iz divne Co lorsdeJkjer se nahajam v okolici Wafsenburga. Premogorovi le bolj t>oredkoma delajo, od tri do štiri dni na teden. Sem v krajih kjer se nahaja precej indijan skih naselbin, v katerih živi ka kih 6000 Indijancev v razdalji kakih 40 milj od Walsenburga Vlada jim je uredila lepo me sto i električno razsvetljavo in drugitni ugodnostmi. Ali ker so navajeni proste narave, mnog raje Žive v predmestjih našel bin, v bornih kočah in to najraj še precej daleč proč od indijan ske rezervacije. V bližini te indi janske naselbine se nahaja š< precej lep gozd; a ker Je v bli Žinl tudi parna žaga, bo gozd kmalu uničen, kot je to običajni) v Ameriki. Ako pomislimo nu lepe, s gozdi obraščene otoke v Mlnnesoti, kako golo je Um, kjer gozdni poŠar uniči še tisto, kar je osUlo sekiri. Od kar poznam Minnesoto — kakih 36 let, kar nI prav mnog» — kaki temni gozdi so bili t< Ukrat. In koliko žag Je bilo p< raznih mestilk; ena največjih j« bila v Vlrginfji, Minn., ki Je pre nehala nekako zadnja. Mlnnesot ske pragoede sU uničila sekir» In poftar. Tudi na potovanju p<< Coloredu vidim, da je bil pre< nedavnim v mnogih krajih let' gozd. Sedaj Stric osmojenl pa robki In golo skalovje, lepa nara va pa Je šla v kapitalistom mavho. Matija Liga soper hmp Ime uspeh. Francoske železniške družbe ar sklenile odpraviti brlizganje nr vlakih, kakor se Xo Izvaja že v Belgiji, ftvlcl, Nemčiji, Danski Švedski. Norveški. Predlaga sr nadalje naj se opueti piskanje t podzemski železnici, kjer je U navada zares odveč. Malo odgovora . Cicero, III. — Popolnoma prav ima društvo Francieco Ferrer št 181 SNPJ, da se posUvi za svoje dobro ime. Le da bi hoteli biti pravični in da ne bi zavijali» ker Jto spravi odbornike društva slabo luč. Ljubim resnico in Pravico, sovražim pa laž in kri vfco. t • Homatije, katere so vladale zadnjih par let pri društvu, so naredile name zelo slab vtis. Saj so večinoma stari člani odstopili qd društva. Ako bi vam SNPJ bila res Uko pri srcu, tepa gotovo ne bi delali. Kar se tiče predsednika Pionirjev, morate pripaznati, da je eden najbolj aktivnih za SNPJ. Da ima društvo Pioneer toliko število članstva, je to v jjrvi vrsti njegova zasluga. In poglejte, to društvo vsako leto na letni seji priredi glavnemu odboru zabaven večer, da Uko počasti glavne odbornike. *To so naši mladi, vsa čast jim! Da predsednik Pionirjev ni podpiral vo|e novoletne vese-licet Je pač dokaz, da je pravi-čen. . f , Glede dvorape SNPJ je faltt to, da ni lastnina čikaških društev, temveč je last vseh članov SNPJ. DrugI fakt je ta, da samo od društev SNPJ v Chicagu dvorana ne bi imela dovolj dohodkov, da bi pokrivala stroške. Temu slejii, da je dvorana na razpolago vsaki skupini, ki jo hoče najeti in plačati. Najemajo jo drugi narodi, zakaj bi jo nam slovenskim socialistom branili? Ali nimate kot delavci res nobene razredne zavednosti v sebi, da nas sovražite, namesto da bi nam šli pri našem kul turnem delu na roko? Fakt je tudi to, da je slov. soc. klub št. dozdaj še največ pripomogel «a vzdrževanje dvorane. Njegovi čUni so, s kakšno izjemo, vsi dobri člani SiNPj. Zuto si tudi He» jemo v dolžnost, da dvorano SN> PJ podpiramo. O ustanovitvi društva Francl-sco Ferrer ¿te gotovo napačno poučeni. Resnica je sledeča: Društvo je bilo ustanovljeno v maju 1. 1910. Torej prihodnjega maja lahko praznuje svojo 20-letnico. Društvo je bilo ustanovljeno popolnoma na svobodomiselni podlagi, in ni imelo s socialističnimi idejami ničesar opraviti, je i-melo svojo pravila, katera so htevala, da ne sme noben Član i-meti kakega opravka s cerkvijo, ne direktno, ne indirektno. Da se niso samo socialisti spreje mali v društvo, je dokaz, ker je bil tudi projšnji Ujnik John Verderbar od začetka član teRa društva, ln tadi moja soproga, katere ime lahko vidite na Carterju, nI bila članica soc. organizacije. Tudi več drugih ni bilo pri soc. klubu. Torej ste bili tem uzlru slabo poučeni. Ako je bilo to društvo od začetka osovraženo, je pač vzrok fa, ker so bili Slovenci 20 let nazaj veli ko bolj katoliški ter so nas zaradi našega naprednega mišljenja izzivali, aH sedaj se mi vi di ravno narobe. Društvo Francisco Ferrer n imelo dolgo Čaea svojih svobodomiselnih pravil. Precejšnje število članov je pravfls prelomilo. Kesnovati jih radi tega nismo mogli. Pravila obdržati, katerih člani ne upoštevajo, pa ni imelo pomena, pa jih je društvo z malo večino za*iy]o. Se dobro mi je tisti večer v spominu, kako se je brat- Savs razto-gotil vsled tega zaključka in je ves iz sebe zspustll dvorano. Brstje Ferrerjs, vzemite na znanje, da se )e od tistega časa članstvo društva množilo. Ustanovitelji društva smo bili v to prisiljeni, ker bili Slovenci še irekateliški. To je bil xa nas in naše ideale hud udarec, pa smo ga preatali v korist 8NPJ. Is tega člani društva Ferrerja lahko raz vidijo, da smo usUnovitelji dobri člani SNPJ. Pa tudi raz redno ssvedni delavci ter radi podpiramo laobraževalno akcijo JSZ. Mi hočemo naprej k Solncu in Svobodi. Torej naprej! Frank PodHpec, član dhiltvs 449. Desetleten nečak Je rekel teti. ko se mu Je ipdfl peti bratec: "Alo ¿ojde to tako nsprej, bomo imeli kmalu svoje lastno moštvo sa šogobrtr - 1 1 ■,■ < mili« Delavci v kolonialni dobi Zgodovina mezd v Združenih državah, ki j0 je izdal U. S. Bureau of Labor SUtistics, vsebu. je zanimive opazke o delavskih razmerah prise. Ijencev v ranih kolonijalnih časih. Človeška roka je bila v ameriških kolonijah vedno dragocena stvar, Nikdar ni bilo zadosti delavcev. Da se divjina spremeni v orno zemljo, da se posekajo pragoedje, zgradijo cest«, „i,, deluje zemlja s tedanjimi primitivnimi orodji zidajo hiše — za vse to je bilo treba dela ¿love' %ške roke. Cim so nasUle industrije, potreba delavcev je postela še večja. Bilo je hJ, žag, ladjedelnic, livarn, mlinov, usnjarn in kasneje predilnic. Ameriška mesU so rastla in potrebovala vedno več blaga. Vse te industrije so bile odvisne od prise-1 jenih delavcev. Priseljenci so bili večinoma brez sredstev, ali tedaj le malo izmed njih ae je za dlje udinjalo kot prosti delavci. Bilo je toliko dobre zemlje, ki jo je vsak lahko dobil brezplačno, da so priseljenci rajši postajali mali farmarji kot da bi osUli odvisni delavci. ]),. lavcev pa je bilo treba in potreba je bila ogromna. Iz tega pomanjkanja človeških rok je na-aUl Ukozvani "indenture system" in končno suženjstvo na Jugu. Pred črnim suženjstvom smo imeli belo tlačanstvo. — Svobodnih delavcev je primanjkovalo za gospodarrtd potrebe kolonij in svobodno delavstvo je bilo dragoceno. Na drugi strani je skrajno siromaštvo na Angleškem po-vzročavalo Uke okolščine, da je bilo Uhko najti ljudi, ki so bili voljni iti kamsibodi, kjer bi bile delovne razmere nekoliko boljše. Oni, ki niso imeli toliko sredstev, da bi mogli plačati za prevoz preko morja, ao dostikrat radi podpisovali pogodbe, po katerih so se obvezali za gotova dela v plačilo za prevozne stroške. Dostikrat lastnik psrobroda sam je sklepal Uke pogodbe z ljudmi in ob prihodu v Ameriko je prodajal te pogodbe drugim nudilcem. Skratka šlo je za neke vrste suženjstva. Stroški prevoza za priseljenca so znašali med $29 in $39, dočim cene, ki so se plačevale sa te v resnici vsužnji-ne priseljence, so znašale $194 do $290. Udi-njanje priseljencev v Evropi, njih prenašanje v Ameriko kot "indentured servants" (pogoj«, nih služabnikov) in prodajanje njih služb, tretjim oeebam — bil je torej imeniten posel, kar se tiče dobitka. Ni čuda, da se je stvar razvila v veliko trgovino. Nekateri brodolast-niki so celo lovili siromake na Angleškem, celo otroke, da bi jih .prenašali sem zs dobiček. To ropsnje mladoletnikov je posUlo Uko škandalozno, da je angleški parlament označil rop o-trok in odraslih kot zločin, kaznjiv s smrtja "brez tolažbe duhovnika." Ali celo te skrajna kazen ni usUvila to počenjanje. Po mnenju ameriškega zgodovinarja Bruce, še deset let po uvedbi tega zakona je bilo vsako leto silomu odvedenih iz Angleške v Združene države pri bližno 10,000 oseb. Rok tega tlačanstva je bil sedem do deset let. Kasneje ko je narastla potreba po delav clh in so "indentured servants" prihajali nc le iz Angleške, marveč tudi iz Škotske, Irske, Velške In Nemčije, se je doba tlačanstva omejevala na štiri leU. Ko Je delavec, začasen beli suženj, odplačal svoj dolg, t. j. po pogojeni dobi, je navadno postejal svoboden farmar al svoboden delavec in se je pomešsl z ostalo belo kožno množico v kolonijah. Nasproti temu več ali manj prostovoljnemu tlačanstvu je bilo tudi prisiljenega tlačan stva, zlasti kar se tiče javnih revežev, potepuhov in obsojenih zločincev, ki so jih sodniki pošiljali v Ameriko v smislu angleškega zakona Ameriški kolonisti so večkrat energične protestirali proti uvažanju kaznjencev v Ameriko in 1. 1671 je bil na Angleškem izdan ukaz ki je prepovedal deportacijo kaznjencev v Ameriko. Vendarle U ukaz ni usUvil povsem pri silno priseljevanje kaznjencev, marveč je ameriška retolucija storila konec tem deport cijam iz Angleške. Med temi "Igraljevimi pot niki," kot so pravili kaznjencem, ni bilo le kri minalnih zločincev. Mnogi so bili politični jetniki, poslani v ameriške kolonije kot 'Indent ured servants." • Ta "indentured system" pa je osUl v velja vi dolgo Časa. V časopisih onega časa najde-mo objave o prihodu ladij, v katerih se nahaj« "gotovo število tlačanov. Občinstvo se je poz» velo, naj si pride ogledat novodošle tlačane in da se bo ¿rodaja vršila na ladji. Mnogo kolonijalnih pisateljev, med njimi Benjamin Franklin, je protestiralo proti "prodaji človeških bitij na trgu na ladjah." Nekatere kolonije ^ uvedle sakon proti tem prodajam. Tlačan j« bil lastnina svojega delodajslca ss dobo tlačanstva, se ni mogel ženiti brez njegovega privoljenja in Je moral dlje služiti, ako je poskusil pobegniti. ifrdle ae S. strsaL) Ameriško 2v{jei\je . i 79. , Rekord Isnobs Ce bi kje daJeH nagrade m lenobo, bi SUnko Peck lahko dobil prvo nafrado. , "Gospod sodnik, moj mož Je tako len, ds vsUnc vsako jutro ob petih samo zato, da im* potem dolg dan za lenarenje," je povedala njegova žena Roza, ki Je prosila sa ločitev. "to je že sUra smešnica, moja draga, odgovoril sodnik zbadljivo. "Morda je res smešnica. ali zame je trar** dlja. Moj SUnko Je delal vsega skupaj sem<> dva dni v dveh letih najinega zakonskegs življenja. Tako Js len. da tudi diha le toliko, d» se ne zaduši. Meni ae zdi. da U človek spl«h nič ne misli, ker drugače bi se potil." To Je pa slabo," Je pripomnil sodnik, ksr je bilo dobro znamenje za K)BOTA, £t. JANUAWA. Vesti iz Jugoslavije « ... i ii i » ........ ■ ZNB VB8T1 &IHDM NASE I*OKRAJINE (IsTtrno.) Ljubljana, 10. januarja, o/.ar t Zagorju. — Dne 7. t zvečer je doletela mizarja bra v Zagorju teika nezgoda, kdo mu je zaigal gospodarsko slopje. Mizar Beber si je Stope prav pod navpičnimi adi skalnatega hriba zgradil »d nekaj, leti hišo z mizarsko avnico, nato pa je nekaj ko-■cov od hiše in malo v hrib adil tudi nekako barako, ka-jf »hranil materijal, deske drugo, kakor tudi mrvo, in ijega konja. Mizar Beber je povsem samostojen, delaven vek in je živel po veČini le pri u. Tega večera je baš sedel hiéi ter se odpočival. Poleg ?ga sta sedela žena in otrok, r je prihitel vajenec in zakri- Mojeter, baraka gori !" Planili so iz hiše ter hiteli k raki Vsa je bija v gonju in nu, skočili so v hlev, že je go-strop, rešili so živinico, g o le so deske, nekaj so jih ljudje lili, stavba sama pa je pogo-a do tal. Zdaj je kup očrne-tramov, strešne opeke in raz-dlega zidu. Vsi znaki kažejo, da je za-ala zločinska roka. Zakaj hlev začel goreti od zgoraj. Za-til je neznanec mrvo, ki je anila v en sam velik plamen, orilec.je lahko fejpobegnil v ib ali po eesti dalje. Skoda iaša okrog 70.000 Din, kar pa Ile deloma krito z zavarovalni-. 'Nenaden izbruh ognja je očno pretresel tudi njegovo, itak živčno boflno ženo. Dola je živčni napad in bodo po-edice bržkone ostale. Koliko použije industrijski aj? Malo statistike 0 živ-enju na Jesenicah v I. 1929. — isenice so mesto, pa imajo za-» tudi kontrolo nad veemi živili ki se uvažajo, h teb podat >v sledi, da so uvozili na Jese-ico lansko leto 1040 krav in vo-v, 393 telet, 665 prašičev, 6F rac, 94 jagnjet. Rasnega me-t in mesnih izdelkov pa so nvo-li skupno 13.282 kg (dočlm so I. 1928 uvozili le 7241 kg mes-h izdelkov). V tem pa ni iteta doma zaklana živina, ki tudi vsekakor lepo številce.— Spričo tolikega povžitega me-l so bili Jeseničani tudi žejni. 0 nam dokazujejo tudi številke ipite pijače, vina in piva. V 1. >29 bq v 87 jeseniških gostll-ih, restavracijah in dveh ka-irnah popili 214.700 litrov vi- 4.250 litrov žganja, 2462 li-ov likerjev, 148.800 litrov pi- 1 ter 23.600 litrov mošta. Skup-a vrednost vseh teh pijač zna-i približno 6,758.600 din. — »ekakor čedna vsote. Če raču-amo, da imajo Jesenice prlbllž-> 6500 prebivalcev, znaša poprečni zapitek za vsako osebo i leto skoro 1000 Din. — če pa lite jemo še otroke, to je dve etjini, potem znaša zapitek za ftako osebo skoro 8000 Din na to. — Mestna občila od-te pi-tče tudi živi. Saj prinese ob-nski blagpjni največ trošarina a vino. Na sami pijači je ob-na zaslužila nad pol milijona »in. Tako so pijanci pravi do-rotvorl mestne občine in bi jih ihko oklicali za Častne mešča-e. Pevski zbor Udruženja jugo-lovansklh učiteljev se priprav a na turnejo po Cehoslovaškt a zbor sestoji iz kakih 70 slo enakih učiteljev in učiteljic, ki rabijo vsake praznike, da od »tijo v Ljubljano, kjer imajo kirinje. Tako so imeli skušnje božičnih počitnicah in vselej, «dar imajo, le dva dni proeto. ;elo i>evovodje sem se vosi \ 'jubijano iz — Zagreba. Je k rečko Kumer, zdaj profesor ns luzicki šoli v Zagrebu. Zboi p edi»n naj resnejših slovenskih nešanih zborov, zlesti še, ker tudira predvsem tudi moderen •rogram in bo tudi z njim kon utiral jk» Ceškooelovaškl v me-tih Bratislava, Trenčin. Velika Mrava, Olomuc, Brno, Pardu Kraljevi Gradec, Praga *lzen itd. Akcija za to turnejo '«peva in je že zaeigurana. Velik poboj na vaoovaaje. ~ *tara «K »venska navada na k me *h, hoditi vasovat. je rodila ftr mnogokrat neprijetne pretepe in krvave prepire. Zlasti če je sel kdo vasovat v sosedno Tako se je zgodilo pred dnevi ns Dolenjskem. Fantje iz Cužnje nioo in pa ker je promet po tej «lake in Hrovaškega broda so šli v Drame ter so tamkaj zapel* podkonico pred Ulkarjevo hiše domačim dekletom.! Naenkrat pa so izza votfov planili dram-«ki fantje — kakih 17 — ter ia-čeli a silno bestnostjo udrihati po vasovalcih s krepeljci in rokami in kar jtm je prišlo pod reko. S kolci, vilami, kopačica-mi za kidanje gnoja in krepeljci so premlatili neusmiljeno nič hudega misleče vasovalce, tako da so na tleh obležali v krvi in brez zevesti brata Anton in A-lojzij Janževec ter Kocijan Jak-še, dočim sta brata Jemana ube-žala s precejšnjimi poškodbami. Kocijan Jakše se je Čez čar prebudil iz nezavesti ter zbežal domov z zlomljeno roko ter hudimi udarci na glavi in raznimi podplutbami po vsem telesu. Do-Čim se je temu beg posrečil, so dramski fantje izza vogala opazovali, kaj je z bratoma Janževec. Ta dva sta ležala na tleh Prvi se je zavedel Alojs. lfi> pa je začel dvigati roko in dpjatf znamenja, da Še živi, so fantje znova planili nanj ter ga z vila mi in krepeljci pobili ?nova na tla. Prav tako so pVemikastlli tudi njegovega še nezavestnegs brata Antona — nakar so za-nustili krai noboia ter se razšli r »«»v*»« m m* j voi m? t nam i• Mogoče so mislili, da sta zdaj oba mrtva. Čez dobro uro pa se Je Alojzij Janževec zopet zavedel ter se privlekel do Cvelbar-Jeve tiiše, Kjer mu je domača hči dprla. Stregli so mu vso noč ter poiskali tudi njegovega brata, ki je ležal na cesti s prebito lobanjo in polomljenimi rokami. Zdaj ležijo vsi ranjenci v bolnici v Novem mestu. Anton Janžepec se še dolgo ni zavedel in je te malo upanja, da okreva. Drugi so izven vsake nevarnosti, le potrpeti bodo morali, da se pozdravijo. Potem gredo lahko §pet na vaaovanje. Kot glavne krivce so pretepene! naznačili Jšneza in Franca Vidmarja, Jožeta Rengusa in (Alojzija Mi-Jdaviiča — ki so skupno z ostalimi pajdaši Že aretirani ter izroča»* sodišču. » Vreme v Sloveniji je vse te dni lepo, v kolikor ga ne kazi nekaterih krajih megla. V Ljubljani prodere soleče šele proti poldnevu meglo ter poelje na ulice, ki so že očiščene snega in blata, nekatere dni pa smo — gentlemani. — V krajih, kjer ni toliko megle, je solnce pobralo že skoro ves sneg. Železniška mereča pri Blaad L j ubij aha, 10. januarja. V sredo 8. t. m. se je pripetile dopoldne menjša železniške nesreča, ki k sreči ni zahtevsla nobenih človeških! žrtev, pač pa o-krog 80.000 din. materijalnp škode. Nesreča se je pripetila pri Blanci na prOgl Zidani most-Zagreb. > Dojpoldne krog pol 8. se namreč križata tamkaj dva vlaka, a ker je proga sicer enotirne, se morajo vlaki erečavati na postaji. Iz Zagreba je vozil osebni vlsk, proti Zagrebu pa brzo-tvorni vlak. Dočlm je oeetal vlek vozil pravilno, pa je tovorni vlak zapeljal na stranski slepi tir, ki se po nekaj deset metrov sploh konča z nasipom zemlje. Redi goete megle uslužbenci vlaka niso opazili, de so zapeljali radi napečno postavljene kretnice na napačni Ur, da U lista vili še pravočasno vlak, ki je bil precej dolg ia natoverjen. Strojevodje je sicer a žvižgom zsdnji hip opozoril, s bilo je že prepozno. Lokomotiva se je s vso silo zarila ob koncu tračnic v zemljo. Sunek je bil močen. Službeni voz se je razbil, drugi vagon, poln poštnih pošiljk se je dvignil visoko v zrak ter obtičal na zalogavniku s premogom. Tudi tretji vagon se je dvignil In zerll čez steno v poštne pakete. Poškodovanih in S tira vrženih je bilo še več vegonov. Duhaprlaotnoet in odpornost naših železničarjev je znana. Dočim sls dva uslužbence — menda kurjač In sprevodnik — skočila še pred sunkom Iz vlake, sta strojevodje le vlakovodje ostala W svojih 'mestih. K či sta odneslg le manjše praske. Nesrečo je povzročil uslužbenec, ki je nsptóno postavil kret- enotirni progi silno zamotan, zlasti še radi silnega prometa na tej liniji Skoda znaša kot rečeno blizu $0.000 Din. Novi zakoe — eno ali dve ženi za nusitmaae? , ^ Ljubljana, d. januarja. Z 1. 1930 je stopil v veljavo nov kasenski zakonik, ki je ¿11 izdelan in sprejet, ter od kralja podpiean kmalu po nastopu novega režima lani. V veljavo je stopil šele adaj a 1. januarjem. Ta novi kazenski sakonik jo marsikaj spremenil. Omenili in pisali smaže o tem, da je ta kazenski zakonik odpravil porotno sodišče in se odslej ne bodo vee vršile porotne razprave. Ljudskih sodnikov novi zakonik ne mara. < m< ■ ...* Med drugimi glavnimi določbami in spremembami je tudi strogo kaznovanje dvotenstve, troženstva i. t. d. Poligamija (mnogoženstvo) je v naši držav* v navadi le med niuslimanl, ki jim vera to dovoljuje. Musli manslca vera sicer ne zapoveduje, da mora vsak moški imeti po več žena, marveč daje v tem popolnoma prosto voljo svojim vernikom. Če hočeš le eno, imej Zadnje leta je «metek) močno gibanje tkev. šprehkora, ki ge gojijo zlasti del organizacije v Rusiji, Nemčiji, AVstriji ii drugod. Je to način deklam trn» nje rasnih pesmi In pesnitev ne le po enem deklamatorjut marveč deklamiraaje v celem zbora. So namreč peem i, ki jih posemeeni deklametor (recimo solist) ae zmore nfcdar deklami» rati z dobrim uspehom, ker pseem premočna a« eno grb ¿ker je pesem predvsem M množic«. So ta pesmi ki stikajo borbo» hrepenenje; in življenj* množice, mase, bodisi te eli one. N. pr. Zupančičeva 'Kovaška": Mi bomo vsi kovali, kovali svoje duše; kovali sVoj značaj..4 Že sam ta MI in zanos, s katerim je treba deldamiraM to pesem tiaešev izključuje popolno uspelo prednašanje po solistu. Ta MI uprav zahteva sbora, ki naj i vso močjo udarja: Mi bomo vsi kovali.... Tudi je v dporu mnogo bolj mogoča menjav^ glasov sen» če je harmonično u nimJ glasovi. eno, če jih hočeš pet, imej jih ženeki glas, zdaj so prevlsdal! Det. A skrbeti moraš zanje. In tako je mnogo muslimanov, ki imajo po več žena.' Kolikor jim pač dopuščajo njihove gmotne razmere. Dočim je svoj čas vsak musliman imel več žene, jtyi je sedaj precej, ki imajo le po eno in ne mislijo na nobeno več, ker jim razmere ne bi dopuščale preživljati več žena in otroke več mater. Zato muslimane ni preveč sedelo eporočUo, da novi zakonik prepoveduje od slej naprej imeti več žena. Bo gatejši muslimani pa, ki so doslej imeli cele hareme žena, bodo jih lahko obdržali. Teh pa nI mnogo. V celem Sarajevu, prestolnici muslimanov naše države, so menda le štirje, ki so tako pogumni, da imajo več žena. Muslimanski poglavar verski Čanševič je odgovoril na vpra šanje, kako sodi o ukinitvi mno-goženstva: "JDvoženstvo ... saj je že d^v-no ukinjeno. Uničile so ga težke gospodarske razmere. 8icer pa je enoženstvo princip islams, dasi je predvidena možnost že nitve z dvema alt več ženami. Lahko pa rečem: v dananšjl dobi. v takih hudih žlvijenskih prilikah je človek že z eno samo ženo junak! Niti z eno ne moral izhajati, kako bi z dvema ali tremi!" In verski poglavar muslimanov (nazvan reis-ul-ulem) Cau-ševič se je smehljal. Mogoče «I je na tihem mislil: Saj Je mogoče imeti več žena tudi brez cerkvenega blagoslova, brez poroke. Kar poglejte po mestih . . . Pod vlak se je vrgel Včeraj zjutraj so nsšll na postaji Verd poleg tira v praznično obleko oblečeno truplo moškega. Truplo Je bilo raztrgano, glave ni bilo nikjer najti, le po tračnicah In tiru eo MU raztreseni možgani. Iskali so glsvo, a je niso mogli nejtl. Pri preisksvl trupls ln zlsstl ns podlsgi poslovilnega pisma na sestro, so u-gotovili, ds Js mrtvec dolenjelo-gsški trgovec Peter Pire. Trdijo, ds je Pire izvršil samomor. To se de sklepstl Iz po-slovllnegs pisma. Iz voznih listkov, ki so jih našli pri njem. je sklepati, de se je pokojni vračal b Ljubljene s avtobusom do Vrhnike, od koder je šel peš pro-ti Verdu, kjer se je vrgel pod vlek. Sodijo, da ga Je povozil tržeški brzovlak ali pa orient-ekspresni vlek ponoči. Zakaj je trgovec Pire izvršil samomor. nI znano. Bil Je v gmotnem ogiru na dobrem in je izključena smrt Is tega vsroke. Peč pe je bilo opežeti zadnje dni potrtost, že od božičs sem. ko je bil izvršen vlom v njegovo trgovino. Vest se je naglo razglasile in zbudile tem večje presenešinje la aonzedjo. ker Je bil trgaver Pire zelo znana osebe v dražeb nem življenju Dolenjega I^oget- preo 1 maj hi Uaroa 'liai «R08VRTX ■ >1 ■ » Vena.y (Ljubljana): Poskusite s kolektivno deklamadjo 8 en z raz- In s tem spoznanjem se je začel tako zvani "Šprehkor", kot lektivna deklamacija, recitacij-ski zbor. Kako se izvpja? j 1 Sprva je bil u sbor negiben ln je eeme govoril, flbor moških in žensk se je «rugtral na odru ter po aaakih dirigenta deklami ral peenitve Zdaj je prevladal moški glaeovl, zdaj veselo, pa kom, pa spet monotono, kakor je zahtevala pesem ta kakor jih je bU naučil dirigent v dolgih vajah. Ta dirigent ni dirigent $ paličico in notami. , Ne, on js predvsem režiser, deklamator. A v prvih početklh je režiser stal pred zborom in mu t roko dajal na snameitja, da so bili de-matorjl čim bolj nsprej, kadar tovori, a se potem spet stopi e sluiplao. PasHI je treba na tešno isgo-varjave. zlasti izgov arjevo samo-gleaAikov. — Dirigenta ni trabe, e pri vajeé naj jim rašieer deje snassenže kdaj naj sašao, naraščajo s glasovi aH padajo. Recode, ki so tiskane s velikimi črksa*, je trdbs povdariti možno. Beesde "Mi vsi" je trabe vsakokrat povdariti in krepko izgovorili črko M. ebe i v "mi" in "vsi" da bosta nekoliko daljša. Besede, ki ee debelo tiskane, je MMttidar- ^«Ul solist in vse shor (tretji treba povdariti s tem, da jih poteši, raztegnjeno izgovorit«. Prvi motu glas: (pred skupino, sfceto tožeče)—Jas ee« sem srmee peeke pod nogami, kt vsek potlači ga s lahkoto v prah. Vel se tali t (eveetl si svoje moči in pr#rifevahte) Ml VSI smo VBPBR SILNI, ki pa-meta s peskom, vlHAR, ki vam je v gveao, strak. Prvi sašiet: Jsz sam — nič. Val ostali: (povzamejo naglo in krepko, kot bi pribil) MI VSI-- (kratke pavza, za hip, nato ,a dvignjenim močnim gle-- som) — MOCl (Prvi soliat se umakne v sbor. Ne oder prihaja drugi solist in govori:) * Drugi solist: Jaz sam eem bilka trave, ki pod kraetom gine, in strada aolnca \ senci, to-i^s ne v auraa. v Jw Zbor: (govori vedno krepko-sa-moaaveatno, skoro veselo svoje moči) MI VSI smo HRAST mogočen na planjavi, ORJAK, ki smeje bUkam ae v obraz. Drugi aoliet: (stopa k zboru in se pridrufi) Jas sam -r- nič. . Zbor:"(kot prej) MI VSl-^MOČ! Tretji eollet (stopi ia sbora ter govori zboru): Jaz sam sem kamenček. Glej, vodo, kako me prekucuje, ae igra! solist se je bil obrnil k publiki) : MI VSI smo JEZ, nasip, ki ae ne gane, naj pribeene v*-lovi MISSiaSlPPUA! Tretji eollet: (v svestl si svojs slabosti kot posameznik) Jez sam — NIČ! Tretji aoliet m sbor: MI VSI-MOČ! Četrti sofist (pride 1 leve ali de-site) Jes sam sem Iskrica v goščavi raee; «bije iskro vsake _ rosna kepijiea. Zbor: MI VSI smo PLAMEN, ki Šviga nad vrhovi gora nai-višjih ln poliše vea morJA. četrti eollet: (obupeno): Jes sam -—nič — (skoro zamre s glasom, a ga prebudi) " Zbor (glasno)MI VSI~ strašni, njih jeza je nenavadaho strašna. Dočlm Igra človek svo jo vlogo v dirkah z biki, es med kemelemi ne kaže. Oba tekmeca, hudo razkačene drug ne dragega» ae spuatlta v s reno. Naika-kujeta se a »obrni In es braeta Zmagalec vtakne protivnlke vrat pni trebuh, ge prlvsdlgne In pe pesku. Ud sme šz je ss |4a puščajo v boril-ako odprt: tako more porašmmr ti ter eltl triumCatorjeva-P» Ii "kamelomehlja" dobile evojege romsnoplaee ia peanlket Sloisnska Narodni I l.fc... It., i A vnuovijtnt w Podporni Jidnoli Inkom. IT. jvagS 1S07 v šrSavl lUUoU MST-M 80. Laeašals Ave. Clikas«, llUasl« • Tsl. Rockwtll 4IS4 , GLAVNI ODBOR S.N.P.J. '1/' IV UPUAVN1 ODSKK: VINCENT CA.IN K AR, pred«sdnik.....JW57 g. Uwndala Av»., Chlcafo, III. D A. VlpKR. Vl. tajnik.........«667 s. Uwadals A v»., Chicago, III. NOVAK, tajnik bol oddelka... .8667 8. Uwailale Ave.. Chicago, UL VOGHICH, gl. blagajnik.......2667 S. Lawndalc Ave., Chicago, III FILIP OODIlfA, upravitelj glailla... .«657 8. Lawndalc Are., Chicago, HI. JOHN MOLKK, uradnik gU»ils......3667 8. Uwndale Ave., Chicago, 1U. ' JT. ■[[ . ' i ODBORNIKI ANDREW VlORICH, prvi podpredsednik, m Ruiaell Ave., Johnitown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugI podpredin IWT 8. Trumbull Ave.,-Chicago, III. JOHN J. ZAVERTNIK, gl. idravnlk........3784 W. Mth 8t., Chicago. IlL I OO8PODAR8KI OD8RKt ALE8H, predsednik..........1114 8. Crawford Ave., Chicago, WL 0U|1..............................m* w- Chicago, III JOSEPH 8ISK0VICH................¡001) E. 74th Street. CleveUnd, Ohio, _ POROTNI OD8KK1 ix5iiOHSKK, predsednik..............414 W. Hay St., Bprlngfleld. HI fiULAR...................................Box 17, Ami, Kana. Xii J?SL u..................................... a67' **m*eae, Pa. DB0J ................................. I'wk Hill, Pa. FRANCES ZAKOVfiKK.................1016 Adama «tH No. Chicago, 111 OKROŽNI ZASTOPNIKI» ' 25£5OE siir®KAR, P^o okrolje.......1U7 Main Ave., W. Aliquippa, Pa. iS^LOKAl JR., drugo okrolje........606 E. 16fnd St., Cleveland, Okim IJCK8A, tretje okrošje............P, O. Box 664, Mulberry, Kana. PRANK KLUN, «strto okrožje..................Box 668, Chlaholm, Mina PRANK KLOPCIC, peto okrolje........................ 0. Dlnea, Wyo. ^ NADIORNI ODBRKi ............36S0 W. asth St., Chicago, Dl ...................B* 8t- Milwaukee, Wla. MICHAEL PLE8UE,.............610 Madlaon Ave., N. 8., Plttaburgh, Pa. PeSOaN-gwemeMMM • «I«tN|.i 61 » el. wnà». m »rti tek*. Ztt ñü^AJi! »J***1**»* 9-U vl. »rrt«rt*l U. ml m mi.«i m »rrt^nlk^ «i w -^ - » ^ Va» aeám, ShaM« •• Uteilfc« Mnr*. aal a» M*IU«le M bel. tejnlli^. 9ymt • mmejauki»! h^l. aaj m MlUale m MaceJaUt«*. r* ti 1 iiyûS/'tlfl fT^**"** * ^ m ****** ''«* SalM vsi raisivrSet mmuu se m m J5? ^j"1 > šres« «Od, MMRlto. ««tae. mnIdIu ta am «m, lu h v m* a iWliB Mm* «ai m M«U|e m -raosvsTO," HIT a UwM«W An.. Cfci.f«. 111. NOTSi~ ^"t&ñaMerXb Nerth ISMM N BMlteN te Um M*r*terr'* rtflM. to Sm d imMm*» eltto« SmmM to tafee M •hal cf tac SÉéf " •( iS* iimUh toarS Cha tem. «Maelalato ea4 iomI, iSmM to eSSfWMtf ta Jelui Oevl«h. eeltaaa. l«4i»tal Arttolta fto MSItaBUM. »»eaaaaewesta, »a^u.MtotrieltaM aa4 aU »itot to» toa» yitatatae ta tto «Utata» mu atoeU to il>i ml ta TSOSVSTA." DELAVCI V KOIX>NIJAI.NI DOBI (Nsdsliev^nje 6 ». strsai.) Oddajanje otrok kot obrtnih vajencev je «ledllo Istim navadam idsntur*. Shranjena je nska taka pogodba Is 1. 1678 v mestu Roxbury, Mass. Ts vajenska pogodba je tipična. Mojster se je obveee! učfyl vajenca "umetnosti, obrti, tajnosti ln znanstvo čevljarstva", dočim se je vajenec obvezal "slutiti In ubogati" in sploh se obnašati kot "svest sluga." Po koncu vajenstva je moral gospodar dati vajencu dve obleki, eno za nedlejo in eno za delovni dan. Aiatem Indenture nI bil nikoli zskonito odpravljen. Belo tla-Čanitvo je nadaljevalo v Penn-sylvanijl še četrt stoletja po o-svobojenju. Ali sistem Je počasi odpadel vslod spremenjenih gospodarskih razmer. Končni udarec Je dobil ta sistem tlsčsnstva, ko je bil odprayljen sspor za dollnlke: odvzel je gospodarjem moč, de bi prisilili delsvce poravnati svoj dolg s prisilnim delom. HUB. O'Brlenova vdovs oproščena Chicago.—Genevieve O'Brien, ki Je bila s 8. H. Dorrom vred sepletene v umor njenega eo-proga Wllllama, js bila v četrtek oproščena pred sodiščemt Zenn Je razgalile prsd porotniki vse svoje ljubimsko rasmerje s Dorrom, lastnikom hiše, kjer je stanovala s svojim mošem. Odločno Je pa zstilkala, da bi kdaj kovala kak načrt za umor. To je bilo Dorovo delo, ki ju prišlo nenadoma, ko je O'Brien prišel domov In našel Dorra pri njej. Porotniki so Ji verjeli ln jo 0-prostlll krivde umora. Orgealzator pred sodiščem - Charlotte, N. O. — Oeorgo Hauls, organizator National Textile Workers unije, bo prišel pred sodnika rsdi obtošbe, da Je na shodu v Mount Hollyju pod-Algal dslavce, nsj se upro svojim delodajalcem. Policija ga je po-tegnila z govorniškega odra in ga odpeljala v zapor, ii katerega Je bil puenejtf izpuščen, ko Je organizacija polotila sanj varščino $1,000. SOBOTA, 25. JANUARJA PROSV BTA htmhotiio stvar, da Je buši! v nekak histeričen smeh. Indijanci so se osrli vanj, češ, kako se more še smejati A ni bil kos izstaviti tvojega krohota, pa najsi je bij tako bresumen. Naposled se je umiril in krčevita tnavica, ki mu je stresala grlo, je polahko izginila. Se nekaj odloga ja (kobiL Subienkow je po-skusij nakreniti svoje misli drugam in ae zazrl v svojo preteklost. Spomnil se je svojega očeta in matere in lisastega konjička, ki ga je Jahal v detinstvu, in franaoskega učitelja, kateri ga Je učil plesati in mu neki dan ogorčeno iztrgal atar, obrabljen zvezek Voltaire-a, češ da ga ne sme čitšti. Pred očmi mu je ši-nil Pariz in Rim in turobni London in veseli Dunaj. Zazdelo se mu je, da je zopet v družbi o-gnjevite skupine mladih someščanov, ki kot on sanjajo o samostojni Poljski s poljskim kraljem na varšavskem prestolu. Tu sa pričenja neskončna pot. 04 vseh svojih prijateljev je/preostal sam on in posamič Je prerešetal naklombo vseh teh plemenitih src, ki so izginila. Dva sta bila obglavljena v Pe-trogradu, koj v početku. Neko-ga drugega je njegov ječar na smrt pretepel. Potem se je na velikem okrvavljenem pohodu, ki jih je vedel v sibirsko pregnanstvo in se vlekel cele mesece med udarci in psovkami paznikov kozakov, četrti aesedel od Iznemoglosti in nič več vstal. Poalednji njegovi tovariši so po-, čepel i v rudnikih od mrzlice ali pod knuto. Dva Izmed njih, ki sta ša preostala kakor on, sta poskusila pobegniti 'v njegovi j-glUi 11--isKa Svm V bOrbs " kozaki., Edino njemu je uapelo, priti na Kamčatko z denarjem ln listinami nekega potnika, ki je obležal v snago. • * • Vedno ga ja obdajala sirova in živinska dlvjost. Nevidno ga je obkrožila celo v zabavališčjfc ali učiliščih. Vse ja ubijalojn-koli njega. Na taisti dan je ilel z dvema ruskima častnikoma dvakrat dvoboj. Da ai otme svoje življenja in si preskrbi prehodnico, je ugonobil tega nedolžnega popotnika. Za njin> ja bila rešitev nemož-na. Neskončna pot po Sibiriji ln Rusiji,; ki ae mu je zdela-dva tisoč lat folga, na to ni mogel mialiti, da bi jo napravil v obratni smeri. Edini iahod je bil videti ta, d* bi hodil vsevdilj naprej, prekpračil zlokobno Ledeno mprja in preko Bahringova ožine krenil > Alaaka, akoprav zabrede v v dno hujše barbarstvo. V ta ni man sa je pobarabil in ss izkaza s tatovi košuhovine. Na njih]jadrnicah, gnilih od skorbuta.ije ob nezadostni hrani in vodi« med neprestanimi nevihtami tega viharnega morja, družno s temi molaki, ki so so bili poživtnili, trikrat pookusU jadrati proti vzhodu skosi usodni preliv. Ob tisočerem pomanjkanju in* tisočerih težavah je njega in njagova neotesana dru-gova potisnilo nazaj proti Kam-čatki. V četrtič se ja pustolovska plovba bolje obnesla. Eden izmed prvih Evropcev je brodil po bajnih Tjulanjskih otokih. A pozneje sa ni z drugimi vrnil na Kamčatko, da bi zabogatel s vtl-hotapljenim krznom ali potrosil ta denah v blaznih orgijah. Prek Amerike je držala cesta v Evropa V Ameriko je bilo dospeti po vsaki coni. Bivajoč torej po teh prekletih predelih ob Behringovem morju ter Aleutskih otokih, se je vkrcal na druge čolne, v družbi drugih lovcev na koše, slavonskih ali ruakih srečolovcev, mongolskih. tatarskih ali sibirskih, ki so puščali ta seboj dolgo vleč-ko krvi. Povsod, koder so se Izkrcali, so morali domorodci odriniti tsšak davek v kožuho-vini. Cela vasi, ki so se branile, so poklali. Včasih pa so bili do-mačini jačjl. ali pa drugi gusarji, in so poaekali vsakegar. kdor jim je od tolpe prišel pod roko. Nasadnja ae Jim je brad razbil. Rešil ae je z edinim pajdašem. imenovanim Finu, in na pustem ostrovu sta prest rs Is vso zimo v ssmoti. Ven in ven Ista Juta in kruta sirovost. ki ga Je stlsltals) Na spomlad je po čudežnem naključju priplula ladja mimo ter Ju odnesla. Z novo dthaljo je slednjič do-•egel Ataslfo In med strašansko vošnjo poskušal pristati k trne* □ □ IZGUBLJENI S1 (THE LOST WORLD) Roman dvoma še nadaljeval, zakaj on je zopet razkačen skočil nad me, a sreča mi je bila mila ter me Je rešila teh neprilik. Poleg naju je stal namreč stražnik z beležnico v roki. "Kaj pa jf to? Da vaju ni sram!" je dejal. To so bile vsekakor prve pametne besede, ki sem Jih slišal v Enmore Parkih "No/' me Je zopet nagovoril, "kaj pa vse to pomeni?" "Ta človek me je -napadel," sem rekel. "Ali ste ga ras napad« r je vprašal stražnik. K* r ' ' ' , Profesor jé težko dlhsl in ni ničesar odgovoril. ' „ ' . "No, to pa 'nI prvikrat," je strogo dejal stražnik in zmajal z glavo. 'Pretekli mesec ste imeli v siičnf zadevi opravka s sodnijo. Temu gospodu ste poškodovali oko: podpluto je. — Ali mi hočeta prijaviti poškodbo, gospod?" me je vprašal. A jaz sem se med tem že pomiril. "Ne," sem rekel, "ničesar ne maram prijaviti." / "No, kako pa, da ne?" me je vprašal stražnik. ' e "Sam s«"1 vsega kriv. Nadlegoval sem gospoda. Posvaril me je vnaprej in mu ne morem ničesar očitati." Stražnik je hrupno zaprl svojo beležnico. "Vsekskor bo bolje, če ne bosta več počenjala takih stvari!" — je dejal. "No, in vi Um, kaj je? Nikar ne stojte tu, le naprej P To je rekel mesarskemu pomočniku, nekemu dekletu in drugim ljudam, ki so se zbrali okrog nas. Napodil ja to malo akupino glodalcev in s težkimi korski odšsl po ulici zs njo. Profesor me Ja pogledal in rekel bi, da so se trenutek lahno nasmehnila oči. "Vstopite!" je rekel, "še nisem gotov z vami." Čeprav so donele te beseda dokaj preteče, sera mu vendar sledil v hišo. Molčeči Austin, ki se je vas čas držal kakor lipov bog, je zaprl vrata za napi. ČETRTO POGLAVJE § To Je najbolj čudna reč, kar sem Jih kdajkoU Mi pa se vam moramo vsi klanjati ln poizkušati doseči od vas ugodno oceno. Enemu pomagate lahko na noge, drugega pa pahnete v nesrečo! Podla golazen, o dobro vas poznam t Pozabili ste, kam spadate. Ze še pride čas, ko vam stopimo nekoliko na prste. Zabe napihnjene! Vam že pokažem vaš prostor! Da gospod, ni se vsm posrečilo opehariti G. E. C. Tu ste ns letel i pač na pravega človeka. Svaril vas je, če pa ste vendar hoteli priti, ste to storili, pri moji veri, na laatno odgovornost. Polomili ste ga. velecenjoni gospod Malone, le priznajte, da ste se ppMeno ujeli! Tvegali ste dokaj nevarno igro, In zato vam moram povda-riti, da ste Jo izgubili." -7 "Poslušajte, gospod," sem rekel, med tem, ko sem se umiksl proti vratom ln jih odpiral, "lahko me žalite, koKkor vam je drago. Toda vse ima svoje meje. Dejanski se me ne smete lotiti." "Jaz da ne smem?" Počasi je odkorakal na svoj čuden način proti meni, nenadoma obstal in vtaknil orjaška roke v stranske žepe svojega dokaj otroškega, kratkega jopiča. "Vrgel sem že več kakor enega vaših sobratov čez prag. Vi boste četrti ali peti. Po S fpnte 16 šilingov odškodnine pride povprečno na vsakega. Drago je sicer, a jako potrebno. No torej, zakaj na bi sfrčaM za vašimi bratci še vi, gospod? Zdi se mi, da boste, kaj pa!" Mod tem, ko je govoril, se Je zopet pričel hinsvsko in preteče pomikati proti meni in se je ob vsakem koraku vzpenjal na prste, kakor da bi bil plesni mojster. - j Lahko bi bil z enim skokom dosegel vrata in smuknil ven na hodnik, a to se mi je zdelo sramotno. Razen tega me je počasi popadla jeza. Poprej sem bil vsegs nedvomno sam kriv, zdaj pa so ml njegove grožnje vrnile vsaj nekaj pravice. "Oproatlte, da sem vas razburil, toda, nikar si ne mislite, gospod, da se pustim premi-ksstltl. Vam že pokalom, da ne trpim takega!" , "O, sa Boga milsgat" Njegovi črni brki so se dvignili in pod njimi so se sasmehovslno zasvetili beli zobje. "VI, da ne trpite kaj ta-kegs, kaj?" "Ne bodite no neumni, gospod profesor!" sem kričal: "Nikar ne mislite, da s menoj kaj opravite! Skoro dva stota tehtam, imam jeklene mišice in vssko soboto igram po tri četrt ure srednjega napadalca v londonskem Irskem klubu. Jaz nisem tak, da bi.. V tem trenutku se Je že zakadil vame. Na mojo srečo sem bil vrata že odprl, sicer bj bila oba zletela kar skoznja. Kakor krogla sva zletela po hodniku ln se z nekakim stolom vrod (zapletel se nama je spotoma med noge) naposled'skotalila po stopnicah navado! proti vež-nlm vratom. Njegova brada mi je zamašila usta. s rokami sva se čvrsto objemals, sploh sva bila svita v klopšič in nogs prokletega stola so povsod plesale vmes kakor solnčni žarki. Posorni Austin ja nastežaj odprl hišna vrata, prekucnila sva se čes «lavo ln sfrčala na ulico. Tudi dva druga alušabniks sta stopicala sem-intja in nekaj poskušala, a predvsem sta menda pazila, da ne poškodujeta lastne osebe. Stol je lopnil na hodnik in se sesul v drobne trske, midva pa sva sa naposled ločila in drug poleg drugega treščila v cestno blato. Profesor je takoj planil na noge, zavihtel pesti in zasopihal kakor nadušljlv. "Imate zadosti T Je zastokal. "Prokleta pošast!" sem zatulil, ko se mi Je posrečilo skočiti pokonci. Boj bi se bil brez MI PROIUJAMOZEMUIÔ Pesor! Ako lastojete prstno, jeno ali aeurajeao semljiéèe r F sylvaniji sli Ohiju, vam jsmčiu isto prodamo ali samsnjamo u biifcanottiö T»iestvo. Za brerpl pojasnila pišite na: RKAL ESTATE EXCHANG 28 8a. Daquesae Ar«. DUQUE8NE, PA. (i ti odredite najbolje potom naiega potniškega oddelka, ki odpremil in dopremil že na tisoče ljudi v njihovo naj* zadovoljstvo, ¿1*11 f • i- • 1 • Pomagati dobiti poa, dovoljenje ga povratek in income 1 davek dokument. Napravimo afidavit, prošnjo za deklari o zakonitosti dohoda v to zemljo, kakor tudi proinje za ta zakonitne kvotne vize za one, ki spadajo v to grupo. POŠILJAMO DENAR v staro domovino, kakor tudi v ostale kraje vsega sveta—bančnim nalogom, čekom ali brzoj nim potom po najpovoljnejšem tečaju. Ta največja slovanska banka v Ameriki, ki je pozn čirom sveta, kod ena nejzanesljivejših bank. Obrnite se na CHICAGO, ¡ Sedaj Je bilo konec. Sublenkow. Poljak, je prehodil dolgO pot grenkoati in grozo iz Varšave preko Sibirije ter na-lik duplarju. ki leti proti svojemu golobnjaku. spotoma neprestano strmel v rešilne prestolnice po mlkani Evropi. Tokrat pa se Je zgrudll/trt na Ha dalje ko kedaj od svojega smotra, v tem odročnom kotu polarnegu svata. Tu v Severni Ameriki se je nehala njegova sled. Čepel je v snegu, pričakujoč trpinčenja, s rokami zvezanimi na hrbtu. Buljil Je v velikanskega kosaka. ki >e ležal pred njim s obličjem v snegu. Moški so bili oprsvili s hrustom in gs prsvksr prepustili ženstvu. ln žrtvino tuljenje js pričalo, da v prevejanoeti pri mrevarjenJu ženske prekašajo moške. Sublenkow Je motril prisor in drgetal. Ne da bi ae bal smrti. Predolgo mu Je bilo življenje v breme na njegovi nepregledni kalvariji, da bi bil trepetal ob misli na »mrt. A muke so »e mu upirala. Zalile bi njegovo človeško dostojanstvo. Zalile ne sa-mo po bolečini, ki bi jo moral prenašati, marveč tudi po gnius-nem prlz»ru, ki bi gs nudil v Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje» letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APBURA NA ČLANSTVO fiLNJPJ^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cana zmerne, unljako dalo prva vrsta. & N. P. J. PRINTERY 2657-59 Sa Lawndale Avenue CHICAGO, ILL TAM 8E DOBI NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA « \ «-t L