'(,.. t Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. m insercut pa opravnutvu .DOMOLJUBA." Vodnikove uttae it. H. - Ncunanila se vsprejemajo in planejo po dogovoru. iier. lO. V Ljubljani, 20. maja 1867. Letnik X* Poslancev skrb za kmeta. NaSi slovenski kmetovalci pričakujmo od svojjh posjanoev v državnem sboru na Dunaju krepkejn nagle pomoči. Zato veseli pozdravno vsak korak svojih poslancev, ki meri ,proti temu cilju. Danes vam »Domoljub« prinaša več tokih stavljenih predlogov posebne varnosti. ' Prvi je prolog gosp. poslanca Fr. Pogačnika, ki meri na to, da se kmetom voja&ko breme nekoljko polajfia in bolj primerno in pravično naloži. Znano je, da vpako leto izfned potrjenih novincev več kot 60 tisoč pride v namestno rezervo, ki imajo vsled tega to ugodnost, da namesto treh |et le osem tednov služijo pri vojakih. Kdo pa pride v to namestno rezervo ? Najprej pni, ki so vsled slabosti manj sposobni za de-janjsko službo, potem pa vsi oni, ki so bili tako srečni, da je pri žrebanju župan zanj potegnil vjqoko Številko. To postopanje pri uvrfčevanju pa ni umestno in prikladno uasim razmeram. Delati je torej na to, da se pri uvrSčeww> v namestno rezervo pojeg slabotnih naravnost uvfstč sinovi kmetskih stariSev, kateri so aa kmetijo potrebni, po obstoječem zakonu pa ne morejo biti oproščeni. Zato je stavil poslanec gorenjskih občin ta le predlog: Visoka vlada se pozivlje, da predloži novo postavo, po kateri se bodo v namestno rezervo uvrSčevali raz-ven slabotnih kolikor mogoče sinovi kmetskih posestnikov, ki so za vspefino obdelovanje kmetije potrebni, ne da bi se s tem s t e v i I o d o -voljenih novincev zmanjšalo. Kadar se ta postava aklene, prinese kmetom veliko polaj Sanje Druga imenitna reč je »stomenioa«, katero sta predložila poslanca gg. Pfelfer in PovSiS poljedel- skemu ministru. V tej spomenici gospoda poslanca opisujeta veliko revščino dolenjskih vinogradnikov, katerim je trtna uS pokončala vinograde, in s tem vse dp-hodke. Ti vinogradniki bi radi zasadili nove vinograde, a manjka jim denarja sa to. Ko bi država hotela tem ljudem na pomoč priti p denarnim posojilom, kakor tovarnarjem sladkorja, Jbi si kmalu opomogli in z veseljem bi potem povrnili državi to posojilo. Gospoda poslanca sta torej ministru razložila potrebe in upati je, da dobijo Dolenjci nekaj pomoči. Poleg teh predlogov so za kmete važni Se ti-le od katoliških poslancev stavbeni predlogi: 1 Prepove naj se, da bi smeli veleposestniki nakupovati kmečka posestva; vzlasti se pa mora prepovedati dpbičkaželjno nakupovanje kmečkih posestev s tem namenom, da bi se potem razkosala in posamni deli z ogromnim dobičkom prodajali. Tudi s tvornicami bi ne smela biti združena kmečka posestva. 2. Da se omogoči zadrugam vspeSno delovanje, se mora ustanoviti državna zadružna banka. Država naj da ti banki vsako leto večjo svoto denarja. Posodi naj ji izprva do 10 miljjopov gld. po 4 odstotke. Ta banka naj bi dajala svoj denar na posodo raznim zadružnim zvezam. 3. Zasebne zavarovalnice, katere imajo velikanski dobiček, naj se popolnoma odpravijo, ustanove naj se pa deželne zavarovalnice, pri katerih se bode moral vsakdo zavarovati. Tako bode dobiček doma ostal, ne pa romal kakor doslej celo v tuje države. 4. Sedaj ima velike križe in silne stroške, kadar oče sinu, zakonski tovarišu itd. prepušča kako posestvo. To zlasti hudo zadene manjše posestnike. Zato se je stavil tudi v tem oziru predlog, po katerem bi se breme zelo olajšalo. Ako je posestvo vredno le do 1000 glej., naj bode popolnoma prepisnine prosto Da P* *r2»v" preveč no pogreša teh dohodkov, naj Pa borzo bolj Prit,'T Za 4orodne kraje je posebno pomenljiv ^red-log naj sersdela nova pOstava, kako vinogradnikom ravnatL Da 4ob6 iila naj država pripomore vsaj s tolikim prispevkom, kolikor daje dežela. Vinogradi naj se ne obdačijo viSje kakor navadno polje, ker imajo vinogradn.k. vedno večje stroške s Škropljenjem. Izda naj se stroga postava zoper ponarejanje vina, sedanja naj se odpravi. 6 Tisoč in tisoč marljivih kmetov izgublja svoja posestva radi ^lnH£olg<|~ Sov ti dolgovi pek) vplivalo,Vrzi le njMolži* "posevke. *toJW i i,dela načrt, kako bi te rarfttemga gov, oziroma da bode smela le frfavaj bulaciio na posestva. - , . ' 77.. U tega vidite, dragi rojaki, da poslanci vidijo rane kmečkega stanu in Mejo pomočkov, jih zaceliti. Ogla- gaj te ,e pridno 10 podpirajte «vqje poslanca, da dosežejo ugodnih vspehov. Razgled po svetu. Delovanje naiih slovenskih poslancev opisano je na drugem kraju, zato se tu ozrimo splošno po držav nem *boru. Priznati moramo, da sedanji državni zbor, dasi že več ko dober mesec poseda na Dunaju, še prav ničesar ni storil za ljudstvo. Kako pa tudi, če liberalni nemški poslanci tulijo kakor zveri, vpijejo, kričč, bijejo krog sebe ko da so v krčmi, da, enkrat ni dosti manjkalo, da si niso segli v lase in se poskusili s pestmi. Pa kaj jim dela tako nemirno kri? Jezikovna n a-redba, katero je vlada izdala za CeSko in Moravsko in o kateri smo na tem mestu tudi že govorili. Prepričati hočejo ves svet, da se Nemcem v Avstriji godi straSna krivica in sicer zato,' ker so dobili Čehi nekaj pravic, katere jim gredo. Ti rogovileži sklicali so shod svojih somišljenikov v mesto Draždane, ki je že pod nemškim cesarjem. Tu so hoteli prav krepko zabavljati čez Avstrijo, česar bi doma seveda ne smeli, pa komaj so dobro začeli govoriti, prišel je nemški vladni komisar in jim pokazal pot domu. Mi bi bili prav veseli, ko bi bili te vrste ljudje ostali v nemSki državi, katero neprestano hvalijo. Kaj smo si vse obetali od tega državnega zbora, a poslanci ne morejo pričeti preosnov in postav, ki bi pomagale kmetom, rokodelcem, delavcem. In temu bo krivi oni nagajivci, katerim je malo mar blagostanje stanov, ki tvorijo Btebre države: Zidom pa gre sedaj pSenica v klasje in veselja si kar roke manejo dobro vedoč, da bodo tudi še odslej gospodovali v vseh ozirih kristjanom, če se bodo le ti vedno prepirali. Kot nekaj izvanrednega in veselega omeniti nam je iž državnega zbora predlog o apremenjenju Šolskih postav. Dn6 4. maja predložil je katoliški poslanec doktor Ebenhoh predlog, ki prav močno spremeni se< danjo Šolsko postavo, katera je brez dvoma mnogo mnogo kriva, da smo tako daleč zagazili od prave poti. Liberalizem, rudeči in puntarski socijalizem, brezbrižnost v verskih in nravnih zadevah, vse to so sadovi nove medverske Sole. Težko smo čakali, da se kak poslanec ojunači in spravi to silno važno zadevo v pravi tir. Ebenhoh je predlagal tako postavo, a jako bi se motili, ako bi mislili, da bode ta postava brez vseh ovir tudi vsprejeta. KakSen krik so že 2daj zagnali cerkvi sovražni ljudje po listih. Tako seveda nas liberalni »Narod*, ki sovraži vse, kar je cerkvi in ven ugodno, tudi ta je napovedal boj Ebenhohovemu predloga j|8kriva aicer svoje hudobne nakane za lepimi besed »mi, pa poznamo ga. Namenili smo se dragim bralcem prihodnjič o tem Kbenhohovem predlogu kaj več spregovoriti in zato danes ne govorimo dalje o tem, temveč le še to rečemo: Mi katoliški kristjani to e smemo nikdar pozabiti, kaj je naš konečni namen in potem moramo vse stvari in zadeve uravnati. Ogri še zdaj niso odnehili od svoje zahteve, da bi namreč oni tudi odslej plačevali dd vsacega goldinarja skupnih državnih stroškov le 80 kr. mi pa 70 kr. NaSi ministri pa venda. le vidijo, da ae "gOdl naši tostranski polovici krivica, in zato hočejo, da Ogri plačujejo 43 kr. od goldinarja, ml pa 57 kr. Temu pa se Ogri ustavljajo. Tako vsak svojo tliCČ, mf po pravici, oni po krivici in pogodba se ne bo kmalu rešena. Govori se pa, da mislijo obojni ministri to stvar kar tako na rediti, da bodo prejšnjo pogodbo kar 8e za deset let (seveda s starimi krivicami) obnovili. Kaj da poreče k temu državni zbor, tega pa ministri niso premislili, ker noben posten in domoljuben poslanec ne bo glasoval za tako krivično pogodbo. — Ogri začeti so nabirati za ranlene turške vojake in v oklicu, ki ao ga v ta namen razposlali, imenujejo Turke svoje »brate«. No, to je pa lepa. »Krščanski« Ogri imenujejo svoje brate Turke, tiste Turke, ki so lani poklali 100 000 kristjanov, tiste Turke, ki bo Ogre pred par sto letij imeli v svoji oblasti, ki so jih vedno napadali. Na Hrvaškem se te dni vrše volitve za državni zbor. Koder mažarska vlada čuti, da ljudje ne bodo volili njenih poslancev, tja je poslala ogromno množico vojakov, žandarjev, ki bodo volilce kar zapirali, če bodo volili po svojem prepričanju in ne kakor veleva mogočni — Mažar. Kaj ne, da je to res turško? Grško-turška vojska bliža ae švdjemu koncu. Oba dela sta se je naveličala, ker požre mnogo denarja. Grki morajo se povsod v Tesali ji in v Epiru umakniti Turkom, ker teh je ko listja in trave, zato pa hrabrost Grkov nič ne pomaga. Vedno bolj proti jugu se pomikajo in Tesalija je vsa v turških rokah. Sredi ravnine tesalske pri Farzalu bila je pred kratkim huda bitka in Grki so jo prav postehO kupili, premagani i« pdtolčeni so. Grlri so pToeitl velevlasti, naj posredujejo (meSetarijo) da se bo Itifcnje vsa stvar dobro iztekla, ker Turkom je vsled zatdnjib ztnagzrtsel greben fn ko čejo vzeti Grkom najprej Velik koš' dežele, potem baj bi jim ti plačali 00 miljoiiov vojne odškodnine V denarju fn ne vem kaj Si je Sa vse sultan izmislil. Radi bi vedeli, ko si bodo Grki toliko denarja vzeli, ko so 2e sedaj dolžni državam 220 miljonov in pride na vsacega Grka 100 gld. državnega dolga. Bržkone se bodo morali Turki za ta denar Obrisi«, Mr koder ni« ni, Um Se cesa* pravico zgubi. Grki poklicati so z otoka Krete polkovnika Vasosa in tudi svoje vojake so spravili domu, pa vse nič ne pomaga; že prav pogostokrat so morali pustiti cele zaloge živeža, orožja in streliva Turkom, ter zbežati. Želimo le, da preneha krvava vojska In se sklene sa Grke ugoden tbir, ker pri Turkih tako drug nobeden nima dobička ko Židt, ki imajo vse blagajnice in vse denarne naprave v rokah. Bomo videli, kako se bodo sedaj vele-vlasti potegnile za Grke ? Dopisi. Z Dolenjskega 18. maja. (Nov nauk o vzgoji.) V dobro letino je navdajalo nafte sro«, saj je pa tudi vse 10. Številki »Rodoljuba« oglasil se je znani dolenjski tako lepo kazalo, kakor si le Človek sam želeti more. modrijan, ter razlaga na dolgo in Široko, kako bi se S hvaležnim srcem smo opazovali polje, na katerem je moralo ljudstvo po Šolah učiti, da bi bilo, po njegovem bujno rastlo žito; z veseljem in radostjo je navdajalo mnenji seveda, zadosti podučeno za vse poznejše živ- cvetoče drevje vsakoga, če bi bil tudi morda žalosten Ijonje. Najprvo to se razume, bi moral po mnenji tega in čmeren. Ali zdaj bo pa menda vse nase lepo upanje globoko učenega moža iz Sole duhoven. Krščanskega segnilo pod vodo, kajti 12. in 13. maja je neprenehoma nauka v Šolah treba ni, pravi ta mož v svoji umnosti padal sneg, kakor o božiču, in danes že tretji dan na- -katera ne pozna nobenih mej, tudi tistih ne, ki bi jo letuje; bela odeja jO pokrila nase'polje in vrtove. AfnogO' morale ločiti od neumnosti. V solo bi motali, pravi na- sadnega drevja je polomljenega, žito na polju je vse dalje ta mož namesto duhovnov juristi, ki bi učili pod snegom. Občutno škodo nam je napravil že zdaj r ljudstvo, kako se mora obnašati pri volitvah. Za to de- in če nam Bog kmalu ne posije toplejših dni j, ne bomo lovanje, mislimo bi jim najbolje služil samo en nauk: imeli letos kaj spravljati v žitnioš. Bog se nas usmili. Voliti se mora tako, kakor ukakuje novomeški dr. Slane. Iz RAteč na Gorenjskem, 12. maja: Tukaj so za-Ta nauk bi nadomeščal ves krščanski nauk in vse druge čeli s sanmi voziti. Se prejšnji sneg ni skopnil in že Šolske nauke. S tem naukom bi bilo na mah pomagano smo dobili danes dne 12. maja pol metra novega. Polju naSi domovini, pa tudi dolenjski dopisnik »Rodoljubov« morebiti ne bode Škodoval, ker je žito komaj nekoliko bi bil s tem nr.ukom zelo zadovoljen, ker potenl bi pognalo. Drugače pa je z živino, posebno z drobnico, gotovo ne bil nikoli izvoljen kak »črnuh«, kateri delajo Ovce so imele že zunaj nekoliko pase, sedaj morajo temu možu tako preglavico. »Rodoljubovemu« dopisniku biti zopet v hlevu. Kaj bode žival jedla, ker klaje pri-je tufli dragih predmetov preveč v soli. Najraje bi imel manjkujo! Veje sadnega drevja pokajo pod težo in pla-da bi se učilo po šolah samo 0 državi, o občinah, kako zovi se vsipljejo s streh, da je nevarno mimo hiš bose drtavp snuje in pa kasenski zakon, da bi torej mesto diti. Pri cerkvi so nakopičene snežene barikade, učiteljev v šolah podučevali juristi. Drugi juristi imajo Iz Cirknega na Goriškem 12. maja. Shod, katerega dosti važnega posla kot sodniki, odvetniki itd.* a do- so sklicali socijalni demokrati v Cerkno v nedeljo dne lenjski dopisnik »Rodoljubov« prihranil si je že toliko 9. t. m., se je popolnoma izjalovil. Iz Idrije in iz cerk* za stara leta, da si lahko želi sedaj premembe stanu, ljanske občine Lazeo pripeljali so se socijalni demokrati -Ta mož vse v6 in vse zna. Samo zgodb sv. pisma ne na Šestih vozeh. Visoko Šteto jih je bilo 120, nekaj 5 zna posebno dobro, ali jih je pa že pozabil. Trdi namreč* žensk so pripeljali s seboj. Domači somišljeniki se niso da zgodbe o Kajnu in Ablu in o žrtvovanju Abrahama upali očitno pokazati svojega rudečega pobratimstva. »ne delajo mehkega čuta«. Mož ne vš, da zgodba o Gospod Kristan s svojo iderako gardo hotel je samo-Kajnu: uči pravičnost Božjo, ki kaznnjei hudodelstvo že oblastno usllH* predsednika., Nad dvotretjinska večina v na tem svetu, da nam kaže Abrahambvo žrtvovanje dvorani — zunaj jih je ŠO veliko bilo — dobro mislečih pokorščino do Boga. Mož ne.kake blagodejne nauke mož zahtevala je gosp. dekana za predsednika. Obču-vceplja veronauk v mlada srca, da onemu, ki> živi po dovali smo hladnokrvno predrznost, s katero je ime-verskih naukih ni prav čisto nič treba poznati • kazen- n o v a n i mokraski predsednik hotel določiti dnevni skega: zakona, pa se vsejedno ne bo zadel obenj. Sicer red. Mokraški terorizem seveda zahteva povsod tako pase je %del dopis dolenjskega modrijana celo vred- postopanje. Predlagali smo glasovanje. Kristan je ta nistvu »Rodoljuba« preneumen in je pristavilo na koncu: predlog zavrgel ter predlagal nesmisel: dva p re d-" Uredništvo se z dopisom povse. ne strinja. S tem pa je sodnika* - Načelno se nismo hoteli niti nismo dopis obsojan, 'rt -sv /. - d« smeli udati usiljencem. Seveda so se hinavski soojji -n ' • Iz Čemienika 14. maja. ["Sneg. J Zelo smo se veselili delali, kakor bi mi i i1 strahu pred njimi hoteli onemo- letošnjn pomladi, Mi je bila tako lepa. Upanj« na prav gočiti zborovanje. Morali so odnehati. Sklicatelj je za« kljufil »hod. Dvomim, da bi lo smeL izvoljeni predsednik in vladni komisar to pravico. Soaji so se sramotno umakaili, ker so se bali popolnega poraza svojih zvijačnih nafieL Mislili so, da nismo pripravljena Ne samo pripravljeni smo bili, ampak želeli «mo javno pobiti pogubna načela, katera so socijalni demokrati skrivaj sirili. Da ne bi kdo rekel, da le duhovniki sami zagovarjamo sebe in Svojo stvar, povabili smo u Ljub- ljane kritenskega delavca gospoda Gostega, ki pa, žTai i-el prilike povedi, da kriten* staven* de-lanki stan ae mara za judovako aocijalno demokracijo. Tako je tedaj, hvala Bogu, napa«! aocualnib demokratov na tai točki Goriškega »lavno odbit Rudeči ekeliberaiec, iderski iupan, ki je pozneje prikolesal, ni mogal dru-xega kakor z ialostjo potrditi poraz svojih zvestih. Podobe iz življenja. Dibovnik pod breaeaoa. Resnična dogodba R- Alois.) •Hej, krčmar, napolnite mi še jedenkrat vrček! Pivo je danes res dobro, kar samo pravi: Pij me Se! Prej pa mi Saj res, jaa bom pa danes sam sebi gost. Trčiva na zdravje gospoda iupnikal Vem sicer ni še ničesar o njem znanega, pa, če hočete spoznati človeka, katerega bi lahko nepriatljeno mogal spoštovati, pojte k našemu župniku. Naj bo katoličan, naj bo tid ali pa hotentot, ne morejo si kaj, vae od kraja ga mora ljubiti. Cele knjige bi lahko o njem popisal, samo okoli revetev bi moral iti, le oni vedo in čutijo v svojem srcu, knj je zanj« gaepod župnik. Jaz sem sam prav po nekem naključji priča jodnega takega junaškega dejanja. Če vas dogodba zanima, vam jo pa povem. Saj je kratka, kakor so navadno junaški čini, samo če jih kak romanopisec ne dobi pod pero. Takrat so se ravno tepli med seboj Nemci Francoze. Na to je bil sklenjen mor. Zmagaici so m vračali domov, t njimi vred pa tudi vozniki, ki so bili najeti, da so prevažali živež. Innej voznikov prišel je domov tudi stari Tiae. Razun nekaj r nslušetuh krajcar-čkov prinesel je pa svojej zvesti tenki tndi strašno bolezen — Črne koze! Kakor hitro se je nanesla ta grozna novica nekoliko po mesta, te tndi prepovedali vsako zvezo s Tmetovo hišo. Nihte si ni upal blizu. Nesrečni leni se j« vsakdo isognil, kakor da bi bila oaa tudi okužena. Nihče jo niti čes prag svoj« hiša ni postil, nihče jej ni hotel s kakim svetom pomagati, bila je popolnoma zapuščena. Naš iupnik pa j« raz priftnieo trkal na brezčutna srca bojaslivih in neaemiljenik Ijadij, jih opominjal, prosil, on sam je pomagal, samo, in bi bil dobil koga, da bi ga posnemal, toda ni j« bilo Aašo, ki bi bila se čutila za nesrečnega Tiaela in njegovo ženo. Vsak so je bal, da hi se ne nalnaai groane bolezni Po dolgem prigovarjanji šele so j« posrečile gospodu župniku, da so ljudje začeli donašatikrofca, mM in dragih jedil in tndi pijače, toda I« v gotovi daljavi so darove odlagali, in od tam jih je šean noaiia Tineta, tako nekako, kakor so sa časa Kristana od daleč metali Judjs gobovim in kutaim bolnikom. To donašaaje se tako nekaj dnij ponavljalo. Ko so usmiljeni {jadje neko jutro topel prinesli jodij, videli so, da ieaa še onih od pejšnega dna ni bila odnesla. Čudno se jim je sdeio, zato so tekali, tekali, toda nobene duša ni bilo ia hišico. Nato gre gospod tapnik v hišico, ljudje pa čakajo nanj zunaj. Kmalu sa svodih, — revica je aama nalezla koz in sedaj sta edma prebivalca oae hiice, oba stara ia betedna, letala za kozami Sedaj pa bi se bilo kmalu nekaj pripetilo. Ni namreč mnogo manjkalo in kmalu bi biU tudi gospod* topniks v hišico zaprli in ga pustili umreti. Toda negledd aa to stori je, kar asu jo dolžnost velevala. Hodil jo od hiše do hiše in nabiral milih darov sa nesrečna bolnika, kajti on sam je bil kakor naš Zvebčar, revež. Siromaka bi bila morala lakote umreti, če bi ne bil beračil gospod župnik zanje. Tako je prišel tndi k meni in me je prosil, naj pomagam s kakim darom. Obljubil som mu vrečo krompirja sa bedna bolnika in sem takoj šel, da bi krompir pripravil. In res, ne dolgo in objjabljenn vreča krompirja je stala je kmalo ob drvarnici, toda ni ga bilo človeka, kfc bi vrečo k Tinetu nesel. Niti nnjholj reveti. hend aa ni hotel ponuditi, da bi krompir nesel* dasi sem maogo ponujal. Zveder pa je prta* gospod sapnik fo vpraMl, če j« 2» redtot Povedni seof mu, <*» sen snstenj^ iskal kog*>, dat bi nesel Tibetu'v*etoy fe telostlui seta mu pokaral kfomplr, M' je s* vedno stal'tam, kamor sem* ga bil ^stsMl zjutra. tfekfcj časa xro gospod župnik zamišljeno pred se, polem pa rt*e: ►Če nikogar nli potem pa ostane lis Se jedfen — župniki« Kotnaj je to fegbvOril, že je rt vil pri hilnem voglu na dvorišče. Jaz stojam se vedno na mestu lit premifi-Ijujtem zadnjte njegove besed«, nato hitim skozi hiso na dvorili irt ravno pridem Sls prav, da vidim kako stopa gospod župnik pod težo krompirja h natega dvorišča! Strmeč zrem to čudfco podobo, in res - gospod župnik jo j« zavil k Tinetu. Drugo jutro smo zvedeli, da je po noči stari Tite umrl, in da je gospod župnik celo noč prečul ob njegovi postelji. Ves osramoten oblečem netMjtfi« sekajo in' Mthta * župnisflo, da M da bi#e nekoliko opravičit. Opravftagem še ia izgovatjali, da imam doma lestero Otročiffev, Ar Bi Mo skoro predrsm* od mtee — — —, oapnjjtiirpa ne pusif «ospod'4upnik govoriti; marveč rv&e: r - »Ljubi moj, nikar ne goverite toliko, to šft stoao po sebt raaume, da je kita u»j» dolžnost storiti W,ker' nimam' niti (rtfoft, iritf nikakifa skrt>|j. VenAir ptt bota v prihodnje«, prietavr smehljaje, vr«je svojo safcnjo siekel, nov« j« namreč sa prenašanje krompirja 8ko. . , ?nt:.! in r. .i .01 *i(i lah aifibek Dimi - Mz lltj >fib Razgled po Slovanskem. .'rili Rumom m Primorskem, kjer so Lahi pri zadajih volitvah neftavsao pritiskali n« Slovenoe m Hrvat«, in sam« a zvijačami pridobili si večino, prišle so pretekli teden v razgovor v državnem zkomt. S krapkimi bese* dami potesaB io ae staveOski i« hrvaški poslanci za nafte pravice. Poslanec dr. Gregorčič pripovedoval j« razne slačeje, kako Laki a pousočjo slovanskih odpadnika« drfijo svoje goapodatvo. Poslanae Spiačie povedni je Lahom nekaj bridkih resnic, kar j« laike tastapaike zelo raztalrilo. Dr. Žitnik j« v krepkih) jedaitnalih bes* dah zagovarjal pravice Slovanov ter kazal, kam merijo naklepi nekaterih iredentovcev, na odpad od Avstrije namreč. Tudi poslanca Biankini in dr. Laginj« branila sta v krepkih besedah narodne naie svetinj* It vs« ob-1 ravnave pa se je svet lahko prepričal, kake krivice se godč Slovanom na Primorskem. Duhavniike spremembe v ljubljanski ikofijl. Premeščeni so čast. gg. kapelani: Ivan Debeljak s KrSkega v Šmarije, Valentin RemSkar ii Leskovca na Jesenice, Frančiiek 2van s Jesenic na Bled, Viljem Mlejnik is Gerkelj pri KrSkem na ViniČo, Josip Wrus iz Radovljice v PoIJte, Iranci lok Avsec is Trebnjega t Radovljico, Anton tofekdr iz Tdptic r Trebnje, Josip Erker iz Šempetra pri tfovem Mestu V Toplica, Ivan Mbrsolj h Železnikov v Presko. Umrl' ji V Studencu pri Planini č. gospod Valentin Bernard, ondotni farni upravitelj. Pokojnik j« bil rojen v Kranju 8. febtvvarijo 1839 ter v masnika posveten leta 1866. Veliko tet je služboval n* Studencu, kjer j« bil od svojih famnov sploflno spoštovan. Nuj v miru počiva! 8hodi romarjev pri MateriiBaijli ne Blejskem Oteku. Šesia nedeljo po Veliki noči, dne 30. maja* bode. prvi veliki romaniki skod na Otoka, Zvečer dejd« po; navadi Z V . i «i:ib! .{:.»:•>»'»'.-J -OiB V HlVhl prejšnjih let od 700 dO «00 reutftjeV »Štajerskega; po slovesnem veprejemu bote o* 7. uri pridiga m romarje, druge jutro se opravi sa njo na vse zgeflaj sv. maša. Preos} v pstek poMn, dne 4. jtmij* dejdef« drugi ro^ h marji; zvečer je sa-nje slovesnost naOt&ku, bfotoftftfr sobot« sveta nute ob 4. sjuta|j. Od 9a Stegorji. m nas je 14. i ur. tteprthe-hoiM snežilo; trto jo padlo snega ta pedsnj. 14. m«jv> je popolnoma vse smrtnUb; toref je ikdje in deftrtna tirifliilo uničCTro. H Kamnika. V Volčjem potoku pri Kamniku naSli so v gozdu, ki so steljo grabili, odsekano mrtvo roko. Odko# in .kako jfi »prišla, se ne v«. Kajti izmed živih jb nikdo ne pogrela, kakega mrtvega trupla pa ne morejo nikjer najti. V Pečafc b*jft pogpBS*jp jiakega človeka že več tednov; če bi njegova roka bila. Sicer se ne v4 o nikomur v okolici, da bi ga bOo zmanjkalo ali da bi bil zguba roko. Nesreča. >Do« 5. t m. peljal je z volom posestnik Janez Dojinar iz Form, politični okraj Kraig,, prazen voz doiptovtt Na potu počne vola oblajati pes, na^kar udari Dolinar z bičem po njem. Pri tem pa se spjfli vol in Doliuar, hoteč hitro z voza skočiti, pade teko nesrečno na tla a glavo« da nezavesten obleži. Ko ^e. je s pomočjo na pomoč prihitelih zavedel, zamogel ja Se le iti domu. Upanje je, da,,ozdravi. , . UtenU je 8. t. ma«., kakor se ia Kra«ia peroča, 35 let stari monter France W«gover is BadimpeMo, ki je bil zadnji čas v službi r službi g. Vinko Majdifrt v Kranju, ter so ga naUi mrtveca pri vilikeSto naštet i t -n Kras^u. Imenovani utopljenec je i« dne 6. L m. piit a", svojimi tovariši vi neki krčmi ten ae popolnoma- pijan ' ločil od i^jib, rekoč, da gre domu. ' lis i i lat Peč, 18. maja. . JLe«leui »ošje.ao aam prinesli mr$z. Danes sneži cel .dan kakor po zimi. Bojimo se, da se po noči zjasni. Hribi in griči so odeti z belo odejo. Ponjilnteiv Trnovem polagala je pretočeno nedeljo 16. t. m. račune aa svoje tretje upravno 1. 1896. Zadruga prav lepo napreduje in vidno je bilo zanimanje zadružnikov, ki so živahno posegali v razgovor. Svojo za^ovoljuost in zaupanje so opetovano izražali. — Toda naOelptvo želi, da bo ljudstvo s svojo zadrugo korenito seznani in ae zadružniki natančneje proučijo svojih koristi in dolžnosti. Zato se je sklenilo, kmalu prirediti Se jeden občen zbor, in sicer za nedeljo 30. maja ob Štirih popoludne. Vabijo se vsi zadružniki in v obče gospodarji bistriškega okraja k tem shodu. Poti k zboru prav gotovo ne bo nikomur žal. Birmovanje v lavantinski škofiji. Vdekaniji Sv. Lenart v Slovenskih Goricah bode sveta birma letos naslednje dni: Dne 20. junija pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, dne 21. pri Sv. Juriju v Slov. Goricah, dne 22. pri Mariji Snežni, dne 23. jun. pri Sv. Ani na Krembergu, dne 24. pri Sv. Benedikta, dne 25. junija v Negovi, dne 26. pri Sv. Trojici, dne 27. pri Sv. Bol-fanku v Slov. Goricah in dne 29. Junija pri Sv. Ru-pertu v Slov. Goricah. — V dekamji Smartin pri Slov. Gradcu: Dne 3. julija pri Sv. Janu v Spodnjem Dravogradu, dne 4. v Slov. Gradcu; dne 6. v St. Petru, dne 6. v Pamečah, dne 7. v Starem Trgu, dne 8. v Selah, dne 9. v Podgorju, dne 10. v Raaborju, dne 11. julija v Smartinu pri Slov. Gradcu, dne 12. pri Sv. Miklavžu, dne 13. v St Ilju pod Turjakom, dne 14. v St. Vidu in dne 15. julija v Doliču. — V dekaniji Gornjigrad; Dne 1. avgusta v Mozirju, dne 2. v St. Mihelu nad Mozirjem, dne 3. na Rečici, dne 4. v Ljubnem, dne 5. avguste v Lučah, dne 6. v Solčavi, dne 7. pri Sv. Fran- čišku, dne 8. v Gornjemgradu, dne 9. pri NavfctfU, dne 10 v St Martinu za Dreto in dne 11, avguet* v Na-zarji kjer bodo n»il. kneaoskof tudi oltar posvetili. -V dekaniji Pluj: Dne 22. avgusta na Ptuju v veliki cerkvi dne 23. v minoriski cerkvi, dne 24. na Vur-bergu' dne 25. pri Sv. Urbanu, dne 26. pri Sv. Andražu v Slov. Goricah, dne 27. na PolanSaku, dne 28. avgusta pri Sv, Lovrencu v Slov. Gorioab, dne 29. pri S*. Marjeti niže Pluja, 30. pri Sv. Marku in 31. na Hajdi«ju. Ljudska posojilnica rogistr. zadruga .z neomejeno zavezo v Ljubljani, Gradišče štv. 1. — Prometa: (v 4 mesecih, od 1. jan. do 30. aprila 1897.) gld. 726.788 51 med tem: vloženih hranilnih vlog gld.. 225,157 58, vrnenih posojil gld. 27.655 31, vzdignenih hranilnih vlog gld. 53.40182, danih posojil gld. 180.277-62. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/, %. in ame vsakdo vložiti, posoja se le članom; (tudi se sprejemajo vlogo na tekoči račun in dnevno obrestujejo.) .— Načelatvo obstoji iz 12 članov; dne 13. aprila so bili izvoljeni: načelnikom g. dr. Ivan Šusteršič, odvetnik in državni poslanec; odbornikom gg.: Josip &iška, knezoškofijski tajnik (namestnik načelnika), Franc I3irk, stolni vikar, Dr. Janko Brejc, odvetniški koncipijent, Kari Kauschegg, trgovec, Ivan Krcgar, pasarski mojster, dr. Andrej Kar-lin, profosor, Viljem Sohwcitzer, odvetniški koncipijent Dr. Aleš {Jšeničnik, profesor, vsi v Ljubljani,. Anton Belec, trgovec in hišni posestnik v St Vidu nad Ljubljano, Matija Kolar, župnik pri Mariji Devioi v Polju in Gregor Slibar, župnik v Rudniku pri Ljubljani. Na-čclstvo je imenovalo uradnim vodjo g. Maks Veršec-a. — Nadzorstvo šteje 5 članov in sicer: gg. Alfonz Le-vičnik, knezoškofijski tajnik, predsednik, Rok Merčun, podvodja, Alojzij Stroj, katehet, Ivan Dogan, mizarski mojster, Dr. Josip Dcbcvc, prefekt, vsi v Ljubljani. Domači pravdnik. i^.ibe m. Kdo sme biti priča testamentu ? Nace Po|janec napravil je testament in je poklical za priče soseda Janeza Dolenca, njegovega Šestnajstletnega sina Jakoba Dolenca in, ker soseda Jurija Glo-belnika ravno ni bilo doma, njegovo ženo Jero. Ta testament ni imel veljave, ker Jakob Dolenec Se ni bil stopil v osemnajsto leto svoje starosti, in ker ženske sploh priče poslednje volje biti ne morejo. Priče testamentu torej ne morejo biti ženske, potem tisti molki, ki se niso stbpili v osemnajsto leto svoje starostih w . Po sebi umevno je, in postava to Se posebej določuje, da ne morejo biti priče poslednje volje blazni potem slepi, gluhi ali gluhonemi. ' ' Taki reveži ne vejo in ne morejo vedeti, kaj se krog njih godi. Dni ne morejo razumeti, videti ali slišati tistega, ki dela testament, in ako bi postava pripuščala toke priče, potem bi bila goljufiji in sleparstvu odprta vrata. Iz tega vzroka pa tudi ne morejo in po postavi ne smejo biti priče testamenta take" osebe, katere ne razumejo jezika, v katerem je zapustnik delal testament. Nadalje pa postava tudi že določuje, da priče poslednje volje ne morejo biti redovniki. i To postavno določilo je v naflem ljudstvu vzbudilo misel, da duhovniki sploh ne morajo biti priče testamenta. Taka misel je napačna. Duhovnik je povse veljavna priča testamenta, dasi je bolje vzeti druge prifie, ker duhovnom kaj radi podtikajo sebične namene. Nazadnje postava Se določuje, da tisti ne more biti priča testamenta, ki je bil te obsojen zaradi hudodelstva goljufije, ali sploh zavoljo hudodelstva, katero je storil iz poželjenja po, dobičku, torej a. pr. aaradi tatvine. Vsak kdor napravlja testament, naj torej natanko premisli, katere priče vabi k testamentu, preišče naj posebno tudi njih preteklo življenje, potem bodo varoval Ciste, katerih se spominja v svojim testamentu, škode. Najbolje stori tisti, ki hoče napraviti testament, da pokliče kot priče same take moie, katerih preteklo življenje dobro posna, torej najbolje tiste, s katerimi je znan že od mladih nog. Nadalje pa postava tudi Se določuje, da ne smeS vzeti tistega za pričo testamentu, kateremu hočeš v svojem testamentu kaj izgovoriti. Nezmožen pa je kot priča samo glede tistega, kar mu hočeš zapustiti. Recimo, da sta si posebno dobra s sosedom Rogačem, tako, da mu hočeš, kedar bos papravljal testament, voliti 50 gld. ker vfeS, da jih potrebuje, da mu torej iskale*1'dobroto. Kedar bos torej delal testament, no kliči Rogača fca pričo, kajti on gled* tistega zneska, ki mu ga hočeš volHi, nO mota biti priča. Zgodi se torej lahko, da bi bil sicer testament veljaven, ako bi bilo i Rogačem vred zadostno Število zmožnih prič, gledč tega, kar si volil Rogaču bi bil pa testament neveljaven, ker Rogač gledč tega ni zmožna priča. Rogač bi tčrej njemu namenjene svote ne dobil. Pazite torej pri izberi prič za testamente. :ii< Raznoterosti. 100 d ni Mod ot-ibo. (0/..I 01 (StraSna nesreča v Pariza.) Vsako leto imajo pariške plemenitašinje navado, napraviti velik bazar, na katerem same prodajajo razne stvari. Cisti dobiček, ki je znaSai vsako leto povprek okoli pol mijijona frankov, porabil se je za dobre namene, zlasti v podporo redovnic, ki se pečajo z vzgojo zapuščene mladine in z oskrbovanjem bolnikov. Tudi letos so v ulici Jean Goujon naprayili tako leseno zgradbo za prodajalnico ter začetkom maja odprli dobrodelen bazar. Obilo (judstva je dohajalo v bazar. Vse je bilo tudi 4. t. m. popoludne najboljše volje, prodajalke so s svojo prijaznostjo privabile na tisoče ljudij v bazar, ki so se smejali, Šalili, kupovali. Kar na jedenkrat se začuje klic, da gori. Ljudje prestrašeni hi tč proti vratom, toda ker je bilazgradba lesena in v njej nagromadenega toliko gorljivega blaga, se je ogenj neizmerno hitro razširjal, tako da je takoj pri vratih nastala goječa, ki je branila ljudem izhod. Mnogo se jih je rešilo, a veliko ie bilo izgubljenih. Strašni so bili prizori, ki so se vrSili v bazarju. Ko so ljudje videli, da je izhod nemogoč pri vratih, poskušali so srečo pri oknih, toda plameni so kakor blisk Švigali za njimi, nesrečnežem se je vnemala obleka. Ljudje So vpili po pomoči. Pa kmalu so pbtifanili ti glasovi, tudi plamen se je polegel in druzega ni ostalo, kakor kup pepela, ki je v sebi kril ožgane kosti ponesrečenih. Listi naštevajo mnogo plemenitih imen, katerih nositelji so zgoreli v plamenih. Mej drugimi so takoj pogrešali tudi vojvodinjo Alensonsko, sestro naSe cesarice. Vojvodina je namreč imela poseben oddelek v bazarju, kjer je prodajala. In ravno v tistem oddelku se jei po nesreči užgala električna iskra, ki je skoraj v trenotku vnela VSO zgradbo. DJgo časa niso vedeli, kaj je t vojvodinjo« Vedno so se upali, da se je kam rešila: toda ko so jeli izkopavati iz pepela užgane kosti nurličev, naili so tudi roko s prstanom vojvodinje Alensonske, dokaz, da je tudi ona našla grozno smrt v plamenih. — V plamenih je zgorelo kakih 130 ljudij, poleg teh je pa smrtno ranjenih 150, od katerih jih je že precej pomrlo. Pri nekem mrliču so našli v obleki, ki ni zgorela,,zavitek s 50.000 franki v papirjih, ki niso bili poškodovani. :: (Kake delajo neveste s starim očetom) Naročnik iz Dolenjskega nam piše: D v* prijatelja, stari črev|jar Facon in mizar Tišler, sedita v gostilni' pri Čašlči dobfe kapljice. Stari Facon začne proti TiSlerju britko tožiti Čež svojo mlado nevesto. »V nedeljo,« tako je pravil, »sem si hotel za jugino nekoliko poboljšati in pripravil sem zjutraj, ko je šla mlada Franca h prvi sv. maši v farno cerkev, v lonček ješprenja in fižola in kos svinjske čeljusti, kar je moja najljubša jed, Lonček postavim na ognjišče piMd peč, da bi ga nevesta samo k ognju pristavila. Predno nevesta domu pride, grem k drugi sveti maši. Ko sveto opravilo mine, podam se naglih korakov z velikim veseljem domu v padi: danes bo dobra ju-žina. A glej čudo, kje dobim lonec z ričetom? V sobi na klopi se je prisolncu kuhal, pa Se vedno je bil trd in mrzel, ker v peči ni imel toliko prostora, da bi se kuhal. Nevesta je celi železniški prag v peč zrinila te, da moj ričet ni imel prostora v peči. Lahko si misliš, da me jo jeza zgrabila; popadem lonec ter ga treščim v drva, da se vse razleti. Piščeta so potem imele obcet nad ričetom, Ribničan nad loncem, ker sem motal' druzega kupiti. Najbolje se je pa imel' Rusko v tiger nad svinjsko čeljustjo, ker je tako po ceni do nje prišel. Samo jaz sem žaloval, ker sem mesto južine legel na klop in poslušal, kako je po trebuhu zastonj poldne zvonilo. Dragi prijatelj, glej, ko boš nevesto za svojega sina izbiral, da se ti ne bo potem tako godilo, kot meni, da v peči, katero sem jaz napravil, ni toliko prostota, da bi se mogel lonček ričeta za starega očeta skuhati.« — Drage mlade neveste, *Domo|jubove« bralke, skrbite, da o nobeni izmed vas »Domoljub« ne prinese tako žalostne novice, kot je ta. (Dvainosemdeset misijonarjev v Marzejn) [Francosko]. ■— V tem velikem francoskem mestu je v zadnjih dnčh imelo misijone dvainosemdeset misijonarjev. Ljudstvo je tako sililo v cerkve, da na zadnje že ni zadostovalo dvainosemdeset misijonarjev sa , spovedovanje.. Mesto Manej šteje 450 tisoč prebivalcev. Duhovno živ^enje življenje je bilo že tako mlačno, da je vsako leto komaj 3000 prebivalcev opravilo velikonočno spoved. Pri 'zadnjih misijonih je pa 100 000 (reci sto tisoč) ptajplo kramente. Cerkve, kjer se je pridigovalo so >il» prenapolnjene, spovednice oblegane kakor v turških časih gradovi. Drugače si niso mogli pomagati kakor, da do zaznamovali one ki so se hoteli »povedati s številkami. Potem so še le red naredi«: ' lfdta .....~ •> t« O [111)9 \ <04rfk i». Mayr-ja lekarna v LJubljani. »e•» ova kava je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. oc „ 149 26—7 Gostite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kave! prodaj« w t rtotflfe zavitkih % beHm trakom «H|mv Skatlja*. i 14 I S® ■■ »J 135 M V s J*! "(r ULtjvtbljjao.i K v baraki za knezoškofijsko palačo M 43/4 kip;, kave 10-9 (za v o <1 6) M priporoča za bližajoče se praznike svojo I10V0 zal0£0 M svilnatih robcev, vsake baže volnatepi bla^a za A ženske obleke, kakor tudi vsake baze stota in sukna M za moške obleke. Ravno tako ima tudi veliko za-M logo najnovejših satinov, kamrikov, satinastili M Ni S "i in kamiikastih rut, pisane, bele in iieobeijene š< j kotonine itd. Ji W f® a&J&iifl eenl H |j|j ter se nadeja prav obilnega nakupovanja. ni^)^^ poštnine prosto proti povzetji, ali C.e se denar naprej poSlje, zajam- Seno najboljšo blago. Afrik. moka. biserni . . gld. 5- Santot, fini....... 95 Kuba. zelen, posebno fini » 5 40 Cojlon, modrozelen, p. f. » 670 Zlati ja»a, rumekast, p. f. > 6 50 BItorna kava. zelo fina. > 6 60 Arah moka. ff. blagodiSeč » 7 70 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co , Hamburg. Učenca sprejme takoj v poduk Ivan Krek, vrvar v Škofjiloki 20. 181 2-2 Deloljubne osebe — povsod — kater« iSčejo trajni denarni zaslužek, naj pismeno povprašajo pod ../.ukanftsvomorire" Gradec, poete restante. 163 8-6 Liniment. Capsici compos. 144 8 Is lekarno Rlohter-Jeve v Pragrl priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7li kr. in 1 gld. v t neb lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-21 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot priotao. Richter jeva lekarna pri Blaten leva v Pragi. Franc Zoreč v Ljubljani, sv. Petra, cesta 6t. 93. priporoča dobro in lepo moko po najnižji ceni. Onim kmetovalcem, kateri kupujejo moko za domači kruh, naznanjam, da dajem moko tistih Številk, ki so bile prej ceneje od 9 kr. kilo, pri 100 kilo 1 gld. 50 kr. ceneje. Naročila od 50 kilo in višje poSiljam po povzetju. — Vzorci in ceniki so franko na razpolago. 184 3 — 2 ^ M M N H M N t Mate Oblalc, klepar na Vrhniki se priporofia za raznovrstna kleparska dela pri cerkvenih in drugih stavbah, kakor: pokrivanje zvonikov, kapel cerkvi itd., izdelovanje streinih žlebov, strelovodov po najzanesljivejšem načinu in po nizki ceni itd. Mnogobrojna pohvalna spričevala od cerkvenih predstojniStev in drugih so na raz-polago. 159 g—S * H N H H M H * Važno a kmetijstvo! j« Redilna kuretna štupa, edino koristno za kokoii, purane, race in gosi. Potpeiuj« rast mesa in mattobe, kakor tudi mnoli valjenje jajc 1 tavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev z navodilom samo 1 gU- Redilna štupa za prašiče. Najboljše varstveno in dijeteiižno redilno sredstvo za praiife. 1 zavoj z rabilnim navodilom 26 ar., 5 zavojev z rabilnim navod. 1 gld. Redilna živinska štupa za konja, rogato živino in ovce itd. Skoro v*e 40 lat z sajbtlj-iim vtpehem malo da ne po VBeh hlevih v rabi, ako živina na mara jasti, dalje zboljsuje mlak«. Zamotek z rabilnim navodom 60 kr., 6 zamotkov 2 gld. V 174 Vsa ta našteta sredstva s< dobijo »poteki Trnk6ozy-ja v I^ubljani 3 »raven rotovža I" ss vsak daa s prvo poŠta r&spsšiliajjs. jgugn j* kot Q) primes k bobov! k«vi edino zdrava kavina pijača. Dobi m poTtod, pol kil« m K kr. Snrtlol Zmdiilintdnlb poBvtjiiA iadalkor j« btta puHt na Ininu ■*■ n)< ■ banu S 3 n Ta dom««« zdravila dobijo ae aajceaeje po poitl. so mnogo let izkušena, z dobrim vspehom rabljena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, vedno svete in priznano. Posebno so koktor pl. Trnk6ory-jev atr ovet je vrfbalno sredstvo pri bolečinah v križu, v rokah in nogah itd., okrepčuje tile in mišice človeškega telesa, osobito po napornem, utrudljivem delu in trajni hoji. Uspešno je rabijo bribolazci, vojaki, blcikllsti in jahači. Najboljie dietično sredstvo za želodec I Marija-Lurški grenčec za želodec Steklenica &0 kr., C atekleule 2 gld. 50 kr. Priporoma se najtoplejle kot kemično tisti, hygijo-nični.dietični žetodečni liker. Ta dobri grenčec za želodec je med vsemi grenčiči, oživljajočimi soki ild. n^j-priporočljivejši. Oživlja in okrepčuje želodec, vzbuja slaat do jedi, s kratk«, je najboljši, s mnogimi zahvalnimi pismi priporočen grenfcc za želodec. Vse te, kakor vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po poŠti lekarna Trnk6eiy zraven rotovža f/jtibl/au6 24. aprila 1897, it. 12.504. slednja pa z naredbo z doe 2. maja 1897, it. 6598, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za Izdelovanja nastopno naštetih listin, in sicer: prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga ohlastva, zadevajočih po-milosSenje in razne milostne čine, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljanstvene, iz- in priselje-vanistvene, vojaške, naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. Uljudno dajoo to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vttevajočih so stvari j ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki eeni. Velespoštovanjem Josip Perhauc v Ljubljani, 188 3—1 Streliške ulice štev. 4. Herbabny-Jev podfoafomasto-kisli apneno-železni sirup Ta «6 let s največjim uspehom rabljeni, prsni sirap raztaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšuje pOt, daje slast do Jadl, pospešuj* probavljanjo in redllnoat, balo jaAl in krspL Železo, B je v sirupu v lahko ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za narcjaaje krvi, r&ztopljive fos-forno-apnono soli, ki so v ajem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koitij. Cen* steklenici Je 1 gld. 26 kr., po pošti 20 kr, ve« Hg 12 za zavijanje. 068 20-20 ttvuriln' Svarimo pred po-nvai ll«. naredbami, ki se pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime ii. a so vendar po svoji •eat&vt ln svojosa niiaku popolnoma različne od natega originalnega 86 let obstoječega po>d- ----- »lt„™ fosfornnsto klsloga apnono- ^BABNvjjiEM.iup ilUntft gfmpn. Zahteva naj te torej vselej Urodno Herbabny-Jev apneno- kolesni rasi naj so tudi *a to, da Jo *raj« rtOj.4a oblastveno protokollrana ~ Taakl steklonlol in prosimo, na dajte so aapagau 5tl« nitjo oono, nI« a drnslmi protvosasal, da M kupili kak« ponaredkeI Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkelt" V1I/1, Kaiserstrass® 78 in 75. Zaloga tndl skoro v vseh lekarnah. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! ii -I Lrf (čistilni .jroji zj iiH ^»Ungi^Uvri^ Snttl; oe iia nadje iniolenjavo, "'"»ni 86ht»T Vi perOnoaperi, zboljšani milni m lito, »ti«1" ermolerov. — Mlatllnloo. ,____LO ln aadje ioro ono tlačilno moč, (proie) za vino in sadje majo sko m i Mir av m l ■ ■ _ različnih sestav (te stiskalnice imajo ...... -------— kakor hidt-avličnb [vadoiodne] preše). — 81a«J»ro«moo, kater« s« jakd lahko (fonijo, po zelo tmernih cfenah. - ®W-akalnloo sa sono ln nUmo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroja prodaja v najboljši izvršitvi 1C. HELLER na Dunaju, H/, FtatemtrA«M 49. Pred ponarejanjem se je posebne treba varovati! 182 2 Zantophtki se Uče)o. 265 20-ž Največji izbor v. 11 li doi r » * > \ \ ■> ' >•' • Čl. / r? \ a-/ 5 • H k ujm-- > - s ~ i-S žff £3 "ž * s f -J si 2 t JO^š^filfeKi C i I 4 zlato, 18 srebrnih kolan], 30 častnih In prlrnalnlh diplom. Kwizdov i in kr. prhr. umivalm voda zi konje cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v. Vže tekom 35 let uporabljevana v dvornih hlevih, v vefijih konjarnah vojaških In civilnih, krepi pred ln ojaiuje po velikih itrapacah, pri izpahnjenju, otrde-losti mišic, kit itd., usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. Pristen dobi se le, ako je pri-tianjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah v Avstro Ogerski. 116 (8-4) Olavna zaloga: jt-mr. M-dL I a>«l *& e. in kr. avstro.-gertW In krtlj. ranuibki iTOrni Uloinik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dnnnj Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva. XXXI- državna loterija M eiviln»-do»rdlolde namene. 7816 dobitkov * bitkov s 148 do-a v skup-».»50 gld. ' dobitek po 1800 gld. 15.000 kron ' O 4.000 gl. _ irld. 1000, ' 1 dobitek po lfcfo fld. 1600, 1 do- 5S JdoTT?St 46^4400 dob po 6 gl. 26.40* SSiSt^ nVSUftBiemerg«.. 7 v |otoških kolek.u,h, VobsSnih trimksk, pri davčnih, poštnih. f vn"e- njalnicah itd Igralni načrti za kupovalee zaaton,. 3re*ke soraipo- nijsjo poštnino prssts. Od c. kr. lat. ravnateljstva, 160 6 _5 oddelek za dr*, loterijo. V svrhs varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim sd sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovans vsrstvsno znamko. Jedlno pravi Balsam iz (Tinctara balaamiea) lokamo prt „»ngelj« varkn" In tovarna Caraaa-oevtlAnlk preparatov A. Thierry-ja » Praindi pri Rogatee-Slatini. Preskušan In potrjen od zdravstvenih sklastev. Najstareje. najprlatneje, najreelneje ln nnjoenaje ljudsko domače zdravilo, ki utsši prsno in plučno bolesti kri v ielsdcu itd. tor jo vssra-bno notranjo In zunanjo. V znak pristnosti je »sprta vsaka steklenica a srebrno kapico, v katero ie vtianjena moj« tvrdka Adolf Thierry. lokama prt „angelja va-rlhn1'. Vsak balzam, ki ne noai zitoraj stoječe zeleno tl-skans varstvene znamke, naj se odkloni kot čini cenejo tem nič vrednejo ponaredbo Pazi nnj 00 leraj vodno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Psnsrojalce in posnemovalce svojega jedlno pravega balzama, kakor tudi prek spet nič vrednih ponare-jenih, občinstvo varajočtb drugih balzamov, moledujem najstrožje sodniiskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. htlzsms J angelja naj sa m potom Kffr se naretl no nahaja zaloga (h aaslMl direktno _ . varim lekarno A. ThiemrJa e Pregradi prt aognteo-siatlnt 12 malih ali « dvojnih steklenic stane franko vaške avstro-ogernke poštne postaje 4 kron«, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih sli 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Baz-pošilja ae ssmo proti predplačilu ali poštnemu povzetja. Pasi naj «e vedno nataaftae na afoiejfao keleno varstveno znamko, katero mora »«-alti v znak pristnosti vsaka nteklemloa. Adolf Thierry, lekarnar 139 20- 9 v Pregradi pri Rogatoe-Slallni 1» «0-18 IsdMateU: Br. Ivan InnatM. Odgovorai sreduik Ivan Rakevee Taka .Katoliška TnkM