PLANINSKI VESTNIH GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1950 LETNiK VI. - L. 4-5 VSEBINA: Blažej Janko: DIBONOVA V ŠPIKU POZIMI / Konobelj Franc-Slovenko: NA STOLU / Kružic Janez: VZHODNA STENA STE-NARJA POZIMI I Zupan Ivan: NA BABJI ZOB / Bučer Ivan: NEKAJ O PLANINSKEM JEZIKU / Smolej Slavko: KRATEK SPREHOD MED NASE PLANINSKE CVETLICE / Župančič Uroš: SKOZI SNEŽENI ŽLEB NA VELIKO MARTULJŠKO PONCO / Pregled dela alpinističnega odseka Jesenice / Zupančič Uroš: Mesto GRS v slovenskem gor-ništvu I Blažej Anton: Planinski udarnik Ivan Savli / Novi vzponi ,' K članku »Zimska soba na Staničevi koči« / Razgled po alpinističnem svetu / Blažej Anton »t.: Zavetišče pod Spičko < ★ Planinski Vestnik je glasilo Planinske zvezo Slovenije I Izdaja ga imenovana zveza, urejuje pa uredniški odbor I Revija izhaja 12krat tia leto, po potrebi v snopičih po dve ßtevilfci akupaj I Članki ee pošiljajo na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija I Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Likazarjeva ulica, II. provizorij, tel. 33-B5 I Tu se urejujejo: reklamacije, naročila, naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov I Tiska Celjska tiskarna v Celju / Letna naročnina znaša 150 din In se lahko plača tudi v dveh obrokih po 80 din I Tekoči račun revije pri Narodni banki 601-M603-22 / Spremembo naslova naj naročniki javijo na Upravo Planinskega Vcstnika I Pri spremembi naslova javljajte prejšnji in novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami, da no bo pomot. (JbišCite GOSTINSKA PODJETJA GLAV NBGA MESTA LJUBLJANE Restavracije: Rio. SelenJjurgova ulica z barom älavija, Oosposvetska cesta Daj dam. Cankarjeva ulica Člnkole, Poljanska cesta Kavarne: Emona. Cankarjeva ulica Evropa, Gosposvciskn cesta Nebotičnik. Gajcva 1 z barom Tabor. Skofja ulica Slaščičarna: Volga, Cankarjeva ulica Q outline: Fiüovec, Tyräeva cesta Savica, Celovlka cesta Sokol, Pred Škofijo Delokranjc. Florjanska ulica Rožnik, Pot na Rolnik Podrolnik, Pat na Rolnik Ruski car. Mala vas 16. Ježlca Hotel: Soia. Sv. Petra ce3ta FnotUiit: Pri «tarem TUlerju (za prehodne goste) Prt Belokranjcu, Florjanska ulica Restavracij«: za usl. na potovanju: Tavčarjev» ulica i Stori Ttäler. Kolodvorska ulica Blažej Janko IHItO»ou ^pikjj PJLZ1MJ T sko mi rjostane vodno pri srcu, kadar se spomnim na Špik. 2e leta ;"nŠdo jtgjg - p^s^tcmu1 gred ^severozäp^dno^ j^^vršila ^ leto SSS DebeVlakova,irko S Som skoiaj v ravni črti tit-- voin; -J- ^S-^tt Son pozimi. Zimska alpinistika je mislil. Namen preko smeri Debelakova-Tomm ek tedaJ Pa5 sc^ ^ alpinist preplezati to smer pozimi je imel ze med oKupac^ in 1Z Podkorena. Toda njegov..je tudi Arih nesmiselno dejanje pri katerem ne oou Mariborčanu ta načrt opustil. Močno je bila y™®r JJJ. Pozimi 1948 se Andrliku, ki je ponovno poleti m. » 2 ™ Andrlik takrat je vrnil iz stene po 27-umem ^J^^n ^tT se e obrnil, ne bomo doživel, katero n^J^j^^^^lL« -pisal in najbrž nikoli zvedeli, saj m Andrlik o temp Martuijku nam čudnega, d. »a se tt. ^i^l^SStS. vztrajala do zadnjega. ,/Hku in že pozno zve- m06,a P-Un-t;. JJ^^-J^tS i» hodi, v» pršiča ter rezal do kost., čeprav ■ J komolcev v žep. zimo brez rokave sem tete drnjMalroke «o J kl je prisla za ISTt ^'"tin'a^Xarl ter zaman ,k„. v Splku po kakršnih koli znakih za nama, ki sva bila že drugi dan v steni ie vihar prevrnil ponoči celo kloo pred kočo. Naju viha'ni mnogo'otü S večer sva kljub pozni uri zakurila ogenj v štedilniku in kmalu je b-lo v koč! prav prijetno. Kuhala sva in cvrla ter jedla »na rezervo«, ker sva vedela, da bova imela v prihodnjih dveh dneh malo priložnosti in tudi malo potrebe po jedi. Ko sva pripravila nahrbtnika in nalila v termoforko vročega čaja za prihodnje jutro sva legla. T0 noč dolgo nisem mogel zasnat Ne zato Ll i 1 nCkak S,trah Pled Sten° in Pfed dogodki naslednjega dne-tega sem se na številnih turah že zdavnaj privadil in ni - Ko ™ umS: rnepSmSST' T ^ T* * ^vestjo, da smo T/urn k rn^ , 1 se vračamo le zato, da bomo kmalu zopet prišli SlijsS Alpah tel?? dUS1 m TSJaVSka stena je vabila VS v »la ..oje moč-i, potem bi nekaj dJS Ä^afeS ukusnje na lažjih turah, nato pa bi prišla na vrsto Triglavska in vstopi bi vanjo z brezkompromisnim načelom, da pade ali rtena S pa se več ne povrnem iz nje. In prepričan sem bil, da bi moral zmagati Zate je bilo nujno, da sedaj preplezava Spik kljub mrazu in vihariu £ kako bt mogla kasneje obstati, če bi že zdaj klonila. In ko ^m ^JS zavedal 1 T * ^ Že ^ ^ bÜ P^ ? zavedal sem se, da sem letos ze vso zimo v treningu in da bom usoel In vendar je bilo vse šele začetek. V tem občutku sem Mpal P Ponoči sem se večkrat prebudil in sel gledat na uro Ko je kazala ih,tnVem Prestrašil, da je tako hitro minila noč bn l^ zbudil Marjana. Ob pol štirih sva bila nared in stopila sva v temo Z slTZ tT^ in POd n°fiama * škriPal -en. V medlem 'soju bU notet Je sva,sledua P°l- Na vsem lepem je je bilo konec. Kmet e wSS 3SViVugOZdU drVa ^ je Prišel PDzimi 2 vozom ponje. In K2 KI kUpU °dkopancga je bilo tudi najine lepi poti i n Se °riCntirala P° stenj Rušice m na s£po srečo rila dalje Hodila sva med debli, padala v kotanje, se zagrizla v strmino ter končno le naletela na stopinje in pot, ki vodi PcS Srce Kmalu sva stala Pod Srcem, v lepi krnici pod Špikom. Ura je kazala šest m na vzhodu se je pričel porajati nov dan. ?4 o = bivak Severna stena Špika. Zimska smer Blažei— Savelj Koto Jaka Cop Strmo snežišče, poledenelo kakor steklo, je držalo proti široki grapi, večkrat prekinjeni z žlebovi in pregradami, po kateri sva kanila priti na vrh Zelene glave. Sredi snežišča je Marjan zdrsnil. Vrgel se je na trebuh in pričel zavirati padec. In res je lepo obviscl na oklu cepina r najhujši strmini. Ta padec naju je toliko zmodril, da sva ei v prvem zavetju navezala dereze. Plezanje do vrha Zelene glave je bilo zanimivo, a za naju, ki sva hotela čim hitreje napredovati in po možnosti preplezati steno v enem samem dnevu, tudi zamudno. Ob pol osmih sva se navezala vrh Zelene glave, popravila dereze na nogah, vtaknila za pas kline in v žep kladivo, Se enkrat pregledala vozle ter si nato segla v roke. Severna stena Špika naju je čakala. 75 2e takoj v prvi dolžini nama je Špik pokazal, da bo šlo danes zares. Plezal sem prvi in že po nekaj metrih so zazveneli klini. Imel sem pod seboj zabitih že kakih pet klinov, ko se je kopna skala nehala in je bilo treba napraviti težaven prestop v sneg ter se preko opasti prebiti na rez, ki veže Zeleno glavo z »stenjem Špika. Ta prestop mi je dal precej opraviti; naredil sem ga tako, da sem zabil v nišo, ki je bila edina in precej slaba opora v višini pasu klin, katerega sem nato obtežil z vsem telesom v isti smeri, kot sem ga zabil. Tako sem preprečil, da bi se klin izdrl, obenem pa sem imel noge proste in sem mogel poiskati oporo, ki mi je omogočila, da sem prišel preko tega tveganega mesta. Klina se je zelo razvoselil Marjan, ker ni imel dosti opravka z njim, potegnil ga je namreč iz ruše z dvema prstoma. Pogumno sem naskočil opast, ker sem bil takih zimskih tvorb že dodobra privajen, a sem se krepko ušlel. Opast ni bila spihana iz trdega snega, temveč je bila le grmada pršiča, ki ni nudila nikake trdne oporne točke. Razkrečil sem noge in roke, da bi se bil kmalu razkrenil, a vendar sem, kljub temu, da sem obtežil veliko ploskev snega, polzel navzdol. Delal sem občudovanja vredne plavalne gibe in ril navzgor. In ko sem plaval sredi opasti kot muha v močniku, je javil Marjan: »Varuj! Vrvi je konec!« Iz razumljivih razlogov ga nisem varoval ter sem nadaljeval svoje plavanje, Marjan pa je z vrvjo preko ramena hodil po rezi in opazoval vsak moj gib. Ko je ravno potekla vrv in tudi Marjan ni mogel več dalje, sem bil na vrhu. Oddahnil sem sein se prepoten ter utrujen od napora usedel v sneg. Varoval sem in nisem se utegnil dodobra odpočiti, ko je bil že Marjan pri meni. Nadaljeval je naslednjo dolžino, nato sem zopet prišel na vrsto jaz. Ozka rez se je nadaljevala in rob je bil tako oster, da sem mogel lepo z dlanjo prijeti zanj ter se z nogama upreti ob skalo. Marjanu tak način plezanja ni prijal, zdelo se mu je bolj varno, če je rez zajahal. Mesto na koncu rezi, kjer je poleti potrebno narediti preskok, je bilo popolnoma zasneženo in pozimi kaj preprosto. Prišla sva v lažji teren in nekaj raztežajev sva napredovala oba hkrati. Kmalu pa se je skala zopet ustromila in zapeli so klini. Dospela sva na 40 metrov visoko snežišče, s katerega je vodil navzgor širok kamin. Čeprav smo poleti vstopili v kamin nekaj raztežajev višje, sva sedaj vstopila vanj kar s konca snežišča. Nekaj raztežajev je šlo razmeroma hitro navzgor. Na vsakih 30 metrov je bil skok, katerega sva preplezala menjaje se v vodstvu. Bila sva nekako sredi kamina, ko se je visoko nad nama v steni nekaj utrgalo in zarohnelo. Zaropotalo je in silen piš je planil proti nama. Časa za pomislek ni bilo niti možnosti za pobeg. Zato sva ostala na mestu; s ponižno priklonjeno glavo sva prirasla v strmino, v glavi pa je ostala misel, velika in strahotna: »Plaz« in obenem z njo se je pojavilo vprašanje, radovedno in prav nič grozno: »Ali je to konec?« Toda to ni bil niti plaz niti konec. Bil je vihar, katerega sva imela priložnost ta dan še večkrat spoznati. V ozračju je završalo in zračne mase so z veliko silo udarile ob steno. Navpična ovira jih je usmerila navzdol in med potjo so gospodarile in pometale po policah in okrajkih ter ustvarjale opasti in tvorbe, nad katerimi sva ta dan in še prihodnjega dne 76 Folo Slavko Smol«) Pritalna lcpnica (Silene acaulie L.) strmela. Ko je prišel val do naju, naju je v hipu zagrmi v oblak pršica-globina ter stena sta se za dolge trenutke strnili v nekaj nedoločenega* nekaj, kar je nenehno prihajalo in se utapljalo v mlarnolu pod nama Vse se je gibalo in zdelo se nama je, da sva edini trdni točki v tej negotovosti. Računala sva z viharjem in se nanj dobro pripravila. Kmalu sva spoznala, da nama ne more do živega. In sredi najhujšega vrvenja in razsajanja, se je v glavi porodila uporna misel: »Ali je to vse?« Da, bilo je vse. Vihar je pojemal in kakor izza zastora so se zopet pokazale oblike skalovja. Nastala je tišina in s sebe sva stresala Im snežen prah. Slo jc dalje. Kamin se je pognal kvišku in zavila sva v njegov od-cepek na levi strani. Tu sva se kmalu znašla v kotanji, v kateri je bilo komaj za oba prostora. Edini izhod iz te kotanje je nudil ozek kamin, ki se je vlekel poševno na rob glavnega kamina. Toda v tem kaminu je visela v vsej njegovi dolžini opast, zvita kakor suh list in menda je čakala samo majhne obtežitve, da bi se odtrgala in padla navzdol. Ker nisva imela mnogo izbire, sva morala ugrizniti v kislo jabolko Zabil sem v kotanji dva varovalna klina, dal svojo prtljago Marjanu, da bi bil lažji in se sem mu naročil, naj drži fige, da se ne bi opast utrgala, nato sem se je polotil. Bila je še za čuda trdna in kmalu sem jo imel za seboj. Znašel sem se pod obokanim previsom, ki se je bohotil nad mano, viseč nad globino. Sključen sem steptal stopinje v sneg in se nato viseč na rokah izvesti, m vzravnal. Presenečen sem videl, da sem z glavo že nad previsom in da je na drugi strani previsa zanimiva kotanja. Urno sem oko-balil previs ter se usedel v kotanjo. Sedaj je bila vrsta na Marjanu. Previdno se je goljufal preko opasti in ko je čepel sključen kakor prej jaz pod previsom, sem mu pojasnjeval, da je sedaj »plačal gor«, kakor še nikoli v življenju, in da sem prepričan, da takega previsa še ni lezel. Od srca sem se nasmejal njegovemu obrazu, ko je stoječ še vedno pod previsom že ugledal mene. Priznal je, da tako lahkega in obenem groznega previsa res še ni lezel. Zopet je šlo dalje. Vihar je rohnel in včasih sva dolge minute mirovala. Sneg je bil sipek in skrajno neugoden. Vendar sva nenehoma pridobivala na višini. Zaustavil naju je kratek, a odprt in zgoraj previsen kamin. Bil je popolnoma k apen in sem moral v njem sleči rokavice. To je bilo silno neprijetno in sva to skrajno nerada storila. Poleg viharja, ki je presegal vse, kar sva bila doslej doživela, je bil najin drug neizprosni sovražnik tega dne silovit mraz. Ker sva bila toplo oblečena in sva se poleg tega neprestano gibala, nama ni mogel do živega, le kadar sva morala sleči rokavice in plezati brez njih, so nama že po dveh ali treh metrih popolnoma otrpnili prsti. Poznala sva ozebline na rokah že od drugod, opravka smo imeli z njimi pred nekaj tedni v razu Mojstrovke in zato sem imel v Špiku s seboj v prsnem žepu tri pare volnenih rokavic, da sem mogel par, ki je postal moker, takoj zamenjati. In poleg tega sem imel s seboj še četrti par gumijastih rokavic, katere sem nataknil, kadar sem lezel čez opasti ali sem imel opravka s snegom. Toda vse to naju ni rešilo. Kljub temu, da sva pazila na roke. da skoraj bolj nisva mogla, sva vendar dobila ozebline in se nama je v dolini olupila ?S koža na prstih v več plasteh. Tisti kamin je bil na robu poledenel in precej časa je trajalo, preden sem z Marjanovim lednim kladivom razbil led, zabil dober klin in se potegnil preko. Še nekaj dolžin naju je ločilo od prestopa na Dibonovo polioo. Prečila sva snežišče, sipek sneg ni držal stopinj in neprestano sva morala paziti, da nisva zdrsnila na gladkih plasteh, ki so bile le narahlo zakrite s tanko plastjo pršita. Bila sva že precej visoko in pod nama je rasla globina. Skoraj na vsaki dolžini so zazveneli klini, saj bi bil tudi padec, ki bi se končal le z lažjimi poškodbami v tem mrazu in viharju za naju oba, prav gotovo pa za enega lahko usoden. Prečil sem kakih 16 metrov desno proti velikemu trdnemu bolvanu. Zabil sem že dva klina; ko sem s krepkimi udarci spravil tretjega nekaj centimetrov globoko v skalo, se je nenadoma snelo z ročaja kladivo in v loku odletelo v zrak. Hlastnil sem z roko za njim in ga k sreči še ujel. Klina sedaj nisem mogel več do konca zabiti; ker je kljub temu dobro držal, sem vpel vanj vponko in prečil do bloka. Ker je vrv že potekla, sem objel z obema rokama blok in varoval, dokler ni prišel Marjan do mene. Slabe volje sem mu pokazal prazen ročaj in mu povedal, kaj se je zgodilo. Bila sva v obupnem položaju. S seboj sva imela nekaj nad 20 klinov dn računala sva, da jih bova zabila vsaj dvakrat toliko. Zato nisva smela ničesar puščati v steni in xes sva doslej izbila še vse. Čeprav sva bila šele v spodnji tretjini stene, sva bila zabila že nad dvajset klinov, nekatere že po dvakrat in le redki klini so bili še celi. Sedaj sva imela samo še eno kladivo; s tem kladivom bi mogla kline samo zabijati in km^u bi predstavljali klini za naju veliko dragocenost. Ako bi nadaljevala plezanje :n bi porabila kline, bi si vzela tudi edino možnost umika, kajti v takih razmerah ni bilo misliti, da bi plezala po steni navzdol, sestopala bi kvečjemu lahko tako, da bi se spuščala po vrvi. Zato in pa tudi v namenu, da bova plezala težka mesta dvojno varovana, sva vzela s seboj še drugo 30-metrsko vrv. Edino pametno, kar bi bila tedaj lahko storila, bi bilo, da bi se tedaj, ko šc nisva bila previsoko in sva imela dovolj klinov in še dosti časa do noči, vrnila pod steno. Vrniti se? Kaj sva bila že tako na koncu z močmi in tako nizko z voljo, da bi se vrnila zaradi kladiva? In vendar skoraj ni bilo drugega izhoda. Domislil sem se, kako sva dejala, da se ne bova obrnila v steni, in zato sem prepustil odločitev Marjanu. A trudi Marjan je le skomizgnil z rameni in dejal: »Kladivo morava popraviti.« Ozlovoljen nad Marjanom, ki je dobro vedel, kako je, a kljub temu ni hotel izreči odločilne besede »Obr-niva se«, sem sarkastično odvrnil: »Seveda ga morava na vsak način popraviti.« Zgrabil sem vrv, vzel preostalo kladivo in brez nepotrebnih besedi pričel plezati naslednjo dolžino. Ne vem, kako si je Marjan predstavljal plezanje z enim kladivom. Na to. kako si ga predstavljam jaz, nisem pomislil. * Vrv je potekla in Marjan je stal pri meni. Bila sva tik pod prestopom na Dibonovo polico. Popravila sva kladivo tako, da sva zabila v uho že ves skrivljen in napokan klin ter ga nato odlomila. Operacija je n.ispela 111 poslej se nama ni bilo več bati, da bi znova odletela glava. 79 Zabil sem slab varovalen klin in se utaboril na čudni sneženi tvorbi, ki mi je s tem, da se ni pod mojo težo že zdavnaj odkrhnila, vzbujala neprestano občudovanje, in zavaroval sem Marjana, ki je vodil to dolžino. Cepin, katerega sem zabil poleg sebe v tla, je pogledal pod opastjo s svojo konico zopet na beli dan. Neskončno počasi je potekala vrv in drsela skozi dlani. Včasih je puhnil nad mano veter in zvrtinčil oblake pršiča, potem sem začul zvenenje klina in zopet se je premaknila vrv za nekaj centimetrov. Ugibal sem, kaj počenja Marjan, katerega nisem videl, in prvič ta dan sem občutil, da me zebe v noge in da postajajo brezčutne. Tolkel sem z derezami ob skalo, da bi ogrel prste, večjih giboT na opasti nisem smel tvegati. Zazdelo se mi je, da je gibanje v tem mrazu nekaj izredno dragocenega, da je gibanje življenje; hotel bi brez pre-stanka plezati, premagovati ovire in prevese, tolči kline, hotel bi vse — samo v tem mrazu ne mirovali. Končno je potekla vrv in začul sem poziv: »Naprej !a Razgibal sem premrle ude in veselo potclovadil navzgor. 2e takoj po prvih metrih sem moral priznati Marjanu, da se je dobro izkazal na tem raztežaju. Skala se je pognala tod skoraj navpično navzgor in vse stope in prijeme je bilo treba očistiti s kladivom. V skali je tičalo nekaj dobro zabitih klinov. Posebno eden je dobro prijel. Čeprav je tičal v skali le nekaj centimetrov, se ni dal izbUi. Ko je bil končno že stoičen in zverižen, da sem podvomil, če bo sploh še uporaben, čeprav ga izbijem, sem ga končno pustil v steni. Bil je to edini klin, ki je ta dan ostal v steni, čeprav sva jih bila zabila ta dan gotovo nad trideset. Stal sem pri Marjanu in kakor Marjan že dolžino niže, sem tudi jaz sezul dereze, da bi mogla kri po nogah bolj nemoteno krožiti. Nato sem zopet prevzel vodstvo. Zazveneli so klini in v rednih obdobjih zlezli v skalo. Pod nama je rasla globina in mraz je skoraj onemogočal vsako napredovanje. Vsa narava se je bila zarotila proti nama, a midva sva kljub temu zmagovala in napredovala. Vedela sva in občutila prav posebno na teh dolžinah, da bijeva težak in tvegan boj, a da sva nevarnostim kos in sva kljub tež-kočam še vedno na površju. Ljudje smo sposobni izvršiti velike in skoraj nemogoče stvari, potrebno je le, da tvegamo mnogo in razvijemo svoje sposobnosti do zadnjih možnosti. Kdor ne stremi za tem, da dožene to zadnjo mejo možnosti, ta nikoli ne bo vedel, kaj zmore. Kdor ne tvega, ne more ničesar dobiti. V teh trenutkih sem mislil, da je najlepše tvegati mnogo in se lotiti nemogočih stvari, a vendar zmagovati. In v teh mislih me je obšel občutek zadovoljnosti. Vsa dolina je ležala pred nama kot na dlani in za Karavankami so že vstajale koroške vasi. Na kolodvoru v Martuljku se je premaknil vlak, nadušljivo ter grgraje je zapihala lokomotiva, da se je čulo prav do naju. V duhu sva cula, kako hrešče zavore in kolesa, in gledala, kako hite proti izhodu ljudje, se tišče in zavijajo v kožuhe ter izginjajo za oblaki sopare, ki puhti izpod vagonov. Jutri ali pojutrišnjem bova tudi midva med njimi in tedaj poiščeva polico, na kateri čepiva sedaj ter se spomniva današnjega dne. Spomin minulih ur borbe in omahovanja bo tedaj najina dragocena zapuščina preteklih dni in tedaj ne bi hotela menjati 80 z nikomer na svetu. Potrebno je le, da vzdrživa Se teh nekaj ur in dni, ki naju ločijo od takrat, in vztrajava do vrha. Saj sva bila sedaj v Špiku že tako visoko, kakor doslej še nihče drugi pred nama pozimi. Vlak je izginil za ovinkom, midva pa sva se zavedela, da je ura žc štiri popoldne in da bo v dveh urah nastopil?, trda tema. Bila sva šele sredi stene. Vedela sva žc vnaprej, da ne bova mogla napredovati hitreje in zato sva računala z bivakom na Dibonovi polici ter se pripravila nanj, vendar sva ves dan gojila skrito upanje, da kljub vsemu morebiti le dospeva do noči čez najtežja mesta. Sedaj sva morala to upanje končno-veljavno opustiti. Sestopila sva pol raztežaja in prečila nato v severozapadno steno, kjer se nahaja poleti precejšnje snežišče. Dosegla sva, kar sva nameravala doseči ta dan. Kot študenta in kot mlada plezalca, ki sta pričela lezti šele po vojni, nisva imela najboljše opreme in nisva premogla niti šotorov ali spalnih vreč, niti ni nobeden izmed naju imel bencinskega kuhalnika. Zato sva sc opremila pač tako, kakor so nama to dopuščale možnosti in kakor sva brala v nemških revijah, da so storili to Nemci. Ves dan sem plezal v trojnih hlačah in poleg toplo volnene srajce sem imel na sebi še volnen pulover in dve vetrovki. Podobno je bil oblečen Marjan. Za bivak sva imela pripravljene rezervne nogavice in še dva puloverja. Ko sva se kako poldrugo uro pred nastopom teme začela pripravljati na tem snežišču na bivak, sva doživela najprej krepko razočaranje. Računala sva, da bova skopala v sneg rov, zlezla vanj ter nato zadelala vhod, da bova tako vsaj malo zaščitena pred vplivi od zunaj prebila noč, a sva se kaj kmalu morala prepričati, da je v tem pršiču kopati rov nemogoče. Za nameček je prav tedaj pričel silen vihar, ta dan že najin dober znanec, zopet razsajati in sukljati sneg, da sva komaj videla drug drugega. Ako bi morala prenočiti na prostem, bi naju tak vihar preko noči popolnoma izčrpal in poleg tega verjetno še zasul 3 snegom. Morala sva najti nek izhod. Tedaj pa se nama je prvič ta dan nasmehnil Špik in nama pokazal svojo milost. Preko vsega snežišča se je vlekla tam, kjer jc bila poleti krajna poč ledenika, čudna prelomnica. Ko sem si to prelomnico ogledoval od blizu, sem zapazil v snegu luknjo. Bila jc velika komaj za glavo, zato sem odložil nahrbtnik, se vlegel na trebuh in zlezel vanjo. Kmalu se je luknja razširila in prišel sem v globoko votlino. Spoznal sem, da tičim v krajni poči, ki je bila tako globoka, da je plazovi, ki so drveli ob prvem snegu preko nje, niso zasuli, temveč so ustvarili preko nje le snežno streho. Lezel sem dalje in sem prišel po kakih desetih metrih zopet na dan. Presenečen sem poklical Marjana in kmalu sva si uredila v tem rovu kar prijetno prenočišče. Oblekla sva vse najine pulovre in zlezla v luknjo ter jo nato popolnoma zadelala na eni strani, medlem ko je z druge strani rova prihajal svež zrak. Tla sva zravnala s snegom ter nato sedla vsak na svojo v kolač zvito vrv. Na straneh sva bila popolnoma obdana od snega, le s hrbti sva se naslanjala ob skalo. Nad glavami sva zabila kline ter nanje obesila čevlje in vse, kar je bilo v nahrbtniku. V izpraznjene nahrbtnike sva nato tiščala noge. Z mirnim pla- 81 menom jc gorela sveča in sneg se je lesketal v tisočerih kristalih. Ko nama je ponoči ugasnila zavest in sva za kratke ure zaspala, se dolgo nisva mogla zavesti sedanjosti. Z odprtimi očmi sva strmela v to lepoto in meni se je zdelo vse tako čarobno, kakor da bi doživljal pravljico, katere s svojimi čnti ne morem prav dojeti. Ko je proti jutru postalo bolj mrzlo in naju je .... .. , vedno pogosteje stresal mraz, so bili tudi ti / pravljični občutki ved- .c^^äpSä / no redkejši. Počasi, a ^^^Š-Šiži brez odmora je tekla <«v / ura. Ko sva pričela bi- j vakirati, je bila ura pet \ / in zunaj je bil še dan. " džema ter ga jedla kar tSs»^^^-1^^ lli z žlico, katero sva si trd in zmrzel kot beton, ni se dal rezati in -■'t-!' TbknI' ' I zato se^ ga tudi nisva ček že poln tople vode, t Ijjj se je segTelo tudi plo- / \ čevinasto stojalo in ker / je slalo vse na snegu, £ \ se je nenadoma ugrez- -4m\ nilo na eno stran. Caj ^^h^^&if ' \ je izginil v snegu in Jk»,( '' »Esbit« je razširjal svoj X j^r smrad. Hitro sva ga po- u gasila in ga poslej ni- H sva več uporabljala. ' Tudi z drugim gorilnikom nisva imela sreče. Marjan je imel doma pokroman gorilnik, bleščeče zunanjosti, ki je v sedmin minutah produeiral skodelico vrele pijače. Preizkusila sva ga v Ljubljani in ker je funkcioniral, sva ga vzela s seboj. Toda ker v najinem rovu nisva imela tekoče vode, je tudi gorilnik napovedal generalni štrajk. Najsi sva ga šc tako lepo napolnila s snegom, po sed- 82 mih minutah ni dal niti kapljice od sebe, temveč je brnel in sršel, razširjal oblake pare in razsajal kakor prej popoldne lokomotiva na postaji. Kdor se ga je pritaknil, je imel v hipu opečene prste. Ko sva potem ohladila gorilnik in ga preiskala, sva lahko samo ugotovila, da je tisto malo vlage že zdavnaj izhlapelo. Končno sva ga razdrla in odstranila odvišne dele, stenj pa je gorel in nama dajal svetlobo, ko je ugasnila sveča. Ura je pokazala osem zvečer, nato devet, potem deset, nato enajst; polnoč sva prespala, ura je bila že eno, dve in končno sva se naveličala venomer gledali nanjo. Mene je vedno bolj zeblo v noge in končno nisem čutil nobenega prsta več. Sezul sem nogavice in prosil Marjana, da mi je natrl noge s snegom. Pričela je krožiti kri, a še ne dovolj. Zopet sem sezul nogavice in sam dolgo časa drgnil noge s snegom. To je zaleglo, zopet sem čutil, kako po vsakem prstu posebej polje kri. Se pogled na uro —• bila je že tri četrt na pet. V zavesti, da sem rešil noge, sem zaspai. Krepak sunek pod rebra me je prebudil. Očitajoče sem vprašal Marjana, kaj mi hoče, pa je dejal: »Šest proč je in zunaj je že dan. Vstani, greva naprej!« In res je skozi sneg že rahlo proseval novi porajajoči se dan. Obula sva revije, ki niso izgubili svoje elastičnosti, in celo mokri traki na derezah niso zmrznili preko noči. Noč sva prebila še kar dobro, pospravila sva stvari v nahrbtnik in nato prebila plast snega, ki naju je ločila od zunaj. Nudil se nama je neskončno žalosten pogled, da bi se človek najraje razjokal. Nebo so zakrivali sivi oblaki in kjer so se trgali, je sijala izza njih bleda modrina. Zdelo se nama je, da je ves svet zavit v nek ogromen mrtvaški prt; Dobrač, ki je bil na Koroškem tako blizu, da bi ga kar prijel, je bil kakor velik nagrobni kamen. Drugo, kar sva ugotovila tega dne, takoj ko sva stopila na prosto, je bil silovit mraz. Vihar, ki nama je vEeraj tako otežkočil plezanje, je potihnil in ni niti enkrat več zarohnel, zato pa jo bil mraz toliko hujši. Nikoli si nisem mogel misliti, da sploh more biti takšen mraz. Čevlji so postali v hipu trdi kot rog in mogel bi jih sezuti le na ta način, da bi jih z nožem zrezal z noge. Mokre rokavice so postale trde, kakor da bi bile narejene iz pločevine in ko sva jih hotela obleči, sva morala s kladivom oblikovati odprtino, skozi katero sva potem vtaknila roke. In vendar so tudi še potem take rokavice dobro grele. Vrv je bila trda, da se je komaj dala razviti; ko je vtaknil Marjan po svoji stari navadi klin, katerega sva preko noči pustila zunaj, v usta, se mu je vlila kri. Niti na misel nama ni prišlo, da bi slačila vso zalogo obleke, katero sva bila imela ponoči na sebi. Počasi sva šla dalje. Vsak gib nama je bil muka in hodila sva kot dva mesečnika. Po prvem raztežaju tsva sc nekoliko ogrela in življenje je prišlo v naju. Vodil sem in sem prišel pod visok, krušljiv, rdeč previs, katerega je bilo treba obiti po prečki v desno. Ni mi bilo jasno, kako bom naredil to prečko, in če bi me tedaj kdo vprašal, ali je v takem še mogoče plezati, ne bi vedel, kako naj mu odgovorim. Vendar sem delal znane gibe in ko sem našel pripravno razpoko, je ostro zapel klin. Prečil sem nekaj metrov, nato se je ob vponki ustavila kot palica trda vrv in se ni ganila več, čeprav sem vlekel, da bi se bil kmalu v pasu pretrgal. Po- 83 čakal sem sredi prečke, da je prišel Marjan nezavarovan do vponke in nato skozi njo potiskal vrv. Ta dan sva se borila zagrizeno in trmasto; ne bi odnehala prej, dokler se ne bi eden zgrudil od izčrpanosti. Pa še bi se drugi boril dalje. Toda nisva se bala, niti pomislila nisva, da bi moglo bili drugače, kot pa da bi izplezala do vrha. Imela sva samo še eno pot in ta je bila — naprej. Sestop bi bil sedaj drugi dan neprimerno težji kot nadaljnji vzpon in tako sva morala samo vztrajati, ako nisva hotela ostati v steni. Vse to je bilo tako jasno in preprosto, da ni moglo biti drugače. Prišla sva v malo lažji teren in prav nič ležko mesto mi je nenadoma vzbudilo pomislek: »Kaj, če je tu konec, če ne bo šlo več dalje?« Toda v naslednjem hipu sem že stopil in se zavihtel preko. V silnem mrazu sem čutil, kako mi postajajo noge brezčutne in tope. Plezala sva brez derez; skakal sem ter tolkel z nogami ob skale, da bi jih ogrel, a ni vse skupaj nič hasnilo. Ni mi kazalo drugega kot pa potrpeti do vrha, saj tu nisem mogel sezuvati čevljev in četudi bi mi uspelo, da bi jih še sezul, jih nikakor ne bi mogel več obuti. Sprijaznil sem se s tem dejstvom, kakor še z marsikaterim drugim ta dan in plezal sem dalje. Saj hudih ozeblin v teh nekaj urah nisem mogel dobili, ko sem vendar zjutraj Se čutil noge. Vodil je Marjan in moral sem čakati. Napredoval jc neskončno počasi in celo večnost sem lahko samo poskakoval na mestu in opazoval, kako se name sesiplje sneg izpod Marjanovega kladiva. Kakor odrešenje je prišel klic: »Naprej!« Plezal sem in nato vodil še naslednjo dolžino. Bila sva pod najtežjim mestom v smeri. Skoraj navpičen rdeč kamin in nato nekaj metrov preko žmule v levo, pa bi bilo vse za nama. Z novo voljo sva naskočila to zadnjo oviro. Vedela sva, da se bova prebila do vrha. Ko sem prišel pod kamin, nisem čutil v gležnju nobene noge več. Toda to me ni oviralo. Čim sem videl, da dobro stojim, sem se odgnal dalje. Na desni strani kamina jc bila poleti velika rdeča kotanja. Sedaj se jc bohotila v njej ogromna opast. Plezal sem tik ob robu opasti ter sem hotel celo dvakrat v opast izklesati stop za nogo. Ko sem prišel na vrh opasti, sem sc zgrozil — vsa ta ogromna, več ton težka masa snega je bila ločena od skale in le majhen sunek bi jo spravil iz ravnotežja. Opozoril sem Marjana, ki jo čepel pribit na klinu ravno v vpadnici opasti, na nevarnost, in plezal dalje. Preplezal sem kamin, ne da bi bil zabil en sam klin. Vrh kamina sem prečil desno in s krepkimi udarci zatolkel najdaljši klin, kar sva jih premogla, do oišesa v steno. Nato sem varoval Marjana. Vrv jc pričela drseti in Marjan jc polagoma napredoval, ko nenadoma zaslišim silen glas, kakor da bi se pod mano lomila skala. Nehote se oprem ob steno in nategnem vrv, da bi pariral padec, a sunka ni bilo. Ozrem se navzdol, vidim vso ogromno maso snega, kako lebdi v zraku in išče ravnotežje, a sc že hip nato nagne navzdol ter trešči z vso silo na mesto, kjer jc še minuto prej stal Marjan, se nato razbije in razleti na tisoč koscev. Sproži silen plaz, ki je drvel in ropotal tec gospodaril po steni kakor narasel veletok. ki podira nasipe na bregu, fiele čez nekaj časa so se umirile snežene mase v kutlu med Špikom in Frdama- 84 Panonski svišč (Gentiana pannon'.ca Scop.) Foto SUivko Sinolej nimi policami, nekaj sto metrov pod nama in tako pokazale, kje bi obležala midva, ako bi naju tu dohitela nezgoda. Ko je prišel Marjan do mene, sva bila oba bleda kot zid in šele čez nekaj časa me je pričel Marjan prepričevati, da je le z nogo rahlo potipal opast, ko je bil že nad njo, a je to vendar že bilo dovolj, da jo je sprožil. Dobro sva vedela oba, da bi se, ako bi bil tipal opast jaz, najina življenjska ura sedaj že iztekla in da nama ležečima tam pod plazom v kotlu ne bi bilo več treba misliti, kako bi prišla na vrh. A ta depresija ni trajala dolgo. Mastno sva pljunila navzdol ter zamahnila z roko in že začela razmotavati oprtnik ter vleči iz njega rezervno vrv. Sedaj je biia vrsta na Marjanu, da prepleza zadnji konec. Čeprav sem oba dneva vodil večinoma jaz in sem vedno raje plezal kot prvi, sva se vendar bila domenila, da bova vsa težja mesta preplezala menjaje se v vodstvu, da bova tako k uspehu dala vsak svoj delež. Zato sem brez besede pričel varovati Marjana, čeprav moram primati, da se v tej vlogi drugega nisem počutil preveč srečnega. Bila sva odlične volje m najina morala je bila na višku. Zadnjikrat sva se spoprijela s steno in komaj sva čakala, da bova v najhujšem. Navezan na dvojni vrvi in brez oprtnika je Marjan zabil šest klinov in preplezal tisto mesto. Sledil sem mu in izbijal kline. Onega dolgega nad kaminom sem kar pustil, ostalim ni pomagalo nič, drug za drugim so zlezli iz razpoke. Le zadnji je ostal. 2e ko ga je Marjan zabijal, sem opazil, da ga zabija pod nekako lusko, ki pod udarci kladiva poskakuje. Ker je imel Marjan srečo in ni spravil luske z mesta, si je tudi jaz z izbijanjem nisem hotel sprožiti na glavo. Tako je ostal ta klin v steni. Ko sva potem na vrhu štela kline, sva jih naštela petdeset; potem se nama je zmedlo. Nisva jih hotela šteli znova, čeprav sva vedela, da sva jih zabila še nekaj več. Dejstvo, da sva v steni zabila nad petdeset klinov, pustila pa v skali le tri, govori nama v prid in dokazuje visoko borbeno moralo, katero sva imela med plezanjem, in priča, da sva bila vzponu kos. Se kakih 300 do 400 metrov ,stene naju je ločilo do vrha. Ti metri nikakor niso bili lahki in jih tudi nisva podcenjevala, vendar niso v primeri s tem, kar sva bila preplezala v spodnjem delu stene, pomenili ničesar. Ob desetih sva imela najtežji del stene za sabo in pričakovala sva, da bova vsaj v dveh urah na vrhu, a potrebovala sva še enkrat toliko. Bila sva že izčrpana od mraza in viharja prejšnjega dne ter od bivaka, pred približno 30 urami sva bila zapustila kočo in od takrat nisva zaužila ničesar toplega. Tudi obleka naju je močno ovirala. V 60-metr-skem kaminu, ki se vleče poševno navzgor m katerega sem poleti igraje preplezal v srajci, nisem vedel, ali naj se jezim ali naj se smejem, ko sem se neprestano zatikal z obleko ob robove in včasih celo popolnoma obtičal v kaminu. Ko je bilo sedaj vse najhujše za nama in sva imela zmago že skoraj v žepu, sva hotela določiti težavnostno stopnjo preplezane smeri. Oba sva poznala smer že od poletja in sva, preden sva vstopila v steno računala, da bodo nekatera mesta pete stopnje. Nisva se uštela, vendar je bilo plezanje za naju zaradi mraza in viharja, katerih nisva predvidevala, še neprimerno težje. Mnenja sva, da bodi težavnostna stopnja objektivna 86 ocena smeri, ki naj služi v prvi vrsti plezalcu, kateri namerava smer ponoviti, nikakor pa naj se s težavnostno stopnjo ne izraža doživetje v skali. Doživetje lahko dosti lepše podamo z opisom vzpona. Smer ocenjujeva zaradi izredno neugodne kakovosti snega v celoti s četrto težavnostno stopnjo gornje meje, več mest je bilo pete stopnje. Pri tej oceni pa nisva upoštevala mraza in viharja; tega, kar sva midva doživela v Špiku, s težavnostno stopnjo sploh ni mogoče izraziti in presega že glede na posledice po vzponu meje skrajnosti. Nekaj tednov kasneje so bile ob ugodnem vremenu in ob ugodnem snegu preplezane tehnično brezdvoinno težje smeri, ki so bile razumljivo ocenjene tudi z višjo težavnostno stopnjo. Čeprav .sva midva izvršila svoj vzpon prej, sva mogla spraviti oceno zimskega vzpona preko Dibonove v sklad s temi ocenami, ne da bi nama bilo treba najino oceno spreminjati. Da je ocena kolikor toliko objektivna, govori tudi to, da prenese z upoštevanjem posebnosti zimske alpi-nistike tudi primerjavo 3 poletnimi ocenami preplczanih smeri. Tudi oni kamin je bil za nama in ko sem višje zgoraj hotel iz neke kotanje napraviti komplicirano prečko v lažji teren, se je razvil med nama naslednji pogovor: »Kam greš tja?« me je vprašal Marjan. •Okoli roba vendar v lažji teren.« — »Nikar ne hodi tja, se boš za-plezal, poleti smo šli naravnost navzgor.« — Oporekal sem mu in dialog se je še nadaljeval ter bi se še bil, ako jaz ne bi odnehal ter ne bi dal Marjanu priložnosti, da gre naprej in pokaže, kako se bo zaplezal. Marjan je res šel naprej in se tudi zaplezal. Kmalu je začel zabijati kline in mi je spustil po vrvi nahrbtnik na glavo. Mogoče bi mu bil še celo privoščil, da se je zaplezal, če me ne bi zaradi tega tako neusmiljeno zeblo. Zato sem bil vesel, ko je Marjan le izplezal in sem mu mosjel slediti. Bal sem se že bil, da bom kar v oni kotanji dočakal pomladi. Se nekaj raztežajev. stena se je položila in objelo naju je sonce. Razvezala sva se in medtem ko je Marjan zvijal vrv, sem pohitel proti vrhu. Sonce je toplo sijalo in na južni strani je toplota puhtela od tal. Neskončen mir je ležal med vrhovi. Zmagoslavje je planilo vame, ko sem stopil na vrh in ničesar več ni bilo nad mano. Trideset ur je minilo, odkar sva bila prejšnji dan vstopila v steno. Sedaj je bilo vse za nama. A to zmagoslavje je trajalo le kratek hip. Zaskrbele so me noge in sezul sem čevlje. Ostrmcl sem. tako hudih ozeblin nisem pričakoval. Takoj sem pričel drgniti noge s snegom, a jih nisem mogel več ogreti. Cez dve url sem moral obuti čevlje in oditi v dolino. Šele, ko sva bila v Krnici, so se odtajale noge. T-c s težavo sem korakal po cesti proti Kranjski gori. Vendar sem se hotel sam brez tuje pomoči vrniti domov. Zadnjih 100 m pred Kranjsko goro naju je dohitel voz. Sedla sva nanj in oddrdrala proti vasi. Špik in krniški robovi .so rdeli in umirali v zadnjem sonou. Bridko me je stisnilo okoli srca, da bi bil najraje zajokal, in zla slutnja me je obšla: »Kaj če jih gledam zadnjikrat?« * Snegovi so kopneli in zima je minevala. Pomlad je prišla v deželo, posula je travnike s cvetjem in drevesa so zacvetela. Vedno višje v gore je segala, stene so se obletele in vrhovi so pričeli kazati svoja skalna 8? rebra. Maj se je nagibal h koncu. Končno je nastopil dan, ko sem zapuščal bolnico. Bil sem bled; oster, svež zrak me je prevzemal, kakor da bi me dušilo. Omahljiv in negotov je bil moj korak, tam kjer so nekoč bili prsti, stopalo in kasneje ozeblina — ni bilo sedaj ničesar več. V daljavi sem zaslutil gore. Vedel sem, da bo poslej težka moja pot. a nisem omahoval. Treba se bo boriti, saj zato živimo, da se nenehoma borimo, in resnično premagan je le tisti, kdor sam prizna svoj poraz. Plezala 4. in 5. marca 1949 Šavclj Marjan in Blažej Janko. Konobelj Franc-Slovenko: _________KA STOLU (20. II. 1942.) Dva meseca smo že bili v Baragovi koči pod Stolom nad Zabreško planino. Četa Cankarjevega bataljona jc tu preživljala svoj zimski čas. Koča je bila vedno toplo zakurjena in v večernih urah jc bilo kar prijetno. Vsak je pripovedoval težave svojega življenja. Komandir Polde Stražišar nam je vedel povedati o težavah v tovarni, o organizaciji, o taboriščih itd. Tudi ostali smo izmenjavali svoje misli, svoje občutke, svoje načrte. Zbrali smo se skupaj prav iz vseh krajev Slovenije. Med nami so bili Dolenjci, Primorci, Štajerci. Največ pa nas je bilo domačinov izpod Stola. Večini nas vseh je rezala kruh javomiška in jeseniška tovarna. Grenak je bil, težko prislužen in bleda lica so bila priča, da nam je tovarna tudi pila kri. Zanimiv košček življenja so nam odkrili nekateri. Potočnik Franc je bil španski borec; žena mu je žc prvo leto umrla na Koroškem v internaciji. Njeno delo »70 dni v Glavnjači« je bilo znano po vsej Gorenjski. Kejžar je pustil v dolino ženo. Pred nami, mladimi, se je odpirala knjiga povesti jeseniške Partije. Spoznali smo štrajke, prvomajske demonstracije, manifestacije, slavo jeseniške rdeče zastave, Poljane, aretacije, ilegalne sestanke pod odrom pri Jelenu. Sremsko Mitrovico, Bileče, Ivanjico, jeseniške policaje, »Društvo prijateljev SZ«, mobilizacijo, kapitulacijo Jugoslavije, nove aretacije, Begunje, začetek vojne med SZ in Nemčijo, prve partizane, Možakljo in prvo borbo na nji, Dražgoše in končno zadnjo prostovoljno partizansko mobilizacijo decembra 1941. leta. 20. februarja 1942... Rezek strel je odjeknil v mrzlo februarsko noč pod zasneženim Stolom. Stražar nad Zabreško planino je bil skokoma v koči in jc takoj oh-vestil o sumljivem strelu komandirja Poldeta. Strel je stražar slišal malo nižje, kjer je stal hlev, in Polde je takoj vedel, pri čem smo. Tudi ostali smo bili takoj napravljeni, vedeli smo, da so Nemci pomotoma obkolili 100 metrov niže ležeči hlev. Nemci so nas hoteli presenetiti še v spanju, toda ušteli so se. Nobenega glasu ni bilo slišati, le piskanje vlaka iz doline nam je prihajalo na ušesa kot jutranji pozdrav. Dolina je bila temna in nikjer ni bilo videta niti najmanjše luči. 88 V koči ni bilo nikogar več. Le Intendant je še skrival v peč kar se mu je zdelo potrebno, vendar pa bi to delo lahko primerjal samo delu žene, ki ji gori hiša, pa rešuje staro budilko. Na pol oblečeni in obuti smo se hitro zbrali za kočo. Mrzel veter iz Vajneža nam je pihal v hrbet. Komandir Polde je stal pred težko odločitvijo: Kam? Ali v dolino pred zasede, ali pa v strmine Stola in preko vrha na Koroško. Straža in nekateri od nas, ki smo stali pred kočo, smo opazili najprej oelo odete smučar j e-Nemce. Niso nas videli. Za njimi še druge in tretje m vedeli smo, da moramo pohiteti. Vmes smo slišali tudi pritajene slovenske besede. Brez domačih seveda ne bo šlo. Polde se je odločil. Takojšen umik na vrh do koče. Hiteti je bilo treba Nemci bodo kmalu opazili zmoto. Dolga kolona se je odločila od koče in prvi so se že izgubili med smrekami. Jezili smo se na tihem, ker nam je mraz lezel v kosti. Težko pa smo tudi zapustili toplo kočo. Zavest, da ne veš, kje boš zvečer spal, ni bila prijetna. Toda omahovati nismo smeli. Sneg se je globoko vdiral pod našimi stopinjami, kajti bil je suh. Globoka sled za nami je bila lepa sled za Nemce, ki bodo kmalu pritisnili za nami. Prvi so imeli precej opraviti, da smo se sploh pomaknili naprej. Počasi smo se pričeli vzpenjati v pobočje. Veliko zadoščenje za nas pa je bilo to, da se je Lukman, jeseniški župan, ki je to akcijo pripravil, to pot uštel. Vedeli smo, da je ta obisk njegovo delo. Kljub mrzli zimi nismo počivali. Minirali smo vodovodne cevi iz .Tavorniških Rovtov, tračnice, železniške mostove, električni kabel, električni daljnovod, obenem pa smo Jesenice vedno pogosteje razburjali z našimi obiski. Trosilne akcije so bile na dnevnem redu in rdeče zvezde ter srp in kladivo si videl povsod. Lukman je za to akcijo zbral okoli 2000 Nemcev, kakor smo pozneje zvedeli. Treba je uničiti »gošarje« pod Karavankami. Letaki so bili že tiskani. Široka akcija, ki je bila zasnovana proti nam, je bila dokaz, da nas ne podcenjujejo. Tema ie bila še, ko se je kolona pomaknila žc daleč med smreke. Švabi na Zabreški planini so postali glasnejši. Skozi vrhove smrek in med bežečimi oblaki se je sem pa tja posvetila zvezda. Ni se nam preveč mudilo. Vedeli smo, da ni drugo poti na Stol in da jih lahko odbijemo, pa čeprav nas je malo. Sicer nas je bilo žc precej. Številka 45 se nam je zdela velika. Zavarovali smo se z zaščitnico. Nihče nas ni mogel presenetiti. Sneg je postajal trši. Strmina in veter z Vajneža sta nas včasih vrgla na nos in kolena. Vmes pa nam je še mrzli sneg zapiral sapo. Zapustili smo smreke in redki bori so kukali iz zmrzlega snega. Pričelo se je že daniti. Nikamor nismo videli. Megla nam je zastirala pogled proti vrhu. Veter jo je meSal. Zagnal jo je iz Vajneža navzdol, pa zopet navzgor. Nikamor se ni hotela zganiti. Sicer pa je bila to tudi naša rešitev. Tako smo ostali Švabom lepo skriti. Nizek ruševec se je tu pa tam pokazal iz snega. Pomagal ti je, da si sc pomaknil zopet za nekaj metrov naprej. 89 Pod nami je začelo pokati. Vedeli smo, da ni namenjeno nam. Predaleč je bilo. Vsak si je ustvarjal svoje zaključke. Vsi pa smo vedeli, da so »slavno« zasedli naše položaje. Zatopljeni vsak v svoje misli smo se predramili iz enakomernega premišljevanja. Ustavili srno se za nekaj minut. Toda treba je bilo iti naprej. Sled za nami jc postajala nevidna. Snežena rebra so bila trda. Burja je nosila v dolino sneg in kmalu tudi reber ni bilo več. Skale so štrlele tam pa tam iz pobočja. Bile so nam tudi za prvo kritje, ako bi bilo potrebno. Težki nahrbtniki so nas upehali. Svoje premoženje smo imeli v njih. Megla nas je še vedno obdajala, čevlji so postali trdi in šele sedaj so jih nekateri zavezali. Dvignili smo se, toda po par minutah hoje se nam je odprla slika, ki je marsikdo še ni videl. Meglerio morje, ki je segalo do Triglava, Bogatina in obkrožalo ter pokrivalo tudi ljubljansko kotlino, je bilo za nas lepota, ki jo je bilo vredno občudovati. Nekaj desetin metrov od nas pa sta se visoko dvigala dva stebra dima. Gost črn dim se je valil iz meglenega morja. Gorele so koče pod Stolom. Tiho smo gledali v ponosni Triglav, ki je postajal svetal, od čas« do časa pa ga je zakrila megla. Burja sc je vedno srditeje zaganjala iE Vajneža in hipoma se je zjasnilo tudi pod nami. Zagledali smo Valvasorjevo kočo. Od koče pa so se pomikale kolone Nemcev. Zagledali sm« tudi Zabreško in 2irovniško planino in povsod ista slika. Kolone se pomikajo proti Stolu. Slika je bila vidna samo nekaj hipov in megla z Vajneža je sliko zopet zabrisala. Ključavnice ali narcise (Narcissus anßustifolius Curt.) Koto Slavko Smoi«j 90 Pohiteti je bilo treba, ker pri koči še ne bomo kmalu Sicer je bilo rs d°nje'ioda preveč —bi,i sää treba Pogovarjanja, .sami smo vedeli, da moramo pohiteti Sonce nam je sijalo v obraz. Podaljševalo je svoje žarke v strme triglavske stene, v kopasti hrbet Bogatina in Ble*aša iSlSe da S° Pri k0fi" 0cUegio nam je. Borili se bomo torej na vrhu, ako bo treba. Sovražnika še ni bilo za nami smotiTonltT/" vkf - ^ Pa je 051313 na Skuhali smo si tople kave. Vsak pa je takoj začel čistiti orožje; vedeli smo da bo danes še trda. Bili smo šele sredi dopoldneva Ijenje-iiztSf ^ * bor<* » »-o živ- Okoli mize v jedilnici so posedli: Vovkov Ivan, Vernikov Matija . Ja."ez' 2cm1^ Albin, vsi jeseniški kovinarji m vsi, ki soLidoma ^ jeseniškega kota. Fantje iz Primorske in štajerske so p^S gS Gorenjsko iz take višine. Kodrov Jože iz Baške grape jc iC ial svoie Zt p,dp0ved0val- kako * spravljal čez HalijLko- igo ova^o meo pistole, ki so marsikaterega fašista spravile pod rušo To poTjc Karavank* ki ^hi, P-riloval brate Hra m u j e d ela 1 dražbo^' ^ ^^ ^ ™ ^ brat! TakratŽlje,^n^Žal * ^ kaPil,,lacij° Jugoslovanske vojske, iakrat je zaupal, vendar se je kmalu bridko razočaral nad življenjem pn nas. Grenak je bil kruli, ki si ga je služil s hlapčevanjem na Äm Ni si predstavljal, da je to zadnji njegov dan. J dolini0""6 ^ bU0 kar,vi50k0- t0da Svabov še ni bil° vjdeti. Pogled v dol no pa nam je zastirala megla. Ura je šla že na enajsto. Pozabili smo ze skoro, da smo pred dvema urama težko prisopihali na vrh pred Nemci ki gredo verjetno za nami. P ' Brezskrbnost pa nas je takoj minila, ko je okoli koče zavil stražar ^ ZaPT] P.f 510 metr0V P™ Svabe. Klic: »K orožju!. L ^^ KmalU £m0 hUi VSi "a ™ Pa smo se dobro zavedali, da ne smemo odnehati do zadnjega diha Polde je poslal na koroško stran izvidnico, da" pregleda teren 7a nasg prihodnje zavetje, kamor naj bi se umaknili. Večina smo stali v takem položaju prvič; čakali smo ter hili prijavljen. na ognjeni krst. Svabi so bili še precej daleč. Megla in bele halje so jih napravljale nevidne. Precej je bilo treba napenja« oči, da meLJ 7°PaH ^ ^ j° P0Mja,° tUdi S°nce- tod& ^malu ga je zakrila meg a Zavedali smo se da bo borba trda, kajti h koči spustiti Svabe bi bilo za nas usodno. Zatorej je bila naša trdna odločitev, da se bomo borili do mraka. Potem se bomo lahko umaknili. Prvi streli so padli. Misliti je bilo treba na zaklone. Polegli smo ?a skale Toda Peter ni zdržal, da jim ne bi z mitraljezom takoj ^odgovoril. Mir jc nastal za nekaj sekund. K 91 Močnejši pok se je odbil od skal par metrov pod nami. Tromblonke so začele svojo pesem. Niso nam bile nevarne. Stražišarjev Viktor si kar ni mogel najti zaklona, kar stoje jim je vračal pozdrave. Nemci so uvideli, da bo težko. Njihov položaj ni bil najugodnejši. Za hrbet nam je bilo nemogoče priti. Strme pečine so nas varovale. Zavedali smo se tudi, da moramo braniti kočo, saj je nosila ime našega največjega slovenskega pesnika. Švabi so bili trdovratni. Ljubilo se jim je na vrh. Njih pesem je postajala glasnejša. Mi smo bili bolj tihi. Redki streli so morah biti dobro merjeni. Dvajset nabojev na vsakega je bil račun, ki ga je bilo ležko rešiti. Večer pa je bil še daleč. Res je šla ura že na četrto popoldan, toda treba je bilo zdržati še eno uro. Trmasti Svabi so se premikali počasi proti nam. Tu pa tam so katerega potegnili za noge nazaj; rešen je bil vseh skrbi. Sonce se je pomikalo proti Bogatinu. Treba je bilo misliti na umik. Toda Svabi ne smejo o tem ničesar vedeti. Redki streli so še vedno odgovarjali Svabom. Kodrov Jože je priskočil v pomoč, da podere s svojo karabinko Švaba, ki jc bil le malo preveč predrzen. Toda komaj se je ulegel, je omahnil z glavo na puSko. Jože nas je zapustil brez besed. Nemški ostrostrelec ga je zadel prav v čelo. Kri je pordečila skalo pod njegovo glavo. Pretresla nas je JoSetova smrt. Vedeli smo, da bo ostai vrh Stola kot nemi stražar. Brat Tone se je brez besed poslovil od njega. Zaklel pa se je ob njegovem truplu, da ga bo maščeval. Tudi mi smo z istimi mislimi pritrdili Tonetu. Novi streli so usekali po Švabih. Zopet jih je nekaj omahnilo. _ Toda mrak se je že bližal. Nastalo je vprašanje, kaj naj naredimo s kočo Pustiti jo Svabom za zatočišče, ne bo najboljše. Polde je odredil, da se koča zažge. Kmalu se jc kadila stara preperela slama m vsem nam je bilo težko. Polde se je premislil in jc sam začel gasiti. Na položaje so še vedno užigali posamezni streli. Tudi mi smo odgovarjali. . Svabi so silili vedno bolj proti položajem. Mrak jih je se zakrival. Toda koče jim vseeno ne bomo pustili. Zopet je zagorela. Cela je pričela z umikom. Prvi so se že spuščali po plazu v dolino Orgel j c Toda nova misel nam je padla v glavo. Goreča koča bo za Svaba znamenje, da smo se umaknili,... in pustili smo Svabom celo kočo. Zadnji so se začeli umikati. Posamezni streh na Svabe so dali vedeti, da smo še na vrhu. Mrak je pokril vso dolino in skale so postajale črne. Samo snežene lise v dolini so se še belile. Tudi zadnji borci smo zapustili vrh. Hitro smo bih na dnu plazu. Toda, kam sedaj? Izvidnica se je pravkar vrnila. Na Koroško ne smemo. Na Mačenski planini nas čakajo Svabi. Odločili smo se brž. Prvi Nemci so bili že na vrhu. Nekaj strelov je revsknilo za nami. Nismo jim odgovorili. 92 Odločili smo se, da se umaknemo v dolino Zingarice. Pričeli smo gazit, globok sneg. Toda z bfega je Slo malo hitreje. Kmalu smo se znašli pn lovskih kočah. Trda noč nas je obdajala. Megla jo je Še bolj gostila. Z vrha Stola se je pričelo svetiti. Rumenkasti prameni so prodirali skozi redko meglo Vedeli smo, da mesec nc vzhaja iz te smeri. S vabi so v tretje zažgali kočo. Edino na njej so se lahko maščevali. Čete n» več videli. V Zingarfci je počakala dva dneva. Tretji dan pa je bila ze zopet pod Stolom. To pot še veliko niže. Ustavili smo se sto metrov nad Potoki. Letaki so naznanjali uničenje »gošarjev« pod Karavankami Toda nove akcije so povedale Lukmanu, da živi ne morejo biti mrtvi. Krušic Janez: \ZIIODNA STEJVA STENA RJA POZIMI V sklopu doline Vrat se vzpenja v nebo zajetni masiv Stenarja. V zornem poletju izgubi vso svojo pomembnost zaradi bližine mogočne Triglavske stene. Vse drugačna pa je njegova podoba sredi mrzlih zim, ko je ves vkovan v led in sneg. Trije izraziti stebri, katere ožarja dopoldansko sonce, da se bleščijo kot ogromni kristali, spominjajo na goro v Centralnih Alpah — na »Piz Palu«. Ze dolgo je tega, kar so Stenarjeve gladke jutranje vesine zanimale Maksa. Z vsem svojim goniiškim žarom mi je govoril o zasneženi steni, preko katere hrumijo uničujoči plazovi v zatrep in dalje vse do Bistrice. Gora je grozila, a prav s tem vabila na borbena dejanja. Vstalo je hotenje! Toda Maks je odšel po službeni dolžnosti daleč v Bosno. Svetal lik dobrega tovariša z gora je ugašal nekje v čadu zeniških martinarn in valjam — lepi načrti pa niso bili pozabljeni... Srečal sem se z novimi gorniki, kateri so imeli prav tako veliko ljubezen do gora in hotenje po drznih doživetjih v skalnih robeh. Janko mi je od vseh strani zaradi svoje iskrenosti, skromnosti in drznosti postal nepogrešljiv tovariš. Nobenega vzpona v neznanih stenah si nisem mogel predstavljati brez njega. Pesem kladiva v sivih pečevjih, kakor spev cepina in hrestanje derez v mrzlih, ledenih strmalth so se strnili v mogočno himno o tovarištvu, ki ne pozna meja. Delila sva srečo po uspelem vzponu in bolečino umika. Skupaj danes v burji ali nevihtah, jutri v nasmejanih sončnih dneh. Za takega gornika zastaviti svoje življenje, če je treba, pač ni težko. Kljub temu, da smo vse bolj prodirali v skrivnosti razoranih gora, naše hrepenenje po njih ni bilo nikdar potolaženo. Romali smo vedno znova k njim. Tako tudi k Stenarju... Sobotno popoldne na poti v dolino Vrat. Ker smo imeli z Jankom in Slavkom že vso našo plezalno opremo v Aljaževi koči, kjer je ostala od našega prejšnjega obiska, sem lahko oprtan ravno še dohajal Dolfeta, 54 Foto Jaka Cop ki je S svojimi ogromnimi koraki spešil po stezi, kot bi nekje gorelo. Res' vrhovi Cmira so goreli v žarkih zahajajočega sonca, pa so le prekmalu ugasnili. Suhljadi se v bližnjem gozdu nI manjkalo, tako da je kilo kmalu prijetno toplo v lesenjači. Zvečer sta priropotala še moja tovariša v navezi Janko in Slavko, ker zaradi službe nista mogla pre]. Utrnili smo dogorevajočo svečo in se spravili k počitku. Pred svitanjem je bilo treba zlesti iz toplih postelj. Tiho smo se »spravili in použili skromen zajtrk, ne da bi motili Dolfeta s tovarišem, ki sta še krepko »žagala« na pogradu. Seveda, njima se m mudilo, saj gresta le preko Luknje v Trento, mi pa smo imeli pred seboj dolgo in »eznano pot. Zunaj je bilo kljub zvezdnatemu nebu pretemno, zalo smo si z malo petrolejsko svetilko, s »Čukom., osvetljevali pot. V njenem soju Vzhodna sten* Stenarja 94 ™ ^knla SkrfPCneIa SneŽna planja kot v P^vljici. Naš zgodnji pohod ^talSPrinJ na °re ?P°n0V ^0rnik0V v 0sr«W Alpah, Lj* svitanje zateče ze visoko nekje v robeh ' ' i„ JlZaSneŽln'h ,S05Uti"ah Glavne Stenarjeve hudourniške grape ki tu preide v suho. strugo Bistrice, smo zapazili zgaženo stezo in kren, Pr Stm, "a Planj° S° PrihrUm^ P^ovTiz Sttnar a celo letaš ko je taKo malo snega. Telovadili smo preko velikih snežn h gmot v p azn, grap vse višje. Prvi visoki prag v grapi nam je ztstavil pot. Zavili smo na levo v strmo mejno rebro, kjer je bil sneg zelo M zato smo s. ob medli svetlobi »čuka« navezali dvanajsteriValevlfo opremljene z gumijastimi podplati, za katere je bila gladka snežna strmina pretežka preizkušnja. Rebro se kmalu občutno uporni tako da ^ je sneg le slabo oprijel skrotja. Plezali smo previdno oprijemajo se kriven-iVCJ buk0VJa P^vje pa se je spet položilo in prešlo v ti :ern0,0gr0:nn^ zatrcpa pod st*n£>rjevim vzhodnim ostenjem. Zavo jo zaposlenosti s plczo smo šele sedaj opazili, da se je medtem NadfaIjeVali T° ČeZ PlaZnR drČe v katero tvori na prednja stran, markantna porasla glava. Tu so se črtali v vsej snežni strmali ostn žlebovi, Po katerih je rohnelo že mnogo plazov. Nismo si ubStf M K11?5 ?m Zateke,' Sbeli h^ournik,, ker ne bi mogli nikamor «bezati. Najbrze bi nas našli šele v poletju. Cez kratko stopnjo smo bili hitro pod izrazitim pragom, ki loči spodnjo krnico od gornje. Prehod preko njega nam je omogočil zelo strm, poledenel zleb na desni strani. Ni bilo lahko splezati po njem ker nas Je zadrževal celo kratek, leden previs. Z izsekavanjem plitvih stopinj m s pomočjo delno razvite vrvi smo se le zgnetli preko praga do gornje krmcc, nad katero se bohoti blizu sto metrov visok skoro navpičen skok preko vse njene širine. Iskali smo možnosti vzpona Morda bi slo v sredini ali po nekakem kaminu v levem vogalu — toda bilo bi prezamudno. Vsa stena pa je visoka, poleg tega je ni nihče od nas poznal od poletja. Krenili smo desno proti značilni porasli glavi ki tvori nekak podstavek stebra, katerega smo si izbrali za vzpon Preden pndeš na plešo glave, je bilo kar nerodno zlesti preko strmega skalovja prekritega s sipkim snegom. Objelo nas je morje sončne bleščave da je kar slepilo. Ta glava je ločena od stebra z izrazito škrbino, odkoder je bil lep m obširen pogled na prostrane zaličene planje na vzhodni strani stene. Tu smo razvili vrv ter se navezali. Dalje smo se držali pri plezi astre grebenaste rezi, ki se nam je zdela najbolj naravna in varna pred plazovi. Tudi gamsi so se posluževali tega prehoda, saj smo njihove stecine sledili še visoko v grebenu. Plezanje preko osončenih grebenastih rogljev in strmih pobočij je bilo pravi užitek - le škoda, ker je bil prav na težjih mestih pršič, ki ni držal stopinje. Vse višje smo si utirali pot. Medtem je sonce že temeljito ojužilo snegove, tako da se je ob vsakem našem koraku v celec prožil v večji strmini kakšen plazič. Prijetna toplota nas je tako prevzela, da smo dalje časa počivali v mali kotanji. Morali pa smo spet naprej, ker je bil vrh še daleč. Previdno smo prečili ojužena pobočja 95 nad grapami, ki so se grezile pod nami vse v zatrep pod pragom. Ne bi bilo prijetno drseti po kateri od njih. In ni dosti manjkalo... Glej, tam levo v plateh kakih 200 metrov od nas celo tropo gamsov. Nič se niso dali motiti zaradi naše bližine. Previdno so izbirali žlebove, police in vcsine ter plezali proti prevalu v južnem grebenu masiva. Prav tam, kjer se vzpenjajo gamsi, smo si iz doline Vrat predstavljali naš vzpon. Toda spodnji prag in nato številne grape so nas odvrnile od prvotne namere. Divji plezalci so hitro napredovali — morda vsega skupaj slabo uro, pa so izginili za grebenom. Res pravi mojstri v alpinistiki, katerim nerodni ljudje ne bomo nikoli kos. Prilezli smo pod zgornji okopneli del raza. Lahko bi prečili levo proti platem po sledovih gamsov, pa nam ni prijalo, ker bi se umaknili preveč iz smeri. Raje naravnost preko ustromljenega pečevja, preko katerega je curljala voda kopne-čega snega. Tod je nekoč poleti plezal tudi naš vzornik in učitelj Kle-ment Jug. Iz malega sedelea smo zlezli preko plaznega stožca čez nizek prag. Dalje je bilo treba obiti krušljiv vogal, da hi lahko nato nadaljevali vzpon po strmem žlebu. Pa bi se kmalu zgodila nesreča. Na vogalu sem se oprijel dozdevno čvrste luske, ta pa se je odtajana odluščila in prevalila name. Izgubil sem ravnotežje in zdrsnil po snežni plaznici proti žlebu. Skušal sem se zaustavili z oklom cepina, pa dvomim, da bi mi to uspelo v zmehčanem snegu, ki se je dričal z menoj vred. Ali je konec'' Ne! Le kakih pet metrov je bila dolga moja neprostovoljna vožnja, ko sem začutil krepak sunek vrvi, ki se mi je oklenila okrog prsnega koša, da me je še par tednov bolelo rebro. Morda pa me je oplazila odkreh-njena luska? Pa to ni važno — bolje tako kot drseti s skalo in plazom po žlebu navzdol —v pogubo. Janko, ki vedno varuje pozorno in sigurno, je zadržal moj zdrk. Strahu nisem občutil, dasi položaj tisti trenutek ni bil tako preprost. Slavko je namreč prav tedaj, da ne bi izgubili preveč časa, plezal zadnji proti Janku brez varovanja. Ce Janko ne bi bil pripravljen, bi vsi trije zaključili turo — doli v zatrepu. Pogledai sem ga. Razumela sva se brez besed kot zmeraj. Pravi tovariš z gora! Takoj sem nadaljeval vzpon po žlebu, v katerem je sonce tako jemalo sneg, da je kar teklo. Plezali smo previdneje po žlebu vse do glaviča v grebenski rebri. Stena se od tu požene še bolj strmo kvišku, toda razčlemb ne manjka. Dereze so mi bile že kar odveč, zato sem jih snel in nadaljeval plezanje v čevljih. Gumijasti podplati so prijemali v suhi skali odlif.no — treba je bilo le paziti, da ne spodrsnejo na kakem poledenelem stopu. Nič nismo izbirali terena, saj mora iti tudi naravnost. Prejšnji dogodek pa nas še vedno ni spametoval. Ker se je sonce že pogrez-nilo za Stenarjev južni greben, se nam je mudilo — zato je plezal Slavko nevarovan istočasno kot jaz. Tak način seveda kljub vajenosti ni v skladu z nobenim pravilom plezalne tehnike, napredovanje pa je hitrejše. Dolžino vrvi pod grebenom smo se poslužili strmega žleba, napolnjenega s pršnim snegom, kjer nobena stopinja ni držala. Pa smo le pritelovadili na položen greben, po katerem se nadaljuje smer iz severovzhodnega raza združena z Jugovo vse do vrha. Tu je 96 bil tako občuten mraz, da je kljub našim zimskim oblekam zb^al do kosti Po zložni rezi smo hiteli, kolikor nam je dovoljeval utrudljivi sipki krePpSLS SfSTnfČ****** moži», M hrani zarjavel« ko,™ SS ÄÄ^ s je bila sedaj le v napoto. ____,Pi0bokem mestoma gnilem rZatrPeTl^ncEe tS do koče v Vrat,h. SSTÄtÄK zbledeli škrlat v Cmir, Skoro brez prehoda se je izgubila dolina v večernem somr»ku_ u Ä d- Vrat vse do mežikaj^ so ^ Opomba: Prvi zimski vzpon približno v letni smer. di^g vedli Silar Janko, Koblar Slavko m Kružic Janez (AO Je^nice) 30. januarja 1949 v osmih urah. Zupan Ivan: X 4 IS AJBJJ ^OB lovicjs. taborišče. Okrog ognja, nad katerim Večer je bil, ko sem prupe v «. borcev v je v velikem loncu vrvrajoče vrela »m^s je se ^ j ^ živahnem pornenku.^Mernk so se^kakomandirju tov. Triglav-_ praznik delovnega ljudstva. Pnseüei sem m, vzbnidi po- skemu in sc zapletel z njim v pogovor. M^po^vorom gvabe zornost majhen spor med ^^ZZ ^B^ ZoZ. Kako bi močno razdražili, če bi jim ^^^^^Zno nad glavami. jfs kasarne Ä ü' Ä SÄ ÄÄ > - « - ^ 97 Bedenocvetna vetrnica (anemone narcisama L.) roto slavko Smolej log všeL Na to sem opomnil Triglavskega ter se ponudil, da grem STtS-'^"S* b0m° POPOldan Pred Prvim krenili, S f r ™ T' P0SkUSÜi KreČO' ne toliko s steno, ampak s tor^n cr l katerim bi bi.i brez moči, če nas izvohajo v steni. Sonce je koobrfnlnn sem pričakoval na Taležu tovariša. Bil sem že nestln, ko ob določeni uri še ni bilo nikogar. Toda brez potrebe. Skoraj se je pokazal Tone z nasmejanim, od sonca porjavelim obrazom, za njto pa e £tel Triglavski. Tone je preko ramen nosil veliko zastavo. Vose pozdrav m krenili smo preko taleških travnikov. 98 Očnica ali planika (Leontopodium alpinum Cass.) Foto Slavko Smolej Malo komu razen domačinom je poznan ta tihi kotiček Jelovice. Ravnico, prepreženo z dvema potokoma, ki se izgubita v kotlači porastli z gostim grmovjem na Kumerdcjevem rovtu in se rodita kot nov studenec v vznožju Jelovice, obdajajo travniki, sem pa tja smrekovi in bukovi gozdiči. Tu ob potoku je že klilo prvo zelenje in ponekod vijoličaste lise cvetočega podleska. Pomlad nam je dihala v obraze in ob pogledu na te prve znanilce pomladi nam je bilo toplo pri srcu. Pomlad — po kruti zimi v gorah, s spanjem v mrzlih nočeh pod zasneženimi plahtami. Pomlad! Vlila nam je novih moči, novih upov za skorajšnje lepše življenje v svobodi. 99 Preko košenin smo hodili tiho vsak s svojimi mislimi. Prispeli smo na Meglov rovt, ki nima posebne višine, toda razgled je tudi za razvajenega človeka nepozaben. Kakor na dlani leži Blejsko jezero z okolico tja preko Vrbe, vznožja Karavank in do neba. kjer se široka Stolova glava zavija v meglico. Zastrmeli smo za hip v dolino, na zasneženi Stol, Begunjščico, Storžič ter se spomnili tovarišev v teh gorah. Spustili smo se po strmi poti proti Kuplenku. Nad prijazno vasico, vedno gostoljubno partizanom, smo se ustavili in pogledali, kako je z znamenjem na Primažičevem kozolcu. Deska je stala pokonci. To je bil znak, da Švabov ni v V3si. Šli smo k Primažiču, kjer smo očeta dobili na vrtu. Malo dvomljivo nas je pogledal, ko smo ga prosili za vrv in mu povedali, kam smo namenjeni. Vrv pa je dal rade volje. Poslovili smo se od gostoljubne Primažičeve družine, ki nam je želela srečno pot. Čez pičlo uro smo že stali na vrhu nielišča pod steno na severni strani Babjega Zoba. V začetku smo v skali kar hitro napredovali po varnih oprijemih, ki so nam jih nudile korenine sem pa tja vzniklega grmovja; to nam je ponekod dajalo tudi kritje. Pod nami okrog kasarne so vež-bali vojaki. Sklenili smo, naj eden stalno opazuje z daljnogledom življenje okrog vojašnice. Medpotoma smo si oskrbeli drog za zastavo, nismo pa vedeli, kako ga bomo pritrdili na vrhu. Na mestu, kjer se loči Zob od stene Ricmana, smo se znašli nekaj metrov previsoko na udobni polici, toda med nami in Zobom je zevala kaka dva metra široka zajeda. Kako priti preko? Tone Se domisli droga, katerega smo vlekli s seboj. Položili smo ga preko zajede. Tone se je navezal na seneno vrv, jaz pa sem ga varoval ter se z rokami oprijel droga in se leže vlekel po šibeči se mladi bukvi. Dosegel je z rokami skalo na drugi strani in ,se potegnil nanjo. Sledil sem mu. Še dobrih 10 metrov in če bo sreča, pa bo zapla-polala zastava, mi je šlo po glavi. Plapolala bo v močnem vetru, ki je pihal iz Bohinjske doline, da se je bilo treba dobro držati stene. Če hi zletel na tem mestu, sem pomislil, se niti stene ne bi dotaknil s telesom, ampak bi padel nekaj sto metrov v prostem padu med smreke. V zadnjem delu pod vrhom nam je pomagal prepereli drog, katerega je nekdo privlekel verjetno žc pred vojno, da je z njegovo pomočjo osvojil vrh. Seveda ni bil varen, prišel pa je prav, ker drugih sredstev nismo imeli. Triglavski je naredil nekaj posnetkov, ko je Tone premagovai zadnje metre. Jaz pa sem varoval Toneta na oni »plezalni« vrvi, katere trdnost ne bi bil rad preižkušal na tem mestu. Skoraj nato je Tone izginil nad menoj za robom. Zaslišim njegov glas: »Sem žc na vrhu, pa nc hodi za menoj, ker ni prostora.« Potegnil je za seboj na vrvi zastavo in drog. Nestrpen sem bil, ker nisem videl, kaj dela Tone nad menoj. Slišal sem le, da nekaj rentači. Mučil se je z drogom, katerega je zabijal v po-klino. Oddahnil sem se, lco mi je vrnil prazno vrv. Kmalu za njo pa so pogledale preko roba njegove noge. Sedaj pa je bilo treba hiteti. Sedem metrov dolga zastava je vihrala v močnem vetru, katero vsak čas lahko zapazijo iz kasarne, skupaj z njo pa tudi nas. Prepereli drog sva s Tonetom potegnila izpod vrha, ga 100 položila preko zajede in se po njem potegnila na drugo stran. Hitro smo se začeli spuščati navzdol. Komaj smo bili v sredini stene, ko se je gibanje okrog vojašnice ustavilo. Videli smo gruče vojakov, ki so gledali proti Zobu. Podvizali smo se. Hipoma so se vojaki razbežali. Slutili smo, da so padla povelja, namenjena za nas, ker so nas opazili z daljnogledi. Sedaj je bila za nas vsaka minuta dragocena. Komaj smo raztrganih hlač in opraskanih rok stopili na melišče pod steno, je zasikala nad našimi glavami mina in udarila ob steno. Plaz kamenja se je vsul na melišče, po katerem smo skokoma bežali na varno. Mina za mino je treskala v steno, da pa je bila godba popolnejša, je vmes drdral mitraljez vse do trde noči. Mi trije pa smo zadovoljni sedeli pri Primažiču in se krepčali ob gostoljubni veliki mizi, okrog katere je le redko v teh časih sedela samo domača družina. Kasno je že bilo, ko smo se po temni gozdni stezi zgubljali v jelov-ških gozdovih. Po gorah pa so goreli kresovi. Kres do kresa; na Jelovici, Pokljuki, Možaklji, po Karavankah so oznanjali hotenje naroda pod gorami in na gorah. V dolini pa so prasketale brzostrelke in regljali mitra-ljezi. Rakete vseh barv so švigale proti nebu. Partizani so praznovali prvi maj. Praznovali pa niso Švabi. Še iste pomladi, ko so ozelenele gore, je padel Tone pod Dobröo. ko je jurišal na gestapovski avto. Padel je eden izmed tisočev, ki so ljubili svojo domovino in naše planine. Ivan Bučer: KEKAJ O F LAM I INS k E iti JEZIKU (Haukmanov purš na gank tcphe klofa) Koliko slovenskih besed je v gornjem podnaslovu? Menda ni treba govoriti, kako se je tak jezik, ki je nekoč živel v domovih jare gospode, že zdavnaj preživel; kazal je vso revščino tedanje meščanske poldružbe narodno nezavednih zaplotnikov. Kaj je tedaj zavajalo gnadljive fravc, pjontarje in hausmajstre, da so govorili tako boljšo špraho? Pač napačno prepričanje, da je čisti ljudski jezik samo za hlapce in krščenice. pa tudi prepričanje, da se v siovenskem jeziku ni mogoče tankočutno izražati, da se s spakearanko natančneje, vsekakor pa sočneje pove misel in določi predmet. Pred drugo svetovno vojno se je tak jezik udomačil med nekaterimi alpinisti; čisto posebna govorica je bila to, saj so s spakedrankami poimenovali razne gorske oblike, plezalske gibe, pripomočke in opremo. Zakaj? Nekaterim so bili pač razni alpinisti nangaparbatske nacionalistične odprave za zgled. Po Jugu smo bolj ali manj uspešno osvajali naše stene v tekmi z zamejci, zlasti z Nemci. Tehnično bolje izurjeni in bolje opravljeni Nemci so vzbujali nevoščljivost in občudovanje v naših razvijajočih se ple- 101 Wullcnov jeglič (Primula Wulfeniana Scholl.) Foto Slavko Smoicj zslcih. To je nekatere zapeljalo, da niso posnemali in se učili pri tujcu samo sloga in tehnike, temveč tudi poimenovanja, pa so vnesli v svoj alpinistični jezik njihovo besedo, prikrojeno slovenskemu jeziku. Menili so, da tako pač imenitneje zveni. Mladi so pa posnemali. Marsikateri, ki bi bil lahko, je bil prenemaren, da bi bil poiskal v naSem živem, klenem in bogatem jeziku primeren izraz, si ga usvojil in ga tudi uveljavil v živi govorici. Pričakovali bi, da bo zdaj, ko smo zadihali samoraslo narodno življenje, kaj bolje. Pa ni. Kakor bi poslušal stare k. u. k. franejožefske veterane pri modrovanju, prav tako zveni pogovor v marsikateri današnji alpinistični družbi. »Tam, kjer je tista rantklufta, sem preskočil špulto in prestopil v kanto. Bil sem na dveh zajlah in tri šnurc sem imel v žepu. Drugače pa samo protzak in vindjako. Oni se je raj*i abzajlal, pa še dovolj zazihran ni bil...« in tako dalje teče čudovita kolobocija nemarneža ali nevedneža. 102 Ni moj namen nizati take smrdljive cvetke v poseben šopek Le to bi tete vprašal, ki se ponašajo s tako rečjo, mar je taka govorica res potrebna? Saj imamo lepe pristne slovenske izraze. Ali ne bi lepš» povedal, ko bi dejal, da je tam, kjer je tista vstopna zijalka, preskočil bolt in prestopil v raz. Bil je pa na dvojni vrvi in tri vrvice je imel v /epu. Drugače pa le krušnjak, torbico in vetrovko. Oni se je pa rajši spustil po vrvi ah ob vrvi, čeprav ni bil dovolj zavarovan. Mar se spakedranka res tako imenitno sliši? Ali s tujko res natančneje izrazimo in določimo pojem? Kako, mar mislite vsi ki se ne morete otresti tujščine, da je res naš jezik tako reven' Kakšna grda zmota! Prisluhnite samo mojstrom naše besede! Oglejte si Zupančičevo gromko Deseniško, kjer je v vsej drami le petnajst skoro udomačenih tujih izrazov! Poskusite določili, kaj naj pove spakedrana rantklufta (Randkluft)' \S0 mogoče lahko pomeni, kar lahko v slovenščini povsem natanko določimo: ohrobna zev, vstopna zijalka, krajna poč, okno, votlina, kiajni vdor... in še bi lahko našteval primerne izraze za vse odtenke. Današnji knjižni slovenski jezik je pridobitev Stiristoletncga boja našega naroda za kulturne in socialne pravice. Nihče ne sme tisto kar so rodovi s tolikim trudom zgradili, zdaj iz malomarnosti aH napačne orientacije v družbi in narodu kvariti in ruSiti. Najmanj pa alpinist ki mora svoje prvenstvo v gorah prenašati tudi v vsakdanje družbeno življenje. Drugače njegova alpinistika nima pomena in je ničvredna. V zdravi domači govorici je skritih še polno besednih zakladov, ki jih je treba dvigniti in oživeti. Ali ne bi našli načina in volje da bi prisluhnili živemu jeziku in pometli vse haukmanove purše z gipflnov m tumov? Saj domač fant skoro ne upa povedati po svoje v družbi imenitnežev, ker meni, da se bo osramotil z zdravim in sočnim domačim izrazom. Primerilo se mi je, da sem spraševal oglarja, ki je lansko leto kuhal oglje v Vratih, o imenih vrhov. Nikakor mu nisem mogel izvabiti za Suhi plaz drugega imena kakor Skrlalico. Vse robke, plazine in debri mi je poimenoval — le Skrlatica mu je ostala Skrlatica! Ko sem pa le omenil, če pozna »Suhi pvaz«, me je začudeno pogledal in zamahnil omalovažujoče z roko: »Ah, tako pravimo le domači med seboU Tako daleč smo že utrdili izumetničeno ime in odrinili lepo, krepko domače ime. Naposled bomo slišati Gorenjca, da ne pojde v robe! ampak pojde v kante — le tega ne vem, ali v bencinske ali v oljne. Ob temle se mi poraja še neko vprašanje. Dr. Henrik Turna je menda zbral ogromen besedni zaklad iz področja gorske pokrajine, alpinistične tehnike, dejanja in opreme gorjanuv ter njihovega življenja v planinah. Delo je pripravljal za izdajo in kot natančen človek je dal nekaterim prepise v pregled in pretehtanje. Do izdaje ni prišlo," ker ga je smrt prehitela. Kam je zdaj ta dragocenost izginila? Sumimo, da so si nekateri prilastili to stvar in ljubosumno skrivajo to Tumovo delo ter celo prodajajo njegove izsledke za svoje. Mar je to res? Ali so samo pozabiti, da leži mrtvo pri njih v miznici? 64 Slavko Smolej: KRATEK SPREHOD MED NAŠE PLANINSKE CVETLICE Slovenija se odlikuje po svojem bogastvu alpske flore. Cela vrsta najodlič-nejših evropskih učenjakov se je pečala v zadnjih dveh in pol stoletjih z raziskovanjem in imenovanjem planinske evetane slovenskih krajev, o čemer pričajo Številni nazivi rastlin z označbo vrste »carnlolicus«, »trigla-vensis«, »vochinensis«. Drugi nazivi opozarjajo zopet na znana imena nekdanjih mecenov znanosti in učenjakov na Slovenskem, kakor Zois, Hohenwart, Scopoli, Hacquet, Hladnik itd. Vse to dokazuje živahno zanimanje vsega tedanjega sveta raziskovanje prirodnih zakladov Julijskih Alp in okolice. Pisano bogastvo flore slovenskih Alp tudi še dandanes vzbuja občudovanje številnih ljubiteljev prirode in planincev posebe. Zakonito pa je ljudska oblast s po- sebno uredbo zavarovala 30 vrst alpske flore Ljudske republike Slovenije. Na tem mestu je premalo prostora, da bi bilo mogoče z opisom in naštevanjem izčrpati neizčrpno bogastvo vseh nahajališč in vseh vrst visokogorskega alpskega cvetja in cvetja naših gorskih senožeti. To tega sestavka tudi ni namen in ne okvir. Področje alpske flore, alpske trate, se v glavnem pričenja tam, kjer neha predalpski go7.d. Na osojnih straneh Julijskih Alp se pričenjajo področja alpske flore v višini od 1600 m navzgor. Ob Triglavu ter nad povirjem Soče, v Karavankah in Kamniških Alpah pa v vižini okrog 1700 m. Domovanje alpske flore pa ni samo nad navedenimi višinami, ki so brez dreves in kjer je pravzaprav prava domovina alpskega cvetja; vsa Gorenj - Dvocvetna vijolica (Viola biflora F.) 104 Foto Slavko Smolej ska je tudi v nižinah marsikje posuta z mnogokatero zastopnico planinskega cvctja slovenskega visokogorja. Dlej-sko jezero n. pr. leži kakor v sredi prirodnega botaničnega vrta. v katerem uspeva — kakor so našteli noši botaniki veščaki — bližu SO vrst alpskih rastlin — preveč, da bi tu vse spoznali. V savskih soteskah vse do Kranja je kot naplavinsko floru na marsikaterem mestu mogoče dobiti celo lepotico najvišjih naših vrhov očnico ali planiko (T.eontopodium alpin um Cass.), in to komaj nekaj sto metrov nad morjem. Vendar više ležeči obronki naših Alp in Karavank razkazujejo toliko pestrost alpske flore in krasoto, da je sleherni trud za planinca, ki ima odprto srce za planinsko cveta no, bogato poplačan. V zelene preproge raznih gorskih trav in poltrav, ki so večkral pretrgane z me-lišči, kamenim gruščem in skalnimi pomoli, so v vsakovrstnih barvah vpletene alpske cvetlice najrazličnejših vrst, in sicer ali posamič ali v krdelih ali pa združene v nizki gosti bla-zinasti ruši. V ob Likali in barvah, kakršne je narekoval visokogorski svet s svojim podnebjem in pogoji za življenje Na skalnem apnenčastem belem prestolu je tu dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum L.). Tam je smaragdno zelena blazinica pritalne lepnicc (Si-lene acaulis L.) z lepimi rožnato rdečimi cvcti. Raztresene se prikazujejo redke cvetlice Slovenije, zaščitene be-denonvetne vetrnice (Anemone narcis-siflora L.). Kjer koli v gorah kamenje prodira v 7elene trate, tam domujejo kamenokreči (Saxifraga), žarni triglavski svišči (Gentiana tri glaven si k llacq.). Po sončnih krajih alpske trate nas pozdravljajo slavljcnc očnice ali planike (Leontopodium alpinum Cass.), če je niso na takem zložno dosegljivem mestu nabiralci — takozvani tudi — planinci že zatrli. Na skalovju je tu zaščiteni lepi jeglič (Primula auricula L.), zala 2-irasotica Cojzova zvončnica (Campanula Zoysii Wulf.), ki raste navidez naravnost Iz žive skalne stene in jc za nas pomembna zato, ker uspeva edino v slovenskem delu Alp in Karavankah; po mnenju veščakov je Panonski svišč — evet Foto Slavko Smolei 105 Rumeni svišč ali košutnik (Gentjana 1 utea L. et. symphyandra Mur.) ostanek iz predledene dobe. Od vijolic nas v Karavankah iznenadi redka Cojzova vijolica (Viola Zoysii), pa tudi ljubka dvoevetna vijolica (Viola biflora L.), cvetlice, ki v senčnem vlažnem zavetju razkazuje svoje nežno rumene cvete. Na vlažnih tleh zgodaj spomladi v nizkih travah vzcvete žarni gorski dragulj živordeče barve Wulfe-nov jeglič (Primula Wulfciiiana Schott.). Na prav takih vlažnih tleh prebiva še tu naša žužkojeda cvetlica z imenom alpska mastnica (Pinguecula alpina L.), ki lovi mušice na lepljive, ob robu zavihane liste svoje listne rožice. Zaradi žarne modre barve je zelo popularna alpska cvetlica velccvctni svišč (Gentiana Clusii Perr. et Song.), zavoljo zdravilnih korenin pa rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea L. et symphyandra Mur.), ki zraste nad Lil meter visoko in ki prvič cvete po 15 letih življenja, v celoti pa učaka tudi do 50 let. Na skalnih tratah pogosto vidimo Sterbergov ali resasti klinček (Dian- thus Sterbergii Sieb.), ki je tudi zaščiten. Strogo zaščitena je tudi kranjska lilija ali zlato jabolko (Lilium car-ntolicum Bemh.); na Črni prsti, na tleh. kjer primanjkuje tistih rudninskih snovi, ki naj obarvajo cvet oranž-no-rumano. v zraste ipopolnoma bel, kar je pri teh cvetlicah zelo redek pojav. Najlepši okras spodnjih triglavskih jezer ob zatonu poletja je vsekakor panonski svišč (Gentiana pannonica Scop.), ki se pojavlja v svoji purpur-•nordečl barvi ob svojstveni modrini triglavskih jezer v večjih krdelih in posamezno. Najlepši okras visokogorskih melise tvorita tudi zaščitena beli alpski mak (Papaver Sendtmeri) in rumeni alpski muk (Papaver K cmeri). Po bizarnosti svojih cvetov je znana naša najimenitnejša zelo redka orhideja eeptec ali lepi čeveljc (Cypripedium calceolus T,.), ki se previdno skriva pred očmi preveč radovednih turistov v varstvu mešanih gorskih gozdov in 106 vlažnih sotesk. Velika redkost predgorja slovenskih Alp jc tudi rdeee obarvan kranjski jeglič (Primula car-niolica). Nenavaden pomladanski nakit gorKfOh senožeti v Karavankah pa tvo-n bedenka, ključavnica ali narcisa (Narcissus angustifolius Curt,, slika 9)-na Golici zlasti — ki sploh slovi p, v lotu 1949. pa 48 sestankov. Iz zapisnikov se pregledajo sklepi in razpravljajo posamezne točke aktualnih vprašanj. Po organizacijskem delu se vršijo redno strokovno-vzgojna predavanja, ki 3e nanašajo na vse vrste udejstvovanja v alpinizmu in planinstvu. Predavanja govore o zgodovini našega in tujega alpinizma, o plezalnih vzponih pri nas, v centralnih Al nah ali drugih gorstvih, o alpinistih Turni, Staniču, Kugvju. Jugu. Potočniku, Copu. o ideologiji alpinizma, o plezalni in reševalni tehniki in opremi, o orientaciji in študiranju zemljevidov. o fotografiji, o težavnostnih stopnjah, o nevarnostih v gorah, o prvi pomoči, o organizaciji FD, AO-jev in GRS, podajajo se politični referati itd. Kot predavatelji nastopajo člani in pripravniki ali pa se povabijo drugi strokovnjaki. Ker je tudi za mladince obvezno, da predavajo, je nujno, da študirajo alpinistično literaturo ter se 3 tem tudi teoretično usposabljajo. Članstvo Ob ustanovitvi je vodil AO 20 članov in 7 pripravnikov, od katerih pa se marsikateri zaradi preobremenjenosti v službi ni udejstvoval ne organizacijsko in ne v gorah. V dveh letih pa se je članstvo izkristaliziralo in 110 Jeseničani slavijo pravnik republike na Triglavu Foto Fedor skerlep pomladilo. Danes ima odsek 17 članov in 28 pripravnikov, ki so vsi aktivni. Kronika — sten-čas — knjižnica Odsek vodi kroniko svojega delovanja od ustanovitve dalje opremljeno s fotografijanu. Zelo popularen je sten-čas. ]50. Preplezata Debeljak in Vinterjeva prvič pozimi severno zapadno steno Ojstrice (letna smer M. M Debeljakovc). Cas plezanja 4 ure. Smer jc mestoma težavna. Popoldne istega dne preplezata Debeljak in Vinterjeva še severno steno Vršiča (letna smer Debeljak-Sarlah) v II. ponovitvi. Cas plezanja 2 uri. Smer je zelo težavna in poledenela. Isti dan preplezajo Kokošinek, Preložnik, Volk in Mirnik severno steno Skarij ter izvedejo I. ponovitev zimske smeri De-beljak-Kokošinek. Plezalci so naleteli v steni na skrajne težave in izstopili šele pozno ponoči. Cas plezanja 14 ur. Mestoma VI. tež. stopnje. Isti dan izvedejo Urhova, Kekčc-va, Skoberne in Osetova grebensko prečenje Skarij, Babe in Planjave. Cas plezanja 4 ure. Srednje težko. 1. V. 1950. Preplezata Debeljak in Vinterjeva prvič pozimi direktno smer v severni steni Dedca. (Letna smer Debeljak-Arnšek.) Smer jc mestoma V. tež. stopnje. Cas plezanja 5 ur. Uporaba 20 klinov. 2. V. 1950. Preplezajo Debeljak, Vinterjeva in Fajgelj Vladko zapadno steno Velikega Vrha. Smer je kratka in povečini suha. Cas plezanja tri ure. Mestoma težavno. 115 Ceptec ali lepi čeveljc (Cypripcdium calceolus L.) Foto Sl»»k» Sm»l«j K ČLANKU »ZIMSKA SOBA NA STANICEVI K O C I« (Gl. P. V. 1950, 3.) Sii'.ni razvoj alpiniatike po vojni je prinesel s seboj vrsto problemov, ki jih bomo morali čimprej rešiti. Mladi rod se usmerja v zimsko alpinistiko, kamor so kazale steze že pred vojno Ker je alpinistov zmerom več, jim bo treba dati tudi zimska oporišča, sicer bodo morali bivakirati ne samo na turi. ampak tudi pred njo in po njej. Vlomi v planinske domove v zimskem času so se v zadnjih letih res množili. Verjetno ne gredo vsi na račun alpinistov, saj so imeli ponekod talin- ski značaj. Na Korošici n. pr. so v zimah 1. 1946-47-48 zimski obiskovalci pustošili kočo tako, da jo je društvo 7. največjimi napori do poletja spravilo na dostojno višino. Odnesli so celo kljuke in ključavnice, načcniali dragoceno macesnovo pohištvo, trgali slamnjače in jih odnašali. PD Celje je v 1. 1949 tvegalo redno oskrbovanje Doma na Korošici tudi v zimskem času iz dveh razlogov: ker to terja razvoj naše alpänisttke in sir.uSarstva in ker bodo stroški z'mskega oskrbovanja 116 morda manjši kakor pa restavracija izropane koče. Mislimo, da bodo morala tudi druga društva oživeti visokogorske postojanke v zimskem času. Nič ne pomaga vzdihovati nad revščino naše kulture. Množice alpinistov kljub vsem vzgojnim naporom naše družbe ne bodo v enem letu postale tako vzgojene, da bi jim lahko prepuščali odprte koče, na katere bodo gledali kot na osebno lastnino in jo tudi varovali kot osebno lastnino. PD Celje je tri zime imelo Koroško odprto brez oskrbnika, zanašajoč se na srčno kulturo gornikov in ljubiteljev gora. Pa ;e bilo razočarano. Zimske sobe pa ne bo opremilo prav zaradi izkušenj zadnjih let. V zimi 194B-49 je bilo včasih po 20 pa tučli po 30 zimskih obiskovalcev na en sam dan. Pri takem množičnem obisku pa je že treba vzgojitelja na samem mestu — oskrbnika. Na Silvestrovo 1349 je bilo na Korošici 54 samih mladih alpinistov in smučarjev. In dohod na Korošico z obeh Bel ali čez Vodole ni nič lažji in nič krajši kakor iz Krme ali Kota na triglavska oporišča. Da ne govorimo o pristopu čez Kocbekovo grapo ali čez Jeruzale in Zvižgovec. RAZGLED PO ALPINISTIČNEM SVETU Mr. J. L. Loncland zastopa glede naraščaja v alpinističnih klubih politiko odprtih vrat. »Cas, ko so se vsi člani med seboj poznali, je tudi v Angliji že mimo. Prvi člen klubovega statuta pravi, da je namen kluba razvijati alpinizem in pohode v gore ter podpirali znanosti in umetnosti, ki so v zvezi z gorami. Vsi, ki se zanimajo za ta namen, morejo biti sprejeti v klub. Klubuvo izročilo govori za širino. Nepisano pravilo je, da bodi novi mladi član dober tovariš, zato pa je •Ureba, da predlagatelj dobro pozna novega kandidata. Najvažnejša naloga alpinističnega kluba pa je vzgoja in izobrazba oseb, ki v množicah hodijo v goro iskat zdravja in razvedrila: spoštovanje pred gorami, pravilno ravnanje pri vzponih, medsebojna pomoč med plezalci, to so temeljna izročila angleških alpinistov. Nekateri bodo rekli: »Vzgajajte jih, kolikor hočete, toda ne uvajajte jih v klub.« Toda to je prvič proti našim izročilom, drugič pa večji klub lahko več stori za zdrav razvoj alpinizma kakor pa majhen. Ce ne bomo nič storili za množice planincev, če jih bomo prezrli, ne bodo zato nič manj hodili v gore, ki niso več — gorje! — samo za nas. Ce ne bomo ničesar storili, da ukrotimo zver, bodisi z organizacijo tečajev, bodisi s tem, da poskušamo napraviti dobre člane kluba tiste, k: bi tudi brez tega utegnili postati v resnici pravi »divjaki«, si pripišimo posledice. »Tolpe divjakov« nas bode pognale z naših gora ne samo v po- čitnicah, marveč skozi vse leto: kamenje bo deževalo na stene, po katerih radi plezamo, naši vzponi pa bodo zastrupljeni z opazovanjem bedne tehnike drugih navez; kričali in za-dirali se bodo, kazali odknto sovražnost nasproti starejšim, ki si, reveži, domišljajo, da so odkrili alpinizem; še več bo razbitih steklenic, konzerv-nih škatel i. p. Vse to nas že tare, stroja pa ne moremo več obrniti. Nikoli več ne bomo intimna skupinica ekscentričnih čudakov, ki si pripovedujejo čudne zgodbe v svojstvenem jeziku, razen če se ne vzdigne nova Atlantida iz oceana z našimi deviškimi gorami.« — Angleški klubi so že leta 1947 omejili število svojih članov (Climbers' Club, Wayfarers' Club, Fell and Rock Climbing Club; Rucksack Club pa je uvedel strožje pogoje za sprejem). Mnenje J. L. Longlanda v zvezi z nasprotnimi mnenji in nasprotnim ravnanjem, ki smo o njih na kratiko poročali v 3. številki PV, je tudi za razmere pri nas upoštevanja vredno. Omejevanje ne more priti v poštev, ker bi to ne soglašalo z demokratizacijo kulture in lizkulture. Gore so za vse, ne samo za redke izbrance. Toda nepopravljiva škoda bi se naredila, če bi hudournik novega alpinizma in veletok množičnega planinstva razdejal vsa pozitivna izročila polstoletnega dela naših prednamcev v naših gorah. Odgovornost, ki jo zaradi tega nosi PZS. je v resnici težka Alpinizem j* humanizem, tak je naslov članku Georgesa Sonniera (La 78 Montagne, april—junij 1948). »Od leta 1786, ko je človek prvič stopil na vrh Mont-Blanca do leta 1939 so evropski alpinisti osvajali Alpe. Sele 1. 1939 jo to osvajanje historično zaključeno, čeprav so bili vsi glavni vrhovi premagani že do prve svetovne vojne. Vsebina alpinizma se je s tem spremenila. Težave niso več ovire na poti k zmagi, marveč namen, cilj. Odkrivanje lastne moči se postavlja zraven odkrivanja gore: premagovanje samega sebe k premagovanju gore. Izkušnje se množe, izboljšanje tehnike omogoča zmerom večje cilje, medtem ko se neprenehoma zmanjšuje velikost neznanega sveta: Ista žeja, ki je studenec rodila, ga tudi posuši. Prvenstvene smeri nastopijo po prvenstvenih vzponih na vrh, nato slede prve ponovitve. Ko pa se Izčrpajo te, se uvede v alpinizem naravno in spontano tekmovanje. To pa vsebuje lov za rekordom. Naprej hitrost: kar je prvi naredil v dveh dnevih, je ta v enem. Toda hitrost hitro doseže svoje meje. Treba je najti nove načine, klavzule, handicap. Morda je to pretirano, toda kdo ne vidi, kam drži razvoj čisto športno pojmovanega alpinizma, podrejenega iskanju novega za vsako ceno? V nesmisel. Toda k sreči so v alpinizmu še drugačne težnje. Hočeš ali nočeš se je iz različnih vzrokov udejstvovanje v gorah vul-gariziralo v dobrem in slabem pomenu besede. Našim goram preiti nevarnost, da izgube veličastni značaj samote in skrivnosti, ki smo ga tako ljubili, prednosti in lastnosti, s katerimi so nas osvojile. Danes stojimo tudi v gorah na prelomnici dveh dob. V zmedi si često različne težnje utirajo put in si med seboj nasprotujejo. Doslej skoro še nismo razmišljali o dejanski vrednosti, o smislu alpinizma. Opažamo več načinov uveljavljanja v gorah, več vzrokov, zaradi katerih gore ljubimo. Prišel je čas, ko mora biti naša d alio vnos t v gorah prav tako poučena in opremljena kakor naše telo.« V drugem delu članka, ki ga bomo še obravnavali, razlaga avtor vzgojno vrednost alpinizma. Članek obenem z mnogimi drugimi dokazuje, kako se vodilni alpinisti na zapadu trudijo, da bi dali razvijajočemu se alpinizmu čim globlji smisel, čim plemenitejšo miselnost. Kljub dobremu namenu pa se močno odraža idejna dczorientacija zapadnega sveta. Imajo opravka s podobnimi problemi kakor mi, rešujejo pa jih v drugih družbenih pogojih, z drugimi sredstvi in oblikami. In 7. uspehi? Tega ne vemo. Šestdesete skupščine C. A. I. (Club Alpino Italiano) v Rimu se je udeležil tudi De Gasperi in v svojem govoru povedal nekaj zanimivih misli o alpinizmu. »Mimo političnih bojev in strank, mimo vsakdanjih življenjskih skrbi se z alpinizmom razvija občutek osebnosti. Ta občutek potrebuje družbeno življenje Italije, ki je po porazu zdrknila pod noj-malno ravnino uspevanja in ki mora imeti hrabrost plezalca: mora se dvigniti. V takem stanju so narodu potrebne kreposti1 alpinistov: solidarnost, delavnost, pogum, osebna podjetnost spričo odgovornosti ta lastno življenje in življenje spremljevalcev. Cut solidarnosti — veselje do tveganja in žrtvovanja za skupnost in v skupnosti, je element obnove, element poguma. Kot zastopnik vlade, ki dela v najresnej-ših težavah, sem dolžan ta čut podpirati in razvijati. Zdi se mi, da gora človeka uči, v čem je bistvena naloga. V gore vzameš s seboj le najbistvenejše. Ni takega razvedrila kot so gore. Tu občutimo samo najbistvenejše stvari. Želim, da bi vaše društvo 7,dn»žilo v svojih vrstah čim več lakih mladih ljudi, ki bi tisto, kar iščejo v vzponih, našli tudi v družbenem življenju; tisti mir in možnost presojanja bistvenih stvari, potrebnih -za življenje naroda...» Ko je govoril o finančni politiki, je posrečeno uporabil primero iz plezalske tehnike, češ da je finančni minister večkrat prisiljen zabijali antiinflaeijske kline. Njegova izvajanja so na prvi pogled morda brez globljega pomena in namena. Oe pa denemo k njim čisto poseben, zelo nacionalistično poudarrjen značaj italijanskega alpinizma, bomo videli v njegovih besedah poskus, kako vpreči vse sile, tudi C. A. T. v obnovo italijanskega »imperija«, ki smo ga okusili tudi ml. To nam potrjuje tudi sprejem kongresLstov C. A. I. pri 118 papežu, ki je prav tako, samo z drugačnim slovarjem govoril o moralnih kvalitetah alpinizma. Maršal Montgomery je v »Times« ■priobčil odprto pismo »Smuški sport na dirkališču«. Ker se njegovo gledanje na iapadu precej obravnava, je prav, da ga izvemo tudi mi. Po njegovem mnenju jc bil splošni standard smuškega športa 1.1925 višji kot danes. Takrat je bil dober smučar samo tista, ki je obvladal smuči v vseh vrstah snega, danes pa je dober tisti, ki je najhitrejši na dirkališču, s katerega so pometli zadnjo troho naravnega snega. Vzroki za ta razvoj so po maršalovem mnenju »komercialnega« iznačaja. Smuški učitelj, ki bi iskal pršič, bi tratil svoj čas. 7.anj in za lastnike hotelov se izplačajo »vcž-bališča« in dirkališča. — Dva kluba (Ski Club of Great Britain in F. M. Kandahar Ski Club Murren) se zavzemata za tekme v svežem, nedotaknjenem prirodnem snegu. Montgomery »ol A lam ein* 7. navdušenjem omenja Inferno tekmo v Mürrenu in izjavlja, da mu je taka tekma pri srcu predvsem kot vojaku, ki se odloča hitro in skoro nagonsko. Ta izjava bo zanimiva za tiste naše alpiniste, ki jim ni po godu narodno-obrambna vsebina alpinizma, poseb- no se, če bodo pazno prebrali polemiko švicarskega stotnika F. Gansser-ja v isti številki iste revije. Ta — ob kratkem — brani vojaške oatrolne tekme v gorah, opisuje pomen vojaških alpinističnih tečajev za razvoj •civilnega« alpinizma in1 poudarja najožje sodelovanje med vojaškim in civilnim alpinizmom v sosednjih državah (torej v Franciji. Nemčiji, Avstriji in Italiji). Tudi že pred pa tudi že po fašizmu je bilo izvedenih mnogo civilnih in vojaških tekem. Tudi nesreč ni manjkalo. Toda število teh ni v nobenem sorazmerju s številom nesreč, ki bi jih tvegali, če bi vojno v gorah vodili brez Izvežbanih specialnih čet. Seveda mora biti tudi ocenjevanje pri teh tekmah naravi tekem primerno: ura tu ni na mestu. Gans-•ser poziva k strpnosti »civilnih« alpinistov ln k sodelovanju. To bo samo koristilo poenotenju tehnike, izboljšanju materiala, izobrazbi v lavinskih tečajih, meteorološki službi, reševalni službi, gradnji bivakov itd. — Tudi temu zvonu velja prisluhniti, čeprav pri nas nc moremo govoriti o taki naši tradiciji vojaškega alpinizma, kakršno imajo te države. Kako naj zagovarja svojo naivnost tisti, ki te stvari iz načelnih razlogov v knjigo našega ailpinizma ne bi hotel napisati? Blažej Anton st. _____ZA V ETISČ E P OJ^ $ PltKO Štiri ure udobne hoje od Erjavčeve koče na Vršiču prideš po sredini južne strani Mojstrovke in Travnika po lepi in ne naporni poti do izrazite Spičke, ki radi svoje markantnosti zasluži tako ime. Tik pod njo stoji na majhnem travnatem hribčku lesena koča v velikosti 3X4 m. PZS je ponudila PD Jesenice, naj jo obnovi, na kar je društvo pristalo in prejelo za obnovo 100.000 din kredita. Koča je bila precej zračna in ponekod zasuta, saj se več let ni nihče brigal zanjo. Vrvi so popustile in veter jo je nekoliko nagnil. Zapisana je bila propadu. Po vodo je bilo treba hoditi 1 uro daleč. Organizirali smo Trentarje in Jeseničane, ki so opravili 578 ur in poleg tega znosili 2753 kg cementa, pločevine, strešne lepenke, železja, lesa, cevi, vrata, okna, posteljne opreme, posode in orodja. Betonirali smo rezervoar za 600 litrov in napeljali deževnico. Popolnoma smo obnovili 119 vso -notranjost in deloma zunanjost. Opremili smo kočo z novimi pogradi, klopmi in mizami. Nov štedilnik bo prijetno grel. Betonirali smo na novo opornike v zemljo, da smo kočo lahko privezali z novimi vrvmi. Vrata in okna so okovana s pločevino. Zal jc obilen sneg, ki je čez noč zapadel, prepodil mizarje, da niso mogli napraviti še skupnega ležišča pod streho, ki bo ravno tako kot soba spodaj, izolirano s strešno lepenko in preoblečeno z deskami, za kar je gradbeni material že na mestu. Da je PD Jesenice, ki je bilo prezaposleno z elektrifikacijo Vršiča, lahko obnovilo še kočo, so člani žrtvovali zaradi oddaljenosti in pomanj- kanja časa — cclc noči. Zanimiv je bil pogled na karavano nosačev ob luninem svitu ali karbidnih svetilkah s težkim lovorom na rami nad šumečim izvirom Soče in čarobno, spokojno Trento. Zavetišče ima krasno lego. Lep je razgled na Prisojnik, Razor, Za Planjo, Triglav, Bohinjske in Trentarske gore, mimo Bovškega Grintavca do Pelca. V vznožju pa vidiš vso čudovito Trento, levo pa kraljujejo Ozebnik, Jalovec, pobočje Sit in Travnika tja do Mojstrovke. Koča bo lahko sprejela 8—10 oseb; skupno ležišče, ki ne ho zaklenjeno, ravno toliko. Tam se bodo lahko vršili alpinistični tečaji, saj je teren zelo ugoden. Šibkim turistom bo olajšan pristop na Jalovec. Prepričan sem, da se bo marsikdo odločil prebiti vsaj nekaj svojega oddiha tam. Zavetišče bo tudi dobro služilo obiskovalcem Bovca in Soške doline, ker ne bo treba hoditi 25 km po cesti iz Trente v Bovec. Od Spičke si v dobri uri na sedlu Za Gradom, od tam pa v pol uri v dolini Bavšice ah pa jo lahko mahneš v Loško Koritnico. Zavetišče pod Špifcko Foto Janko Blažcj 120 >VJK er ' . 'j Izraziti stebri se blešče k* o t velikanski kristali... Foto Jaka Cop Jeseniški p 1 a v ž a r — borec za socializem Foto Slavko Smol s x\ zavaruje IMETJE poslopja in premičnine proti Škodi zaradi požara. eksplozije, potresa, viharja, povodnji, useda zemlje, vlomske tatvine, steklo proti razbitju, posevke in pridelke proti škodi zaradi toče, poplave in viharja, živino za primer pogina in prisilnega zakola, blago med prevozom in prometna sredstva, zakonito dolžnost jamstva OSEBE za primer doživetja in smrU proti posledicam telesnih nezgod Državni zavarovalni zavod ščiti ljudsko Imetje in s tem sodeluje pri socialistični preobrazbi našega gospodarstva. — Dviga življenjsko in kulturno raven delovnega človeka. — Pomaga pri izpolnjevanju nalog našega petletnega plana. DRŽAVNO PODJETJE • « ovenija šport LJUBLJANA TYRSEVA 18 Vam nudi fizkullurne potrebščine za vse panoge športa V