Leto LXIII., št. 279
V Ljubljani, torek 9* decembra I030
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje is praznike. — Inserati do 90 petit
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska C tel. st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.   — —
Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351.
NAJVEČJA JU GOSLOVENSKA
MANIFESTACIJA
Veličastnega zborovanja seljakov v Zagrebu se je udeležilo nad 100.000 ljudi — Nepopisni prizori navdušenja — Prisega zvestobe
kralju in domovini
Tatovi zagrebških
dragocenosti zasačeni
Vzorno poslovanje ljubljanske železniške policije — Tatova, železničarja Dovgan in Pfeifer, aretirana
Zagreb, 9. decembra. Beli Zagreb je včeraj zopet pokazal, da je ves jugoslo-venski in da ostane zvest tradiciji velikega Strossmayerja. Veliki zbor hrvatskih seljakov, ki se je vršil včeraj na Jelačićevem trgu, se je pretvoril v največjo jugoslovensko manifestacijo, odkar obstoia naša država. Nad 100.000 seljakov iz  vseh delov  države se je zbralo pod iugoslovenskimi zastavami, da javno manifestirajo svoje jugoslovensko prepričanje in obnovi prisego zvestobe do kralja in do domovine. Od blizu in daleč so prihiteli, da izpregovo-re pred vsem svetom, da si podajo roke v dokaz seljaške sloge in da zavrnejo akcijo onih ljudi, ki še vedno rovarijo v inozemstvu proti državi in računajo pri tem na podporo našega naroda. Včerajšnji zbor je bil mogočna obsodba vseh teh izdajic ter je za vselej razčistil položaj: jugoslovenski seljak ne bo nikdar dopustil, da kdorkoli dira v našo državo.
O shodu samem in o izrečenih govorih je že obširno poročal današnji »Ponedeljek«. Naj le še zabeležimo, kako je Zagreb sam na zunaj manifestiral svoje jugoslovensko prepričanje.
Po tihem dogovoru hišnih posestnikov so o priliki velikega seljaškega zbora za-plapolale po vsem Zagrebu državne tro-bojnice. Zagrebške ulice so bile že v nedeljo prepolne prvih gostov. Dopoldne pa si je nadelo mesto pravo prazniško lice. Trgovine so bile odprte samo do desete ure. Množice zborovalcev pa so se že pred deveto uro gnetle proti Jelačićevem trgu, kjer je bil napovedan zbor šele za deseto
uro. Ko je udarila ura iz bližnje stolne cerkve šele devet, je bil Jelačićev trg že docela poln navdušenih in praznično razpoloženih množic. Prihajanje seljakov tekom noči kakor tudi vsega jutra iz vseh strani s svojimi godbami in državnimi zastavami je bile podobno največji narodni božji poti. Zlasti veliko pozornost in zanimanje so vzbujali bratje šumadinci ter se-Ijaki, ki so prispeli ;z najvzhodnejših pokrajin države prav z bolgarske meje. Lepo in pestro sliko so tvorile tudi množice dalmatinskih seljakov z živordečimi čepicami. Zagrebško meščanstvo ni štedilo s pozdravi in neprestanimi ovacijami selja-ških bratov iz Like, Bosne in Vojvodine. Iz bližnjega sela Odre je prispelo nič manj kakor 2 tisoč seljakov na čelu z znanim Jankom Kraljevičem ;z Hrašča.
Pred hišo št. 7 na severni strani Jela-čičevega trga je bil postavljen velik govorniški oder, na katerem so se zbrali mnogi govorniki, zastopniki tiska in reditelji. Zastopanih je bilo med novinarji več uredništev iz Beograda. Zagreba in Ljubljane. Samo okoli odra je bilo okrog 100 državnih zastav, izmed katerih so imele mnoge označbo krajev. od koder so jih prinesli manifestanti Prav posebno pozornost je vzbujala ogromna jugosloven ska trobojnica, ki so jo imeli seboj šuma-dinski seljaki, ki so se postavili v sredo pred govorniški oder. Neprestano so pre-nevale skupine seljakov domoljubne in narodne pesmi, dokler ni bil točno ob 10 dan z okna uredništva »Seljačkega Glasa« znak, da pričenja veliko seljačko zborovanje. Svoj posel so pričeli opravljati velikanski zvočniki po —em trgu ter bližnjih ulicah. S frenetičnim ploskanjem in urne-
besnimi klici je bil pozdravljen nastop prvega govornika, sklicatelja zbora Karla Kovače vica. Navdušenje nepreglednih množic zborovalcev je trajalo več minut. Klicali so kralju uedinitelju, veliki močni Jugoslaviji, bratski slogi, p.edsedniku vlade in podobno Ko se je valovanje navdušenih množic vsaj u-'!oma pun i rilo, je zaigrala godba sokolsko kerač-nico. ki je izzvala ponovne manifestacije .iv.goslo venskemu edinstvu.
Okoii 1*2. ure je bil zaključen veličasten zbor seljašk;h množic, ki so se pričele v najlepšem redu razhajati. Jelačičev trg sam pa je bi! še do 2. popoldne prepoln seljakov iz vseh delov domovine, ki so se med seboj objemali, bratili in poijubovali. Zagrebške gospe in gospodične co se pome-^al** med naše kmetiške more in fante ter za rajale z njimi narodne plese Cele ure so posamezne skupine s svoiimi godbami neprestano kličoč kralju in Jugoslaviji odhajale z Jelaričevega trga.
JelačiČev trg in bližnje zagrebške ulice ki se stekajo na trg, so sprejele za rasa zborovanja vase preko 100 tisoč zborovalcev Mnogo udeležencev sijameTa zbo^a se je žf» t^kom no? !n°va in *-»rr»-n novrn"'^ s i ocpM;mi vlaki na svoje domove, ostali pa -.n ndr>o*ovaJi tekom nocojšnje noči >n te-Vr>tn d^m«':"°do- o^?"eva.
SnoČi ob 0. ie bil prirejen na igrišču Concordie velik ognjemet in sta bila me I irugim prikazani posebno jasno sliki Nj. Veličanstev kralja in kraljice, prestolonaslednika Petra in predmetnika vlade. Ob aključku ognjemeta so spustili v višave velike črke "Naj živi J :_roslaviJn*-. Ognjemeta, ki je bil zaključen ob pol 7. se je ud-Meži-lo okrog 35 tisoč ljudi.
Odgovor Moskve na angleško intervencijo
Sovjetska vlada pravi, da je brez moči napram proti-angleški propagandi, ki da izvira iz delavskih vrst
London, 9. dec. Zunanji minister Henderson je včerajšnji seji spodnje zbornice odgovarjal na celo vrsto vprašani o odgovoru sovjetske vlade na protest angleške vlade v Moskvi proti očitkom, ki so padli na industrijskem procesu na račun Anglije. Minister je precital prevod odgovora sovjetskega komisarja za zunanje ?adeve, ki pravi:
»Sovjetska vlada ni izrazila svojega mnenja o poročilih glede udeležbe angleških krogov pri intervencijoni-stičnih načrtih, o katerih so se izjavili obtoženci in priče na industrijskem procesu. Sovjetska vlada pravi nadalje, da ne more braniti pričam in obtožencem, da izpovedo. kar žele, niti državnemu pravdniku. da bazira na teh izpovedih svojo obtožbo ter poudarja,
da sodišče ni posvetilo velike pažnje tem zadevam.
Na vprašanje, kaj je ukrenila angleška vlada proti protiangleškemu propagandnemu govoru v Moskvi, ki je bil brezžično razširjen po vsem svetu, je Henderson odgovoril, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve odgovoril, da radio postaja, ki je razširila omenjeni govor, ni pod nadzorstvom sovjetske vlade, temveč pod nadzorstvom osrednjega sveta delavskih zvez Sovjetski komisar je končno izjavil, da bo sovjetska vlada v bodoče zabranila razširjenje takih govorov in vplivala v tej smeri tudi na vodstvo sovjetskih delavskih organizacij.
Atentat v zaporu
London, 9. decembra. V njegovem uradu v Kalkuti je bil umorjen generalni inšpektor bengalskih zaporov. Ustrelili so ga trije Bengalci, ki so pri tem tudi ranili nekega Američana, ki je bil v uradu za potne liste. Lahko ranjen je bil sodni tajnik Nel-?on, ki je dva atentatorja ustrelil in enega lahko ranil. Sumijo, da je bil ranjeni atentator zapleten v umor generalnega nadzornika policije, ki je bil ubit meseca avgusta.
Francoska vladna kriza
Pariz, 9. dec. AA. Poslanci republikansko demokratske unije so imeli snoci sestanek. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo počakali na potek Lavalovib posvetov za sestavo nove vlade in da bodo šele kasneje sklepali Poslanci so izrazili željo, naj bi bila njihova stranka zastopana v novi vladi s primernim zastopstvom, ako bodo" podobne stranke in Tardieu podpirali novo vlado. Iz radikalno-socijalistič-nih vrst potrjujejo, da po poslanci te stranke proti temu, da bi Tardieu vstopil v novo vlado.
Otvoritev nove proge na Bolgarskem
Sofija. 9. dec. Bolgarska agencija sporoča: Včeraj sta prisostvovala kralj in kraljica slovesni otvorrtvi nove železniške proge med Vardico in Sli venom, s katero je ustvarjena zveza z znano dolino vrtnic, kj-er pridelujejo največ rožnega olja Svečanosti so prisostvovali tudi sedanji in vsi bivši še živeči prometni ministri ter mnogo drugih odMčnih oseb. Prvi vlak, kri je peljal po novo otvorjeni progi, je vozil sam kralj.
Premestitve učiteljev med šolskim letom
Beograd 9. decembra. AA. Mnogi učitelji in učiteljice se obračajo na ministrstvo prosvete ter prosijo za premestitve v toku šolskega leta Ministrstvo prosvete je razposlalo zato vsem banskim upravam nalog, da preko podrejenih organov predložijo v podpis vsem učiteljem in učiteljicam najstrožjo prepoved, da se obračajo bodisi osebno, ali potom prijateljev na ministrstvo posebno še glede prošenj za premestitev v toku šolskega leta. Kršilce te naredbe bo ministrstvo najstrožje kaznovalo.
Velika mednarodna razstava v Chicagu
Beograd, 9. decembbra. A A Podpredsednik velike mednarodne razstave, ki bo v Chicagu leta 1933., g. °eterscn, je prispel v Beograd. Chicaska .azstava bc prirejena v proslavo I001etn;ce tega mecta. G. Peterson je danes obiskil z,avod za pospeševanje zunanje trgovine in po\abil na sodelovanje pri tej razstavi našo državo. Z ozirom na velike interese naše trgovine v Združenih državah in v Ameriki so oklenili, da sodeluje na tej razstavi tudi pasa država.
Novi rekordi
London, 9. decembra. Angleški motorni dirkač Jack Dunfee je v svojem avtomobilu ^Sunbeanu potolkel na progi Montlherv— Pariz 4 nadaljne mednarodne rekorde. Dosegel je med drugim na progi 5 kilometrom hitrost 126.98 milj na uro. Cesta je bila zmrznjena.
Dar našega Rdečega križa za ponesrečence v Albaniji
Beograd, 9. decembra. A. Na*. Rj\či r r: • ;? daroval Rdeče u i križu v Aib.tnji 25.000 Din.
Razorožitev goriške pokrajine
Gorica, 9. decembra. Agencija Štefani objavlja: Ker se s strani protifašističnrli in prevratnih elementov ponavljajo atentati, je prefekt odredil, da se morajo v 24 urah izročiti vsa eksplozivna sredstva, orožje in municija, ki jo imajo poedinci iz kakršnihkoli razlogov.
Ločitev Birme
od Indije
London, 9. decembra. Včeraj so zborovali trije pododbori indijske konference. Pododbor za Birmi je razpravljal o raznih ustavnih vprašanjih, ki so v zezi z ločitvijo Bir^ od Indije. O tem vprašanju še ni bil dosežen sporazum. Ssklenjeno je bilo, da se morajo v Birmi varovati vsi interesi manjšin, katerim bo dana prilika, da podajo svoje mnenje o tem vprašanju Od-Iv*t bo nnsve^' rud- nns^bno pažnjo vprašanju delavskih ;zseljencev
"Ljubljana, 9. decembra. Pretekli čertrtek smo poročali o veliki tatvini dragocenosti, ki je bila v sredo 3. t. m. oikrira r.a glavnem kolodvoru v Ljubljani, iz dveh kovč€igov zastopnika zagrebške tvrdke i Pret-iosa« je bilo njenemu za-tturpniku in solastniku g. Schv.arzu ukradeno za oribližno 600.000 Din dragocenosti, zlatnine, briljanlov in bižuterije. Tatvina ie bila izvršena na zelo premeten način in vse je kazalo, da drzni tatovi ne bodo prišli tako Kmalu nolieiji v. roke Tatvina je bila res premetena, niso pa bili do\ olj pretkani vlomilci ze tri dni po odkritju tatvine so bi.li aretirani. Jutro« jo že v soboto poročalo, da je bil v Zagrebu aretiran neki že-s-ezničar, ki je prodajal razno zlatnino za smeršno ceno. Nekaj več podrobnost je priobčil današnji »Ponedeljek«, mi pa prinašamo vse podrobnosti, kako so prišli vlomilcem na s'ed.
Ukrepi železniške policije
Vlom v kovčega je trgovec Sch\varz •opazil šele v sredo zjutraj ob 6. uri na glavnem kolodvoru. Kovčega je oddal v torek popoldne ob 5. v Zagrebu, prispela sta pa v Ljubljano ob 8.20. Scbwarz je zatrjeval, da sta bila oba kovčega pri prihodu v Ljub'jano nedotaknjena in je bil mne- I nja, da je bilo najbrž v lom jeno v Ljublja- j ni  v   >rt. ažnem odde:ku
Že^zniški policiji se ;e zdel vlom prvotno fingiran, z!asti zato, ker je bil Schwarz precej visoko zavarovan Ker pa je dobila o Schuajzu najhoijše infos macije, je seveda takoj uvedla vsestransko preiskavo. Obveščene so bile takoj vse železniške postaje, takoj sta se tudi v Zagreb odpeljala oba vodje železniške policije v Ljubljani gg. Orehek in Ulčar Oba sta namreč .z-kijučevaal možnost vloma v Ljubljani in sta bila prepričana, da je bilo najbrž vlomljeno ali v Zagrebu ali na na progi Sombor-Vin-kovci-Zagreb in da pridejo v poštev samo železničarji.
Aretacija prodajalca zlatnine na Jesenicah
Istega dne, ko sta se mudila Ulčar in Orehek v Zagrebu ter delala roko v roki z zagrebško policijo, je bil na Jesenicah aretiran kuhar vagon restavracije Miško šegota, ki je prodajal raz.no zlatnino za pra.v nizko ceno. Prodal je tri zlate verižice za 390 Din. čeprav so bile vredne najmanj 2000 Din šegota je pri aretaciji dejal, da je kupil zlatnino od neke ženice v Zagrebu, katere pa ne pozna Z Jesenic so obvestili ljubljansko železniško policijo, nakar je tja odpotoval uradnik Pelicon. šegota je sicer še nekaj časa zatrjeval, da je kupil blago od neznane ženske, končno je pa priznal, da mu je zlatnino prodal neki železničar, katerega pozna samo po imenu Ljuba Lički Pelicon se je vrnil v Ljubljano, pokazal Schvvarzu na Jesenicah zaplenjene prodane zlate verižice in ta je takoj spoznal svoje blago   Tatovom so torej
prišli na sled
Pelicon je takoj brzojavil v Zagreb, da so prišli tatovom na sled in opozoril policijo na dozdevnega Ljubo Ličkega. Toda tudi že Orehek in Ulčar sta že medtem prišla vlomilcem na sled Neki uradnik na zagrebškem glavnem kolodvoru, ki je bil iz časopisov izvedel, da je bila tatvina dragocenosti že odkrita, je prišel k Orehku in mu izročil zavitek zlatnine, češ, da mu ga je daroval neki železničar za Miklavža. V zavitek ni niti utegnil pogledati, ker je bil prepričan, da gre za kako malenkost. šele čez dva dni je doma slučajno odprl zavitek in našel v njem nekaj zlatnine.
Miklavževa radodarnost
Miklavž je bil res izredno radodaren. Poleg krasne zlate verižice je bil v zavitku zlat obesek in krasna briljantna igla, vredna najmanj 18.000— Din. Vsega skupaj je bilo za 30.000 Din dragocenosti. Radodarnega Miklavža so seveda tudi kmalu izsledili: Orehek in Ulčar sta z zagrebško policijo ugotovila, da Ljuba Lički ni nihče drugi nego železniški sprevodnik Luka Dovgan. .Mož je bil namreč tako nepreviden, da je ukradeno zlatnino prodajal. V neki gostilni v Zagrebu so bile obdarovane vse natakarice. Ker je policija vedela, da so pri vlomu skoro gotovo sodelovali železničarji, je bila seveda Dovganova usoda zapečatena. Moža so aretirali. Dovgan je sprva tajil končno je pa priznal, da je
vlomil s Pfeiferjem
železniškim manipulantom, oziroma prtljažnikom v kovčega in da sta pokradla drago-
cenosti. Pri Pfeiferju, ki je bil tudi aretiran, je našla policiji 28 zlatih moških verižic, 15 ženskih zlatih verižic, briljantnih prstanov itd.
— Odkod ta zlatnina in dragulji? so ga vprašali policijski uradniki.
Ffeifer je bil tako zmeden, da ni mogel niti lagati. Ves bled in drhteč po vsem telesu sploh ni odgovoril.
— Ali je to blago iz obeh kovčegov? so vprašali detektivi.
— Da, je odgovoril Pfeifer.
Orehek in zagrebški detektivi so se odpeljali v Horvate, kakih 30 kilometrov od Zagreba oddaljeno vas, kjer je Dovgan stanoval s svojo priležnico. Ko so jo vprašali, kje je zlatnina, je drzno odgovorila, da o zlatnini nič ne ve in da je najbrž >dedec< v pijanosti blebetal neumnosti. Zapletala se je pa vedno bolj v protislovja in končno je izdala, kje je zlatnina ukradena. Detektivi so jo našli v drugi hiši, kjer je bilo v senu zakopano približno pol kilograma dragocenosti.
Briljanti in zlato na dnu Save?
Pri Ffeiferju so našli samo del ukradenega blaga, istotako pri Dovganu. Vsega skupaj je policija zaplenila približno za 150.(X)0 Din zlatnine, manjkalo jo je pa še približno za 200.000 Din. Dejanska vrednost ukradenih predmetov je namreč znašala okrog H50.000, prodajna pa pol milijona Din. Ko so Pfeiferja vprašali, kje je ostalo blago, je dejal, da je drugo zla*nino vrgel v Savo pri Zagrebu.
V nedeljo so odšli detektivi na označeni kraj, toda dragocenosti niso našli. Vse kaže, da si je Pfeifer to izmislil, ni pa izključeno, da je v strahu pred aretacijo res vrgel dragocenosti v vodo.
Kje je bilo vlomljeno
Dovgan in Pfeifer sta vlomila v kovčega na progi Kapela Batrina—Zagreb. V Somboru je Pfeifer, ki se je vozil v prtljažnem vozu, dejal Dovganu: >Tu notri je zlato!« Mislil ie namreč kovčega. Med vožnjo je sprevodnik Dovgan zapustil vlak, ni se brigal za potnike in odšel je v prtljažni voz. Skoro štiri ure sta delala in izbirala blago. Vlomila sta z ve-trihi, s katerimi sta odprla vse ključavnice. Vlomila sta tako spretno, da tatvine po prihodu vlaka v Zagreb niso opazili. Vse ključavnice so bile nedotaknjene in v redu, samo namesto vijaka je bila v večjem kovčegu vžigalica, ki je držala pokrov in kovčeg skupaj. Zato je razumljivo, da tudi v Ljubljani tatvine niso takoj opazili. Vsekakor je kriva tudi površnost v Zagrebu, kjer niso kovčegov še enkrat stehtali, dasi bi to morali.
Ce sta Miško šegota in zagrebški kolodvorski uradnik tudi v zvezi s tatvino ali vlomom, še ni ugotovljeno. Včeraj je policija preiskavo prekinila, danes jo pa nadaljuje. Upati je. da bo tatvina dragocenosti popolnoma pojasnjena že te dni, kar je velika zasluga ljubljanske železniške policije.
Dovgan in Pfeifer sta v državni službi že po 20 let. Pri obeh so našli precej vlomilskega orodja, v Horvatih na Dovgano-vem domu pa tudi več novih klobukov, ki izvirajo od nedavnega vloma v železniški vagon. Vse kaže, da sta že večkrat vlomila v vagone.
Povišanje carin na Poljskem
Beograd, 9. decembra. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča vso gospodarske organizacije, da je poljska vlada sklenila, da poviša od 7. t. m. dalje carine za nove proizvode, posebno na ekstrakte za ustrojitev kož.
BORZE
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.77. — Berlin 13.495. — Bruselj 7.89S2. — Budimpešta 9.8915. — Curih  1094.4        ' °
— Dunaj 794.4 — 797.4 (795.9). — London 274.30 — 275.10 (274.70). — Newyork 56.445. — Pariz 221.20 —  223.20 (222.20),
— Praga 167.73. — Trst 296.39.
NOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.128. — Pariz 20.275.
— London 25.06625. — Newyork 516.05. — Bruselj 72.04. Milan 27.045. — Madnd 57.50. — Amsterdam 207.75. — Berlin 123.125. — Dunaj 72.625. — Sofija 3.7375.
— Praga 15.305. — Varšava 57.85 - Budimpešta 90.26. — Bukarešta 3.0625.
Stran 2
>8LOVEN8K I NAROD«, dne 9. decembra 1930
Stev   >1 Q
Krasna patriotična prireditev
Številna udeležba na sokolskem večeru društva »Soče« — Posrečeno Izbran spored — Ovacije kralju in vojski
Ujubljaoa, 9. decembra. Iaaredno lepo patriotično slavje je v soboto   zvečer   priredilo   delavno društvo »Soča« ▼ »prostrani dvorani restavracije pri >Levu«. Kot emrinentno naoionalna organizacija  je, -Soča«   porabila  priliko,   da je na toj prireditvi s posrečemitm programom strnila proslavo uedinjenja in obenem prvo obletnico ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije. Slavnosti primerno je bila dokončam a vsa dvorana, posrečeni aranžman je oskrbela ^ospa Klavorova, ravnatelj mestne cvetličarne pa je dal na razpolago obilno zelenje, da je bila vsa dvorana sveže oikrašena z njim, s slikami članov kraljev -ake družine in pa z dolgimi trobognicami na stenah. Predsednik predavateljskega odseka g. SfiLrgoj in predsednik veseličnega odseka g. Cotair sta svojo nalogo rešila ča-ar.no.  Povabila  sta poleg mnogih odličnih meščanov tudi zastopstvo naše hrabre vojske in pa predstavnike posameznih sokolskih drušftev v Ljubljani, ki so se povabilu rade volj« odzvali,  ze davno pred pričet-komi je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička.   Zbrana   družba   iz najrazličnejših ljubljanskih slojev je. nudila nad vse zanimivo sliko. Tako številna udeležba je najlepše pokazala, da pričenjajo Ljubljančani pravilno ceniti  in  uvaževati smotreno ja-triotično   in   prosvetno   delovanje društva >Soče.
Prireditev je ob 23. otvori! predsednik društva, župan g. dr. Etfnko Puc. Toplo je pozdravni vse navzoče, posebej še predstavnika vojske polkovnika Novakovdča in delegate sokolskih društev. V zelo tehtnem, originalnem izivajanem ter na svojevrstno enostaven način podanem govoru je obeležil pomen uedinjenja. Z napetim zanimanjem so poslušalci sledili govoru, kd je bil podprt z močno učinkovitimi primeri iai je opisoval dosedanjo in bodočo rast našega troittnenega naroda. Burno odobravanje je tolmačilo odikritosrčno zahvalo poslušalcev.
Oktet •,>Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Matulja je zanosno zapel državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje. Ko se je dvignil polkovnik Novakovič, mu je ▼ pozdrav zadonelo navdušeno vzklikanje: >živela vojska!« Predstavnik naše hrabre armade je krasno tolmačil zmisel patriotizma in požrtvovalnosti za domovino; čestital je društvu ?>SoČa«, da vrši tako eminentno patriotično prosvetno nalogo. Ko je zaključil s poudarkom, da je ravno tu v
severno-zapadni pokrajini potrebna posebno močna nacionalna zavest, so se ponovile ovacije kralju in vojski.
Zelo lepo je gospodična Klavorova recitirala pesem državi, mala 7letna Sočanka pa je deklamirala »Prvo decembersko molitev«.
Drugi del prireditve je tvorilo predavanje našega odličnega sokolskega delavca, bivšega staroste Sokola L na Taboru, br. dr. Pavla Pestotnaka. Govoril je o moralni koristi sokolovaoja v službi naroda. Globoko je zajel Tvrševe ideje m jih razčlenil na zelo vzpodbuden način. Zajel je Tyrše-vo spoznavanje antične telesne in duševne kulture ter s posameznimi primeri iiz sokolske organdsaoije in telorvadnice pokazal, kako se po sokolskih idejah vzgajata posameznik in celota k disciplini, samozavesti, odločnosti in smotrenosti. Tudi njegovo predavanje je bilo večkrat prekinjeno z živahnim pritrjevanjem in na kraju je bila izražena zahvala za res poučna izvajanja z grom k i m ap 1 avzom.
Nad vse ljubek je bil nastop malega Cici'bana K lavore, ki se vedno junaško udej-stvuje pri vseh prireditvah društva »Soče«. Deklamiral je Ganglovo dramilo »Dvignimo srca«. Ko je nato sam zapel »Zovi, samo zovi«, se je spontano pridružila vsa dvorana in so mogočno doneli akordi te sokolske koračnice. Zelo močno je v nadaljnjem sporedu učinkovala Kragljeva recitacija Cankarjevega »Gospoda stotnika« in Koritni-kove ode »Domovini«. Takisto je žel mnogo priznanja Fran Zorko, ki je zanosno deklamira! zadnji prizor iz Vojnovićeve »Majke Jugovićev«: Na more! Oktet »Ljubljanskega Zvona« je z vzorno marljivostjo pel narodne in umetne pesmi ter venomer osvajal simpatije vseh poslušalcev. Podpredsednik društva g. Sancin se je prav kratko, a zato tem bolj temperamentno zahvalil vsem za sodelovanje in udeležbo ter zaključil z vzklikom kralju Aleksandru, čemur so se navzoči pridružili uprav z en-tuziazmom. Nato se je razvila prijetna družabnost. Ko je polkovnik Novaković nekaj pred polnočjo zapuščal dvorano, so se ponovile ovacijje narodni vojski. Še preden se je približala policijska ura, so se poslednji udeleženci v redu razšli in tako je ta prireditev bila ne samo dokaz velikega patriotizma, ki ga goji društvo »Soča«, temveč tudi vzorne discipline, ki je na vseh njenih prireditvah posebno očitna.
d
o imajo naši čitatelji
Oho pravimo
Gospod urednik I
Človek ob nedeljah res ne ve, kaj bi počel, posebno če je nebo oblačno in zemlja blatna. No, pa mu začno laziti po glavi razni izmi, da bi jih šment. Maltuzija-nizem. neomaltuzijanizem, metuzalemizem, mizererizem in testimomumizem pauper-tatis. Pa se spoznaj v tej kolobociji, če se znorei in znaš. Ampak je zadrega odveč, kajti imamo v naši kulturni Ljubljani pro-slulo kurzivo in ta se spozna na vse iz-me, tudi na gretizem, če mu odščipnete prvi zlog in si ga mislite prenesenega v jezik matuške Rusije.
Ta znamenita kurziva je napovedala junaški mejdan onegavemu patrijotu »tudi Anonvmosu« in ga je namah logično ugonobila. Dva dni je bilo deževno in blatno in ko sem ga iskal tega siromaka po bojni poljani, sem ga spazil pod debelo blatno odejo z lepo spletenim gnezdom na premaganih viteških prsih. Gnezdo je bilo pa spleteno takole:
»Naturna pravica vsakega zdravega človeka — in tudi delavca — pa ni samo pravica do hrane, stanovanja in kulturnih dobrin, temveč tudi pravica imeti otroke in potomstvo ... Odkar živi človeštvo in se odkar je na svetu katoličanstvo, je bilo vedno jasno in odkrito in pravo stališče le in samo to: proti vsakemu vmešavanju y množenje človeštva, proti vsaki skrunitvi in okrnjevanju števila rojstev, za naravni in v ničemer ovirani napredek človeštva.«
Vidite, gospod urednik, kako blago-zvočno zna misliti naša slavna kurziva in Kaj vse potuhta v svoji možganski nym-phomaniji. Sreča moja in vaša, da je ženskega spola in da lahko svoje »vedno jasno in odkrito in pravo stališče« takoj potrdi in praktično dokaže. Dajva, natakni-va ji na glavo znak njene učenosti — Co-rono Veneris, potolaživa njen glad po tru-dapolnem delu z obilno porcijo ribic, ki jim pravijo znanstvene sveče spirochaetae pallidae, ugasiva ji žejo z ekstraktom iz blagorodne snovi, ki se ji pravi microcco-cus gonorrhoeae, in ko bo njeno plemenito telo polno vseh teh dobrin, jo pustiva roditi otroke in imeti potomstvo. Potlej se bova vsaj prepričala, da sva ji res po krivem odrekala to naturno pravico.
In ko bo sama opravila s svojo naturno pravico, je primeva pod roko tako lepo, kakor se spodobi za odlično damo, vi na eni, jaz na drugi strani, pa pojdemo malce na izprehod. Najprej po mestu mimo nunskega in frančiškanskega samostana tja proti lemenatu in še tja doli do cerkve Sv. Jožefa, mimo karmelitaric in se mimo Rakovnika, potem pa z vlakom en skok v Skofjo Loko, nazaj pa v Stično in to bo morda zadostovalo, da se z gospo kurzivo malo prezračimo. Spotoma bo gospa po-
navljala svojo velikodušno konstatacijo, ^da naturna pravica vsakega zdravega človeka pa m samo pravica do hrane, stanovanja in kulturnih dobrin, temveč tudi pravica imeti otroke in potomstvo«. Ce velja to za vsakega zdravega človeka, velja logično tudi za tiste zdrave ljudi, mimo katerih pojdemo. Mar ne, gospa kurziva? Saj so vendar zdravi »in še odkar je na svetu katoličanstvo, je bilo vedno jasno in odkrito in pravo stališče le in samo to: proti vsakemu vmešavanju v množenje človeštva.« A če se ti zdravi in povrhu še katoliški ljudje sami odpovedujejo naturni pravici, morda bi gospa kurziva dovolila, da bi se ji odpovedali deloma in brez smrtnega greha tudi bolni in siromašni trpini. Bodimo vendar velikodušni na obe strani. In pa — če ste proti vmešavanju v množenje človeštva pri *-nih zdravih ljudeh, zakaj se pri drugih zdravih ljudeh tako kategorično vmešavate v enako množenje človeštva? Ali ni tu logika do ušes zardela, gospa kurziva?
Neomaltuzijaner.
Tistim, ki se jih tiče
Gotovo je prav lepa zamisel uvedba abonmajev za vprizoritve v narodnem gledališču. Ni se ti treba prerivati in čakati že pol ure pred prieetkom predstave pri u1 tgajni. Mirno, in udobno lahko še doma « ečerjaš ier se odpraviš v Talijin hram. Vsiopiš v ložo, sedeš, gledaš in uživaš. Zdi se ti celo, da ti vso to lepo gledališko nosi povrhu vsega nudijo še zastonj — plačuješ jo namreč lahko po obrokih in — vsemu je zadoščeno, ko poteče 8 krat >pr-vi-. Utile cum dulci!
Do tu bi bilo vse v redu! Ali prijatelj moji To je loterija! Abonmajev je pet: A, b, C, D E Glej, da potegneš pra^o črko1 Jaz na primer sem pričel kar pri začetku abecede: A. Ali, o jaz nesrečnež! Sedaj, ko delam bilanco, vidim, da 9em se kruto varal. Sveto pismo sicer pravi: >V začetku je bila beseda«, toda bolje bi storil, ko bi se držal pregovora: >Konec dober, vse dobro«. Potegniti bi moral črko E.
Ubogi Abonma A! Do danes si imel, nebogljenček, 5 dramskih in 3 operne (operetne) predstave, skupaj torej 8 vprizorl-tev, medtem ko je bil tvoj srečni drug abonma E obdarjen s 6 dramskimi in 5 opernimi (operetnimi) predstavami. Skupaj je torej imel abonma E 11 vprizoritev, med temi celo tri poštovanja. Tudi ostalim Tvojim bratcem se ni godilo baš slabo. Abonma D je prislužil do sedaj istotako 6 dramskih in 5 opernih (operetnih), abonmaja B in C pa po 6 dramskih in 4 operne (operetne) vprizoritve.
V petek je bil sv. Miklavž! Si ga prosil, da se tudi tebe usmilijo in ti sorazmerno enako porazdele tvoj delež, da se ne boš v vročih pasjih   poletnih dneh potil v
potu svojega obraza? Če ga nisi, bo napak in joj.
Abonent reda A.
Na naslov gradbenega urada
Prebivalci Trnovega, ki leži na desnem bregu Gradaščice, zapadno od trnovske cerkve, imajo zvezo z mestom po Kolizej-ski ulici, Riharjevi in Zeljarski ulici ter podaljškom Lepega pota na Kopališko uK-co. Vse te tri zveze pa so v naravnost brezupnem stanju. Kolizejska ulica ie popolnoma zvožena, polna blata in luž, tako da nimajo pešci niti enega suhega koraka. Podaljšek Lepega pota, posebno v Šimence vem vrtu, je poln kotanj, v katerih je stalno deževnica. Riharjeva cesta pa ie, od kar delajo tam novi most čez Oradašči-co, popolnoma razrita.
Gospode na gradbenem uradu prosimo, da dajo cestnemu nadzorništvu nalog, da te ulice vsaj nekoliko popravi in nasuje. Najmanj truda in tudi denarja bi stala ureditev provizoričnega hodnika v Rrharjevi ulici, ki je najkrajša, pa tudi najboljša zveza mesta preko Miria. Morda prisili mesto gradbeno podjetje, ki je gradilo most čez Gradaščico, da popravi, kar je tekom dela razdejalo. Prosimo za nujno pomoč!
Prizadeti prebivalci.
Prošnja kinopodjetjem
Danes, ko smo v dobi močno razvijajoče se filmske umetnosti, bi bilo priporočljivo našim kinopodjetjem, da gredo tudi na rok d nižjim slojem, da si ogledajo ob nižji ceni velefilme, ki danes zanimajo že ves svet.
Priporočljivo bi bilo, da bi se po vzgledu drugih mest, tudi pri nas uvedle dopoldanske predstave ob nedeljah in praznikih. Posebno za kino Matica, ki predvaja zvočne filme. Ako bi se uvedle predstave ob nedeljah dopoldne in sicer ob pol 11. ali 11. uri, bi bilo s tem pomagano ne samo nižjim slojem, temveč tudi takim, ki so čez dan zaposleni ob delavnikih. Seveda bi se morala uvesti v prvi vrsti vsaj % cena normalne cene. Videli boste, da se vam bo to rentiralo, ker veliko je ljudi, ki jih zadržujeta čas in pomanjkanje denarja, da ne morejo hoditi v kino.
Torej prosimo in upamo, da nam kino-podjetniki tega ne odrečejo in želimo, da bi se čim prej uvedle predstave ob nedeljah dopoldne. Eden za mnoge.
— Prošnja železniški direkciji. Vreme je zadnje dni zelo neprijetno. Mraza sicer nimamo, vendar pa človeka zebe, ker je zrak vlažen tako, da ga tudi topla obleka ne more zadržati. Ob takem vremenu je zelo neprijetno sedeti v nezakurjeni sobi, pa tudi v železniškem vagonu. Navadno začno v vlakih kuriti že s 1. novembrom, letos se pa to ni zgodilo, vsaj na vseh progah in v vseh vlakih ne. Tako so bili včeraj zjutraj pri gorenjskem vlaku skoraj vsi vagoni nezakurjeni in potniki so prav pošteno zmrzovali. Prosili bi železniško upravo, naj v bodoče poskrbi, da se take nevšečnosti ne bodo dogajale. — Prizadeti.
— Hradcckega va* je res vas in še žalostna, četudi spada pod Ljubljano in nosi ime ljubljanskega župana. Sicer je ob tem vremenu povsod po Ljubljani neznansko žalostno, blata nikjer ne manjka, ampak Hra-deckega vas ima vseeno rekord. So pač popolnoma pozabili nanjo, odkar več ptički ne pojo na Golovcu in so senožeti pokošene. Vaščani pa tonemo v blatu, brozgi in obupu — kotanj je za vse dovolj. Žrtev slave Hradeckega vasi — spomnite se jih vsaj z nekrologom, če jim gramoza ne privoščite!
Kapitulacija zeljaric
V petek smo poročali o ljudi borbi, ki se je pred 14 dnevi vnela med mestnim tržnim uradom in zeljanicami iz Trnovega n Krakovega, ker niso hotele prodajati svoje robe po ceni, ki jo je določil tržni urad. čeprav namreč stane 100 kg zeljna-tih glav le 40 Din in zeljarji razpošiljajo kislo zelje v Zagreb in drugam po 1.90 Din kilo, so ga hoteli v Ljubljani prodajati po 5 Din. Ker niso hoteli pristati na določeno ceno 3 Din, je mestni magistrat vzel trnovskim in krakovskim zeljaricam prostore na trgu, tržni urad je pa poskrbel, da je pri-lo na trg dosti prav dobrega zelja, ki se je prodajalo po dva in pol dinarja. Po Trno-em in Krakovem so sicer prerokovali., da pridejo mestni očetje po golih kolenih pro-it, naj se trdovratne zeljarice in mogočni zeljarji vrnejo s svojimi škafi na trg, ali preroki so se hudo vrezali. Ko so namreč petek zvečer Trnovčani in Krakovčani prečitali naš članek, ga preštudirali, pretehtali in pretuhtali, je zeljarski vojna svet sklenil — kapitulacijo. Izobesili so belo zastavo in v soboto dopoldne so prišH prosit za premirje. Zmagovalci so bili milost-ljivd in so skesanim premagancem diktirali le mile pogoje, potem so pa vojskugoči podpisali premirje. Kako je pa z vojno odškodnino, ker zmagovito meščanstvo govori o prepovedanem navijanju oen, bo pa baje odločilo državno tožiteljstvo.
Razen teh satnosta bodo pa zeljarji imeli še hujše posledice, ki se Jih niso prav nič nadali. Ljubljančani so namreč pokus ili kmečko kriek> zerje in pravino, da kmečko zelje ni samo cenejše temveč tudi mnogo okusnejše kakor trnovsko. Gospodinje in kuharice soglasno trde, da je kmečko zelje prvovrstno po kislino in kakovosti in nočejo več kupovati trnovske delifkatese, upamo pa, da se to skisano nasprotje v kratkem izpremeni v staro trdno prijateljstvo.
Drevi vsi na koncert Glasbene Matice!
Dr« Aljehin
v Ljubljani
Jutri se pripelje v Ljubljano iz Pariza svetovni šahovski mojster dr. Aleksander Aljehin. V Ljubljani ostane dva dni in bo gost našega šahovskega kluba. Svojo jugo-slovensko turnejo prične Aljehin v Ljubljani, nakar obišče še Maribor, Zagreb, Karlovac, Split, Virovitico, Osijek, Sombor, Novi Sad in Beograd. Slavni  ruski šahist priredi
v Ljubljani dve veliki produkciji, za katere vlada ogromno zanimanje. V četrtek bo odigral veliko simultantsko produkcijo proti 35 igralcem in bo obenem igral 2 partiji slepo. V petek zvečer pa bo brzoturnir, katerega se poleg Aljehina udeleži predvidoma naš velemojster dr. Milan Vidmar, mojster Vasja Pire, ki pride v ta namen iz Maribora in prvaki ljubljanskega šahovskega kluba Vogelnik, Kupnik, Gabrovšek, Furlani, Miha Vidmar ml. in C »ril Vidmar.
Za simultantsko se je priglasilo kljub visoki prijavnini že 30 šahistov, od njih nekateri celo z dežele. Opozarjamo vso našo šahovsko javnost, da se drži navodil, ki bodo objavljena jutri v naših dnevnikih. Kdor se želi udeložiti prireditve slavnega mojstra, naj pride osebno po vabilu v kavarno Emono, kjer bo blagajnik šahovskega kluba g. Gabrovšek od 6. ure zvečer iste izdajal. Istotam se Sprejemajo tudi prijave k >i-multantski igri. Vso podrobnosti bodo pravočasno javljene.
Letošnji uspehi
Šentjakobčanov
Sezona pri Šentjakobu je v popolnem razmahu. Otvoritev z nemško veseloigro >Križm" pajek« je pokazala, da šentjakobski oder napreduje. Kako dobro je to čutilo občinstvo in kako si je oder znal pridobiti dobrih igralskih moči, pa smo videli pri obeh vprizoritvah drugega dela — tipične narodne veseloigre »Vozel«.
Vse predstave so bile sijajno obiskane in so zasluženo dosegle popolno priznanje tako od zvestih rednih obiskovalcev, kakor od kritike. Kajti naš najboljši in naj-delavnejši diletantski oder ima redno publiko, kar je za naš čas razveseljivo dejstvo in znak, da Ljubljana ni slepa za napredek. Se boljši znak pa je to, da ima oder že tako močan igralski ansambl. Z njim popolnoma obvlada repertoar in napreduje vsebinsko, režijsko in individualno igralsko.
Pred vsem ima več močnih igralcev. V moških vlogah se bližajo svojemu višku gg. Karus, Košak, Gnidovec in škerlj, mnogo še lahko pričakujemo od gg. Lav-riča in Čuka, ki nastopata redkeje, a le potrjujejo naše upanje, da je oder kos tudi velikim dramatičnim delom. Odlika naštetih, igralcev je njihova visoka kultura v kretnji in govoru. Razumevanje vlog je jako zadovoljivo in ima za svojo dobro posledico močno skupne igro. To se je pokazalo posebno v veseloigri »Vozel«. Z njo si je šentjakobski oder pridobil ugled kot umetniško ambiciozna grupa. Nekateri prizori so dosegli umetniški efekt in nam dajejo pravico zaklicati: Tako naprej!
Enako močan je šentj. gl. oder v ženskih vlogah. Tu so letos z velikim uspehom nastopile gg. Baranova, Gorupova, Lavrenčičeva in Pirčeva. Vse imajo zadostno rutino, veliko število vlog in nastopov je že za njimi in mnogo šole. Naši čitatelji jih že dobro poznajo iz prejšnjih let. Naj letos le na kratko omenim ženske vloge iz obeh veseloiger in dejstvo, da ima oder tudi na tej strani Se eno odlično moč gdč. Vrišerjevo. ki letos še ni nastopila. Tudi ženski ansambl ima vse pogoje za nadaljnji napredek, saj je to naši javnosti znano. Šentjakob je gostoval nekoliko-krat v drami in je stalni gost podeželskih odrov, poleg tega pa sotrudnik pri Radio-Ljubljani. Brez dobrih igralk bi bili ti uspehi izključeni, zato je tembolj razveseljivo dejstvo, da imamo tu močnih talentov.
Gospodična Baranova se odlikuje z izrednim memoriranjem velikin, dolgih vlog in s pogumnim nastopom. Reči moram, da je racionalistka. Potrebna ji je še toplota, včasih večja naivnost, dočim je kot »prekanjenkac izredno dobra. S skromnim nastopom, s pohlevnostjo in toploto čuvstva si je pridobila veliko uspehov gdč. Gorupova. Njen svet je tu, v plahosti in tipizirani pohlevnosti. Ga. Lavrenčičeva preseneča z razumevanjem svojih vlog. kjer z najmanjšimi sredstvi gradi nepo-zabljive figure. O gdč. Pirčevi se doslej ne moremo zediniti, kje nam prinese največ. Razvila se je v vlogah naivke in uspe la. Toda njen dar gre preko veseloiger: upajmo, da se pokaže v močnih vlogah tragičnega značaja. Glasovno sta skupno z Gorupovo porok . da oder tudi v žalo-
igri uspe. Človek si zaželi videti pri Šentjakobu Cankarja.
E>o te višire je prišla njihova skupina, pač le po dolgoletnem vztrajnem delu. Tesni prostor naj jih ne uvira, vendar moramo zahtevati od njih, da nastopijo kmalu v večjem. Gotovo jim bo to le koristilo, posebno zdaj, ko so njihove predstave tako dobro obiskane.
{R&ieitrica
KOLEDAR. Danes: Torek, 9. decembra 1930, •catoli-čani: Leokadij, pravoslavni: 26. decembra, Alimentije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Koncert Glasbene Matice ob 20. uri v Unionu.
Kino Matica: Barcarola.
Kino Ideal: Dekle s ceste.
Predavanje o kuhanju na plin ob 20. ▼ šentjakobski šoli.
DE2TJRNE LEKAENE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, Usta-r, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška.
Geološka preteklost Karavank
Na IV. rednem sestanku prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo je predaval naš paleontolog, g. dr. I. Rakovec o temi: >lz geološke preteklosti Karavank, posebno za Časa karbonac. Gospod predavatelj je najprej opisal v glavnih potezah nastanek Karavank in njihov tektonski položaj v Vzhodnih Alpah sploh ter ob enem tudi navedel značilnosti, ki jih ločijo predvsem od Julijskih in Savinjskih Alp. Po splošnem uvodu se je nato omejil predvsem na karbonsko dobo in njegovo favno ter izvajal na podlagi favnističnih podatkov, da je potekala v tedanji dobi, to je skozi ves gornji karbon (dolnjega karbona v Karavankah doslej še niso našli) na ozemlju današnjih Karavank morska obala Sredozemskega (Tethvs-) morja, številni ostanki morskih živali iz teera morja, ki so se našli na raznih krajih v Karavankah (tako n. pr. pri Javorniku, v Dolžanovi soteski pri Tržiču) nam dajo slutiti bogastvo in raznolikost tedanje favne. Tudi ostanki tedanje flore so se našli v teh karbonskih skladbah, ki še posebej izpričujejo, da se je obala morja nahajala res v neposredni bližini tega ozemlja. Zanimiva so bila dalje tudi izvajanja glede zveze tega morja z ruskim karbonskim morjem.
G. predavatelj je koncem predavanja demonstriral nekaj lastno nabranih fosilov Iz karbona pri Javorniku. Med njimi so bili posebno zanimivi ostanki trilobitov, ki so bili iostran državne meje prvikrat najdeni. Po debati je predsednik sekcije g. prof. dr. Hadži zaključil sestanek s toplo zahvalo našemu mlademu znanstveniku, ki si je izbral paleontologijo za strokovni studij. Ta stroka obeta pri nas še mnogo zanimivih odkritij in je dejstvo, da se ji hoče g. dr. Rakovec posvetiti, jako hvalevredno, sestanek žal ni bil dobro obiskan ter upa sekcija, da bo občinstvo v bodoče kazalo za te sestanke  večje zanimanje.
Iz gledališke pisarne
drama.
Začetek ob 20.
9. decembra, torek: Zaprto.
10. decembra, sreda:   Gospa ministrica. — Red C.
11. decembra, četrtek: Zaprto.
12. decembra, petek: Sveti plamen. Red A.
Abonente reda C opozarjamo, da imajo v sredo, dne 10. t. m. za svoj red predstavo -Gospa ministrica*. To NuŠičeva delo je eno najbolj uspelih komedij, kar se jih je v poslednjem času igralo v naši drami. Zasedba preniijerska, z gospo Polomco Juvanovo v glavni in naslovni vlogi.
OPERA.
Začetek ob 20. D. decembra,  torek: Zaprto.
10. decembra, sreda:  Moč usode. Red A.
11. decembra,   četrtek:    Hasanaginica. — Red B.
12. decembra,  petek: Zaprto.
Jutri se poje Verdijeva opera ^Mo8 u^odc e z gospo JuraniČevo v glavni ženski partiji. Sodelujejo: ga. Kogej, gna. Španova, gg. Marčec, Grba, Janko, Rumpel, Zupan, Sancin, Magolič, baletni zbor in drugi. Režiser ravnatelj Polič, dirigent g. Neflat. Predstava se vrši za abonma A.
V četrtek se poje Sefranek-Kavičeva opera ^Hasanaginifa-; z gospo Thierrvjevo v naslovni partiji. Hasanago poje priljublje-g. Križaj. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda B,
V šoli.
Učitelj: Po čem spoznate strupene gobe?
— Po bolečinah v trebuhu, — odgovori učenec.
Podaljšanje življenja.
Zdravniki pravijo, da si lahko vsak človek sam podaljša življenje Visoko starost lahko dosežemo, če se odpove-mo vsemu, za kar bi radi dolgo živeli.
Nedolžno.
— Kako si mogla dovoliti, da te je ta Francoz poljubil?
— Kaj sem pa hotela reči?
— No. dovoli...
— Saj ne znam francosko.
Miklavž v zadregi.
Miklavž se je zglasil s svojim spremstvom v neki meščanski rodbini in takoj je vzel na piko najmlajšega sinčka. -Bodi vedno priden in varuj se slabe Jružbe«. mu je dejal.
— No. no. sveti Miklavž, kako pa to. da hodiš ti s parklji? — se je odrezal deček.
Stev 270
>8LOVENSKl N A R O D<, dne 9. decembra 1930
Stran ^
Dnevne vesti
— Prihod novega bana dravske banovine v Ljubljano. V nedeljo zvečer je prispel iz Beograda v Ljubljano novi ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Sprejem na kolodvoru je pričal, da je bilo njegovo imenovanje sprejeto v naši javnosti z velikim zadoščenjem. Na kolodvoru so pozdravili novega bana podban g. dr. Pirkmajer, upravnik policije g. dr. Guštin, železniški ravnatelj g. dr. Borko, bivši minister g. dr. Albert Kramer, šefi raznih uradov in zastopniki tiska. Bilo je tudi mnogo občinstva, posebno banovin ožjih rojakov, Primorcev in Goričanov, članov in članic društva »Soča«, ASK Primorja in kluba Primork. Prvi je izrazil novemu banu dobrodošlico podban g. dr. Pirkmajer, potem je pa sledilo živahno vzklikanje in čestitke.
— Razpisane službe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje eno mesto tehničnega zvaničnika - dnevničarja kot rečnega mojstra za reko Savo s sedežem v Krškem, 2 mesti tehničnih služiteljev -dnevničariev kot rečnih čuvajev na Savi in Dravi ter 2 mesti tehničnih služiteljev -dnevničariev kot šoferjev za motorne cestne valjarje. Prošnje je treba vložiti do 31. decembra t 1.
— Izprememba rodbinskega Imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Milovanu Apfelu. pristojnemu v Ljubljano, izpremembo rodbinskega imena Ap-fel v Roš.
_ Natečaj za učitelja   osnovne šole.
Prosvetno ministrstvo razpisuje natečaj za stalno mesto učitelja osnovne šole na državnem zavodu za vzgojo mladoletnikov v Pahinskem - Ivancu Prošnje je treba vložiti do 1. januarja 1931.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo Ivanu Skuhala v Lahoncih zahajati v krčme za dobo dveh let.
I 3 + 1 = 2 I
_ Brezposelnost v oktobru. Od septembra je bilo ostalo v naši državi 5973 prijavljenih brezposelnih. V oktobru se ie prijavilo 11.216 brezposelnih in sicer 953S moških in 1633 žensk. Posredovanj je bilo 3808, odpadlo ie 6772 brezposelnih in ob koncu meseca jih je bilo še 6609. Redne podpore sc  znašale  170.745.50,  izredne pa
31.256 Din. — Nalezljive bolezni v dravsk'. banovini.
Od 8. do 14. novembra je bilo v dravski banovini 19 primerov tifuznih bolezni, 4 griže, 109 škrlatinke, 30 ošpic, 214 davice, 12 sena, 2 krčevite odrevenelosti, 2 odrevenelosti tilnika, 17 vnetja priušesne sli-novke in 1 vraničnega prisada
— Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Ignac Bradečko iz Tržiča, Matej Petkovšek iz Rovt, Franc Dolenc iz Tržiča, Janez Klemenčič iz Ljubljane, Jakob Miklavc iz Podmolnaka, Martin Zalokar iz Stare Fužine, Jože Ogrin iz Stare Vrhnike in Janez Rozman iz Zgornjih Gori j. Vsi, razen Klemenčriča. so odšla začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili. Klemenčič je pa odšel v Ameriko in že 6 let ni o njem nobenega glasu. Okrožno sodišče v Celju je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Marija Rudolf, pristojna v občino Vrhpolje. Rudolfova je odpotovala leta 1907 v Francijo m se že od leta 1915 ni oglasila.
— Poslovna korespondenca med iirnia-mi in podjetji v naši državi. Ministrstvo trgovine in industrije je bilo ponovno opozorjeno, da se poslužujejo mnoge domače tvrd-ke v korespondenci ne samo z inozemskimi ampak tudi v medsebojnem dopisovanju v državi, tujega nemškega jezika, ki se mora radi razumljivih razlogov obsojati, ampak ima tudi za posledico favoriziranje tujcev na škodo domačih ljudi kateri imajo sicer popolno sposobnost za dotični posel, a ne morejo najti zaposlitve, ker ne obvladajo popolnoma nemškega jezika. Zbornica za TOI, po naročilu pristojnega ministrstva, opozarja podjetja in firme svojega področja, da opuste grajano ravnanje ter se v opravilnem prometu v naši državi poslužujejo izključno državnega jezika.
— Sokolsko društvo Mežica pri Preva-Ijah je nabralo med svojim članstvom za mater pokojnega br. Toneta Maleja svoto Din 355.—.
— Smrt mlade mame. Včeraj je umrla šele 28 let stara gospa Zofka, soproga Josipa Boleta, uradnika OUZD in hčerka znane Kušarjeve rodbine v Rožni dolini. Osrečiti je hotela svojega moža s prvim deietom, a neusmiljena usoda je hotela tar.o, da nesrečni mož danes objokuje svojo ljubljeno ženico in novorojenčka. Pogreb bo v sredo ob pol 15. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Viču. Mladi materi in novorojenčku sladko spanje in družini pa iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Sarajevu in Splitu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 13, v Splitu 12, v Zagrebu 11, v Mariboru in Skoplju 8, v Ljubljani 7°. Temperatura je znašala 6.2°.
— Starka zgorela kot baklja. V soboto }e v Sarajevu umrla grozne smrti na dvorišču svoje hiše 74 letna starka. Živela je popolnoma osamljena, zato se ne ve, kako je nastala nesreča. Najbrž se je starki vnela obleka od sveče, česar se je tako prestrašila, da je izgubila razsodnost ter pobegnila iz hiše, ko je bila že vsa v ognju.
— Zgorelo 6 hiš. V vasi Šegovina pri Čakovcu je v nedeljo zgorelo 6 hiš. Požar se je naglo razširi! po vsej vasi, ki bi gotovo popolnoma zgorela, če bi ljudje in gasilci ne napeli vseh sil, da so osenj lokalizirali. Kako je nastal, ni znano.
— Bratu prerezal vrat. V neki vasi pri Karlovcu je prišlo do hudega spora med bratoma Mikšičema zaradi mlina, ki je bil last obeh. Ker se nista mogla sporazumeti zaradi delitve zaslužka, sta se pričela pretepati. V pretepu je Štefan odprl nož ter v brezumnem besu prerezal bratu grlo. Nesrečnež je kmalu izdihnil.
— Krvav pretep v Beogradu. Tudi v Beogradu se ob praznikih radi pretepajo kot pri nas. Včeraj ponoči so se spoprijeli pred kavarno »Elba« pijani ponočnjaki ter tako mlatili drug po drugem, da ie obležal ubit izvošček M. Vučkovič, strahovito razmrcvarjen. Aretiranih je bilo več »junakov«, ki so »junaštvo« priznali.
— Požar v cerkvi. V nedeljo ponoči je izbruhnil v pančevski evangeljski cerkvi požar, ki je že zasegel cerkveno streho, predno so ga opazili. Po več urah so požar toliko lokalizirali, da sta ostala oltarja in prednji del cerkve nepoškodovana. Požar ie nastal baje zaradi tega, ker se je vnel v bližini neki dimnik. Škoda je velika.
— Težka avtomobilska nesreča. Prazniki so navadno dnevi nesreč, dnevi, ko pride vse nekakao iz tira. Včeraj popoldne sta trčila v Zagrebu na vogalu Draškovi-ćeve in Boškovićeve ulice avtomobilist in motociklist. Motociklist je odletel z motorja v velikem loku ter silovito udaril z glavo ob tla, njegov tovariš, ki ga je peljal s seboj, pa je padel čez glavo ter si zlomil nogo. Motocikel je popolnoma razbit, avtomobil pa je prestal nezgodo brez škode. Ponesrečeni motociklist je Rudolf Ocvirk. ki se je pripeljal v Zagreb na skupščino, gotovo iz Slovenije. Zadobil je tako težke poškodbe, da najbrž ne bo ostal pri življenju.
— Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva svoje člane, da dvignejo deleže na blagajni Zveze slovenskih zadrug, Pražako-va ulica 11. Likvidatorji.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne  »Franz Josofore«  vode Strokovnjaki
I 3 + 1 = 2 I
— zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Frana Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokrepi presnavljanje in po-sveži kri. »Fran/ Josetova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LitfMfane
—Jj Gospa Marija Fettich - Frankheim-
ova t. Popoldne bo 15. bo izpred doma na Rebri št. 7 pogreb, zlasti starejšim Ljub-ljačauom znane gospe Marije Fettich Fr a n k h e i m o v e , matere sedmih , že odraslih otrok Dobra gospa jc bila soproga pokojnega lastnika brivskega salona v Šelenburgovi ulici gosp. Otona Fetticha -Frankheima, ki ga sedaj vodita hčerki Er-na in Heda. Za ljubo mamo, ki je zlast: podpirala revne dijake, žalujejo tudi sin dr. Oton, znani ljubljanski odvetnik in agilni občinski svetovalec, ki je po svoji usmiljeni mami podedoval tudi dobro srce. saj je predsednik Rdečega križa, inž. Viktor, ki ie obratovodia svinčenega rudnika v Mežici, hči Mici, por. Scheiber ki ima damski frizerski salon v Mariboru hčerka Frici, ki je kniigovodkinja firme Gassner & Glanzmann v Tržiču, in gdčna Lina. ki je uradnica železniške direkcije Blaga pokojnica se v javnost; sicer ni udejstvovala. ker se je vsa posvetila domu in vzgoji svojih otrok in podpiranju revnih Dobra žena in skrbna mati, ki je dočakala lepo starost 71 let in jo je vsa Ljubljana spoštovala, naj v miru počiva, ugledni družini pa naše iskreno sožalje.
—lj Ljubljanskemu občinstvu! Dre vi izvaja Glasbena Matica (zbor. operni orkester. Orkestralno društvo in orkester gojencev državnega konservatorijaj pod taktirke opernega ravnatelja g. Mirka Poliča svetovnoznano, slavno glasbeno delo francoskega skladatelja H. Berlioza »Faustovc pogubljenje« za soli. zbor in veliki orkester. Gotovo bo to izreden dogodek v našem koncertnem življenju in le čudimo se, da — po predprodaji vstopnic sodeč — ne kaže ljubljansko občinstvo za prireditev takega zanimanja kot ga zasluži. Zlasti imovitejši sloji, ki lahko utrpe dražjo vstopnino, so apatični zato prvovrstno glasbene prireditev, ki je stala sodelujoče ogromno truda. Glasbeno Matico pa velike finančne izdatke. Vabimo tedaj ljubljansko občinstvo, da do zadnjega prostora danes zvečer napolni unionsko dvorano in s svojim posetom izrazi zahvalo prireditelju tega važnega koncerta ter sodelujočim Današnja generalka nas je prepričala, da čaka  poslušalce  izreden   umetniški užitek.
—I j Vseuč. prof. dr. Gosar bo v sredo 10. t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o socioloških in ekonomskih osnovali moderne družabne reforme.
—lj Naše promenade prav nič ne protezi rajo, temveč jo celo zapostavljajo. Xe vemo, kako je mogoče, da so v skladu higijenski, cestno-polici jski predpisi in Še cela vrsta tozadevnih drugih 7 načinom pobiranja smeti v Šelenburgovi ulid Smeli pobirajo z odprtim vozom, izsipavajo jih brez vsakega ozira do občinstva tako, da se vali po ulici cel oblak prahu. Mestna občina razpolaga s specijalnimi zaprtimi vozo vi za pobiranje smeti — zakaj se jih ne poslužuje tam, kjer je najbolj živahen osebni promet? Prav nič nismo velemestni* in se bahamo z napredkom!
—lj Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 10. decembra t. 1. bo predaval na sestanku dnrštva »Pravnik« g. apelac. sodnik dr. Edvard Pa j nič:   »PraUksc sodnih
odločb v pripravljalnem kazenskem postopanju«. Predavanje se bo vršilo točno ob 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79 in vabi k obilni udeležbi odbor.
—lj Kuhanje na plinu: Na splošno željo priredi mestna plinarna jutri ob 20. predavanje in poskusno kuhanje v Šentjakobski soli (vhod iz Florijanske ulice) in sicer ie za kuharice in kuhinjske pomočnice. Predavala bo uslužbenka plinarne slovensko. Vstop je prost. Eventuelne želje glede sestave jedi, ki naj se kuhajo naj se javijo do torka opoldan v plinarni.
—lj Znanstvena predavanja. V ^redo, dne 10. decembra 1930 ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani Delavske zbornice predavanje. Predaval bo g. dr. Škerlj o temi: 2Vzroki in začetek prostitucije*. Vstop imajo samo ženske. Pobirajo se prostovoljni prispevki za luč in kurjavo.
—lj Skioptieno predavanje :vVelikonočni dnevi na Korošicic, je zaradi koncerta Glasb. Matice preloženo na 12. t. m. Vršilo se bo v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri.
— lj Otvoritveni  materinski  večer  se bo
vršil v sredo 11. t. m. ločno ob 8. uri zvečer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater m dece. Lipičeva ul. — Govoril bo dr. Dragaš o temi: N:Srditost v otroški dobi .
Najlevša Izbira BOŽIČNIH in NOVOLETNIH DARIL
kakor alnminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske srarniture v raznih kvalitetah, jedilna orodja itd. — nudi tvrdka z železnino
STANKO FJ.OHJANČIC
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Oglejte si izložbe!
—lj Jutri zvečer bo v Francoskem institutu v Narodnem domu društveni sestanek. Na sporedu je filmsko predavanje v Strass-burgu. Uvodno predavanje bo ime] g. prof. Jožko Prežel j. Začetek ob 9. Vabimo k številni udeležbi.
—!i Pevski zbor Krnkovo - Trnovo. Zaradi koncerta Glasbene Matice odpade današnja vaja. — P e v o v o d j a.
— lj Zanimivo skioptiOn.o predavanje priredi SPD v četrtek 11. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Snov predavanja: V sedmih letih peš oko-
ii sveta. Predavatelj Edmund Zscluiie iz Leipziga nam bo nazorno predočil s krasnimi skioptičnimi slikami lepo pokrajine in mesta vsega sveta.
—lj Sokol L Ljubljana Tabfcr poziva svoje članstvo, da poravna zaostale obveznosti na članarini, porezifa in eventueini vpisnini za leto 193o najdalje do 15. decembra t. 1 v društveni pisarni med uradnimi urami, ali po doposlanib položnicah ali pa po inkasantu. Posebno se opozarja na to novo pristopivše člane in članice, katerim se radi spremembe stanovanja ni moglo dostaviti obveznic o sprejemu in o plačilu obveznosti. Ker mora društvo plačevat: /.a vsakega prijavljenega Mana Saveeu in župi predpisane poreze, se bode vsakega, Ki ne bi do omenjenega termina poravnal svojih obveznosti brezpogojno t 20. septembrom 1. 1   črtalo iz Članstva.
—lj Bukova drva, trboveljski premog in koks pr< tt. »KURIVO*. Dunajska c. 33 telefon 34-34 (na Balkanu) ___
Drevi vsi na koncert Glasbene Matice!
Iz Celja
—c Ustanovni občni zbor gostilničarske pivovarne v Laškem se bo vršil, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji ožjega pripravljalnega odbora, koncem decembra ali najpozneje v prvi polovici januarja 1931. Zbranega je že tri četrtine potrebnega kapitala Pri naših obrtnikih in drugih pridobitnih krogih se bodo še v prihodnjih dneh zglasili emisarji pripravljalnega odbora in sprejemali prijave odvzem poljubnega števila delnic. Z gradnjo pivovarne na levem bregu Savinje v Laškem se bo pričelo takoj v začetku pomladi 1931
—c Pristopite k Strelski družini! Celj ska Strelska družina, ki se zlasti v zadnjih 2 letih zadovoljivo raavija. še vedno pogreša med svojim članstvom mnogotere celjske meščane in druge prebivalce bele savinjske metropole Tudi dame se niso odzvale v onem številu, kot bi bilo pričakovati. Da se smisel za včlanjenje v družini pozivi in da se članstvo čez zimo v zaprtih, kurjenih prostorih čim bolj izvežba v strelskem športu, je uprava celjske Strelske družine sklenila, da bo v tekoči zimi prirejala tedensko po en večer redno streljanje z malokaliberskimi puškami na kegljišču v kleti Celjskega doma. Prvi tak strelski večer se je vršil v sobot 6. t. m. ob razmeroma dobri udeležbi Najboljšim strel ce.m so bile razdeljene 1 nagrade in sicer: 1. g. Prelog iz Ljudske posojilnice s 45 točkami (.knjiga Al. Remca »Iz moje domovine); II. g. poročnik Zečevič s 44 točkami (steklenico kolonjske vode): III. g. Fist<>r s 43 točkami ( škatljico zobnega praška) in IV. ga. Milena dr. Fiseherjeve z 42 točkami (steklenico brilantine) Ves večer je bilo izstreljenih 400 strelov Prihodnji strelski večer bo-v pet« k 12. decembra ob 20 uri zvečer na kegljišču v kleti hotela s Celjski dom«, želeti bi bilo, da bi se tega večera udeležili tudi vsi oni, ki nameravajo pristopiti k  družini  kot novi člani.
-—c Regulacija Hudinje. Svoječasna komisija je pri ogledu proračunata stroške za regulacijo Hudinje na teritoriju celjske ofcoliške občine na 164.000 Din. Okoliški občinski svet je na svoji nedeljski seji oklenil, da bo k stroškom prispevala oko-
liška občina Ab% od polovice celokupne vsote ( banska uprava bo namreč plačala polovico, od ostale polovice pa plača občina škofja vas 55% in celjska okoliška občina 45%) v znesku 36.900 Din. Izdatek bo krit z občinskimi prihranki ali pa s posojilom, kri ga bo občina najela v ta namen.
—c Vsem novim kupcem srečk drž. razredne loterije, ki bi želeli kupiti srečke in so glede tega že vprašali v podružnici »Jutra« v Celju, Koceaova ulica 2, sporočiuno. da bodo nove srečke prispele okrog 15. t. m. Predprijave se lahko sporoče takoj in bodo srečke rezorv.irane. Kupujte srečke svojcem za božič J
Pa smo zopet praznovali
Nedelja in praznik sta bila pusta,  deževna  in dolgočasna
Ljubljana, 9. decembra.
Kaj bi pa naj drugega počeli. Za praznike res nismo nikdar v zadregi. Miklavž in parklji so nas tako zdelali, da smo se morali malo odpočiti, ublažiti vsestranske rane, torej, vse prav.
Ampak,   saj  veste.   Kako . . .
Praznovanje se je pričelo že v soboto popoldne v splošnem. Lanko bi se tudi reklo, da se sploh ni začelo. Zdaj zadnje čase je sploh tako fletno. vsak dan je kot praznik. Stokanje je dandanes res greh in je povsem prav, da ga ni.
Glavna stvar pa je. kako smo praznovali, ali kako še praznujemo.
V soboto so odrinili iz Ljubljane smučarji z zaprašenimi smučkami. Gotovo so šli na smuko, vsaj ta namen so imeli. Take stvari je treba tudi omeniti, ker tudi spadajo k praznovanju kot vse drugo z dolgčasom, blatom in še z dalmatincem vred.
V soboto zvečer mho bili seveda še zmešani od peklenskega vzhičenja, parklji so nam še hodili po glavah pozno v noč, zato pa smo brenčali tudi mi. Lahko rečemo, da je bilo vsaj pol Ljubljane pijane, torej blažene, kar je seveda velikega pomena, kulturni in drugi pomeni ob tem kar zaiemne.
V nedeljo je bil dež, ali nekaj podobnega, že navsezgodaj, to se pravi opoldne, ko smo vstali. Na cestah in sploh povsod zunaj, je bilo vse skisano kot devica na pepelnico. O tem tako ni, da bi govorili. Seveda, nekateri so vseeno brusili pete po promenadi ter mešali blato drugod, da se je popoldne že tako cedilo kot najfinejša smetana. Koncerta seveda ni bilo. Komu bi pa naj tudi godli in zakaj? Saj nam je itak še godlo od sobote povsod, ne samo v ušecih in dovolj razgreti smo bili kljub neprijaznim sapicam in blagrovanju rae-gličice.
Ampak vsaka    teh  stvari  spada pod
TiTTTr^T^IlIrTHuTiTinTlirffl'fM I
posebno poglavje. Težko se jih je lotiti, kaj šele obdelati.
Blato.  n.  pr.!  Katero pero je  že ob-vlelalo to neizčrpno polje?  Doslej ga obdelujejo le naši avtobusi in čevlji v prvi vrsti.  Da,  o  tem  moramo spregovoriti v ■•lavo naše domovine in rodoljubni ponos. Torej v nedeljo smo ga mešali in gazili vsepovsod ga je bilo dovolj, saj je pri nas vse^a v obilni meri, zato je dežela bogata tudi na blatu. In da nam je to bogastvo res  zelo pri  srcu,  nam dokazuje, kako   g?   cenijo   celo   naše   dame. Vsako kapljico prestrežejo z dežniki   ko razsipa-vajo z njimi avtomobili, da bi se vendar
nič ne izgubilo. In s posebno nežnostjo in obzirnostjo stopajo čez ceste, kot bi marširale  po  samih rožicah.
Sicer smo pa blata itak siti, zato menda ne bo zamere, če ga pustimo lepo pri miru, saj se ga tudi ^a to poklicani gospodje  n? dotaknejo.
Nedelja pa ni minila brez diugih še mnogo lepših stvari. Samo pomislite, imeli smo cirkus, plese in parklji še niso bili popolnoma izginili.
Obujali smo tudi še skomine, loprav smo Miklavža zaenkrat definitivnu odpravili, če ni drugega, pa se zadovoljimo tudi s skominami Pri Mag liču je bila namreč razstava. Damska konfekcijo perilo, in tudi moške srajce s kravatami. Občudovala sta oba spola in vzdihovala. Bila sta si oba edina, da je lepo.
In zvečer: zivjo. živjo, živjo in živ jo, živ jo bruc major! Sam, sam, sam!« Bruci so marširali. Peli so tako vztrajno, da jim je sapo jemalo, prenehali pa niso. Pri svojem triumfalnem pohodu pa so si svetili z rudarskimi leščerbami, da so lažje preskakovali luže. Nekateri bo mislili < meščani namreč), da rogovilijo fašisti po cestah in da pojo slavospev duce-ju. Večina pa jih je vedela, kaj pomeni vse to.
Dejala je centna (stotna!) ženka svojemu možieku:
»Oh, bruci, čez kožo greva skakat!«
In je številna elita skakala čez kožo na vse krače in hlače, kot je pač treba in prav. da je zadoščeno vsem in vsemu.
Seveda je bilo tudi povsod drugje dovolj ljudi, v cirkusu, gostilnah, kinematografih, kavarnah. Povsod se je opažalo da so Ljubljančani bogati, kot da jim je parkelj prinesel cekinov, a ne obratno. Pomislite, tudi skoro vsi avtoizvoščki so bili zaposleni; radi se vozimo, zakaj bi se ne, če imamo denarce.
V nedeljo smo se strašansko mastili, zato tudi ni čuda, da nas je žejalo temu primerno.
Res, neznansko žejni smo bili. saj smo včeraj morali celo zaradi žeje postiti; vzdihovali so mesarji na trgu.
Tožili so tako nekako:
— Ga ni in ni hudiča bliz"! Dopoldne sem prodal pu kile jeterc!
Ampak ljudje sc včeraj tudi spali kolikor se je dalo. zato oa jim tudi ni trebalo jesti.
Da, to se lahko reče aa včeraj o Ljubljani :
Deževalo je, spali smo, če nismo pili. blato se je cedilo vsepovsod, avtobusi so škropili z njim, kamor je padlo, v Tivoli smo romali, ogledovali smo si cirkus od vseh strani, vanj pa se nas ni upala mnogo. In ta spufani<' smo posedali po kavarnah ter zabavljali čez ves svet. Pa smo tudi morali, ker zdaj ne zabavlja časopisje,  nekdo pa vendar mora imeti besedo.
Zbor župnih
načelnikov SKJ
V Beogradu je bil v nedeljo zbor župnih načelnikov SKJ, ki ga je vodil savezni načelnik brat Bajželj
Takoj v začetku se je spomnil brat načelnik tragično preminilega sokolskega prvaka brata Toneta Maleja, čigar spomin so vsi navzoči počastili s trikratnim i Slava«. Nato je podal brat Bajželj splošno sliko o tehničnem stanju v savezu in na kratko orisal smernice bodočega dela, kakor si ga je zamislil savezni tehnični odbor. Poudaril je, da smatra savezno na-čelništvo za eno svojih poglavitnih nalog po vsesokoiskem zletu, da izobrazi čim vec čobrih vaditeljev in vaditeljic. V ta namen se bo vršila polletna savezna vadi-teljska šola za učiteljstvo, ki se bo pričela v začetku leta 1931.
Savezna načelnica sestra Skalarjeva je v svojem poročilu omenila zlasti tekme v-nastope na letošnjem vsesokoiskem zletu in navedla nekaj poglavitnih napak, ki se v bodoče ne smejo več ponoviti.
Nato je podal savezni načelnik besedo zapovrstjo posameznim poročevalcem, ki so prečitali od saveznega tehničnega odbora sestavljene in pre ;'""'ine načrte m minimalne programe za delo v letu 1931. Pcročaii so: brat Trček o tekmin čktn^v in moškega naraščaja, sestra Skalarjeva o tekmah članic in ženskega naraščaja, r>rat Macanovič o lahki atletiki in o plavanju, brat Stanič o leci. brat Pro--r^ o izletih in o taborjenju ter brat Mačus o vadbenih načrtih za društva. Vsi predlagani minimalni programi za leto 1931. so bili skoraj brez debate sprejeti.
Dok^c-a je bila nadalje izpraševalca komisija za savezne vaditeljske izpite pod nredsedmštvom brata Bajžlja Na predlog bratov Vrhunca - inž. Kvapila je bilo sklenjeno predlagati savezni upravi, Ja v bodoče ne dovoli ustanavljanja sokolskih društev in čet, dokler r.i dal župni načet nik svojega privoljenja: vsa društ in čete pa naj se pregledajo in tiste, ki ;ie delujejo, razpuste. ^-""^"-^ "-^r-ištvo I* v najkrajSem času izdalo čeSki tOknmrtisf sestav v prevodu brata šnicla dr Mur-nikov prevod češke »Učebnicet. Vsako društvo in župa   bo morala naročiti od
vsake knjige vsaj po en izvod. Na predlog; brata Kvapila se da natisniti vnovič tu Ji knjiga ^Priručnik za prednjačke škole«, ki jo je izdala ^vojčas Tuzlanska župa. Brat Vidovič predlaga, naj se prav vsako predavanje pošlje savezu, Ki bo potem izdajal vsa primerna predavanja v posebni knjižici, da bodo društvom na razpolago. Brat Vojinovič predlaga, naj se čimprej skliče skupna anketa sokolstva in vojaštva zaradi sestave in uvedbe enotnih povelj v slovanskem duhu.
Ob 17. uri je brat savezni načelnik a pozivom na čim intenzivnejše delo sklenil zborovanje, ki je poteklo naravnost v vzornem redu.
četrtek, 11. decembra. 12.15: Plošče (slovenske pesmi, plesna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, ga. Gabri-jelčičeva; 18: Plošče; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Dr. Valter Bohinec: Geologija zemlje; 20: Prenos ljubljanske opere; 22.30: časovna napoved in poročila, plošče; 23: Napoved programa ža naslednji dan.
Petek, 12. decembra.
12.15: Plošče (resna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio-orkester; 18.30: Dr. Reja: Vremeno-slovje; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 1930: Gospodinjska ura, ga. Zemljanova; 20: Pevski solistični večer Stjepana Ivelja, člana mariborskega narodnega gledališča; 21: Koncert radio-orkestra; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 13. decembra.
12.15: Plošče (mešan program); 12.45 Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Plošče* 1830: Viktor Pirnat: V dolini gradov (grad Kamen in gradič pred malim mostkom); 18.30: Radio-orkester; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: B. Horvat: Filmska kultura; 20.30: Valčkova ura, radio-orkester. 21 30: Pevski dnet (Meze-Go-lob); 22: Poročila in časovna napoved; 22.15: Hawai-jazz.
Pri kamnoseku.
— Kakšen napis želite imeti na na-Trobnem kamnu svojega moža. milostiva?
Napišite: Počivaj v miru do trenutka, ko se zoset vidiva.
Stran 4-
SLOVENSKI N ARO D«, dne 9. decembra 1930
stev >iu
C 6. Norris. 2
IPteča &ii
Roman.
Zeldi je bil ta čas mnogo prekratek. Kmalu je pa cirkus propadel, kajti nekoč je nastal v njem požar, ki so ga sicer takoj pogasili, toda štiri najdragocenejše živali so se bile zadušile. In tako je sledil Bakcrsficld. potem pa gastronomičcn hotel.
V Bakersfioldu se jc naučila Ze! ia spoznavati življenje na svoj način. Gastronomični hotel je bila dvonadstropna gostilna v zakotni ulici. Sodčki in vrčki so stali ob stenah velike jedilnice in od lestenca sredi njo »o sc razprostirale na vse strani pisane papirnate girlandc. mišljene kot rouho-lovke.
Dokler ni bilo vse .skuhano in pripravljeno, je kraljeval Joe Marsh v kuhinji, potem se je pa preselil na visok stol za pultom, od koder je nadzoroval — držeč zobotrebec med kočniki — dva marljiva natakarja, obenem pa gledal,  kaj  počenjata   Zelda in Matea.
Hči Joe Marsha jc bila lepa že kot T2-letno dekletce. In sama ni prav vedela, kdaj se ji je prvič zazdelo, da občevanje njenega očeta z nerodno in dobrodušno Mehičanko ni tako, kakršno bi moralo biti. Zelda je imela rada Mateo Gonzales, a Matea je ravnala z deklico lepo. Zeldi se je zdelo dejstvo, da spita Matea in njen oče skupaj, prav tako samo ob sebi razumljivo, kakor zakonsko razmerje, dokler je bi 1 v njena mati še živa. Matea je bila prijazna, dobrodušna in nežna in delala je >ko konj«, kakor je trdil Joe Mar-b. Vstajala jc ob petih zjutraj, a moža, ki ji ni bil ne soprog, ne predstojnik, je pustila vsako jutro spati, dokler se mu je ljubilo.
Življenje v Bakersfieldu je šlo brezskrbno in brez najmanjše nezgode svojo pot. Občina se jc zanimala samo za živino, drobnico in zapuščene rudnike v okolici. Vedno sta bila sden ali dva verižnika v hotelu Joe Marsha, da bi se okrepčala za svoje ekspedicije, vedno so prenočevali pod njegovo streho popotniki ali živnorejci. SI ari Trent je bil ediai stalni gost. Bil jc možic nizke postave, ki je prihajal in odhajal, držeč med zobmi zakajeno pipo. Za stanovanje in hrano ni plačal nikoli niti beliča. Zelda nikoli ni izvedela, zakaj ga je njen oče tako gostil. Posledice očetove gostoljubnosti so bile pa za njeno bodočnost odločilnega pomena. Tu pa tam se je vrni i srečen iskalec zlata, ki je pripovedoval dolge zgodbe o svoji »najdbi« in prinesel v dokaz vrečico zlatih zrnec. V takih primerih so sledile burne svečanosti, smeh in igranje v večjih lokalih, godba in rajanje v plesnih dvoranah, vriše, trušč in hrušč v okolici, ki se je imenovala »Špansko mesto« in ki je bila čisto blizu središča častitljivega Bakersfielda. Zelda je poznala »Špansko mesto« dobro in vsi prebivalci so bili njeni znanci.
Matea. ki je opazovala dekličino cvetočo lepoto, je pogosto na svoj način zmajala z glavo. Prekipevajoča živahnost'in že v zgodnji mladosti izrazito hrepenenje po pustolovščinah in senzacijah je bilo za Zeldo značilno Komaj petnajst let stara je znala izzivajoče stati, gledati moškega izpod svojih črnih obrvi, se smehljati in odgovarjati na njegove nestrpne, prijateljske približevalne poizkuse s sigurnostjo zrele  ženske.   Zelda je vedela,
kaj hoče. ^Špansko mesto« ie ni nukalo. Mikali so jo moški ali, bolje rečeno, moč, ki jo je imela nad njimi, ji ie ugajala.
Kar je napočil čas, ko je bilo konec mirnega, bolj ali manj enoličnega življenja. Razburljivi dogodki so se začeli odigravati z bliskovito naglico, razburkali so Zeldin svet in izpreme-nili vse njeno življenje. Starega Trenta bo našli nekega jutra mrtvega v postelji. Med njegovo robo se je našla fotografija Zeldi nega očeta in čez obraz je bilo napisano s Trentovo drhtečo roko: >Zapuščam mu vse.« Pod temi besedami je bil Trentov podpis.
Fotografijo so vrgli v naglici v predalček, ker se ni nihče zmenil za njo. Potem se je pa izkazalo, da je bil kupil starec pred leti pri \Vhisky Fla-tu stošostdeset johov zemlje, ki je bila takrat brez vrednosti. Ta čas so pa odkrili tam ležišča zlata in Joe Marsh je dobil v smislu oporoke za svoje pretenzije na pozabljeno zemljišče starega Trenta deset tisoč dolarjev odškodnine na roko
Toda sre«-i jc sledila za petami nesreča. Pekoči ogenj, pri katerem je Joe Marsh pol svojega življenja kuhal, je zahteval svoje i lastnik gastronomične-ga hotela bo v dveh letih oslepel, so dejali zdravniki, njegove oči so izsušene. Svoje podjetje mora opustiti in sc posvetiti negovanju svojih oči, če hoče rešiti vsaj ono malo, kar se še da rešiti.
Zelda ni nikoli slišala govoriti o sestri svoje matere. Niti slutila ni, da sploh ima sorodnike. Nekega dne se je pa pripeljala teta Mary v najeti kočiji in se ustavila pred napol porušeno svakovo gostilno Joe Marsh ji je bil pisal obupano pismo, v katerem je podrobno govoril o Zeldi, preteči slepoti in Trento vi deilšVini.
— Zares. Maiy, — je zagotavljal Joe Marsh sestro svoje žene, — dekle ni napačno, vse mogoče tiči v nji, toda jaz jc ne moreni držati, ušla bi mi ko divje žrebc. Toda ti . . ti bi jo lahko držala. Ti bi ji mogla dati kakšno zanimivo delo i n delala bi, če drugače ne vsaj tebi na ljubo Ti imaš hišo in slu-žinčad i n vit, pri tebi bi se počutila Zelda dobro. Zares, to bi bilo kot nalašč za njo. Bakersfield ji ne nudi ničesar, tu imamo k večjemu nekaj vla-čug lam iz »Španskega mesta« in tudi ona postane kmalu nekaj takega, če je ne vzames s seboj
Zelda je bas pomagala Matei v kuhinji, ko sc jo poklicali. Njen prvi vtis o teti Mary je bil, da je 2>veli-iika dama«; in da tako »imenitne« dame sploh še ni videla. Gospa ie bila dobro podložena in zavaljena, s polnimi, okroglimi, dvema hribčkoma podobnimi grud-nii ter neverjetno majhnimi rokami in nogami. Koke so ji tičale v dolgih, činih glace rokavicah, ki so bile tja do komolcev mehko nagubane, na nogah je pa imela visoke čevlje, ki so se krepko oprijemali njenih debelih meč. Glavo ji je pokrivala z zetom okrašena čepica, pod katero je pot iskal gost rjav pajčolan kostanjeve kodre na čelo. Roke je imela prekrižane pod obo kom svojih grudi in kiepko je stiskala usta, ko jc neusmiljeno motrila neznano nečakinjo. Zelda je takoj začutila izrednost položaja in v naraščajoči zadregi je gledala zdaj tujo damo, zdaj svojega očeta Zdelo se ji je, da je vpričo tc imenitne dame sama zanemarjena, umazana in smešna. Ni pa slutila. kako dražestna, očarljiva in zapeljiva je bila v tem trenutku Plavi, valoviti in nekoliko razmršeni las-
je so obdajali njen obraz liki nežna, zlata jutranja zarja. Njene oči so bile velike od vprašujočega začudenja, a rdečica njenih lic je potemnela od razburjenja in sramežljivosti.
— Zelda, to je sestra tvoje ranjke matere, tvoja teta Mary Burgess, — ji je dejal oče. Zelda je pa samo bulji-
la v teto in njena zadrega se je še povečala.
— Drago dete . . ., je dejala teta Mary in razprostrla roke.
Zeldi se je zdel prijeten njen poljub in občutek hladnega, mesnatega lica na njenih ustnah.
JustiSikacija morilca
Lukšika
V soboto zjutraj je bil usmrćen v Pragi morilec uradnice Gmjbarove
Lani 10. novembra je bila umorjena v Pragi 231etna uradnica lesne tvrdke Križan ec Comp. Ljudmila Grujbarova. Neki prevoznik, stanujoč blizu hiše, v kateri ;e stanovala omenjena uradnica, je našel zjutraj na bregu Vltave okrvavljen kos lesa in ženski plašč. Obvestil je policijo, ki je uvedla preiskavo. Ko so našli v pisarni sledove krvi, so poklicali na pomoč še detektive. Trupla umorjene uradnice niso našli, pač so pa ponoči aretirali 291etnega pomožnega delavca omenjene tvrdke Františka Lukšika. Ko so našli v njegovem kovčegu denar, ukraden v pisarni, in pa okrvavljen plašč, je mož priznal, da je Grubajrovo res umoril. Ponoči se je vrnil na vrt in vrgel truplo svoje žrtve v Vltavo. Truplo so po njegovih navedbah res kmalu našli. Na glavi so se poznali sledovi petih smrtonosnih udarcev. Noč po umoru je prebil Lukšik po gostilnah in hotelih. Morilec je prišel pred poroto in obsojen je bil na smrt. Prošnje za pomilostitev sploh ni vložil.
V soboto zjutraj je bil Lukšik na dvorišču praškega sodišča obešen. Po novi odredbi pravosodnega ministra niso o usmrtitvi nikogar oficielno obve-
stili onim, ki so morali biti obveščeni, je bila pa naložena uradna molčečnost. V petek zvečer je predsednik sodišča sporočil obsojencu, da ga prezident republike ni pomilostil in da je postala obsodba porotnega sodišča izvršna. Lukšik je sprejel to vest mirno in apatično. Ponoči so ga prepeljali z avtomobilom v poslopje kazenskega sodišča na Karlovem trgu. Na običajno paznikovo vprašanje, če ima še kakšno željo, je odgovoril, da bi rad nekaj cigaret. Duhovnika je sprejel s hvaležnostjo. Ostal je pri njem vso noč m zjutraj se je morilec izpovedal.
Zjutraj so se zbrali na dvorišču sodnega poslopja vsi, ki so morali biti uradno navzoči pri usmrtitvi. Predsednik sodišča je ponovno prečital smrtno obsodbo in duhovnik je pomolil obsojencu križ v poljub. Obsojenec se je obrnil k predsedniku in izpregovoril z drhtečim, slabim glasom: »Prosim, gospod predsednik, da bi sporočili — morda mi bi njeni roditelji odpustili, da sem ...« Sledila je običajna procedura in čez 4 minute je krvnik izjavil, da je storil svojo dolžnost. Cez 10 minut je sodni zdravnik ugotovil, da je Lukšik mrtev.
Grenlandiji ledeniki, bi pognale iz zemlje rastline, kakršnih še ni videl svet. Verjetno je pa, da bi pregnale človeka od tod bolezni, katerih klice so dremate pod ledom več tisoč let.
Kako se oblačijo ASričanke
Vpliv pariške mode se ne razprostira samo na civilizrane kraje, *emveJ tudi na Afriko, zlast: na francoske kolonije v severni Afriki. Afričanke so združile svojo staro obleko z najnovejšo pariško modo in zato se oblačijo dokaj smešno. Njihova obleka na ulici se ni mnogo izpremenila Niso Se dovolj emancipirane. da bi odložile pajčolane, in tako so zavite od pete do glave v bele volnene halje. Toda to je samo zunanja lupina. V haremu :e stvar drugačna. Žene bogatih Alžircev in Maročanov se oblačijo kakor evroD-ske žene. Nadvse ljubijo svilene noga-I vice. Ne zadovoljujejo se pa z navad-j nimi.^nad kolena segajočimi nogavica-; mi. Cim daljše so nogavice, tem raje jih imajo. Evropski trgovci prodajajo tam za drag denar dolge, zelo stare baletne nogavice.
Doma nosijo Abričanke pestro vezane domače čevlje ali lesene sandale, pritrjene na noge z jermenčki. Izven doma jih pa vidite z visokimi petami I kakor Parižanke ali Američanke. Perilo imajo iz tenke svile oranžne, svetlo-rdeče ali ostrozelene barve. Cez perilo nosijo široke svilene hlače, pripete na gumbe. Arabske žene nosijo široke hlače tudi na ulici. Na zunaj se torej niso mnogo izpremenile. doma se pa oblačijo docela po evropsko. Galantni afriški mož bi mogel biti vzor mnogim evropskim možem. Bogat afriški Šejk naroča svojim najljubšim ženam darila iz pariške rue de la Paix samo za njihovo zabavo, kajti izven, harema smejo hoditi samo v tradicijcmalriih oblekah.
Clownov življenjepis
Clown Grock ali s pravim imenom Adrien \Vettach je izdal te dni svoj življenjepis pod naslovm: »Živim rad«, ta življenjepis nudi čitatelju pogled v zanimivo cirkuško življenje, obenem priča, da je lahko tudi cirkuški in vanje-tetni artist umetnik v pravem pomenu besede. To so dokazali s svojo umetnostjo "že tudi drugi artisti, med njimi ruski clown. ki je nastopal pod psevdonimom Carandache in-je umrl v Parizu kot eden najslavnejših karikaturistov velikih francoskih žurnalov.
Grock je bil rojen 1. 1S00 v Švici. N.iegov oče je bil urar in kmetovalec, mikala ga je pa tudi umetnost. Nekega dne je skrivaj zapustil svoj dom in se pridružil nekemu cirkusu, toda kmalu se je vrnil domov, kjer se mu je rodil čez 4 dni sinček. Grock je imel dedno naklonjenost k artistiki, kateri se je popolnoma posvetil. Kot mlad diletant je splezal nekoč na tovarniški dimnik in sta! nekaj časa na vrhu, da bi imponi-ral dekletu, ki mu je bilo ranilo srce. Kot cirkuški in varijetetni artist je prepotoval Francijo, Anglijo, Italijo, Rusijo. Nemčijo, Avstro-Ogrsko. Španijo in Ameriko. Amerika mu ni bila všeč, ker ie naletel v nji na največjo bedo, kar jo je videl na svetu.
Na svojih potovanjih je doživel marsikaj. Pogosto je bil lačen, potem je pa imel polne žepe denarja, bil je godbenik
v kavarni, bikoborec, blagajnik, hlapec itd. Polagoma je kot izboren clown obogatel tako, da si je kupil v Italiji vilo z velikim vrtom, kjer preživlja svoja stara leta.
Starost
Nekatere živali ne žive tako dolgo, kakor so naravoslovci prvotno mislili. O kitih so pravili, da žive do 300 let, zdaj je pa znano, da žive komaj 40 let. Tudi slon ne živi tako dolgo, kakor se je prvotno mislilo. Zanimivo je pa, da dočaka v ujetništvu višjo starost, kakor v svojem domovanju — pragozdu. Sloni žive v najboljšem primeru 70 let. Med dolgo živeče živali spada želva, ki doseže 150 do 200 let. Visoko starost dočakajo tudi nekatere ribe. Pes je z 8 leti že star, doseže pa lahko tudi 37 let. Skrajna meja starosti mačk je 40, kokoši 30, gosi 37 let. Zelo dolgo žive rudi papige. V Avstraliji je dosegla neka papiga 117 let.
Najdaljše življenje pa imajo najnižja, enostanična živa bitja, ki se množe z deljenjem tako, da se sploh ne starajo, niti ne umirajo. Drugače pa imajo svetovni rekord v starosti že omenjene želve, ki se zarijejo globoko v blato, če se jim obetajo neugodne vremenske prilike. V Oklahomi so našli pred leti čuden kamen in ko so ga razbili, so spoznali, da gTe za okamenelo želvo. Geologi so mnenja, da je ležala ta želva v zemlji 700.000 let. Nekatere rastline žive več milijonov let. Će bi izginili na
najcenetše!
Nadebudna služkinja.
— Zapomnite si, da gre pri nas vse točno kakor ura. Ob 6 se vstaja, ob 12 obeduje, ob 10 pa gremo spat.
— No, če nd nobenega drugega dela, pa ostanem kar pri vas v službi.
V šoli.
Učitelj: Ce bi te poslala mamica k trgovcu kupit za 10 Din moke, in bi ti dala 10 dinarski bankovec, koliko bi prinesel nazaj?
Mihec: Nič, ker smo trgovcu dolžni.
Gospa ie kriva.
— Cujte, Marička, to je pa že od sile! Vsak teden imate drugega vojaka v kuhinji.
— Kaj pa morem zato. da se pri vas tako slabo kuha, da noben vojak ne more dolgo vzdržati.
Dne 8. t. m. nas je za večno zapustila naša nadvse ljubljena, nenadomestljiva in dobra
ZoSka Bole
z novorojenčkom.
Pogreb bo v sredo, dne 10. decembra 1930, ob V? 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Viču.
Ljubljana - Rožna dolina, 9. decembra 1930.
Rodbina Kušar   —   Josip Bole,  uradnik OUZD, soprog
in ostali sorodniki.
Vsaka beseda SO pavr-   Plača sc lahko azdi v znamka*. Za odgovor znamko f -~ Na  vprašanja  brc*   zrumkm «* —— ndenonHnmn   -   Na1manW o&as Wiw S-— —-mm
Premog, drva. koks
orodaja Vinko Podobnik. Trža ška cesta št  16. telefoD 33-13
ZASTOPNIKE
v vsakem večjem kraju vse države IŠČEMO. Strokovno znanje ni potrebno. Visok zaslužek. Ponudbe na: Publici tas, Zagrreb, Ilica 9 pod br. 25166.
Premog, drva, koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta telefon 2820 — Miklošičeva cesta telefon 2o95.
102/T
VODOV. INSTALATERJA
z najmanj štiriletno prakso, izključno vajeniške, iščemo. Vd? jeni tudi ključavničarskih del imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na: J. TJlčar in drug, Gorje pri Bledu. 3020
PREKLIC
Podpisani preklicujeva žalitve, izrečene tekom pogreba pokojnega Avgusta Pihler napram vdovi Ani Pihler in izjavljava, da nimava povoda očitati kaj nepravilnega. Ana Fridl, Antonija Zidansek.
3023
L. Mikuš
UUBUANA Mestn trs ?5
priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :-
VEČ STAVBNIH PARCEL
oddaljenih 10 minut od železniške postaje v Kranju, prodam. — Pojasnila daje: Jožef Rogelj, Orehek št. 3 pri Kranju. 3019
GOSTILNA TOMŠIČ
Sv. Jakoba trg — nudi: izvrsten cviček 16.— Din; belo vino 14.— Din; dalmatinsko rdeče pa 8.— Din — čez ulico.
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril zopet sam v Šiški, v svojih prostorih iz 1. 1911. obstoječo
trgovino s perutnino
Postregel bom z najfinejšo pitano zaklano štajersko perutnino, kakor purani, gosmi, racami Poularde-kokošmi itd.
Naročila za Božične praznike se točno izvršujejo ter dostavijo na dom. — Zahtevajte cenik!
Se priporoča
ALEKS. HED2ET trgovina s perutnino LJUBLJANA VIL, Alesevčeva ul. 7.
NAJMODERNEJŠE VZORCE
ZAVES in PERILA
namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & M~*ES- LJUBLJANA
DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanie takoj.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
. 1 U BIJ ANA   Prešernova ulica štev SO <v lastnem poslopiu) ==s=s=—
Obredtovauja vlog, uakup m prodaja .»»k0 rrstnib vrednostnih papirje«, deiii io valui borzna naroČila, predujmi in krediti v»ab< rrste, etikompi in inkasu meoit ter naka rila v to in inozemske «a!e de pasi t, itd itd itd
Bnojnvke: Kredit, Ljubljana _ Telefon U. 804U 2457. «548      Interurban 270«
37 L
Ureiujt Josip Zupančič. — Za > Narodu o tiskarno« Fran
_ 2m opravo m jmerauu dei usta: Oton CarlntoL — Val v LJubljani