POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto VI. — Štev. 23 CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednike. Krško 56 —• Telefon 33 —- Čekovni račun pri NB FRU Krško. štev. 61S-T-I43 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350. polletna 180, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, DNE 13. junija 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO IoIob o zemljiškem skladu-orožje delovnega ljudstva proti širjenju kapltalzma na vasi Pred kratkim Je ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o zemljiškem skladu. Kakor smo že poročali, po tem zakonu kmet ne more posedovati več kakor 10 ha obdelovalne zemlje, izjeme so sicer dopustne tudi do 15 ha, te izjeme pa veljajo le za izrazito pasivne kraje, Iti pa jih v krškem okraju ni, ali pa so zelo redki. Kraje, v katerih bo okrajna komisija lahko 'zadostila več kakor 10 ha obdelovalne zemlje, bo določil Izvršni svet LRS. Te izjeme pa bodo z ozirom na strukturo zemlje v našem okraju redke ter je upanje nekaterih kmetov, ki bodo po zakonu o agrarnem skladu oddali višek posesti v last družbe, da bodo vendarle nekako prišli po vseh mogočih kanalih iz te njihove »stiske«, neutemeljeno. V obdelovalno zemljo se štejejo njive, travniki, vrtovi, sadovnjaki in vinogradu V obdelovalno zemljo ne štejemo pašnikov, gozdov, stavbišč in ostale neobdelovalne, to je takozva-ne nerodovitne zemlje. Pri delu komisije same so se če pojavili primeri, o katerih je prav, da smo vs; obvcščenL Predvsem podatki o površinah niso povsem točni. Kataster Izkazuje drugačne površine, kakor pa z njimi razpolagajo občinski ljudski odbori. V takih primerih je seveda treba podatke vskladiti, jih prekontro-lirati. Komisija se seveda ne bo mogla ozirati samo na trditve v poštev prihajajočih posestnikov, pač pa bodo le-ti morali svoje trditve tudi dejansko dokazati z vsemi potrebnimi uradnimi dokazi. Prav tako se bodo brezpogojno morale dokazati eventualne spremembe v kulturah, to se pravi tam, kjer je že dolgo vrsto let zemlja iz obdelovalne postala neobdelovalna zemlja. Kolikor pa se je zgodilo obratno, to se pravi, da se je zemljišče iz neobdelovalnega spremenilo v obdelovalno, pa bo treba tudi take spremembe vsekakor upoštevati, saj bi drugače rešitve komisije ne bile utemeljene niti ne pravične, bile bi tudi v nasprotju z zakonom samim. Težave povzroča tudi dejstvo, ^ X- katastru niso vnesene zemljiško posestne spremembe. Ke nekaj let na primer uživajo zemljišča dragi lastniki, sklenjene so pravne pogodbe, prepisi pa niso izvršeni. Tudi take primere bo komisija posamezno obravnavala ter dokaze natančno preverjala. Seveda si pa posamezniki, ki trdijo, da je vseeno, če je bila na primer neka ustmena pogodba sicer sklenjena, prevzemnik pa zemljišča niti ni sam užival in tudi živi v družinski skupnosti — ali pa ne, da taki primeri morajo biti upoštevani. Kolikor se bo to v konkretnih primerih upoštevalo, se na noben način ne bo upoštevalo tako, kakor si taki ljudje to zamišljajo. Po tem njihovem mišljenju bi se vsi primeri dali takole obravnavati: v najlepšem soglasju bi se družinski člani pomenili med seboj. da jim je oče že pred ne vem kolikimi leti odstopil to ali ono njivo, samo prepisano da še ni. spodarjj poženejo po svetu. Mnogo je primerov, ko kmetje I za malenkostne usluge (prevoz drv, oranje njive ali kaj podobnega) zahtevajo od revežev velike protiusluge v delu. Za v najem oddanih nekaj arov nji-|Ve v nekaterih primerih zahtevajo kmetje ogromne protiusluge v opravljanju dnine, j Res je, da izkoriščanja delovne sile ta zakon popolnoma ne bo odpravil, ga bo pa vsekakor omejil. Da bomo tako izrazito kapitalistično Izkoriščanje delovne sile popolnoma odpravili, bodo potrebni še drugačni .ukrepi. j Med drugim bo zakon o agrarni skupnosti preprečil širjenje kapitalističnih tendenc v , pogledu površine zemlje. Zakon nakupa zemlje do 10 ha obde-I lovalnih površin ne omejuje. Toda postavlja pa jasno mejo, da preko 10 ha nihče ne more. j Ne bo torej več mogoče, da bi posamezniki na ta ali oni način kupovali zemljo, včasih po izredno nizkih cenah, izkoriščajoč trenutni obupni položaj prodajalca, kakor se je to nekdaj dogajalo. Vsakdo mora vedeti, da je s tem zakonom onemogočeno ustvarjanje veleposestev, ki jih je družba in njena oblast že s prvim zakonom o agrarni reformi razbila. Družine pa, M so doslej lagodno živele na svojih 20 ali pa celo več hektarih obdelovalne zemlje, pa bodo na ta način primorane, da bodo začele na 10 ha, ki jim bodo ostali, s smotrnejšim gospodarstvom povečali proizvodnjo, da si bodo na ta način zagotovili svoj obstoj. Ob prvih razgovorih je značilno to, da so vsi ljudje edini v tem, da je 10 ha obdelovalne zemlje popolnoma dovolj za preživljanje družine. Tudi tisti, ki bodo sicer zemljo oddali, se s tem mnenjem strinjajo (seveda kolikor so njihove izjave odkrite). No, mnenje teh ljudi pa niti ni toliko merodajno, glavno je, kako o tem misli večina naših malih in srednjih kmetov, ki pa ta zakon v celoti podpirajo. Zakon izrecno poudarja, da je zemlja izpod 10 ha obdelovalne površine zajamčena Prazne in morda zlonamerne so govorice, da se bodo pozneje zemljiški sklad vključile še druge površine. Ce bi družbi šlo za to, da bi dobili čim več zemlje, potem bi enostavno za-kom določal, da je dopustna na primer nižja obdelovalna površina, seveda pa bo družba zemljo, ki bo prišla v sklad, smotrno izkoriščala. Kolikor so dahi pogoji, jih bo priključila KZ in državnim posestvom, kolikor pa tega ne bo mogoče storiti, pa jih bo začasno dala v uživanje, torej ne v last, tudi dragim interesentom. Pomen, ki ga ima pridobitev zemlje za socialistične obrate, pa nikakor ne smemo podcenjevati. Zakon o zemljiškem skladu je torej za socialistične odnose na vasi in za nadaljnji razvoj kmetijstva zelo važnega pomena. Naše delegacije v inozemstvu Atene — z Orient-expressom Je prispela v Atene delegacija Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, ki jo vodi Dušan Petrovič-Sane. V gršku prestolnici se mudi tudi skupina 21 študentov beograjske Akademije za gledališko umetnost na čelu z rektorjem Dušanom Matičem. Kot gostje atenske filmske šole si bodo jugoslovanski študentje med 10-dnevnim bivanjem v Grčiji ogledali nekatere grške umetniške filme in obiskali številne spomenike v Atenah in drugih krajih. Jugoslovanska gospodarska delegacija na čelu s članom Zveznega izvršnega s'fteta Francem Leskoškom je obiskala Akropolis in neko tovarno umetnih vlaken. Potem je nadaljevala svoje potovanje v Egipt. Lado Smrekars Matiji Gu6 u Kdo gi, ki nas in dvigaš nam budiš vekove k uporu čvrsto pesti Kdo si, ki kličeš nas sinove in dramiš že stolelja našo vesti Povsod st: r poljih, nad gorami, v košatih krošnjah naših širnih host, v oblakih sivih, med zvezdami in vemo vsi — ime Ti je Prostost. Si zlat oblak in dim in veter in vihra burna kadar kličeš zbor, cvetica drobna, solza, eter in vemo spet — imj> Ti je Upori Kdo si, ki nas budiš vekove in dvigaš nam k upom čvrsto pest? Kdo si, ki kličeš nas in dramiš že stoletja sinove našo vest? Brez groba si in vsi sledovi pošastno zginili so za Teboj, a vemo vsi, da smo sinovi, da silni, Večno živi sad smo Tvoj. Brez groba si, Ti, kralj ubogih in vendar poješ nam iz bujnih trav in govoriš po volji mnogih, ki dvignili s Teboj so punt krvav. Nikjer ni groba, da bi Tvoj potomec poklonil , ki zdrav je, čvrst; ah, glej, tam v polju se je sklonil — in je poljubil Tvojo rodno prst! V interesu vsakega pod ela % da v zvezi z amortizacijo osnovna sredstva oceni z amortizacijo osnovna čim realnejše Ena trenutno najvažnejših nalog za nadaljnji razvoj soc. gospodarstva, h kateri sedaj intenzivno pristopamo po vsej državi, je prav gotovo popis in ocena osnovnih sredstev. Od pravočasne in, pravilne izvedbe ! ocene zavist tempo prehoda na nov način gospodarskega poslovanja, ki se predvideva. i Za oceno osnovnih sredstev bomo rešili v našem gospodarstvu zelo pereče vprašanje amortizacije, ki se je do sedaj več ali manj še določala administrativno, kar pa seveda mnogokrat ni odgovarjalo dejanskemu stanju in potrebam naših podjetij. Iz amortizacije so se deloma črpala tudi sredstva za splošne potrebe našega gospodarstva. V interesu vsakega podjetja je, da v zvezi z amortizacijo osnovna sredstva oceni čim realnejše. V primeru previsoke cenitve se bodo pokazale posledice v cenah in višini najemnine, ki jo bodo predvidoma morala podjetja odvajati skupnosti, ki jim je ta sredstva dala v opravo. V primera prenizke cenitve pa podjetja ne bodo mogla v redu vzdrževati osnovnih sredstev in nadomestiti iztrošene z novimi, za kar so pred družbo zavezani in odgovorni Draga pomembna posledica ti že pred konkretno cenitvijo (ko bo prišla cenilna komisija) j o vsakem osnovnem sredstvu svoje jasno mnenje. Posebno je važno, da podjetja ugotovijo dobo trajanja posameznega stroja, koliko časa bo še le ta sposoben za obratovanje. Pred-I vsem in skoraj izključno od uspešnih priprav v podjetjih jzavisi ekspeditivnost in kvaliteta dela cenilnih komisij. V našem okraju so k tej nalogi nekatera podjetja kar dobro pristopila. Tako imajo dobro urejeno evidenco v Jugota-ninu. Kopitarni Sevnica, rudniku Št. Janž in še v nekaterih podjetjih. V rudniku Senovo so angažirali skoraj ves tehnični kader, kar je pogoj za uspešno izvedbo cenitve. Temu zgledu naj sledijo še ostala podjetja, da bodo do 20. junija, ko bomo začeli cenitev dokončno izvajati, dobro pripravljena. B. š. Z a dni e vesti Dunaj — Dunajski list »Die Prešse« je pričel v svoji nedeljski prilogi objavljati odlomke iz Dedijerjeve knjige o maršalu Titu. Odlomke bo list objavljal okrog dva meseca pod skupnim naslovom »Človek, ki ustvarja svetovno zgodovino«. Določena poglavja Dedijerove knjige je doslej objavil teoretični Časopis »Die Zukunf«. Pariz — Francoski parlament je zavrnil investituro prvaka narodno-republikanskega gibanja Georg esa Bidaulta. Predsednik republike Vincent Au-riol je takoj sklical voditelje parlamentarnih skupin ter se z njimi posvetoval o najpriprav-nejši osebnosti za sprejem mandata. Dobro obveščeni krogi sodijo, da so Andree Marie, Edgar Faure in Louis Jacquinot najverjetnejši kandidati za rešitev vladne krize. Panmundžom — Zvezni častniki Obeh vojskujočih se strank ’ j so se včeraj sestali v Panmun-džomu, da bi nadaljevali s proučevanjem nekaterih admini-: strativnih podrobnosti Zaradi pospešitve dela so sklenili, naj se ustanovita dve mešani skupini, ki bi se naj po potrebi sestali večkrat v toku dneva. Seul — Južnokorejski parlament je enoglasno odobril posebna pooblastila predsedniku Sing Man Riju. _________ VAŽNO OBVESTILO! Dne 21. junija ob 8.30 se vrši v Krškem (Kino dvorana) okrajna konferenca SZDL. Dnevni red: 1. Volitev delovnega predsedstva in komisiji; 2. Referat o problemih in delu 3’. Organizacijsko poročilo; 4. Diskusija po obeh poročilih; 5. Razrešitev starega in volitev novega odbora; 6. Sklepi, Slučajnosti. Vsi izvoljeni delegati naj_ se konference sigurno udeležijo. Za občine; Bistrica, Bizeljsko, Dobova, Vel. Dolina, Brežice in Čatež bo vozil posebni avtobus. Okrajni odbor SZDL Krško. OPOZORILO! Proslava 380. obletnice smrti Matije Gubca je zaradi slabega vremena do nadaljnjega preložena Kako Je z vprašanjem sedeža okraja? Razna ugibanja, zatrjevanja, ki jih slišimo na ulicah in v lokalih, da so višji oblastveni forumi vprašanje sedeža okraja stomiralj kot neumestno z dnevnega reda in govorice o novi teritorialni razdelitvi Slovenije, vsled česar ne bi več prišla v poštev selitev itd., je mnoge ljudi privedlo v zmedo ter si o tej zadevi želijo pojasnil. Prav to je verjetno pobu-dilo tov. Videniča, odbornika OLO, da je na V. redni seji zahteval od tovariša predsednika tozadevnih pojasnil. Tov. Zupančič je odgovoril, da je z ozirom na neodločen rezultat glasovanja na III. redni seji sestavil komisijo iz sedmih odbornikov, ji dal nalogo, da celo zadevo še enkrat prouči in s pomočjo aparata OLO zbere vse potrebne podatke ter jih stavi na razpolago vsem okrajnim odbornikom, da bodo na eni izmed prihodnjih sej lahko z večjo preudarnostjo ponovno glasovali Dejal je, da so v j komisiji člani odbora, kj bodo pripravili obojestransko preverjene podatke, ki govorijo v prid selitve okraja in proti njej. Omenil je tudi, da se sija doslej že dvakrat in pripravila nekaj podatkov. Iz teh besed tovariša predsednika OLO je razvidno, da to vprašanje še vedno čaka rešitve. Izvršni svet LRS, ki je o problemu in načinu reševanja informiran, ni doslej prav z ničemer zaviral dosedanje diskusije in sklepanja. Od tam smo tudi obveščeni, da se za daljši čas sploh ne predvideva kake nove teritorialne razdelitve in so govorice o tem v okraju neresnične in tendenciozne. GRE ZA REŠITEV DVEH PROBLEMOV V teku razprave o pravilnosti in nepravilnosti selitve De Gašper! z rezultati volitev ni zadovoljen Zakaj jo odšlo do zakona o zemljiškem skladu - ----- ~ "* Zakon vsekakor zasleduje več ciljev. Eden izmed njih je, da se prepreči in izkorenini izkoriščanje delovne sile. Imamo kmečke obrate, kjer družina res sama obdeluje posestvo (razen nekaterih sezonskih poslov, kakor kop v vinogradu, mlačev ali podobno). Na drugi strani pa niso redki primeri, ko se posestvo obdeluje z najeto delovno silo, ki je predvsem sramotno nizko plačana ter tudi na druge načine izkoriščana. Mnogo je dekel in hlapcev, ki garajo po vse življenje brez prave plače in ne da bi bili socialno zavarovani. Ko ostare in za delo niso več sposobni, jih go- . štev se bo pokazala v tem, da bodo podietja izločila iz svojega stanja vse tiste stroje in druga postrojenja, ki jih ne potrebujejo. Sedaj še maroikje lazijo razni stroji neizkoriščeni, čeprav se jih na drugi strani potrebuje. Tako kot je sistem akumulacije napravil pravo revolucijo v pravilnem razporedu delovne sile, tako se bo to sedaj pokazalo v pravilnem razporedu strojev. Kvalitetna in pravočasna izvedba ocene osnovnih sredstev zavisi predvsem od dobrega de- . la in priprav v podjetjih. Za to | nalogo je potrebno 100"/» angažirati ves strokovnotehnični kader. Podjetja morajo nujno ime- De Gasperijeva vlada se je resno pripravljala na te volitve, katerim naj bi služil tudi novi volilni zakon, da si z njim vladna koalicija štirih strank pridobi absolutno večino v skupščin, izkoriščajoč slej ko prej ne preveč demokratično »večinsko premijo«. De Gasperi je svojo politiko opiral na propa-gandistično-demagoška gesla o »italijanstvu Trsta«, njegov minister se je navdušil (z ameriškimi dolarji) za obnovljeno italijansko vojsko, ves vladni aparat pa je bil vprežen v na-cionalistično-iredentistično gonjo, usmerjeno predvsem proti Jugoslaviji, puščajoč pri tem v nemar vsa druga vprašanja, za katera se italijanski človek nemara veliko bolj zanima kot pa za »diplomatske parade« italijanske vlade. Posledica takšnega ravnanja Se je dovolj jasno j odrazila pri volitvah. I Skupen pregled doseženih uspehov za volitve v skupščino daje naslednjo sliko: Krščansko-demokratska stran- ka 10,859.554 glasov — 261 sedežev (volilni rezultati iz leta 1948 12,751.000 glasov — 306 sedežev) Socialni demokrati 1,293.879 glasov — 19 sedežev (leta 1948 1,860.000 glasov — 35 sedežev) Liberalci 815.671 glasov — 14 sedežev (leta 1948 1,000.000 glasov — 13 sedežev) Republikanci 437.899 glasov — 5 sedežev (leta 1948 650.000 glasov — 9 sedežev). Skupno s poslanskim mestom zastopnika francoske narodne manjšine v Aosti in tri južnotirolske narodne stranske so dobile stranke demokratskega centra 303 poslanska mesta v skupščini. in 40 poslanskih mest, italijansko socialno gibanje pa 1 milj. 580.395 glasov in 29 poslanskih mest. Notranje ministrstvo ni objavilo 20 ur nobenega rezultata o volitvah v skupščino. Tuji opazovalci in domači politični : krogi so se spraševali, ali je vlada spet hotela zavleči objavo svojega poraza. Poudarjajo, da je prikrivanje rezultatov edinstven primer, ki se že zdavnaj ni dovolil niti v Italiji, niti v tujini. Listi poudarjajo, da so bili rezultati prejšnjih mesta volitev objavljeni presenetljivo hitro. Italijansko notranje ministrstvo je danes priznalo po dolgem omahovanju neuspeh vlad- Komunistična stranka Italije ne8a centra, ki ne bo mogel je dobila 6,122.638 glasov in 43 uporabiti »večinskega zakona«, poslanskih mest v skupščini, I Ce so do sedaj objavljeni Nennijevi socialisti 3,440.222 ' volilni izidi dokončni, ni gotovo, glasov in s tem 75 poslanskih ali bo mogel blok centra s tako mest, monarhisti 856.661 glasov neznatno večino sestaviti vlado. okraja v Brežice, so sicer prihajale do izraza enostranske in osebnostne tendence, nenačelnost Itd., vendar se je jasno izkazalo, da gre pri tem za dv* problema: a) za združitev okrajnih upravno-političnih in pravosodnih ustanov v enem centru. b) za definitivno rešitev vprašanja sedeža okraja. Krški okraj je danes edini v Sloveniji, ki še nima združenih okrajnih ustanov. Vse do sedaj je okrajno sodišče poslovalo v Brežicah, a okrajna ljudski odbor v Krškem, javno tožilstvo v Brežicah, notranja uprava v Krškem, zemljiška knjiga v Brežicah, katastrska uprava v Krškem itd. Kakšne težave, koliko nepotrebnih stroškov in zamude časa prinaša državljanom to ločeno poslovanje, sami najbolj vedo. Statistični podatki, ki jih je zbrala komisija, kažejo, da je samo v letu 1952 od 38.443 oseb prišlo na sodišče 7443 takih, ki so imeli v isti zadevi opravek tudi na okraju, to je, imeli so dvojna pota in dvojno zamudo časa. je komi- i Palje |e J letu bičalo sestala lavno tožilstvo 4075 oseb v zadevah, ki so istočasno povezane še z opravilom na okraju, ali na notranji upravi. Vse te stranke bi svoje posle opravile na en dan v enem kraju, če bi ustanove ne bile ločene. Ce računamo povprečne stroške ene poti z zamudo časa le 400 din, znesejo nepotrebni stroški le teh letno 4,607.200 din, ki bi z združitvijo odpadli j Ze samo ta dva primera (da ne govorimo o dvojnih potovanjih po vprašanju prometa in prenosa nepremičnin, potnih dovoljenj itd.) kažeta, da je to- čeno poslovanje okrajnih upravno političnih in pravosodnih ustanov zelo nepraktično in prinaša državljanom velike stroške. Seveda to še ni vse. To je le del tastih neposrednih stroškov, ki jih imajo državljani vselej, kadar imajo opravka v okrajnih uradih v zadevah, ki so vezane na več ustanov. So pa še drugi stroški, ki jih jma zaradi ločenega poslovanja državna uprava in gredo iz državnega proračuna (od davkov, družb, prispevka itd). Ti bremenijo ne le tiste, ki potujejo na okraj, temveč tudi one, ki po celo leto sploh nimajo tam opravka. Za ilustracijo se navaja le primer notranje uprave, ki ima zaradi ločenega poslovanja letno najmanj 267.300 din stroškov. Povsem je jasno, da stroški, ki bi nastali s preselitvijo ne morejo doseči niti enoletnih stroškov, kj nastajajo zaradi ločenega poslovanja v dr-žavnj upravi Ločeno poslovanje pa ima to druge zle posledice, ki jih r> mogoče meriti s finančnim efektom. Zaradi njega trpi kvanteta in hitrost poslovanja. Vsaka od teh ustanov je sicer v svojem delu samostojna vendar priroda (Nadaljevanje na 2. strani) Da ne bi ostalo le pri sklepih, oii za lo skrbi občinski odbornik V ponedeljek, dne 8. junija čiščenju studencev, postavitvi je vršil v volilni enoti Zg. brvi preko potoka itd. ter skle- Kulturna kronika sodobne slovenske vasi! ^eui: I Ljudsko varčevanje v sploš- (Nadaljevanje iz prejšnje lo prostora. V prihodnje bomo | $n široko, kajti nič ni veličast- nem> a denarno še posebej, je številke) morali za kulturne manifestacije I nejšega od službe ljudstvu. 23 naše gospodarstvo izredno Posebni del razstave je bil po_ takega obsega uporabiti dvorano | Učiteljski zbor, ki mora biti velikega pomena. Ves privarče- svečen poučevanju slovenskega zadružnega doma, kajti le na ta v vsakem primeru žarišče kul- vant denar, skoncentriran v jezika na naši gimnaziji Tu so način bo mogoče material smo- tumo-prosvetnega dogajanja na državnih blagajnah, se uporab- Mladetiče, občina Tržišče, zbor nil: bili rezultati našega dela, ki so tmo razporediti in ga razstaviti vasi, je v tem primeru po- tia za izvrševanje nalog, to je volivcev. Kljub temu, da so bili aj ^ izboljšanje prehoda čez se odražali ali v raznih okusno po vseh sodobnih estetskih kazal veliko pripravljenost in za povečanje proizvodnje, za volivci prepozno obveščeni ata pot0k med Zg. in Sp. Mlade- narisanih grafikonih, ki so pri- principih. Naše prosvetno delo znanje, kar pomeni polovico zvišanje produktivnosti, za zni- zbor in močnemu dežju, ki je tičem, se postavita dve novi t-„ 1—*-•- -- j ■ ---*' • • žanje proizvodne cene. Vsled padal cel večer, se je zbralo brvk Pepca Juntez tega so hranilne vloge predpo- kar lepo število volivcev. b) na poIjU) kjer se nabira in goj za boljšo bodočnost delov- j Razprava, ki jo je vodil de- ostaja voda, se napravi več nega ljudstva. lovni predsednik s pomočjo ob- prekopov za odtok Z ozirom na važnost, ki jo črnskega tajnika, se je pričela f) ^ se na pro’tovo]jen na_ imajo hranilne vloge in na do s problemom končne odmere £jn očistijo in uredijo studenci sedanii razvoi varčevania. ki davkov za leto 19o2 m končala „h.h „„.„i. kazali koliko knjig so dijaki med ljudskimi množicami mora uspeha, prebrali v letošnjem šolskem le- biti visoko kvalitetno, smotrno j tu, kaj so brali, kaj narajši bero, katere pisatelje in pesnike imajo najrajši, katere gledališke predstave so videli, katerih akademij so se udeležili, kolikokrat so nastopili, koliko pesmi znajo na pamet, koliko knjig imajo doma in katere itd. itd. Veliko pozornost je vzbudil list, Občlnsha Konferenca v leskom te pOTd la (klansko slanic in dosegla stol namen S^^stS^Daraš^^moramo x elektrifikacijo. V pestri disku- v obeh vaseh, d) da sc zgradijo brionske vendarle ugotoviti, da še daleč siji so volivci obdelali glavne « “ “a niso izčrpane vse možnosti za Probleme, ta obstalo v vas,, “^rncena obeh^toUh, kjer ki ie grafično nrikazal kaforo V ncdel50> 7- junija, so se sečnji lesa, prav tako pri dav- varčevanje . rarmprfdShii mero požara imeli s čim gasiti, nTk Naši diiakf bero okoli tri nega komiteja ZKS Krško tov- mu kriva premala aktivnost nje poverjenih gospodarskih a.L 19&2 **®d« “em- se obvezno popravijo najpozneje °Itr‘: Mlakar. Poročilo o delu v pre- vaških odborov SZDL in skU-, ^jpada k varčevanju, kaj- med po^mezn.mi va^ Tem^ ^ ^ ^ da so se deset časnikov jn revij, kar je teklem letu in o nalogah SZDL cevanie zborov volivcev ki so ! zavedamo se, da z dobro vo- bolj zato. ker Je sam občinski . Ž&M^ajo SKSol! 1« dos»da”ii Predsednik bili ponekod skUcanl le enkrat. | «o lahko odtrgamo delček go- i marsikatero knjigo in da jih že- , občlnskega odbora tov. Zagorc. le še več, saj se je doslej pri- | Iz poročila je bilo razvidno, gasilskih društev je bilo zado-javilo že nad trideset naročni- da so bili najbolj uspešni vaški voljivo, premalo pa je SZ pokov Prešernovi družbi, med zbori v Leskovcu, kjer so pri- fegala s svojo usmerjalnostjo njimi tudi lepo število podpor- dobili nad 100 novih članov, na in nudila pomoč pri vsebini nih. : Drnovem in Mrtvicah, slabše dela. Posebna miza je bila posve- obiskani pa so bili tam, kjer Po diskusiji tov. Mlakarja, ki čena načinu branja lepe knjige, se dela niso lotili dovolj resno, se je dotaknil aktualnih gospo-Pri nas namreč beremo tako, da' Da je SZDL bila pobudnik in darskih in političnih problemov si izpišemo kratko vsebino' in Organizator življenja na vasi doma in v svetu ter podčrtal si na ta način knjigo še trdneje nam dokazujejo zgovorna dej- politiko Vatikana, vprašanje vtisnemo v spomin. Številni za- stva: elektrifikacija šestih vasi vere in neizprosni boj proti piski, ki so bili na razstavi, pri- v Velikem Podlogu. Priprave klerikalizmu, so delegati eno-čajo, da gre delo lepo od rok; za vodno skupnost na Krškem glasno sprejeli predlog komisije poznanje slovenske knjige, kj ga P°Lu, gradnja šole v Senušah, 1 " imajo tulcajšnji dijaki, pa kaže, napredek kulturno-prosvetnega da smo na eni izmed najboljših društva, obnova in plantažni . tovine ki nam — naložen na so dolinske vasi zapostavljene lotili važnih vaških vprašanj, a Delo kulturnega društva in i hranilno kniižico služi kas- že pri sestavi davčne komisije, sprejeli so tudi ustrezne sklepe. . »i 1 nl.it. .1 - 1 _ . 1 - i - ...... ry — itrtn 1 r n o mnn On nnlnmll nrl. poti. ! so plod dela in prizadevanj Naša prizadevanja v svetišču SZDL kot celote. Da pa ta boginje Talij e so bila pokazana ustvarjalnost ni bila hkrati akti-v poročilih o naših uprizoritvah vizacija slehernega občana, je drame »Svet brez sovraštva«, j v veliki meri kriva dokaj slaba komedije »Županova Micka« in | organizacija in neprimerna tak-operete »Planinska roža«. Pre- j tika dela vaških odborov in ob-zreti pa ne smemo nekaterih činskega odbora, ki ni znal pri-akademij in koncertov, ki so; tegniti k ustvarjanju pretežno sestavni del našega kulturnega j večino dela voljnih občanov. za sestavo sklepov in sprejeli obveze za nadaljnje delo. Izvolili so 13-članski odbor nasadi, _ uveljavljanje KZ itd. j najbolj predanih tovarišev in 3-članskl nadzorni odbor ter 7 delegatov za okrajno konferenco. Ko neje v eventualno pomoč. I Ce bi tudi v Tržišču občinski Za vsak° “J1®*® ®° "J** Varteccie Jc ŽMieMska po- 'lW o«bo, ulj. “™u“i X treba, zato je treba ta smisel z J nekaterih občinah, kjer imajo gledali na te sklepe, vzgojno nalogo buditi in krepi- ^ t“df prVVavkfh S ker So menda že do sedLj ti pri vseh slojih prebivalstva. bUo težko “apake p^praViti! slabe izkušnje. Slični sklepi so Varčuj pri novoustanovljeni Ker pa je odbor že v naprej se ze sprejemali, pa jih potem Občinski hranilnici Videm-Kr- sklenil, da bodo po delu komi- niso uresničili. Da se pa bodo ško, ki posluje v prostorih sije (takrat, ko se bodo napake sklepi zbora volivcev tudi spro-ljudskega odbora mestne obči- pokazale), skupno z njo in za- vedIi v življenje, naj predvsem ne Videm-Krsko. stopniki davkoplačevalcev še občinski odbor. V m eresu Naložbe obrestuje hranilnica enkrat pretresel, se upravičeno vse^ pa lc» .“a ga I?a‘,° vollvc! pričakuje, da bodo vse even- sami večkrat spomnijo. tualne napake pravilno rešili. __________ - Po razpravi o davkih je zbor volivcev predlagal, katere od davkoplačevalcev naj odbor j ponovno pretrese. Zbor volivcev je razpravljal ' tudi o popravilu vaških potov, po 5% . Ali sle že poravnal naročnino ? Izpred sodišča Knjižni prosu Prešernove družin za lem 1854 Vsi člani Prešernove družbe življenja. Na razstavi pa smo i Vse premalo je bilo gospodar- bodo prejeli najkasneje do 1. de-posegli v tem pogledu nekoliko s kih in političnih razprav in ,cembra 1953 naslednjih pet dalj, saj so bile razstavljene predavanj, kar je imelo svoj I. Koledar za leto 1954. „.aj-b- c*__—__o- ______ ____ _____ ______, _x_______^ Ciril Kosmač: Pomladni posebnostmi nedvomno spada I nih obveznosti, razbitju davkov dan povest. nekatere stvari iz domačega in I negativni odraz pri delu občin- j tujega gledališkega sveta. Med' skega odbora, sprejemanju raz- originalna fotografija japonske in čestokrat zavzemanje le za operne pevke Sunahare, lepaki ljubljanskega gledališča in skoraj vse večje kreacije znamenite jugoslovanske operne pevke Zlate Gjungjenac. Med pomanjkljivosti pa spada dejstvo, da smo imeli prema- posamezne primere, dočim ni bilo zavzemanja iz vidika celote. Po izčrpnem referatu se je razvila bogata diskusija. Delegati so' se zavzemali, da bodo 3. Ivan Ribič: Stopinje v snegu in Zgodba o zakladu — povesti. 4. Ivo Zorman: Iz obroča — mladinska povest. 5. Skrivnosti atoma — poljn- G9SP0DARSKE zanimivosti V TURČIJI BOMO GRADILI VEČ VELIKIH OBJEKTOV V hudi mednarodni konkurenci nemških, italijanskih, ho- , ravno oni, ki so bili v besedah Iandskih, francoskih in tržaških podjetij so zmagala naša podjetja na natečaju za graditev modernega silosa pri Carigradu in večjega števila mostov. Pod bodo iz ostalih vaških odborov poln uspeh in bo zadovoljila tako preprostega kakor tudi zahtevnejšega čitatelja. Avtor pa je delo predelal in razširil. Knjiga bo obsegala okolj 180 strani navadnega knjižnega formata. Povest Ivana Ribiča »Stopinje v snegu« je ena naših najbolj originalnih povesti o dobi, ko je šlo slovenskemu ljudstvu za biti ali ne biti. Poleg te povesti bo v knjigi prvič objavljena povest »Zgodba o zakladu«. Knjiga bo obsegala okoli 200 strani normalnega obsega. Mladinska povest Iva Zormana »Iz obroča« je zelo napeta zgodba o tem, kako so naši otroci posegli v narodno-osvo- v prihodnjem šolskem letu za- j dnoznanstveno delo. gotovili redni obisk na nižji Koledar bo obsegal 160 strani gimnaziji, kjer so bili izostanki I velikega formata. Tiskan bo na do 10°/o, gospodarski in drugi boljšem papirju. Koledarski del tečaji naj se prirejajo v obliki : bo dvobarven in opremo zanj seminarjev — predavnaj ter iz- j pripravlja Slavko Pengov. Porazili^ dokajšnje zanimanje čla- j leg tega bo imel 16 strani ilu- ’ bodilno borbo. Mladina bo z navdušenjem segla po njej, s prav takim zanimanjem pa jo bodo brali tudi starejši ljudje. V knjigi »Skrivnosti atoma« bodo pri nas prvič objavljeni na poljuden način vsi izsledki, Povest Cirila Kosmača »Po- 1 ki so v zvezi z atomsko energi-mladni dan« je že dosegla po-1 jo, od atomske bombe do izko- nov do gospodarskih predavanj, stracij v bakrotisku ter vrsto Gradnjo šole na Senušah, o ka- , krajših literarnih, poljudno teri se govori že preko 50 let, ■ znanstvenih in drugih prispev-so občani toplo pozdravili in , kov. Tako bo predstavljal prali ekateri že pričeli s prosto volj- j vo revijo po kateri bo vsakdo nimi deli. Ugotovili pa so, da , vedno rad segel. dokaj širokogrudni in imajo vprežno živino, da danes, ko je potrebno prijeti za delo, še stoje ob strani. Zato so sklenili, da skupno firmo »Invest — import« bodo ta dela izvršila naslednja naša jaodjetja: »Rad« iz Srbije, »Stupnik« in »Rade Končar« iz Zagreba ter Franc Leskošek« iz Maribora. ENAJST MONTAŽNIH HIŠ ZA TURČIJO Zvezni izvršni svet je poslal Turčiji deset montažnih hiš kot pomoč tistim, ki jih je prizadel potres. Hišice je izdelalo podjetje »trudbenik« iz Beograda in obenem dodalo še eno hišico, kot svoje lastno darilo. Podjetje bo vse hiše brezplačno montiralo. V vseh 11 hišah je 16 stanovanj z vsem. komfortom. pridobili prostovoljce in jim pokazali za zgled. Kmetijsko zadružno posestvo pa bo prispevalo 1-dnevno vožnjo gramoza. Kredit 1,020.000 din bodo . . . . .... IBBrisB 3E isFESEtEE; BIB'EiEsHE! riščanja atomske energije v dobrobit človeštva. Poverjeniki Prešernove družbe in vse knjigarne bodo sprejemale člane predvidoma še do 1. avgusta t. 1. članarino 240 din lahko člani plačujejo tudi v obrokih in mora biti plačana najkasneje do prvega novembra 1953. Prešernova družba Vpis učencev •' gostinsko šolo Gostinska šola usposablja svoje gojence v kvalificirane delavce,t. j. natakarje in kuharje. Absolventi te šole imajo po 1 do 5-letni zaposlitvi v gostinstvu možnost, da prevzamejo mesta samostojnega natakarja, kuharja itd. Prizadevnim gostincem pa je omogočeno, da svoje praktično znanje še naprej izpopolnijo na posebnih tečajih, ki jih prireja šola za specializacijo v gostinskih poslih. Zaradi nedovoljene trgovine se je zagovarjal kmet Franc Pavlenč iz Gmajne pr; Raki. Zagrešil je kaznivo dejanje zoper narodno gospodarstvo s tem, da je v času od marca 1952 do marca 1953 neupravičeno kupoval v občini Raka od kmetov 8 do 10 tednov stare prasce po 1000 do 2700 din in jih razprodal na sejmih skupaj 65, s čimer se je neupravičeno pečal s trgovino kot poklicem. Obsojen je bil na en mesec zapora in 8000 din denarne kazni oziroma v primeru neizterljivosti na nadaljnjih 40 dni zapora. Obtoženec je dejanje priznal, krivde pa ne, češ da je bil v vseh primerih naprošen od posameznih lastnikov za prodajo po določeni ceni. Kar bi pa več izkupil, bi pa po dogovoru ostalo njemu. Ni pa mogel dokazati, da bi bil res v vsakem primeru samo pooblaščenec. Zanimivosti po svetu Penicilin je tudi za zaščito po vrtnin. Vrtnarji v državi Ma-ryland v ZDA smatrajo, da male količine penicilina lahko varujejo povrtnine pred ples-nobo in drugimi boleznimi. Eksperiment, ki so jih pred krat-so pokazali, da Brežice obrtno in trgovsko središče spodnjega Posavja Brežice, današnje važno obrt-! vice in so bile sedež urada, v . - -. - - - ,_.h ...j-. ..... no in trgovsko središče spod- mesto pa jih je povzdignil solno- Siabljajo gojenci na jpou Močnejša raztopina pa uničuje niega Posavia. ki leže sredi nlod- graški škof Antnlf leta 1 asa I ekskurzijah v velika gostinsK ,,_— _ Šolanje traja 3 leta, zaključni .. praktični in teoretični izpit se, . ’ . ... opravlja pa končanem tretjem raztopina penicilina v vodi (ne-letu šolanja. j kaj enot penicilina na milijon Praktično in teoretično izo-. enot vode) uspešno deluje proti brazbo izpopolnjujejo in _po- raznim krompirjevim boleznim. v JVllitUJbtVU V pogledu. v L< v ^ ***as,v, vurwu pvcbaiC Lig j . , . i_rQ J - preskrbe umetnih gnojil in bile naseljene že pred prihodom in 600-letnjco, odkar so postale j „J.;. „ „ ,Dre_ orodja. Predlagali so, naj bi Rimljanov v te kraje, v času mesto. Mestni red iz leta 1353 je' . - „^inniro z do- bila tudi cena za kakovostna Rimljanov pa je skozi ta kraj i predpisoval sledeče: Mesto j® ; hlinim 15 ‘letom 3Zahtcva se semena regulirana z regresom, vodila rimska cesta Sisda — j dobilo svojega mestnega sodni- rtižia srednia nateijstvu Uostinske šole v kajti od tega je odvisno po- Emona (Sisak — Ljubljana), mi- ka, azilsko pravo za 14 dni za n »i i at ali us- Ljubljani, Privoz 11. V prošnji večanie hektarskega doneča mo danainiih Brežic na rimska vse. ki se niso rronročii, n-oH sola vu/-]a b . io troho - otaino hivali5?o bolezenske klice tudi na sadnih drevesih. Prošnje za sprejem v šolo predložite do 25. junija v ravnateljstvu Gostinske šole večanje hektarskega donosa, mo današnjih Brežic pa rimska vse, ki se niso pregrešil; proti j iL R.Jetno Solanie! je treba navesti stalno bivališče Gradnia silosov nal hi so vršila cesta Siscin — Neviodumum oblasti solnoorašklh grofov dva pesno aovist.no i o s tanje noroHo tor način Gradnja silosov naj bi sc vršila cesta iz lesa, cement pa bi uj pri gradnji gnojnih jam. Siscia — Neviodumum oblasto solnograških grofov, dva | P 1 onravlien snreiemni in socialno poreklo ter način iz lesa, cement pa bi uporabili (Sisak — Denovo). V DL stolet- letna sejma, meščani pa so do- i PLJfPL ° °p,7 - J , P T.!?™ oskrbovanja dijaka (v domu ali ------ ' bili nravico nrostesa ribolova I -13?11- T1*18 v ®°i0 J* P0*™** nrivatnol Priloženo na ju je ta kraj podelil Ludovik Nemški solnograškim nadško-V nekaterih primerih ni bilo j fom, v X. in XI. stoletju pa je pravilnega izvajanja uredbe o Kako je z vprašanjem sedeža okraja? (Nadaljevanje s 1. strani) > združevati v Krškem. Če bi že spadal pod rajhenburško gospoščino, ki sta jo imela v posesti Pravico prostega ribolova I Vsi orilav Privatno). Priloženo najdbo zad- •nri»io rih t-gavgi i- mgcta zaravnisKi prcgiea. vsi prijav . -,v snričevalo. Sprejem- Ijenci opravljajo tudi obvezen in 27. juni^ nastop (preizkus spretnost., se zhero v šoli ob okretnosti, spomina i. p.) ter in prodaje rib, trgovci iz mesta pa prostost mitnine in carine. SolnograšM škofje so imeli grof Viljem in njegova žena He- 7 f^van ze v aiv. s ma i g rodbine Breže — Sel iški h 1 lastno kovnico denarja. 1479 in 1480 je Brežice , v Brežicah že v XIV. stoletju sprejemni izpit iz slovenskega . Leta jezika (narek in obnova) in ra-porušil čunstva. Dijaki, ki so opravili Dijaki naj se zbero v šoli ob deveti uri. Oskrbovalnina v domu znaša 3.500 dinarjev mesečno. Učenci & zj&jl' "*«*1 «a? st»i IHt ti*1 1 , brežiškega človek mnoge mesta začele razvijati okoli bre- iatu»unujdn pa ja »ssrss.1SST6 TZSSZ S v SSSJ5& SVBMf * ...— - strani tudi pomenilo imeti v fcrasK1 n u KUI prosiega i;t„„ -—i.;i„ sn-i , Brežice v posesti cesarja in po- j izpita iz slovenskega jezika in Iz tajništva gostinske zbornice okraj Krško Verjetno niso več redki, ki1 %°lo™ci ,okra.ia dve sodišči, v menijo, da je za rešitev tega . drugi polovici pa nobenega. vprašanja edini izhod v zdru-! Misel, ki so jo sprožili v ob- kot ministeriali (vazali) solno- leni hribčki izza katerih se dvi-žitvi teh ustanov v enem cen- cinah severnega dela okraja, graških nadškofov. Leta 1480 je ga zlat vlsok tTlkotm Klm-tru, kjer to najtx)lj kaže. Tako naj se okraj seli v enega od grad prešel v last Habsburške Brežice so mnogo trpele v ča-misli tudi komisija. Doslej se središč okrajnih sodišč v dru- rodbine, ki pa je grad dajala v su turških napadov, zato so jih je diskutiralo le o dveh centrih, gem pa naj se v smislu 146 čl. najem raznim grofom, med nji- obdali z obrambnim obzidjem, od katerih naj bi izbirali ene- Zakona o okrajnih ljudskih od- mi tudi rodbini Attems. Grad leta 1469 so jih Turki požgali in ga za sedež. ^ Z ustanovitvijo borih formira izpostava admi- je mnogo trpel v času turških izropali. Napadi so se ponavljali okrajnega sodišča v Sevnici, pa nistr. OLO ali pa vsaj v smislu napadov m kmečkih »puntov«, še v letih 1473, 1475, 1476, 1493 se močneje uveljavlja še tretji, 148 čl. istega, zakona uradni v XVIII. stoletju pa so ga ob- in 1529. Leta 1515 pa se je pri Iti ima glede tega tudi svoje dnevi, je jx> mojem mnenju naj- n ovili in okrasili s freskami, Brežicah zbralo okoli 80.000 pravice. To dejstvo iz gospo- bolj sprejemljiva in bi zadovo- prav posebno viteško dvorano, »puntarjev« iz Kranjske, Sta-darskih razlogov še bolj nare- Ijdla večino prebivalstva v Leta 1917 je grad močno poško- jerske, Koroške in Zagorja v kuje potrebo združitve. Jasno okraju. Nasprotno pa bodo tr- doval potres in nujno bi bilo, borbi »za staro pravdo«, ki pa pa je. da vseh okrajnih uprav- ditve (ki jih nekateri zastopajo), da bi ga vsaj za silo popravili, so Se po naročilu cesarja Maksi- no političnih m pravosodnih da bj s preselitvijo sodišča in da se ta zgodovinski spomenik miljana razšli, ostale pa je pre- ustanov danes ne moremo več javnega tožilstva iz Brežic v jz preteklosti v bližnji bodočno- magal deželni glavar Žiga Die-zdruzitj satno v enem centru, Krško ter povečanim številom sti ne bi porušil. trichstein, pa tudi leta 1573 se pac pa v dveh. sodnikov odpadla potreba po Brežice je v zgodovini ome- je pri Brežicah zbralo mnogo KJE NAJ BI BIL SEDEŽ dveh sodiščih, najbrž brez njajo prvič kot večje naselje kmetov »puntarjev«, katere je OKRAJA osnove in naletele pri veličin, ze leta 1241, že v drugi polo- cesarska vojska premagala pri Pri sedanjem stanju stvari na gluha ušesa. -lj- vici XIII. stoletja (leta 1253 in Krškem in Pilštajnu. prav gotovo najmanj kaže to 1 1262) pa so uživale že trške pra- D. V Interniranci m lafeer’iea Rabe, eeaser 1 Vse bivše Internirance Raba, borce rabske brigade, svojce umrlih internirancev in droge, ki se želite udeležiti septembrske svečanosti ob priliki odkritja spomenika na Rabu obveščamo, da je čas prijave samo še do 25. junija. Prijave zbira Okrajni odbor ZB v Krškem in pododbor za proslavo in postavitev spomenika pri Okrajnem odboru ZB v Krškem. Ker bo zaradi pomanjkanja brodskega prostora število udeležencev omejeno, sc poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. Ob priliki vpisa mora vsak obiskovalec Raba vplačati 350 din za prevoz na brodu in to bo zadostovalo za obe smeri. Prevoz z vlakom ali avtobusom pa bo vsak vplačal takrat, ko bo odhajal. Na železnici bo 50% popusta. Vse potrebne informacije ter navodila dobite na Okrajnem odboru ZB v Krškem. (Več o tem v naslednjih številkah »Posavskega tednika«). Okrajni odbor ZB Tiarama pohištva v Brežicah E"o dobro razvija Tovarna pohištva v Brežicah je zadnje čase postala — lahko bi rekli popularna. Saj ni čudno, večino svojih izdelkov izvaža. kar je seveda velik plus za podjetje. Omenjeno tovarno so pričeli graditi takoj po osvoboditvi in je bila v začetku pod okriljem mestnega ljudskega odbora Brežice. kjer je bilo zaposlenih le 6 ljudi. Vsa zidarska dela so bila po večini napravljena prostovoljno. Seveda so dobili tudi nekaj dotacij. 12 strojev so prevzeli od narodne imovine in to predvsem skobelne, reskalne itd. V lanskem letu so si nabavili v tujini tudi stroj za po-litiranje. Danes je zaposlenih v tovarni pohištva 81 delavcev in uslužbencev. Delajo po normi ozir. po akordnih postavkah. Les iz skladišča ere najprej v prere-zovalnico, kjer ga po določeni dimenziji odrežejo, nato ga po- ciranih in priučenih delavcev imajo zaposlenih tudi 16 vajencev, ki so v praksi zelo dobri, slabši so pa v šoli. V prostem času jih poučujejo tovarniški Imajo tudi svoj pevski zbor. V letošnjem letu bodo s prostovoljnim delom zgradili mladinsko igrišče. Če bodo vestni in delavni Novice in dopisi iz našifi krajev uslužbenci, ki jim pri teoretičnem pouku nudijo vso pomoč. strojni oddelek, od tam j ^ tovarni obstoji tudi mladln- neso v pa v furnirnico. Cim je furnir prilepljen, ga dado v stiskalnico. kier se mora temeljito osušiti. Ko je to delo opravljeno, les porazdelijo po ročnih delavnicah. Tu že izoblikujejo poljubne dele pohištva, ga po-litirajo, nakar delavci transportnega oddelka skrbno zapakirajo. Zadnje opravilo je zelo važno, ker gre večina oohištva v tujino, to se pravi, da se prevaža z avtomobilom, vlakom in z ladjo, zaradi tega mora biti ■ naj skrbne je obbito, da se med potjo ne poškoduje. Večino svojih izdelkov pošiljajo v Sirijo; svoje vzorce so pa poslali. tudi v Turčijo, od koder pričakujejo naročila. Za izvoz delajo predvsem hotelske in klubne opreme in tudi razilo drugo notranje pohištvo. Delo bi jim pa šlo mnogo hitreje od rok, če bi imeli dovolj stroje’/ na razpolago, in to modemih. Z deviznimi razlikami si nameravajo nabaviti nove stroje iz inozemstva. Tudi za strojni oddelek je nujno, da ga skl aktiv. V preteklem letu so imeli za svoje delavce ekonomski tečaj, katerega je obiskovalo 50 odst. vseh zaposlenih. Obisk bi pa bil prav gotovo večji, ako bi imeli le-ti stanovanja v neposredni bližini. Tako so pa ti po večini iz oližnje in tudi iz daljnje okolice. kot so bili doslej — temu dokaz so številne diplome in pohvale — bodo vse težave, ki so le trenutne, premagali. Zgradili bodo prostore ozir. jih povečali, da bodo ustrezali njihovim pogojem, nabavili vse potrebne pripomočke, kot so stroji, avto in drugo. Ta obrat bo v bodoče velikega pomena ne le za Brežice same, temveč za naš celoten okraj. Brežice PREBIVALSTVO V MESECU MAJU Pretekli mesec je bilo v naši občini novorojenih 34 deklic in 20 dečkov, od teh dva mrtvorojena. Všteta so vsa rojstva v bolnici. Umrlo je v istem času 7 moških in 4 ženske. Porok je bilo sedem: Žvan Slavko, uslužbenec iz Št. Lenarta in Trentelj Marija iz Št. Lenarta; Kastelic Branko, oficir iz Brežic in Gliha Bronislava, uslužbenka iz Novega mesta; Hrastovšek Jože, krojač iz Bukovška in Kostanjšek Nada, šivilja s Črnca; Kovačič Miloš, uslužbenec iz Brežic in Špoler Zinka z Mosteca; ing. Dušan Terčelj iz Zapuč pri Ajdovščini in Marija Jesenko, predmetna učiteljica iz Brežic; Ferbežar Milan, uslužbenec iz Brežic in Hribar Terezija, kuharica iz Krške vasi; Stropnik Karel, učitelj iz Podsrede in Letač Elizabeta, učiteljica iz Podsrede. Bušeča vas BUŠEČA VAS OB KRKI V nedeljo, dne 7. junija se je zbralo v prostorih šole od 45 članov SZ 29 volivcev, da izvolijo nov odbor. Na sestanku smo razpravljali o splošnih problemih. Vsi smo bili mnenja, da naj bi zaživela naša organizacija z vsem delom na vasi. Vsak mora biti ponosen, da je lahko član SZ, ko vzdržuje interese vseh, se poglablja v krajevno problematiko in tako Studenec Na Studencu se pripravljajo za občinsko konferenco SZDL, dočam so volitve v osnovne organizacije SZ že izvedene. Pred posreduje na demokratični na- : volitvami so pobrali ves zaosta- Mesto Videm-Krško se razvila Mesto Videm-Krško dobiva iz dneva v dan drugo lice. Človek, ki že nekaj let ni bil v tem kraju, je ob ponovnem prihodu veselo presenečen; hiše so preurejene, na zunaj prebeljene, precej pa je novih, posebno na Vidmu. Tovarna Ce-j luloza oziroma Roto je za svoje delavce zgradila že niz stano-■ vanjskih poslopij in jih še gradi. Posebno prikupne so novozgrajene dvostanovanjske hišice ob Zdolski cesti, med katerimi se vijejo nove, zelo okusno urejene ulice. Med hišami so Vrtovi, V Krškem gradi občinski izletniška točka dobila šele ljudski odbor 12-stanovanjsko pravi pomen, hišo, kjer bodo stanovanja mo- Letos je bila odobrena loka-demo urejena z vsemi pritikli- cya mostu na Savi. Rečeno je nanti, to je kopalnica itd. Spod- bilo, da bodo pričeli z gradnjo čin reševanja najtežjih vprašanj bodisi v moralnem ali gospodarskem pogledu vasi. Na soglasno željo članov so se združile tri vasi: Dol. Piroši-ca, Bušeča vas, in Rostena vas v organizacijo SZ s centrom v Bušeči vasi, kjer so za to primerni prostori v šoli. Izvoljen je bil 10-članski odbor in revizijski odbor. Upajmo, da bo novi odbor zajel širši krog ljudstva, ki bo v bodoče aktivnejše sodelovalo pri reševanju poli-tično-gospodarskih in kultumo-prosvenih problemov vasi. -d- Senovo GOSTOVANJE SENTVIDČANOV V nedeljo, 8. junija pa je obiskala Senovo igralska družina iz Šentvida pri Planini in podala Klinarjevo dramo, trodejan ko »Plavž«. Igralci, nek v članarini iz leta 1952 in za leto 1953 vključno do meseca julija. V nove odbore so izvolili najbolj predane ljudi, kar je razvidno že iz tega, da so resno pristopili k volitvam. CERKLJE Volitve v osnovne organizacije so izvršene. Na novo so ustanovili osnovno organizacijo v Hrastju. Po vseh sestankih so razpravljali o davčni politiki in potrebi ideološkega dviga članstva, nadalje, da bi bilo dobro organizirati predavanja, na katerih naj bi se razpravljalo o kmetijstvu in živinoreji Kostanjevica Na občinsko konferenco, 5d se je v Kostanjevici vršila dne 7. junija ni bilo nobenega starega odbornika SZ. Predsednik Obč. odbora SZ se ni udeležil niti morda novinci, so se poteS 1 Wtanka* P°VS°d ** Va" da bi delo predstavili občinstvu čim zadovoljivejše in so pokazali dosti dobre volje. Škoda le, da je bila dvorana tako slabo zasedena. seh so izvedli volitve v osnovne organizacije. Najslabša udeležba je bila v sami Kostanjevici. Slabo stanje je tudi v Prušni vasi, kjer niso napravili niti seznama članstva, prav tako niso pobrali članarine za leto povečajo, toda ovira je v tem, da kjer so posajene smreke in bre- * _ . . . . . * L! nonAi-ici rft novi- imajo sredstva amortizacijskega sklada minimalna. Poleg tega je nujno, da si v kratkem nabavijo tudi tovorni avtomobil, ki jim bo prevažal pohištvo na železniško postajo. Delavski svet tovarne šteje 15, upravni odbor pa 7 članov, ki dobro delajo. Poleg kvalifi- ze, ki celotno naselje še pozi vijo. Ko smo že ravno pri Zdolski cesti, iste ne smemo pozabiti. Že lansko leto se je o njej nje prostore bo občinski odbor uporabil za svoje pisarne, dokler si ne zgradi občinskega doma. Pred kratkim so na novo preuredili park na Bonovem, v katerem je več žlahtnih dreves. Ob cesti so napravili novo ograjo, poti so lepo uredili in jih posuli z belim peskom, napravili klopi, da bodo v vročih poletnih dneh ljudje lahko posedali v hladni senci. Od mostu proti Krškem so ob Savi že prestavili električne drogove in prekopali travnik, ki ga sedaj kompostirajo. V kratkem bo mostu že v mesecu avgustu. Ker pa ni kreditov na razpo- Prostor, M bo s tem nastal med lago so pred dnevi ponovno zgradbo in to cesto! pa bo kul_ pričeli s popravljanjem starega tdviran z nasadom> ki ^ dajal vtaknjenih pročelju poslopja še večjo ve- ZACELO se je Na gradbišču novega občin- , 1952-skega doma v Senovem se je ! V nov občinski odbor SZ so pričelo z delom. V teku so ze- bili izvoljeni delavni ljudje, meljska dela z izkopom za | Največ so razpravljali o ob-upravno poslopje. Sama zgrad- \ novi podeželja. Nov odbor se je ba je po projektu, ki je dokon- 1 obvezal, da bo raziskal najbolj čen, predvidena 40 m od glav- kričeče primere in predlagal za ne ceste Brestanica—Senovo, dodelitev kredita. Razkrinkal pa mostu, kamor bo zopet nekaj milijončkov. Tako »flilcanje« se vleče že dolga leta. Iz denarja, ki je bil izdan v povojnih letih za popravilo mostu, bi prav gotovo z malenkostnim dodatkom lahko zgradili moderen betonski most. Gradnja novega mostu je torej za nekaj let padla v vodo in s tem tudi gradnja vodovoda v Krškem. Nameravali so namreč Ijavo. bo vse tiste, ki so kredit neupravičeno prejeli. Nakazali so konkreten primer, kako je prišel do hiše tov. Kučič, ki mu je pogorel hlev. mnogo pisalo. Udarniško so jo tudi tu lep park, ki bo obsegal ko novega mostu v gradili v preteklem letu breži-! približno 1 ha. Mislim, da bi temtakem bodo pa morali v širi dijaki, delavci pa so skozi bn0 umestno prav v tem parku, Krškem zgraditi najprej prime- Obnova zdravstvenega doma v Cerkljah Odbor za socialno skrbstvo smo prositi pristojni okrajni in zdravstvo pri tukajšnjem forum, da reši vprašanje stario-ljudskem odboru si veliko pri- vanjske stiske. V zdravstvenem soeliati vodovod iz Vidma ore- ’ zaGieYf 23 izvedbo obnove pre- dofnu so vsi prostori zasedeni z speija. v dovod iz Vidma pre potrebnega zdravstvenega doma družinamipripadnikovJLA.ka- Vprašana ta adpvori Vprašanje: S 1. aprilom lanskega leta sem bil vsled preobilnega osobja pri JDZ reduciran in premeščen k Pionirju na Videm. Železničarsko obleko, ki sem jo dobil pred svojim odhodom od železnice (za njo sem dal 1000 bonov) sem vrnil, denar pa mi za njo niso povrnili. Odgovor; Kolikor ne obstajajo posebni interni predpisi za službeno obleko (uniformo) delavcev in uslužbencev JĐŽ, lahko svoj zahtevek, vrnitve 1000 bonov uveljavite pri Glavni direkciji JDŽ. V primeru pa, če Glavna direkcija JDŽ Vaš zahtevek zavrne in ne razpolaga s kakšnimi svojimi predpisi za službene obleke, se poslužite redne civilne pravne poti (sodišča). Ali si že naročil ..Piiiisli tednir vse leto trdo delali, tako da bo cesta do Dneva vstaje, t. j do 22. julija, dana v promet. V neposredni bližini tovarne Celuloza gradijo tudi Roto tovarno, ki bo v prihodnjem letu dograjena. Poleg tovarne je v gradnji tudi upravno poslopje in tovarniška ambulanta. Gradijo pa tudi prepotreben plavalni bazen, ki bo dolg 50 in širok 25 metrov. Po vsej verjetnosti bo ta gotov že v mesecu avgustu in dan na razpolago kopalcem. Bazen je bil že res j nujno potreben, Sava je pre-j umazana, Krka pa predaleč. | Razen tega se bo naša mladina i lahko učila v plavanju, prire-j jali bodo razne plavalne tekme j itd. V prihodnjem letu name-! ra vaj o poleg plavalnega bazena I zgraditi še skakalni bazen in bazen za otroke. Okrog vseh treh bazenov bodo po načrtu položene betonske plošče, kjer bo na razpolago več miz za namizni tenis, nadalje igrišče za odbojko in košarko Tudi kabine bodo moderno uredili Sčasoma bodo uredili letno kavarno in bife. Da ne pozabim še najvažnejše; voda se bo z odvisno toploto pri tovarni segrevala, tak o da bo sezona kopanja trajala od zgodnje spomladi do pozne jeseni. v Cerkljah. Kljub velikemu prizadevanju članov odbora in našega ljudstva v splošnem, ki si M bo precej obširen, zgraditi ren vodnjak in potem šele vo- j z vsakim dnem bolj želi/ da bi Mesto samo je že preko I leto Občins^Ijud^^bor^^bo ri^enega^Zma23 Prepo se zahvaljujemo vsem onim. ki so se trudili, da so nam omogočili prijeten dan, prav posebna hvala pa vsem podjetjem, ki so z denarnimi sredstvi priskočila na pomoč. Iskrena hvala! Pionirji sevniškega sektorja dvorano na Trgu štev. 15 (Kongresni Ijana. revolucije trg) Ljub- SEJMI V OKRAJU KRŠKO 13. junija v Brežicah. OGLAS Kmetijska zadruga Veliki Trn Toldo 16 veletrdnjav z jgče vestnega trgovskega poslo-oporišč na Japonskem je bom- „ , bardiralo dve severnokorejski ' vodJ°- placa P° dogovoru. Na-letališči globoko v zaledju se- j 'top takoj. Stanovanje preskrb-veme Koreje. I Ijeno. Vremenska napoved za čas od 12. do 21. junija Proti koncu tekočega tedna kratkotrajne oziroma samo k ra- , jevne nevihtne padavine, sicer I j ustalitev lepega poletnega vremena. Proti koncu naslednjega tedna zopet. krajevne nevihte SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS KOMANDA LJUDSKE MILICE razpisuje NATEGA! *® •preje® » »plesne te prometno motorizirano LJedoko milico. Kandidati za tptejem e spfoSne Ljudske milice morajo imeti naslednje pcsojrt 1. *> eo drtavljant FLRJ, J- ea imaji) toUIhč pravice, 3. da eo odslužili obvezni rek f JLA 4 da niše stari nad 30 let, 5. da so deževno in telesno popolnoma zdravi, 6. da so neoporečnega vedenja. 7. da niso bili obsojeni, 8. da opravijo sprejemni izpit Kandidat; za sprejem v prometno motorizirane l judsko milico morajo poleg pogojev, ki so potrebni za sprejem v spletno Ljudsko milico 'meti še te pogoje: t. da imajo po možaostt 4 razrede gimnazije. 2 da so (zoženi avtomehaniki in da im*io najmanj trt teta orikse 3. da so vezniki *• ali B-kategnrljt. Kandidati morajo sami napisati prnSnle za sprejem v Ljudsko milico m življenjepis ter jn skupno z ostalimi dokumenti oddati najbližji »ostati Ljudske milice. Tam bedo lahko doMlj tudi vsa potrebna pojasnila. Sprejeti kandidati bodo take; caraeueni !n bodo dobili s tern pravico de prejemkov po Uredbi o plalsii pripadnikov Ljudske milica čas za vlaganje prošenj ie od 8. junija do 8 avgusta 1933. KOMANDA LJUDSKE MILICE Cim sem odšel iz Krškega, sem ob Savi opazil ribiča, ki je s križakom precejal umazano savsko vodo. Verjetno je imel malo uspeha, menda je na to že računal, zato je sedel na 1 ali ne 'bi bilo mogoče pametno bregu in zatopljeno čital zam- da bi stopil h kaki jasnovidki miv roman. V bližini se je ko- ali kakor pravimo tudi vedeže-palo nekaj mladincev, a ker je , valkt, da bi mi iz »-kave soca« mladost norost, so si bili mia- 1 čitala bodočnost odnosno perici takoj edini, da »potegne- spektivični razvoj rešitve moje-jo« v branje zatopljenega ribi- ga stanovanjskega problema ca. Sklep je bil kmalu gotov in Odločil sem se in potrkal na izvršen. Mladinec zaplava v vo- vrata častivredne gospe, ki zna do, priplava na križak ter po- citati bodočnost iz »kave soća« tegne za drog. Drog se je začel i Razložil sem ji svoje želje jn sumljivo majati pred nosom 1 prosil, naj skuša ugotoviti, če črtajočega ribiča, kateri je ka- . je le kaka možnost, da bi ’pn-kor strela skočil pokonci ter šel do boljšega stanovanja, pričel dvigati mrežo. Vendar »Bova pa poskusila, toda opoje2 uspeha, ker v mreži je bi- zarjam vas, da nimam slučajno lo nexaj z6io težkega. Po dalj- prave kave doma, poskusila pa šem naporu in nategovanju z bom z divko — videli bomo uporabo vseh moči je skušal kaj nam bo divfcin soc povedal.« dvigniti mrežo in toliko - staže- Natoči mi precejšnjo porcijo -jeni pičil. Po dolgi borbi se j divke, katero z neko pravo no-mu je kol prelomil, a na ribiče- tranjo pobožnostjo spijem in vo veliko začudenje se skobaca čakam preroških besed, Časti-iz mreže mladinec', ki zaplava vredna gospa me ostro opazuje proti sredini Save in ga smeh- od nog do glave. Končno "ie ljajoče pozdravlja. Da je ribič vzame skodelico v roke, natak-postal divji je povsem razum- ne na koničast nos črno obrob-ljivo; da pa ne bi bil tudi jaz Ijene očale in začne: »Vidim deležen izbruha njegove jeze, Trško goro. lastnik neke lepe sem jo popihal ter šel naravnost hiše je po poklicu dr, k; ima v na Telče poiskat tistega tovari- Ljubljani stanovanje, a v hiši ša»Ji je menda vesel in ne pri- na Traki gor; pa en0 opremlje-vošči Telcanom, da bi jim za- j no sobo, dve prazni, eno pred« svetila električna luč, verjetno j sobo in veliko verando.« Od vezalo, ker prav dobro vnov- selja sem skočil pokonci in se čuje voščene sveče lastnega iz- hotel zahvaliti ko me sune delka. Ko bi nevoščljivost takih nazaj na stol in prati: »Poča-in sličnih ljudi gorela, potem kajte, nisem še končala! Vidim ne bi bilo treba niti elektrike zopet Trško goro, kjer je svo-nita voska. Nazajgrede sem v ječasno stanoval neki Golob: v Sevnici pred bivšo postajo ob- hiš; vidim eno sobo s predsobo, čudoval podstavek, na katerem V Trški gori tudi vidim star.o-je svoječasno bil kip Alek- vanje nekega človeka, čigar ime sandra. Kipa sicer ni več, pač se začenja z B. in stanuje v Žepa je ostal še podstavek z na- grebu, a ima v Trsk; gori dve pisom »Aleksander zedinitelj« sobi, kuhinjo in verando.« Ob-kot večen spomin še poznim čudoval sem bistroumnost in rodovom, kako so posamezni jasnovidnost vedeževaike in jo Sevničan; biti Svoječasno hva- poprosil, naj obme ročaj skode-ležni Aleksandru Karadjordje- lice preko Save proti Sremiču vicu, ki je uvedel diktatorski ' ali ne bi mogoče tudi tam kaj režim v bivšj Jugoslaviji. Piete- bilo. Odgovori mi: »Lahko to ta je lepa čednost, toda samo ka- napravim, vendar to stane 600 dar je na pravem mestu. Vrnil dinarjev!« Pristal sem na to, sem se v Krško zmučen in tru- kajti radoveden sem bil na to, den. Želel sem si počitka, toda bo povedala. »V Sremiču vidim našel sem vihar. Ne vem, kaj je novo hišo, kjer sta dve sobi, mojo Kunigundico pičilo, raz- kuhinja, predsoba, a v eni sobi k.ačena je bila kot sršen, a čim je skladišče, druga soba pa je sem stopil, me je že napadla: namenjena ljudskemu rajanju »Tl se potepaš okrog, pa obiraš jn veselju. Okrog mize je ravno ljudi,_ za stanovanje se pa ne zbrana družba častilcev Bakha. brigaš, kdaj si mi že obljubil, fcj mu vemo napijejo s polnimi da se bova izselila iz te luknje čašami rajnega Sremčana!« in dobila človeku dostojno sta- j imena vedeževaike ne bom po-novanje. Toda za to nimaš časa, I vedal, ker nima obrti jn bi jo kar pomeni, da me ne ljubiš mogoče zaradi šušmarstva ob-več in da bi rad videl, da bi v tožiti. Tega ne bi hotel, ker sem tem brlogu zbolela in umrla, da ji silno hvaležen za razkritje si boš lahko drago zbral Saj stanovanjskih prilik v Krškem, te dobro poznam-« Odgovoril Ko sem se vračal od nje, sem nisem nič, a tudi utrujenost me g, mislil, če je že iz divkinega je minila. Odšel sem zopet z j »soca« toliko vedela povedati, doma in se sprehajal ob Sati i kaj bi mi šele povedala, če bi čitala iz pravega »kave soca«. Priporočam pa stanovanjskemu referentu pri MLO v Krškem, kakor tudi tišjemu stanovanjskemu referentu pri v . n i OLO v Krškem, da obiščeta ve-poravnall WQVOCMW$ . deževalko, kjer bosta našla ključ za ublažitev stanovanjske stiske v Krškem. Pozdravlja vas Pepče. ter razmišljal o stanovanjski stiski v Krškem. Mislil sem si ALI STE ZE Za zaostankarje smo priložili položnice Dobriča Cosič: DALEČ JE SONCE... R jni odred je Odrinil kakor to, če v boju ne gremo lom v ušesih ki f*^*!*1 ***” odločno do konca? ... Žrtve? izvršti oteodbo nlrt vnjim Juk . Sa-i Prav to v mnogih deželah tovim tSiSi revolucijo. Kdaj se bo °)?e .,cetl' Potem izvršila družbena in zgo-smereh ‘in J dveh dotinska sprememba, če bomo Pavle to 5 ™°‘?h ° tem- mislili na to, kakšna je cena boren,™; - ? 831110 na Ta strah pred žrtvijo, tepo- dattevM -n »d- daljšuje življenje revščini in pSSaf „a ' Jfvec je stiski. Proč sedaj s Hamletom! vričii rt i kolone, se, Cernu »proč«? Saj sem jaz sam vrača., da jak navodila, klical vo ' streljal svojega tovariša, jaz, 2* ® »KVSe,t0 i® delal samo zato, kakšno vojno sodišče neki! SdJ m£TdemZa^ljCni-' Ka? tako podaljšujem rev-kakor ie hll° t-rtlem’ ° ef?er' | ščino in stisko? Strah pred ti- „‘tfi61 50 bili odgovorni niim ! ^ m njemu samemu na ta molk Čeprav je hotel Pavle o ... , Gvozdenovem primeru razmiš- «e bom n mislili, da liati posplošeno in načelno, je Šovra^ik^m^ Ne rV9-1 ?T° S ' VGndar mnogo razmišljal tudi o rt- m" j to- ie dokoz' Gvozdenu samem. Gvozdenovo liudte Ji tak$Di vedenje po sodbi si je Pavle kate' M °L3 GYozden Za- razlagal kot hrabrost demobiti-iJorič ”i»mb -b? a- Sam,° bo’ branega, obupanca. Zdelo se mu v-oio mo,»7Ve-C UK reYol“cija- je celo, da je Ovozden tedaj, namreč to hrJma' °J , kraja ko mu je bila objavljena sodba, brez ozira do posa- vendar čutil krivdo pred odre* mernika. Kaj drugega je lahko dom, pa čeprav je verjel, da vzrok, da revolucija ne uspe, ima sam prav. Tako pa je rav- nal morda zato, da bi sebe pokazal kot poštenega, čeprav ga je težila krivda; Ce se ne bi čutil krivega, kaj se ne bi drugače vedel, kričal, vztrajno pozival na razcepitev odreda in s tem poskušal poplačati svojo smrti Ne, to ni velikodušnost.. Grozden je bil velik in dosleden obupanec: kričeča kriza našega odreda Vendar je postajalo Pavletu čedalje jasneje: čim dlje 1 je razmišljal, da od uspeha pohoda čez Moravo ni odvisen samo obstanek odreda; izid tega pohoda opravičuje ali obsoja tud« neusmiljeno kazen nad Gvozdenom. Ko se je sprehajal ob or egu svoje reke. so bila ta vpraša-, hja in skrbi za Pavleta tudi ; nekakšno globlje osebno ofcra-i čunavanje. Stiskal je Vrat v ' jopič in s počasnim enakomer-I nim korakom gazil po snegu, j Življenje je vse postavijo su-• rovo, neusmiljeno na glavo. Niti pastirček niti gimnazijec nista videla v naprej, da bodo neke mesečne noči iz njegovega grmovja in žitih mej, ki so se v njih valili slavčki in sinice, prežale nanj četniške, žan-darske in nemške cevi. Nista videla v naprej, da bo bezeg na njegovi njivi tam onstran reke postal zaseda, ki iz nje pričakujejo sovražnikove svinčenke nekdanjega pastirčka, ki je prešteval, ko je pasel ovce, njene bele drobne cvetke, ki so se po pozni pomladi križem kro-f žem osuli in razprli. Pastirček i ni sanjal, da bodo poljske poti, ki je na njih poznal svojo sto-! pinjo in vtisnjen krivi mezin-I ček po dežju, postale nevarna I mesta. Id jih je treba naglo i obiti, in presekati. Gimnazijec j ni mislil, da bo mesečina, a stvar, jena za ljubezen in pesem, nekega dne postala sovražnik in smrtna nevarnost. Da, da! Vse je drugače in mnogo drugače, kakor je bilo j nekdaj. Vse je drugače, kakor i si je človek zamišljal v sanjah, j je pomislil Pavle z občutkom : razočaranja nad seboj, kakor , da nocoj prvikrat spoznava i vse to. 21. poglavje Drugo, resnično srečanje z domačim krajem se je začelo i takole: j »Pavle, poglej no tamle na bregu zaklano ženo!« je vzkliknil Vuk za njegovim hrbtom. Pavle se je zdrznil in vsi j spomini na otroška leta in mla-! dost so vzprhnili kot divji go-I lobi, ki jih je presenetil zahrb-i,:en strel iz grmovja, »Stopi pa poglej!« je Vuku drhtel glas. Pavle je pristopil k žrtvi in obstal; prešinil ga je srd. Na snegu je ležala mlada, jedra kmetica, lahno oblečena v spodnjem krilu in letni bluzi, s skoraj odsekano, na stran zvrnjeno glavo. Levico je upognila k temnemu prerezu na grlu, ki se je okrog njega na snegu širil v mesečini temen madež. »Čemu njo? ...« je po daljšem molku spregovoril Pavle. »Vidiš, bila je lena ... in poštena. Uh, kako jih bom tolkel!« je zastokal Vuk. Skupaj sta odšla od tam. Pavleta so znova zgrabile trenutno pozabljene skrbi. Jovana ni. Že davno bi moral priti. Kaj neki se mu je pripetilo? Ujeli ga prav gotovo niso, izkušen je in previden. Vuk se je jezil, grozil in vse mogoče predpostavljal. zakaj ni prišel. Pavle je pogledal na uro: kmalu bo polnoč. če Jovana ne bo, kaj naj storimo? Naj spremenimo smer pohoda? Ne. nikakor! Naj spet prebijemo dan v okoliški vasi — zelo je tvegano: ravnina je, cesta, proga. Nemci so prav gotovo zavohali smer njihovega j pohoda. Cernu bi sicer potopili j čolne in brodove na Moravi. Do dveh po polnoči so Jovana zaman čakali. V topoiovju I se je razlegalo cepetanje: par-| tizane je zeblo v noge, bil je hud mraz. Ko je Pavle izgubil j vsak up v Jovanov prihod, se ; je odločil, da se bodo vrnili v j prvo vas, tam prebili dan. na-1 slednjo noč pa spet prišli na dogovorjeno mesto. Prikriva j e se za živimi me-! jami ob poteh je četa naglo j prekoračila polje in se name-I stila v dveh hišah kakor po ! navadi ob robu vasi. Kmetje j so jih sprejeli s strahom in s : simpatijami. Stražarja so po-j stavili »v senik, brez puške, sa-j mo z revolverjem. Zaradi var-i nosti so gospodarju prenovedali, i da čez dan ne sme nihče oditi I z dvorišča. Utrujen; in prezebli so partizani takoj polegli po j tleh in zaspali. i Tudi Pavle je lege! spat, toda j kljub utrujenosti je imel rahlo I in nemirno spanje. Žulile so ga . opeke, ki je na njih ležal, pa : se je kaj kmalu dvignil in nn-čel pogovor z gospodarjem. Kmet se rmi je pritoževal nad četni-ški pokoli. Četniki so zlasti v zadnjem mesecu pobesneli in kakor nori klali ne samo partizanske pristaše: