revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS letnik 9, številka 4. december 2003 vX - ;l m ■ ■ T- SLAPNIKI ■ M 9 Otok dveh rajev Sokolarstvo Vodomec y, BSlilE: ISSN: 1580-3600 SLAPNIKK SLOVENIJE stran 4 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 9, številka 4, december 2003 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 V BirdLife c c-c o l J ai);MC O o; : < O E £ U. (N C izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia©), Prvomajska 9 (p. p. 2722), 1000 Ljubljana © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje urednika. naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9 (p.p. 2722), 1000 Ljubljana tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavni urednik: Damijan Denac e-mail: damijan.dcnac@dopps-drustvo.si tehnični urednik: Andrej Figelj uredniški odbor Urëa Koče, dr. Andreja Ramšak, Al Vrezec, Eva Vukelič lektoriranje: Henrik Ciglič oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Fotolito Dolenc d.o.o. tisk: MS grafika d.o.o. naklada: 1400 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov damijan.denac@dopps-drustvo.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. The mission of DOPPS - BirdLife Slovenia is to protect birds and iheir habitats through conservation work, research, éducation, popularisation of ornithology and coopération with other nature conservation organisations. Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: D. Klenovšek, M. Perušek, dr. A. Ramšak, J. Smole, B. Mozetič, V. Havliček, E. Vukelič, Ž. Šalamun, L. Korošec, dr. S. Širca, D. Bordjan, Ž. I. Remec. Nadzorni odbor: S. Polak, dr. P. Legiša, A. Hudoklin, B. Surina poslovni račun: 02018-0018257011 Direktor: Tomaž Jančar DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. stran 8 stran 11 stran 16 stran 19 stran 32 Borut Rubinič SLAPNIKI SLOVENIJE ............................................4 MIha Podlogar OTOK DVEH RAJEV ..............................................8 Tomaž Mihelič SOKOLARSTVO - GROŽNJA ZA PTICE V SLOVENIJI? ......................11 Luka Božič NEKAJ PRIMEROV (POTENCIALNEGA) OGROŽANJA PREDLAGANIH POSEBNIH OBMOČIJ VARSTVA (SPA) V SLOVENIJI ............13 Luka Mohar VODOMEC ..........................................................16 Alen Ploj PTIČJE PETJE ALI OKUSNE ČEŠNJE? ..................18 Maja Botolin Vaupotič MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR ORMOŽ 2003 ......................................................18 Davorin Tome NAJ PTICA ..........................................................19 PROGRAM DOPPS-AJANUAR -JUNIJ 2004 ......21 Vojko Havliček JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC (IVVC) 2004 27 Damijan Denac EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC ................28 Tomaž Mihelič POPISI, POPISI, POPISI ......................................29 Damijan Denac, Tomaž Mihelič HRANJENJE PTIC POZIMI ..................................30 Katarina Aleš TOMAČEVSKI PROD - POROČILO Z ORNITOLOŠKEGA IZLETA ..............................31 Odločitve žirije 7. FOTOGRAFSKI NATEČAJ »SVOBODEN KOT PTICA« ........................................................32 Damijan Denac NOVA KNJIŽICA "KRAJINSKI PARK SREDIŠČE OB DRAVI" ........................................34 Leon Kebe NOTRANJSKI REGIJSKI PARK ............................34 Al Vrezec VTISI Z ORNITOLOŠKEGA KONGRESA ..............36 NOVICE DOPPS ..................................................38 NAGRADNA PTIČJA ANAGRAMNA KOMBINACIJA ....................................................42 glavni sponzor DOPPS GWANO HOTCL UlSlOfM P.O. ^^mJs Slovcnian Muséum al N.tlural History •^¿W^k UVODNIK Čeprav nasplošno velja razlikovati med nizkim in visokim krasom, se v očeh celinskega Slovenca načeloma najpogosteje zariše le ena veduta - suha kraška krajina, kjer vladajo kamnita travišča, kijih poleti pregreva sonce in pozimi biča burja, in kjer uspevajo potonike, rastline z največjimi cvetovi v slovenski flori. Številni domači in tuji naravoslovci so v tej krajini prepoznali mnoge naravne vrednote, krajinsko in biotsko pestrost, vredno posebnega varovanja. Povsem jasna je, da visokokraški rob spričo okoljskih kvalitet zadovoljuje obema kriterijema za opredelitev ekološko pomembnih območij, in siccr habitatne kot tudi t. i. ptičje direktive, kar pomeni, da gaje treba varovati v okviru evropske mreže Natura 2000. DOPPS - Bird Life Slovenija lahko s ponosom zre v opravljeno delo; z upoštevanjem navodil ptičje direktive je med prvimi predlagalo območja Nature 2000. in sicer 25 območij SPA v Sloveniji, katerih izbor temelji na strokovnosti, entuziazniu in požrtvovalnosti članov društva. Konflikt med naravovarstvenimi in elektroenergetiki zaradi umeščanja vetrnih elektrarn (VE) na Primorskem gotovo velja za enega večjih v zadnjem času. Praktično vse doslej predvidene in najbolj »vroče« lokacije za postavitev VE ležijo na kraških travnatih goličavah Čičarije, Snežnika in Nanosa, ki so v sklopu Nature 2000 že prejudicirane za varovanje, tako da so takšni posegi praktično nemogoči. Investitorje bi morala pri izbiri lokacij za postavitve VE, ob upoštevanju naravnih vrednot (npr. vsaj predvidena območja Natura 2000!), usmerjati država, dogaja pa se ravno obratno: investitor, ki se ne ozira na naravovarstveno problematiko, sam izbira potencialne lokacije za postavitev VE, ki so seveda najbolj prostorne in prevetrene (burja!), se pravi: dobičkonosne! Povejmo še to: zasnova varstva narave, ki zadeva naša območja, je bila v parlamentu že sprejeta, nacionalni energetski program pa se šele sprejema! Dejstvo je, da vetrne elektrarne izrabljajo obnovljiv vir električne energije, in po svoje je paradoksalno. da naravovarstvenih (manj okoljevarstveniki!) nasprotujemo umeščanju VE v primorski prostor za vsako ceno: predvsem imamo ob neposrednem negativnem vplivu na živelj in trajno degradacijo prostora samega v mislih tudi njihovo energetsko-ekonomsko upravičenost, ki je brez izdatnih subvencij same graditve in kasneje odkupa električne energije s strani države povsem neekonomična. Ker gre za izrabo obnovljivih virov energije, je to po svoje paradoks le v primeru, če se ne poglobimo v podrobnosti. V svetovni energetiki je prevladujoče vprašanje okolja: zmanjkuje nam okolja - ne energije! Pri tem niti ne bi prispevali k določilom famoznega Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje (predvsem CO,). na katerega se vehementno sklicujejo zagovorniki postavitev VE na Primorskem, saj je za vsak MW električne energije, ki jo proizvedejo VE, potrebnih 0,8-0,9 MW el. energije iz nadomestnih elektrarn, predvsem novih plinskih termoelektrarn ter pretočnih hidrocemral! Ne le. da s postavitvijo VE ne bomo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, temveč bomo emisije le-teh, sodeč po danskih izkušnjah, le še povečali! Priznajmo si nekaj: s strateško zanesljivostjo oskrbe, konkurenčnostjo družbe, socialno kohezivnostjo in nenazadnje zmanjševanjem obremenjevanja okolja obnovljivi viri energije (OVE) lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in ciljem energetske politike neke države, vendar mora biti njihov razvoj uravnotežen: raba teh virov energije obremenjuje prostor, predvsem naravne vrednote in kulturno krajino. Zato bo zagotovo držalo, da so OVE, fosilna goriva ali jedrska energija, predvsem kratkoročno, energetsko-politična izbira in ne nuja! Prva slovenska prioriteta je namreč zmanjševanje energetske intenzivnosti. Posledično bomo zmanjšali tudi obremenjevanje okolja z energetiko. Kar ljubitelje ptic in narave na sploh najbolj skrbi, je. ob pomanjkanju zanesljivih kriterijev oziroma neupoštevanju podatkov naravovarstvene presoje, navezava države, javnih podjetij in tujih investitorjev, kjer sc zlasti čuti pomanjkanje vključevanja domačega znanja na eni ter veselo manipuliranje s t. i. »zeleno energijo« na drugi strani. Zadeva prcccj spominja na ncokolonial-no razvojno paradigmo - žrtvovanje naravnih vrednot in dediščine (ki so ob ohranjenosti krajine naša največja primerjalna prednost), odkup soglasij in zemlje »domorodcev-provincialcev« v zameno za dobičke zasebnih oz. privatizirajočih se investitorjev, in to z državno podporo, pa tudi dejstvo, da pri tem ne gre za primer nekdanje (?) kolonialne Italije v Etiopiji ali Nemčije v Angoli, pač pa Slovenije v Sloveniji oziroma, kar je še huje: Primorske v Primorski! mag. Boštjan Surina foto: Mjtjaž K e rte k Slapnike lahko pri nas opazujemo v glavnem v hladni polovici leta. Kovinsko siv navzdol zavihan kljun in močan kačast »dvobarven« vrat izdajajo polarnega slapnika (Gavia arctica). SLAPNIKI SLOVENIJE Borut Rubinič »Po pokrajinah okoli severnega Ledenega morja zamenjuje ponirka slapnik. Ima tudi daleč zadaj vraščene noge in se ravno tako drži pokonci. Tudi sicer mu je podoben, razlikuje ga samo to, da ima med prsti celo plavalno kožico. Na kopnem je zelo neroden, na vodi in pod njo pa gibčen in uren. Pod vodo lahko ostane do osem minut. Slapnik je dolg dva čevlja; zgoraj je črnikast, spodaj bel; vrat in glava sta ob straneh siva, grlo pa je žive kostanjeve barve; vrat od zadaj in prsi so belo in črno progaste. Mladiči so po hrbtu belo pegasti. Slapnik gnezdi na severnih jezerih s sladko vodo, ko pa mladiča lahko letita, gredo vsi na morske bregove. Hrani se s samimi ribami. Potrebuščina je lepa in se ustrojena pretopi v denar. Pozimi se tudi pri nas večkrat pokaže na nezamrznjenih vodah.« Tako je slapnike videl Fran Erjavec. Kako pa o njih razmišljamo po 135 letih. SVET PTIC 4 letnik- 9, številka 4. december 2003 SLAPNIKI SLOVENIJE lisba: Slavko Polak Ledni slapnik (Gavia immer) v zimskem perju. Uno: I ¡hürnif Rumenokljuni slapnik (Gavia aclamsii) v zimskem perju. loto: BiifUt Rubinu Rdečegrli slapnik (Cavia stellata) v zimskem perju. Polarni slapnik (Gavia arctica) v zimskem perju. risba: Slavko Polak Slapniki (Gaviiformes) spadajo v poseben red ptic z le eno družino in le enim rodom Gavia s petimi vrstami. Razširjenost skupine je izrazito cirkum-polarna, živijo torej v severnih predelih l-Vrazije in Severne Amerike. Večinoma gnezdijo na jezerih ali ob morju, v pasu tundre in tajgc. Pozimi se selijo na jug. Na večjih ali manjših celinskih vodah in na morju je videli posamezne osebke, neredko pa so tudi v skupinah. Na južni polobli jih ni. Tipična morfološka oznaka slapnikov z učbenikov jc. da so to «primitivne srednje velike do velike ptice, popolnoma prilagojene na vodno okolje«. Med primitivnimi. torej prvinskimi. izvirno starimi znaki slapnikov je predvsem težko in dokaj robustno okostje. Kosti so težje kot pri večini drugih ptic. zgradba telesa pa je robustna. Slapniki so skupina ptic. ki je popolnoma prilagojena življenju v vodnem okolju. V vodi preživijo večino svojega življenja. Na kopno zlezejo le v času gnezditve, ko se samec in samica menjata pri valjenju dveh do štirih jajc, zležc-nih v preprostem gnezdu na bregu lik ob vodi. Premikanje na kopnem jim onemogočajo povsem na zadnji del telesa pomaknjene plavalne noge s široko plavalno kožico, ki imajo v vodi funkcijo vesel. Nujni izleti slapnikov na kopno zato močno spominjajo na nerodno kobaca-nje tjulnjevali morskih levov po peščenih plažah. Rep pri slapnikih ni očiten, površni opazovalec bi s prenagljeno pripombo celo utegnil trditi, da ga ptice nimajo. Slapnik ima kar 16 do 20 kratkih repnih peres, rep pa postane očiten, ko ga ptica postavi pokonci med značilnim dremežem. To jc videti tako, da se slap- nik na vodi postavi na bok. eno nogo dvigne štrleče pokonci, rep pahljačasto razpre, glavo na dolgem kačjem vratu bodisi vrže nekoliko vznak bodisi položi na prsi, z drugo nogo pa pogosto v krogu ali cikcakasto vesla. Tudi druge lastnosti telesne zgradbe slapnikov pričajo o izjemni prilagojenosti teh ptic na vodno okolje. Vrat je dolg in ka-čast ter zaključen z majhno glavo in močnim. zašiljenim kljunom. V kombinaciji s podolgovatim hidrodinamičnim telesom, na koncu katerega so omenjene plavuta-ste noge. je slapnik hiter in spreten podvodni lovec majhnih in srednje velikih rib ter mehkužcev. Pri hitrem potapljanju (angl. diver= potapljač) si slapniki še dodatno pomagajo z močnimi, ozkimi in precej dolgimi ter zelo koničastimi perutmi. s katerimi lahko pod vodo močno za- SVET PTIC 5 revija IJOPPS - BirdLife Slovenia SLAPNIKI SLOVENIJE fo;o' Franc BraČKO Zaradi nekoliko privzdignjene drže glave je navzgor zavihani kljun pri rdečegrlem slapniku (Gavia stellata) še bolj izrazit. Na posnetku je mladosten osebek. mahujejo. podobno kot njorke in pingvini. Dolge, nesorazmerno ozke peruti slapnikom omogočajo let le pri zelo hitrem zamahovanju. Tudi tako lahko dobro ločimo slapnike od kormoranov, ki v letu počasneje zamahujejo s krili. Slapniki imajo značilno sezonsko dvoličnost. V svatovskem poletnem perju so po hrbtu in perutih kontrastno črno-belo vzorčasti. po glavi prevladujejo kovinsko črne z zelenim odtenkom ali sinje sive barve. Kontrasti perja so v negnezditve-nem obdobju manj izraziti, glava je sivka-sta. Tako v gnezditvenem kot negnezdit-venem perju so po trebuhu bele barve, kar jim omogoča večjo učinkovitost pri lovu, saj jih tako na vodni gladini plen težje opazi. Samci in samice se na videz ne razlikujejo, samice so le nekoliko manjše. Mlade ptice so podobne slapnikom v negnezditvenem perju. V času gnezditve slapniki uprizarjajo zapletene svatovske obrede, ki vključujejo značilne plešoče akrobacije na vodi, medsebojno dvorjenje in prelepo svatovsko oglašanje. Slapnike lahko zamenjamo z drugimi vrstami vodnih ptic (kormorani. ponirki, Žagarji) le na večje razdalje. V optimalnih opazovalnih razmerah so nezamenljivi. V svatovskem perju so vrste lahko določljive, v negnezditvenem perju pa za ločevanje potrebujemo dober priročnik in nekaj izkušenj. Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) Rdečegrli slapnik je najmanjši predstavnik skupine. Po velikosti pa tudi po tele- snih razmerjih predvsem z večje razdalje nekoliko spominja na čopastega ponirka (Podiceps eristuttts). od katerega je večji za tretjino in bolj robustnega stasa. Za rdečegrlega slapnika je značilen dokaj tanek, navzgor zavihan kljun. Glavo navadno nosi nekoliko privzdignjeno in tako se zdi kljun še bolj zavihan. V zimskem perju ima po hrbtu in perutih značilen vzorec drobnih belih črtic in zvezdic, ki se opazno razlikuje od pikastega ali luskastega vzorca pri polarnem slapniku. Odrasel ima v zimskem perju zelo svetlo glavo in vrat. bela barva sega celo nekoliko nad oči. Mladje na istem mestu difuzno rjav in po glavi deluje nenavadno temno. V gnezditvenem perju ga pri nas vidimo le izjemoma, saj je za to vrsto značilna pozna delna golitev v spomladanskem času. do katere večinoma pride šele na gnezdiščih v severni tundri. Gnezdi na plitvih jezerih, redkeje morskih zalivih tundrskega in gozdnatega dela severne Evrazije in Severne Amerike. Pojavljanje v Sloveniji: Rdečegrli slapnik je v Sloveniji reden zimski gost na vseh večjih vodnih površinah. Šc bolj kot v zimskem času je pogost v času jesenske in spomladanske selitve, predvsem novembra in aprila. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah. Skupine z več kot deset osebki so zelo redke. Največ opazovanj je znanih s štajerskih akumulacij in z Obale. Polarni slapnik (Gavia arctica) Polarni slapnik je najpogostejša in naj-južneje gnezdeča vrsta slapnika v Evropi, v različnih obdobjih pa ga lahko z malo sreče opazujemo na mnogih celinskih vodah in morju po vsej celini. Večina priročnikov za stereotip slapnika uporablja to vrsto in druge slapnike primerja glede na značilnosti polarnega slapnika. Le-ta ima močan, rahlo navzdol zakrivljen kljun kovinsko sive barve. Polarni slapnik je srednje velika ptica, velikosti sive gosi. Ima močan kačast vrat in gladko zaobljeno glavo. Redkeje ima čelo nekoliko izbočeno, tako da spominja na večji vrsti slap- foto: Milan Vogon Polarni slapniki (Gavia arctica), ki ostanejo pri nas do pomladi, se svatovsko obarvajo. SVET PTIC 6 letnik 9, številka december 2003 SLAPNIKI SLOVENIJE foio: Luslte Stoli Ledni slapnik (Gavia immer) je v Sloveniji redek zimski gost. Glavnina populacije gnezdi v Severni Ameriki. nikov, lednega in rumenokljunega slapnika. Za polarnega slapnika je značilno, da belina s spodnjega dela telesa sega nad nogi in tvori značilno belo liso. po kateri lahko v večini položajev in celo na večje razdalje polarnega slapnika ločimo od drugih vrst. V zimskem perju ima po hrbtu luskast ali drobno pikast vzorec. Mladi in stari osebki so si med seboj precej podobni, za vse pa je značilna izrazita dvobarvnost glave in vratu. Zgornja polovica je sivo črna. spodnja bela. Polarnega slapnika lahko spomladi tudi pri nas opazujemo v svatovskem perju. Glava je takrat po zgornji strani srebrno-sive barve, grlo kovinsko črno. po vratu in hrbtu pa se bohotijo izraziti vzorci. Polarni slapnik gnezdi na severu Evrope in Azije, na bregovih večjih in manjših celinskih, redkeje morskih voda. V Severni Ameriki in skrajni severovzhodni Aziji ga zamenjuje zelo podobni pacifiški slapnik (G. pctcijlca). Le-ta ima v gnezdit-venem perju grlo obarvano zelenkasto in ne kovinsko črno. Pojavljanje v Sloveniji: Polarni slapnik se v Sloveniji pojavlja predvsem v zimski polovici leta. Takrat ga lahko opazujemo tako rekoč na vseh večjih pa tudi nekaterih manjših vodnih površinah. Neredko se pojavlja na mlakah, ba- jerjih, glinokopih in rekah po vsej deželi. Na manjših vodah ponavadi opazujemo posamične osebke, na večjih vodnih površinah pa pogosto v manjših skupinah. Na slovenskih obalnih mestih, bogatih z ribami, niso redke skupine nekaj desetih polarnih slapnikov. Včasih posamični osebki na morju preživijo tudi vse poletje. Ledni slapnik (Gavia immer) Ledni slapnik po velikosti ustreza kormo-ranu, vendar je močnejši in manj vitek. Na daljavo spominja na velikega in grba-stega polarnega slapnika. Zaradi velike individualne raznolikosti obeh vrst je ločevanje med polarnim in lednim slapni-kom v zimskem perju včasih lahko izjemno težavno, celo nemogoče. Manjši in mlajši ledni slapniki lahko namreč skoraj popolnoma spominjajo na starejše polarne slapnike. Pri ločevanju takih osebkov je potrebnih veliko izkušenj, idealne opazovalne razmere in dobršna mera samo-kritičnosti. Včasih lahko vrsti ločimo šele v roki. pri čemer jc najzanesljivejši znak število repnih peres: teh je pri lednem slapniku 20. pri polarnem pa le 16 do 18. Bolj tipični ledni slapniki kažejo nekaj značilnih lastnosti, po katerih jih lahko tudi v zimskem perju zanesljivo ločimo od polarnih slapnikov: obarvanost zgor- njega dela glave in vratu je zelo temna, skoraj črna. na čelu je vedno dobro vidna bolje ali slabše izražena grba. kljun je izjemno močan in zakrivljen navzgor (nikoli navzdol, kar je sicer značilnost polarnega slapnika!), na spodnjem delu vratu ima belo zarezo v obliki polovratnika. V svatovskem perju je ledni slapnik prelest-na ptica črno zelenih kovinskih barv s črno belim vzorcem v obliki šahovnice na hrbtu. Izjemno močan kljun mu omogoča. da se hrani tudi z raki in rakovica-mi. Ledni slapnik je ameriška vrsta, v Evropi gnezdi le na Islandiji in Svalbardu na Norveškem. V zimskem obdobju se redno, vendar v majhnem številu pojavlja na severnoatlantskih obalah Evrope. Pojavljanje v Sloveniji: Ledni slapnik je v Sloveniji izjemno redek zimski gost. Opazovanje bil le malokrat, nekajkrat na Obali, enkrat pri Črnem Vrhu, na Ptujskem jezeru, Brestrniškem jezeru in Bledu. Rumenokljuni slapnik (Gavia adamsii) Rumenokljuni slapnik je največja vrsta slapnika. Je za približno desetino večji od lednega slapnika. Zaradi svoje velikosti in značilne barve ter oblikovanosti kljuna jc praktično nezamenljiv z drugimi vrstami. V vseh starostih ima orjaški, navzgor zavihan kljun rumene ali rumenkasto bele barve. Glava je izjemno močna, debela, na čelu pa je vselej vidna značilna grba. Po hrbtu in perutih je v zimskem perju rjave barve, vzorec svetlejših peresnih obrob je pri mladih pticah luskast. pri odraslih drobno belo pikast. Glavo drži značilno pokonci. Kdor bo glede na opisane lastnosti kdaj omahoval. ali je opazovani slapnik rumenokljuni ali le običajnejši rdečegrli slapnik. se lahko takoj odloči za slednjega. Ne le zaradi izjemne redkosti rumenokljunega slapnika. temveč tudi zaradi telesnih značilnosti le-tega, ki ne dopuščajo najmanjšega dvoma o pravilnosti določitve. Rumenokljuni slapnik gnezdi na skrajnem severu Azije in Amerike. V evropskem delu severne Palearktike je znan le z Nove Zemlje v Severni Rusiji. Povsod po Evropi je tudi v zimskem delu leta zelo redek gost. Nekoliko rednejša opazovanja so znana le z norveške obale. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je bil opazovan le trikrat, dvakrat na Obali in enkrat na Ptujskem jezeru. ■ ■■ svn PTIC 7 je »-a v notranjostjo slana. Plamenci (Phoenicopterus rtiber) Trup\áF(lctei'us rtterus)~ Legvani na-Boniaru : » - - Površina: 2'90 km5" " " Najvjgja točka: Brandaris Hill,2.40.rrr Št. opazovanih vrst ptic: 205 Št. globalno ogroženih vrst ptic: 2 Št. naseljenih vrst ptic: 4 Zanimive rastline:- - ^ . . _ kaktusi (Stenoceieus griseus-, ~ - -^Suppilocerifs cepandus), Pcosopis juliflora, Acacia tortuosa, Qapparfe indica :__ . Viri ogrožanja: • • turizem rpašnja koz in-«»«» Varstvo narave: - _ , Washington -•■Stegfci^ f^[6nal Park Miha Pod logar Pravzaprav sem hotel preživeti letošnji dopust med tropskimi ribami - prvič z digitalno kamero v roki. Velika želja: Maldivi, kajpak. Cene agencijskih paketov so bile sicer sprejemljive, vendar se je izkazalo, da so vsa boljša mesta zasedena mesece vnaprej. Za pomoč sem pobrskal po svetov-nem spletu. Slovenski podvodni fotografi so me zasuli z odgovori, najbolj prepričljiv pa je bil Mariborčan, ki mi je zagotovil, da se lahko brez obotavljanja odločim za otok Bonaire. Bonaire? Bonaire!! Seveda sem spet takoj pobrskal po spletu in presenečeno ugotovil, daje tam razen obilice ribjega sveta tudi pravi raj za ornitologe. Na njem biva, kot stalnice, selivci ali prezimovalci. prek 180 vrst ptic. To je srednji od treh otokov nizozemskih Antilov v Karibskem morju, družbo mu delata - zahodno na račun ruma precej bolj znani Curacao, vzhodno od njega pa najmanjša Aruba. Dolg je vsega 40 kilometrov in precej drugačen od tistega, kar pričakujemo od karibskega otoka. Ko so ga Španci zavzeli pred slabimi petsto leti. so do tal posekali bujne pragozdove, do-morodske Indijance pa pobili ali odpeljali kol sužnje. Poznejši gospodarji Nizozemci so nadaljevali v enakem slogu in sedanji domačini so (zelo lepa) temnopolta mešanica, potomci sužnjev, pripeljanih z vseh vetrov. Govori jo jezik papiamento, ki je ravno tako kombinacija španskega in mnogih drugih. Uradni jezik paje kljub temu, da so dobili samostojno državo, še vedno nizozemski. Priti na Bonaire je zelo preprosto. V Amsterdam vas pripelje naša Adria. od tam pa KLM vzdržuje vsakodnevno neposredno povezavo s svojo nekdanjo kolonijo, kjer še sedaj drži večino niti v svojih rokah. Po deveturnem poletu sem se znašel v nekem drugem svetu. Vreme je vse leto enako. Podnevi okrog 31, ponoči pa 24°C'. Morje pa neverjetno prijetnih 27-28°C. Dežje prava redkost. Pa vendar ni prevroče, ker ves čas piha rahel do močan veter. »Narodna noša« v teh krajih sestoji iz majice in kratkih hlač. Imel sem srečo, daje ravno v času prihoda potekal pustni karneval. Čeprav domačinov ni več kot 15.000. je sprevod skozi glavno SVET PTIC 8 letnik 9, številka 4, december 2003 ORNITOLOSKI POTOPIS futa VliKt Podfcig-.it Pisani kuščarji v narodnem parku dobesedno zahtevajo, da jih nahraniš. mesto Kralendijk trajal okrogli dve uri. In to kakšen - brez stiropora in krep papirja. kot ga vidimo pri nas, pravi Rio de Janeiro v malem! Pokrajino bi se dalo razdeliti na štiri različne tipe. Obala je nazobčana s koralami in v vodo je mogoče varno priti samo na posebnih mestih. Severni del otoka, kije obrnjen proti oceanu, je popolnoma divji in ga bičajo tako divji valovi, da na kopanje ali potapljanje niti pomisliti ni mogoče. Je popolnoma nenaseljen. Velik osrednji del otoka je prava puščava, poraščena z bodičastim grmičevjem in kaktusi vseh velikosti. Seveda je videti tudi nekaj palm. vendar so vse do zadnje zasajene in jih namakajo dvakrat dnevno. Ptiči in kuščarji to vedo in se takrat pridejo napajat. Južni del otoka zavzemajo ogromne soline, katerih lagune spreminjajo barvo iz ure v uro, glede na višino sonca in položaj oblakov. Tu človek dobesedno obstane odprtih ust. Lagune obrobljajo mangrove, ki tvorijo močvirja, v katerih se seveda hrani, gnezdi in skriva množica ptic. Preveč vsega Pripravljen na takšno obilico različnega živalskega sveta sem privlekel s seboj kar precej opreme. Kot popolnoma odvečen se je izkazal teleskop. Ptice so neverjetno zaupljive in je veliko večino časa za opazovanje zadoščal navaden daljnogled ali pa pogled skozi 500-milimetrski teleob-jektiv. Bolj boječi so samo tisti pobrežni-ki. ki priletijo čez zimo iz osrednje Severne Amerike ter večja vrsta od obeh zelenih papig - lora (Amazona barbaden-sis), ki jo še vedno lovijo za prodajo, čeprav je zaščitena. Manjše, karibske papige (Aratinga pertinas), ki jih domačini kličejo prikiči. pa se v velikih jatah potepajo po naseljih in nas ob šestih zjutraj zbujajo namesto budilke. folo M ilj Podloga' Bisernooki oponašalec (Margarops fuscatus) živi samo na Bonairu, zato ga ni najti v naših seznamih ptic. Srečati gaje mogoče samo pri redkih sladkovodnih izvirih v otoški notranjosti. Ker sem se hvalabogu odločil, da ostanem v tem raju cele tri tedne, je bilo dovolj časa za raziskovanje tako pod vodo kot nad njo. Naj tokrat povem nekaj več o pticah. Ptičarjenje je tu tako enostavno, da bolj ne bi moglo biti. Le zgodaj zjutraj je treba vstati. Po enajsti namreč ni na spregled ne živali ne ljudi. Vse, kar živi. se skrije pred ubijalsko močnim soncem. Že na poti na obalo je v grmovju vse polno manjših ptic. ki so skoraj vse po vrsti zelo pisane. To sicer ne velja za tropskega oponašalca (Mimus gilvus), ki se vede kol naša sraka in je nadvse radoveden. Redkeje lahko srečamo bisernooke-ga oponašalca (Margarops fuscatus), ki si svoje ime popolnoma zasluži. Pogosta sta mala ptička, zlati gozdičar (Dendroica pelecliia) in bananakuit (Coereba flaveo-la). Na otoku živijo tri različne vrste grlic, ki se precej razlikujejo od naših. Najmanjšo, navadno talno grlico (Columbigallina passerina), ki je velika kot naš kos. je moč opazovati samo ob redkih vodnih izvirih v srednjem delu otoka. Zelo nerada zleti, raje teka sem ter tja. Posebnost je golooki golob (Coluniba corensis). ki sicer gnezdi v mangrovah. videti pa gaje mogoče tudi. ko se pride hranit v mesto. Nobena redkost ni kolibri. Kjer okrog hiš bogatejših prebivalcev raste bujno (namakano) tropsko cvetje, vsakih nekaj minut prileti ali modrorepi kolibri (Chloroslilbon mellistigus) ali pa dornasol (Chrv.silampis mosquitus). foto: Miha Podlo£ar Snežna caplja (Egretta thula) čaka, da ji morski valovi prinesejo plen - rakovice in majhne ribe. V znamenju čapelj Najštevilnejše ptice na obali so čaplje. Najmanjša med njimi je ameriška zelena caplja (Butorides virescens). Zaradi sključene drže je videti še manjša, kot je v resnici. Ko se nasiti, se skrila v grmovju ne premakne več ur. Od tam vas vedno zagotovo opazuje vsaj ena. Zelo pogosta je kravja caplja (Bubulcus ibis). Precej večja snežna caplja (Egretta tliula) vsakokrat v zadnjem trenutku odskoči pred velikim valom. Tribarvna caplja (Egretta tricolor) je zelo zanimiva s svojim načinom lova rib. ko jim v senci razširjenih kril ponuja SVET PTIC 9 revija DORPS - BirdUt'e Slovenia ■IH^HI ORNITOLOŠKI POTOPIS foio Miha Podlogar Polojnik (Himantopus himantopus) v teh krajih ni tako redek kot pri nas. Jate, ki lahko štejejo tisoč in več osebkov, niso nič posebnega. zadnje »zatočišče«. Največja od vseli je prezimovalka, ameriška siva caplja (An/ca herodias). ki je precej večja od naše. saj je visoka kar 1,3 m. Manjših pobrežnikov kar mrgoli, tako da sem se od blizu lahko nagledal debeloklju-nega deževnika (Charadius wilsonia). pritlikavega prodnika (Calidris minulilla) in malega rumenonogega martinca (Tringa flavipes). Zelo sem se razveselil malega škurha (Nttmenius phaeopus), ki ga pri nas ne vidimo zelo pogosto. Doživetje posebne vrste so bili kamenjarji (Arenaria interpres). Skupinica kakih deset se ti približa celo na manj kot meter in potem te zvedavo ogledujejo z drobnimi črnimi očesci. Menda priletijo z Aljaske in tu prvič v življenju vidijo človeka. Nad morsko obalo cel dan krožita dva posebneža. Sijajne burnice (Fregata itiagnificens) so kot pribite na modro nebo in čakajo, da bodo lahko kaki drugi ptici speljale plen. Ribji orel (Pandion lialiaettis) se zapodi na vodno gladino tudi po desetkrat zapored in še vedno ostane praznih krempljev. Na plitvinah, a nikoli v bližini obale, lovi rjavi strmoglavec (Stila leucogaster). Nepozabne prizore pričarajo rjavi pelikani (Pelečamis occidentalis). Pri lovu jih je mogoče opazovati samo na obali nasproti solinskih lagun. Niso boječi in videti je, kot da bi se bahali s svojimi letalskimi mojstrovinami in veščino lova. Videl sem eno samo vrsto galeba - azteškega (Lartts atricilla) - in nekaj čiger - kraljevo (Sierna mašimo). kričavo (S. sandicensis) in navadno (S. hirttndo). Na vsakega otočana dva plamenca Za nekatere vrste seje treba odpeljati v soline in v mangrove. Tam živi populacija plamcncev (Plioenicopterus ruber), ki so menda bolj živo obarvani kot kjerkoli drugje. Vseh 30.000 seveda ne boste nikdar videli. ker so skriti v oddaljenih lagunah, ki so zavarovane kot rezervat in vanje vstop ni dovoljen. Še najlaže jih je opazovati, ko prihajajo pit sladko vodo, ki se nabira v blatnih lužah. Tu vidimo tudi edino ende-mično vrsto race - panamsko (Anas balia-mensis). Našel sem manjšo jato, ki je bila preveč oddaljena, da bi jo lahko posnel. Če uživate, ko pri nas ugledate polojnika (/limantopiis himantopus), se jih boste na Bonairu naveličali - jate štejejo na stotine primerkov na enem mestu. Če se odločite raziskati narodni park, rezervat Washinglon-Slagbaai, morate najeti terensko vozilo - obvezno s klimatsko napravo. Z navadnim avtomobilom ne morete shajati. Ob vhodu se začudite opozorilu, daje odprt le od osmih zjutraj do petih po poldne. Oni že vedo - čeprav ni ravno velik, je toliko zanimivega, »ceste« pa tako razdrapane. da še vedeli ne boste, kdaj je minil dan. Kaktusi, bodičevje, prah, skale. Povsod so lepa modra jezera, ki so vsa po vrsti slana - zanimiva samo za pobrežnike. Precej je tudi manjših jat plamencev, ki priletijo na hranjenje. Vodo za pitje je vsekakor treba vzeti s seboj. Tu boste prvič zagotovo srečali tudi dve najbolj značilni ptici -rumenega trupiala (feterus nlgrognlaris). ki je velik kot naš kos ter plete zanimiva viseča gnezda, in še nekoliko večjega, oranžno rumenega trupiala (kterus icterits). Ko se ta skrivnostno oglasi, vam gre srh po hrbtu. Pa je že zdrobljen piškot dovolj, da se konča vsa skrivnostnost. V istem trenutku se pred vašimi nogami začnejo dobesedno pretepati trupiali obeh sort, grlice, pisani kuščarji, legvani vseh velikosti - in koze. Te zadnje so najhitrejše in jih morate nagnati, da drugi pridejo na vrsto. Nekaj več sreče je treba, da zagledaš ujedo kara-kara (Polyborus planais). Hrani se predvsem z mrhovino, običajno pa poseda na vrhu najvišjega kaktusa v okolici. Otok za vedno Na Bonairu sem poleg zelo prijaznih domačinov srečal še dve vrsti ljudi. Prve. ki so prišli in se niso več vrnili, in druge, ki že razmišljajo, kako bodo našli čas in denar, da bodo ta raj obiskali vnovič. Soline na otoku so ene največjih na svetu, pa v trgovinah najdete samo ameriško kameno sol. Njihov pridelek še ne-prečiščen naložijo na velike ladje in odpeljejo v ZDA. Velika večina obiskovalcev se pride potapljat; kljub razkošnemu ptičjemu svetu ves čas nisem srečal niti enega ornitologa. Za tiste, ki vas je potovanje zamikalo: cene so podobne, kot pri nas, precej dražji so samo filmi. Če si upate. obiščite spletni naslov: http://www.camacdonald.co m / bi rd i ng/ca rbo n a i re. h t m. foco: Miha Podlogar Najbolj pogoste kopenske ptice Bonaira so nadvse pisane. Rumeni trupial (leterus nigrognlaris) se zelo nenavadno oglaša - kot slabo namazana vrata. Plete zanimiva viseča gnezda. SVrTFTIC 10 letnik 9, številka A, december 2003 VARSTVO NARAVE SOKOLARSTVO grožnja za ptice v Sloveniji? Tomaž Mihelič Sokolarstvo, kakor imenujemo lov s pomočjo trenirane ujede, seje razvilo v Aziji že pred našim štetjem. V Slovenijo je prišlo razmeroma pozno, v majhnem številu in močno spremenjeno od izvirnega sokolarstva. Nikakor ni šlo za način preživetja ljudi, temveč za sredstvo zabave, moči in ugleda. Zatorej ni čudno, daje pri nas v preteklosti sokolarilo predvsem tuje plemstvo. Sokolarstvo je s seboj prineslo novo resno grožnjo varstvu ptic, ki jo bomo zaman iskali zapisano v sokolarskih doktrinah. Nanjo so resno opozorili naravovarstven i ki iz sokolarsko »razvitih« držav. foto: Pcipr Ruchner Sokol selec (Falco peregrinus) sodi med najbolj zaželene sokolarske ptice. Na sokolarske nečednosti sem postal pozoren šele pred leti, ko sem čepel ob robu ceste ter s teleskopom opazoval gnezdo sokola selca v skalovju. Odločen sem bil namreč, da bom s pomočjo kolegov skušal razvozlati uganko o izginjanju mladičev iz gnezda. Na moje presenečenje se je v bližini že tretji dan zapovrstjo prikazal mož. ki je kazal zanimanje za gnezdo. Lokacijo gnezda je očitno že poznal, saj je daljnogled usmeril naravnost v gnezdo! Med pogovorom sem izvedel, da je sokolar. Potem ko sem mu pojasnil, zakaj opazujem gnezdo, ga na terenu ni bilo več zaslediti. Trud. vložen v nadzorovanje gnezda, seje. kot kaže. izplačal, saj se je to leto sokolji zarod, v nasprotju s prejšnjimi, uspešno speljal. Na DOPPS-u smo se problematike soko- larstva lotili temeljito. S tega področja so nam bile na voljo bogate izkušnje zveze BirdLife International in Evropske skupine za boj proti kriminalu nad pticami (EABC), katerih partner smo. Povezali smo se tudi z vladnimi službami in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko po Evropi. Zaključek je bil jasen. Legalizacija sokolarstva bi, po izkušnjah iz tujih držav, v svrr ptic 11 revija DOPPS BinlLifc Slovcnin SOKOLARSTVO GROŽNJA ZA PTICE V SLOVENIJI? loto lomaž MiMi Par.i L,( Proteccion Drl Medio Natural J Mrtvi beloglavi jastrebi (Gyps fnlviis) - žrtve vetrnic za proizvodnjo električne energije v Španiji. Nekaj manj kot pol leta pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in dobrega pol leta po izidu knjige Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2, v kateri so predstavljeni uradni predlogi Posebnih območij varstva (SPA) s strani DOPPS, se srečujemo s številnimi težavami. povezanimi z uresničevanjem določil Ptičje direktive. Eno izmed najpomembnejših določil Direktive je, da poleg zahteve po opredelitvi SPA-jev. namenjenih ohranjanju vrst s Priloge I in nekaterih drugih selilskih vrst, zahteva tudi ohranjanje ugodnega stanja življenjskega prostora omenjenih vrst. Slovenija žal zadnje zahteve tik pred vstopom v EU in dnevom začetka polnopravne veljavnosti določil Ptičje direktive ne izpolnjuje v celoti. Številne dejavnosti na nekaterih predlaganih območjih SPA negativno vplivajo na varstveno najpomembnejše vrste ptic oziroma direktno uničujejo njihove habitate. Žalostno dejstvo je, da se na teh območjih načrtujejo številne dejavnosti, kljub temu da to pomeni grobo kršenje določil Ptičje direktive in ciljev mreže varstvenih območij Natura 2000. Kot primer si oglejmo nekaj najbolj perečih primerov te vrste v Sloveniji. Vetrne elektrarne Prav vse izmed osmih lokacij s tehničnega iti ekonomskega vidika potencialno primernih za postavitev vetrnih elektrarn ležijo znotraj predlaganih območij SPA. Trenutno med najbolj zaželene lokacije za postavitev vetrnih elektrarn spadajo predel Snežniške planote med Milanko in Jerajevim vrhom nad Ilirsko Bistrico, zahodni rob planote Nanosa in predel Krasa med Kokošjo in Velikim Gradiščem. Šest od omenjenih osmih lokacij leži na najbolje ohranjenih in največjih območjih visokokraških suhih travišč izjemnega varstvenega pomena. In v čem je problem vetrnih elektrarn? Številne raziskave po svetu so potrdile nevarnosti, ki jih prinašajo vetrnice. Glavna nevarnost je trk ptic z vetrnico. Raziskovalci so ugotovili, da ptice niso sposobne zaznave konic rotorja vetrnice, ki se vrtijo z zelo visoko obodno hitrostjo. V enoletni raziskavi leta 1994 v Španiji na območju 184 vetrnih elektrarn (Parque Eólico del Sur) je zaradi trka z vetrnicami poginilo 68 večjih in srednje velikih ptic. Med njimi je bilo 39 belogla-vih jastrebov (Gyps fulviis), 12 postovk (Falco tinnunculus), 3 južne postovke (Falco naumanni). I velika uharica ('¿»¿o bubo), 1 črni škarnik (Milvus migrans) in druge. Zaradi mrhovinarjev, ki se s trupli prehranjujejo, ni nikoli mogoče zbrati vseh trupel ubitih ptic. kar pomeni, daje dejansko število žrtev še precej večje. V Kaliforniji v ZDA vetrne elektrarne letno pokončajo 40-60 planinskih orlov (Aquila chrysaelos) in 200-300 rdečerepih kanj (Buteojamaicensis). Še strašnejše, vendar pogosto spregledano, je število ubitih ptic pevk. Ornitologi z univerze v Cornellu ocenjujejo, da je v Veliki Britaniji letno ubitih kar 5 milijonov ptic. Dokazano je bilo, daje bilo v eni noči na eni sami vetrnici ubitih 10.000 ptic pevk. Si predstavljamo, kaj bi lahko to pomenilo za našo majhno gnezdečo populacijo kačarja (Circaetus gallicus), planinskega orla, sokola selca (Falco peregrinus) in za poletne goste beloglave jastrebe, pa nenazadnje tudi za spretne letalce podhujke (Caprimulgus europaeus), ki ravno na visokokraških suhih traviščih dosegajo zelo visoke gnezditvene gostote? Negativni vplivi vetrnih elektrarn bi lahko precej prizadeli tudi populacije pisane penice (Sylvia nisoria). kotorne (Alecloris graeca) in hribskega škrjanca (Lnlliila arborea), vrst. ki so uvrčene na ioio GURBLUk i hondo Navajo Para La Protección Det Postavljanje vetrnih elektrarn je velik poseg v naravno okolje. SVET PTIC 13 OGROŽANJE PREDLAGANIH POSEBNIH OBMOČIJ VARSTVA (SPA) revija DOPPS ■ Bird Lift Slovenia Ibto: Aleš lomažič »Vzdrževalna« dela na reki Dravi. Zastavlja se vprašanje, kaj vzdržujejo - ugodnega stanja habitatov na podlagi določil Ptičje direktive zanesljivo ne. Dodatek I Ptičje direktive, načrtovana območja za postavitev vetrnic pa so zanje varstveno pomembna. Poleg trka negativno delujejo na ptice tudi druge motnje pri delovanju vetrnic. Raziskave na Danskem so pokazale, da se ptice izogibajo bližine vetrnih elektrarn zaradi motenj s strani premikajočih se senc rotorjev. Mnogi tuji avtorji dokazujejo ogromne vplive, kot so dezorienta-cija in preusmeritev selitve ptic po postavitvi vetrnih elektrarn. Pomemben vidik tega problema je tudi sama postavitev vetrne elektrarne. Transport sestavnih delov 82 metrov visokih vetrnic na težko dostopna območja ni preprost, tako kot tudi ni preprosto njihovo vzdrževanje. Prav do vsake vetrnice bo treba zgraditi dobro utrjeno cesto, še prej pa skopati ogromno luknjo za postavitev betonskih temeljev vetrnice. Pri tem nc pozabite še na transformatorsko postajo in nekaj kilometrov daljnovodov. Čc imamo pred očmi vse našteto, potem si ni težko predstavljati še obsega uničenja habitatov. Zaradi specifičnih razmer (zelo tanek sloj prsti na prepihanih tleh) na večini izmed načrtovanih območij postavitve vetrnih elektrarn so obnovitveni časi uničenih habitatov zelo dolgi, merjeni v desetletjih ali celo stoletjih. Zaradi opuščenega tradicionalnega načina upravlja- nja. v tem primeru paše. je tudi malo verjetno, da bi se tukaj ponovno razvile oblike travišč, kot jih imamo danes. Regulacije in »urejanje« rek Nižinski deli rek sodijo med najbolj ogrožena območja v Evropi, saj je vpliv človeka na naravo v nižinah največji. Rezultati delovanja človeka so skoraj v celoti izkrčeni poplavni gozdovi in regulirane reke, z uničeno naravno poplavno dinamiko. Žal se to početje pri nas šc vedno nadaljuje, med drugim tudi na našem najpomembnejšem območju za prezimujoče in seleče se vodne ptice ter bodoči ramsarski lokaliteti. reki Dravi. Januarska štetja vodnih ptic kažejo, da na reki Dravi redno pre-zimuje več kot 20.000 vodnih ptic 40 vrst. Pod pretvezo vodnogospodarskih vzdrževalnih del se uničevanje nadaljuje v fazah. Za lansko jesen je bi! na vrsti odsek Drave med Malečnikom in Dogošami, naročnik del pa ministrstvo, odgovorno med drugim tudi za izvedbo projekta Natura 2000 v Sloveniji. Rezultati posega: kanalizira-nje reke Drave, s kamnometom utrjen levi breg. »zravnan« bogato strukturirani desni breg in posekanih nekaj hektarjev mehkolesne loke. In posledice posega na ptice? Vodomec, ena izmed kvalifikacijskih vrst tega območja, je dokončno izgubila zadnje možnosti za gnezdenje. Nadalje so se s tem posegom bistveno poslabšale razmere za prezimujoče ptice. Izginila so njihova počivališča (otočki, strukturiran breg) in prehranjevališča (plitvine, zastajajoči tolmuni). Mehkolesna loka z vrbami in beli- ioto: Luka Bož'č Uničevanje naravnega rečnega brega in s tem vodomca (Alcetlo atthls) na Dravinji. SVET PTIC 14 letnik 9, številka 4, december 200.'5 OGROŽANJE PREDLAGANIH POSEBNIH OBMOČIJ VARSTVA (SPA) Čutu: Damijan Denac Nižinski poplavni gozdovi so močno ogroženi ekosistemi. Graditev avtocest bo prispevala k njihovi fragmentiranosti in zmanjšanju biodiverzitete. mi topoli jc nasploh s pticami najbogatejši življenjski prostor pri nas. Omeniti velja zlasti sršenarja (Pernis apivorus) in belovralega muharja (Ficednla albicollis), vrsti s Priloge I Ptičje direktive. Ena redkih rek v Sloveniji, ki ima v večjem delu svojega toka še ohranjeno naravno rečno strugo, je Dravinja. Vendar se tudi njej. kot vse kaže. izteka čas. Taktika »urejanja« je podobna kot na Dravi, tudi tukaj poteka v fazah. Minulo pomlad je bil na udaru kratki, vendar izjemno struklurirani in naravovarstveno pomembni odsek reke med Stanečko vasjo in Bregom. Kdove. kateri bo naslednji na vrsti in kako dolgo bo Dravinja še znana po eni najvišjih gnez-ditvenih gostot vodomca v Sloveniji. Avtocesta Prekmurje V študiji potencialnega vpliva prometne infrastrukture na Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). ki jo jc napravil BirdLife International, je bilo ugotovljeno. da je s programom razvoja omrežja prometne infrastrukture ogroženih 21% potencialnih območij SPA v državah kandidatkah za vstop v EU I. maja 2004. Med njimi je tudi Slovenija, skozi katero potekata V. in X. helsinški prometni koridor. Slovenski del naravovarstveno problematičnega V. koridorja je večinoma že zgrajena avtocestna povezava med Lendavo in Sežano, Eden izmed manjkajočih delov je še nedokončani odsek avtoceste v Prekmurju. Čeprav dokončen potek avtocestne trase širši javnosti še ni znan. pa bo. kot kaže. potekal skozi severni del Črnega loga, znamenitega hra- stovo-gabrovega nižinskega gozda. Kljub bogati gozdnatosti našega ozemlja (60% površja prekrivajo gozdovi) bomo nižinske gozdove danes v Sloveniji našli na razmeroma majhnih površinah. Nižinski hrastovo-gabrovi gozdovi, ki so najpogostejši tip nižinskih gozdov pri nas, sestavljajo le okoli 1,3% celotne površine slovenskih gozdov. Od tega deleža jih je precej močno spremenjenih z nasadi iglavcev, tako da ohranjene gozdove lega tipa najdemo na omembe vrednih površinah v Sloveniji le ob Muri in v delu Krške ravni. Brez dvoma gre torej za zelo redek in ogrožen ekosistem. To pa naših načrtovalcev avtocestnega omrežja očitno ne zanima preveč. Obe preostali različici omenjene avtoceste med priključkom Turnišče in bodočo cestninsko postajo pri Banuti (ne glede na to, katera bo uresničena) se bosta namreč zarezali skozi največji sestoj strnjenega nižinskega gozda v SV Sloveniji. S tem bosta prispevali k razvoju pokrajinskega elementa, kije značilen za večino držav EU - to je fragmentiranost. Danes je prav fragmentacija habitatov največja grožnja biotski pestrosti, saj z manjšanjem velikosti populacij vrst in njihovo naraščajočo izoliranostjo vodi v številne spremembe v njihovih populacijah, kar v končni fazi vodi v (lokalno) izumrtje. Po raziskavah iz Severne Amerike je še posebej problematičen povečani vpliv preda-torjev kot posledica fragmentacije. Fragmentacija habitata ima dokazano negativen vpliv na srednjega detla ( Dendrocopos medius), eno izmed najzna- čilnejših in najpomembnejših vrst lega območja. Če upoštevamo še nenehno naraščajočo fragmentacijo gozdov na širšem območju Mure. zaradi novih daljnovodov. golosekov, mostov itd., lahko sklepamo. da njen vpliv na 50% slovenske populacije srednjega della nikakor ni majhen. Na avtocesto ali drugo prometno cesto nikakor ne smemo gledali le kot na nekaj deset metrov širok koridor, ki prizadene razmeroma majhno površino habitata. Ugotovljeno je bilo, da so gostote gnezdečih ptic vzdolž nekaj sto metrov širokega pasu ob avtocesti veliko nižje, kot bi bile sicer. Glavni krivec za ta pojav je hrup vozil, ki zaradi zmanjšane slišnosti onemogoča pticam izražanje teritori-alnosti s petjem. Nenazadnje pa je tu ponovno tudi sama graditev avtoceste. To nikakor ni majhen poseg v okolje, kar si lahko ogledamo na primeru graditve mostu če/. Muro pri Vučji vasi. Predlogi naravovarstvenikov, naj avtocesto speljejo bolj severno, tako da bi v loku obšla Črni log in Dobrovniški gozd, so bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da bi to pač bilo predrago. Očitno jc v tej državi nekaj kilometrov avtoceste vredne več kol enkratna naravna dediščina evropskega pomena. Zaključek Direktiva o pticah, eden izmed temeljev varstva narave v EU in sestavni del Nature 2000, je glede obveznosti držav članic na območjih SPA zelo jasna. O tem govori predvsem 6. člen Habitatne direktive, ki se od njenega sprejetja dalje uporablja namesto prvega stavka četrtega odstavka 4. člena Ptičje direktive. Če povzamemo najpomembnejša določila tega člena, morajo države članice .storili vse potrebno, ■ c£l 20 to Izüö'nvaniii nueAlilnir il ¡ulil;r:fini i^cnif 20 pe 21 sr 21 SO cer 22 ee 22 ne 23 pe 23 PO 24 so 24 to 25 ne 25 sr 26 po 26 ce 27 to 27 pe 28 sr 28 so 29 ee 29 ne 30 Pe 31 so MAREC APRIL 1 po 1 lj ce 2 to 2 pe mb 3 sr 3 so u 4 ce 4 ne WM**» 5 PO 5 po 6 so 6 to 7 ne 7 mb sr 8 PO 8 kp ce 9 to 9 pe 10 sr 10 so kp 11 11 ne 12 pe 12 po 13 so 13 rad to 14 ne 14 sr 15 PO 15 cer ce cel 16 to 16 pe 17 sr 17 so cer 18 ee 18 ne 19 pe 19 po 20 so cel 20 to 21 ne 21 sr 22 po 22 ee 23 to 23 Pe 24 sr 24 so 25 ee 25 ne 26 pe 26 po SKUPäGINA OOPPS 27 so 27 to 28 ne 28 sr 29 po 29 ce 30 to 30 Pe 31 sr MAJ JUNIJ 1 so 1 to 2 ne 2 sr 3 po 3 če 4 to 4 pe MB 5 sr S •;•: •ko.-vrt.'iiiti SUvki. l-o!;^-' 5 SO LJ 6 če 6 ne 7 pe 7 po 8 SO 8 tO 9 ne 9 sr 10 PO 10 če 11 to 11 pe 12 sr 12 so 13 če 13 ne 14 Pe 14 po 15 so 15 to 16 ne 16 sr 17 PO 17 če 18 to 18 Pe 19 sr 19 so 20 če 20 ne 21 pe 21 po 22 so 22 to 23 ne 23 sr 24 po 24 če 25 to 25 Pe 26 sr 26 so 27 Če 27 ne 28 pe 28 po 29 so 29 to 30 ne 30 sr 31 po PROGRAM DOPPS-a januar - junij 2004 Podrobne informacije so v reviji na straneh 25 in 26. predavanja MB: Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška cesta 160, Maribor Predavalnica: bo posebej označena Termin: praviloma vsako prvo sredo v mesecu čas: ob 18. uri LJ: Grand hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana Predavalnica: Rdeči salon Termin: praviloma vsak prvi četrtek v mesecu čas: ob 19. uri KP: Palača Tarsia, sedež Primorskih novic, Ulica OF 12, Koper čas: ob 18. uri CER: Knjižnica Jožeta Udoviča, Partizanska cesta 22, Cerknica čas: ob 19. uri CE: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje Termin: tretji torek v mesecu čas: ob 18. uri RAD:Knjižnica Tomaža Antona Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica čas: ob 19.30 uri izleti _akcije_ I - , M glavni sponzor DOPPS ^ » @ 1 V Rirrll ifp ... , , DOPPS • .. i, V.' T.^tg-— letnik 9, številka 4, december 200.'5 Program DOPPS-a januar - junij 2004 PREDAVANJA Kraj: Pedagoška fakulteta Maribor. Koroška cesta 160. Maribor Predavalnica bo posebej označena Termin: praviloma vsako prvo sredo v mesecu Čas: ob 18. uri • 7. januar 2004 Matjaž Kerček: Indija in Nepal Indija je bila od nekdaj dežela čudes. To ostaja šc danes. Zaradi kulture, zgodovine in narave. Tokrat je Indijo in Nepal obiskal Matjaž, ki nam ju bo skušal približati v vsej lepoti ob odličnih diapozitivih. • 4. februar 2004 Žiga Iztok Remec: Veliki škurh Po doslej zbranih podatkih gnezdi v Sloveniji le 8 parov te izjemne ptice. Na vprašanji, kaj jih ogroža in kakšno je upanje zanje v prihodnje, nam bo odgovoril absolvent biologije, ki se raziskovalno ukvarja s to ptico. • 3. marec 2004 Franc Bračko: Slovenske Gorice Slovenske Gorice so mozaična kulturna krajina, ki skriva prenekatero ogroženo vrsto ptice. Skrite kotičke Slovenskih Goric in bogat svet ptic nam bo predstavil eden najboljših poznavalcev tega območja, Franc Bračko. • 1. april 2004 Eva Vukelič: Tukalice pri nas Tukalicc so dokaj skrivnostna in slabo raziskana skupina ptic. Po zaslugi raziskav v preteklih letih je naše znanje o njih v Sloveniji nekoliko boljše. Spoznali bomo zanimivosti iz življenja tukalic in njihovo razširjenost pri nas. • 5. maj 2004 Dominik Bombek: Veliki srakoper Z velikimi srakoperji se pri nas srečamo v glavnem pozimi, ko tukaj prezimujejo. Z ekologijo in razširjenostjo te zanimive ptice nas bo seznanil Dominik, ki se raziskovalno ukvarja s to vrsto. Kraj: Grami hotel Union. Miklošičeva 1. Ljubljana, v rdečem salonu Termin: praviloma vsak prvi četrtek v mesecu Čas: ob 19. uri • 8. januar 2004 Matjaž Kerček: Indija in Nepal Indija je bila od nekdaj dežela čudes. To ostaja še danes. Zaradi kulture, zgodovine in narave. Tokrat je Indijo in Nepal obiskal Matjaž, ki nam ju bo skušal približati v vsej lepoti ob odličnih diapozitivih. • 5. februar 2004 Al Vrczcc: Kozača v Sloveniji Dober poznavalec kozače v Sloveniji nam bo predstavil svoja zanimiva spoznanja o ekologiji ene naših največjih sov. Predavanje posebej priporočamo vsem tistim, ki se zanimajo za sove in strokovno ornitološko delo hkrati. • 4. marec 2004 Miha Podlogar: Digitalna fotografija Digitalna fotografija čedalje bolj izpodriva klasično. O prednostih in slabostih digitalne fotografije v primerjavi s klasično nas bo poučil fotograf, ki ima z obema precej izkušenj. • 1. april 2004 Borut Mozetič in Nataša Šalaja: Škocjanski zatok - oaza na pragu Kopra Na predavanju se boste seznanili z novostmi na projektu Škocjanski zatok. Na kratko bomo obnovili tudi zgodovino nastanka in uničevanja Škocjanskega zatoka ter naravovarstvena prizadevanja za njegovo ohranitev. • 6. maj 2004 Nina Aleš: Priba na Ljubljanskem barju Ali je populacija pribe na Ljubljanskem barju res pred zlomom? Kako uspešno se je priba prilagodila intenzivnemu kmetijstvu? Na ta in podobna vprašanja nam bo odgovorila absolventka študija biologije, ki za diplomsko delo raziskuje pribo na Ljubljanskem barju. Kraj: Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ipavčeva ulica 18. Celje Termin: tretji torek v mesecu Čas: ob 18. uri • 20.januar 2004 Jure Gulič: Ovrednotenje življenjskega okolja ruševca na Pohorju Dober poznavalec ruševca v Sloveniji, ki vrsto preučuje že več let, nas bo seznanil z rezultati svojega diplomskega dela. Predstavil nam bo tudi naravovarstveno problematiko, povezano z ruševci na Pohorju. • 17. februar 2004 Ivo A. Božič: Močvirja Slovenije in njihov pomen za ptice Močvirja spadajo med najbolj ogrožene eko-sisteme povsod po svetu, ne le v Sloveniji. Njihovo uničevanje je mnoge vrste ptic pripeljalo na sam rob izumrtja. Ivo A. Božič, starosta slovenskih ornitologov, nam bo ob video posnetkih prikazal, da močvirja niso le pomemben, temveč tudi čudovit svet. • 16. marec 2004 Luka Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji (IBA) Katera območja v Sloveniji so mednarodnega pomena za varstvo ptic? Imamo jih 25, pred- stavil pa nam jih bo Luka Božič, avtor knjige Mednarodno pomembna območja za ptice 2. • 20. april 2004 Vojko Havliček: Predstavitev dela ljubljanske sekcije DOPPS V zadnjem času je ljubljanska sekcija začela vnovič delovati, predvsem s konkretnimi naravovarstvenimi projekti in izobraževanjem. Uspešno uresničene akcije in zamisli za praktično varstvo ptic bo predstavil Vojko Havliček, ki je organiziral marsikatero izmed njih. Predstavitev dela bo priložnost za izmenjavo izkušenj in idej. Kraj: Palača Tarsia. sedež Primorskih novic. Ulica OF 12. Koper Čas: ob 18. uri • 12. februar 2004 Boštjan Surina: Vetrne elektrarne Postavitev vetrnih elektrarn je trenutno ena najbolj aktualnih naravovarstvenih tem. Potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in vse večje povpraševanje po električni energiji se izključujeta z ohranjanjem občutljivih naravnih okolij. Ali res ne moremo doseči obojega? • II. marec 2004 Kajetan Kravos: Deželni rezervat ob izlivu Soče Soča, ena najlepših slovenskih rek, je tudi na svojem izlivu v Italiji ustvarila svet svojevrstne lepote. Od leta 1996 je območje zavarovano kot Deželni naravni rezervat. Več o rastlinskem in živalskem svetu, renaturaciji in možnostih obiska vam bo predstavil Kajetan Kravos z biološke postaje rezervata. • 8. april 2004 Luka Božič: Predlogi za območja SPA Številčnost in pestrost ptic sta lastnosti, na kateri smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni. Na predavanju boste spoznali območja, ki so prav zaradi varstva ptic predlagana za zaščito v okviru evropske mreže Natura 2000. Kraj: knjižnica Jožeta Udoviča. Partizanska cesta 22. Cerknica Čas: ob 19. uri • 22.januar 2004 Leon Kcbe: Notranjski regijski park je ustanovljen Nedavno je bil sprejet odlok o Notranjskem regijskem parku, ki obsega celotno območje občine Cerknica. Eden izmed njegovih ciljev je varovanje in ohranjanje naravnih vrednot. O tem, kako mislijo ta cilj tudi uresničiti, pa na predavanju. SVET PTIC 25 revija DOPPS - Bir-dLife Slovenia Program DOPPS-a januar - junij 2004 • 19. februar 2004 Miro Perušek: Travniški sadovnjaki in pticc Že nekaj visokodebelnih sadnih dreves, ki so bogato obrodila, jc v starih časih za družino lahko pomenilo nekakšno premostitev pomanjkanja hrane v zimskem času. Nič manjši ni njihov pomen v živalskem svetu. Prav o tem bomo slišali veliko zanimivega. • 18. marec 2004 Slavko Polak: Bloke - območje SAC Bloke bi s svojo slikovitostjo očarale celo ravnodušnega opazovalca. Vijugajoča Bloščica po mokrotnih travnikih ustvarja niz izjemnih habitatov. ki so predmet varstva v Evropi. Na predavanju boste izvedeli več o tem območju in upanju za njegovo varstvo. • 15. april 2004 Slavko Polak: Porečje Nanoščice - območje SPA Porečje Nanoščice je mednarodno pomembno območje za ptice. Poleg kosca je pomembno gnezdišče prepelice, repaljščice in srpične trstnice. Predavanje je priložnost, da se s tem biserom slovenske naravne dediščine podrobneje seznanite. Kraj: Knjižnica Tomaža Antona Linharta. Gorenjska cesta 27. Radovljica Čas: ob 19.30 uri • 10. februar 2004 Boštjan Surina: Vetrne elektrarne Gradnja vetrnih elektrarn je trenutno ena najbolj aktualnih naravovarstvenih tem. Potreba po zmanjšanju toplogrednih plinov in vse večje povpraševanje po električni energiji se izključujeta z ohranjanjem občutljivih naravnih okolij. Ali res ne moremo doseči obojega? • 13. april 2004 Tomaž Mihelič: Koconoge kure V družino koconogih kur sodijo gozdni jereb, belka, ruševec in divji petelin. Celotno družino nam bo predstavil izvrstni poznavalec te skupine. Tomaž Mihelič. IZLETI Vse dodatne informacije o izletih dobite v pisarni društva na telefonu 01 544 12 30 ali pri vodji izleta. • 7. februar 2004 (sobota) Brane Koren: Škocjanski zatok Pozimi je Škocjanski zatok zanimiv predvsem zaradi prezimujočih ptic. Morda bomo slišali celo svilnico, ki poje tudi pozimi. Zbor bo ob 9. uri pred bazo AMZS na Bertoški bonifiki. • 28. marcc 2004 (nedelja) Dejan Bordjan: vodni zadrževalnik Mcdvedce pri Pragerskem Vodni zadrževalnik Mcdvedce je pravi magnet za ptice, bržkone tudi zato. ker je celotno območje nekakšno »ozko grlo« za seleče se pticc. Pričakovana vrsta je ribji orel, že večkrat pa smo v tem času na Medvedcab opazovali redkega velikega klinkača. Zbor je ob 8. uri pred železniško postajo Pragcrsko. • 4. april 2004 (nedelja) Eva Vukelič in Nina Aleš: Ljubljansko barje Barje nam posebno v času poplav pokaže povsem drugačno podobo, kot jo ima sicer. Jate ptic, ki jih komaj utegnemo prešteti, takrat izkoristijo izredno ponudbo hrane. Takrat je obisk Barja res nepozabno doživetje. Zbor ob 8. uri na avtobusni postaji Log pri Brezovici. • 10. april 2004 (sobota) Andrej Hudoklin, Mojmir Pustoslemšek & I Irvoje Oršanič: Krakovski gozd Ogledali si bomo fascinantni nižinski poplavni hrastov gozd. Izlet bo poslastica za ljubitelje detlov, z malo sreče pa bomo opazovali črno štorkljo in malega klinkača. Zbor je na parkirišču pri gostilni Zolnir v Kostanjevici ob 8. uri. Priporočljivi škornji! • 27. april 2004 (torek) Dare Sere in Branko Koren: Cerkniško jezero Tradicionalni izlet na Cerkniško jezero je vedno prijeten družabni dogodek in dobra priložnost za opazovanje ptic na pomladanski selitvi. Slabo vreme ponavadi obeta najzanimivejši teren! Zbor bo ob 8. uri na parkirišču nekdanjega gostišča Ciril. • 9. maj 2004 (nedelja) Željko Šalamun: Murska šuma Murska šuma. eden redkih ohranjenih nižinski hrastovih sestojev v Sloveniji, je območje, ki ga morate spoznati, še posebno, če še niste opazovali belovratega muharja v njegovem tipičnem habitatu. Druge vrste naj ostanejo presenečenje. Zbor ob 7.30 na parkirišču pred trgovino Špar v Lendavi. • 23. maj 2004 (nedelja) Slavko Polak: Ornitološki izlet po »Nikogaršnji zemlji« Ogledali si bomo košček suhih kraških travnikov in goličav s slegurji. kupčarji. rjavimi cipami in hribskimi škrjanci prav na mestu, kjer jc bil posnet film »Na nikogaršnji zemlji«. Dobimo se ob 8. uri pred gostilno »Zala« v vasi Knežak pri Pivki. • 12. junij 2004 (sobota) Jernej Kigelj in Andrej Figelj: Sabotin Nad Sočo pri Novi Gorici se bohoti Sabotin. Z malo sreče bomo videli planinskega orla, slegurja in mnoge druge vrste. Priporočljivi so planinski čevlji in vsaj malo kondicije. Zbor ob 7. uri na parkirišču pred mostom v Solkanu. AKCIJE Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva na telefonu 01 544 12 30 ali pri koordinatorju akcije. • 15.-16. januar 2004: Štetje mokožev (koordinator: Luka Božič, prijave: luka.bozic@dopps-drustvo.si) Naslednje leto bomo ponovili zanimivo akcijo štetja mokožev. Podatki bodo uporabni tudi za zimsko štetje vodnih ptic, saj mokožc popisujemo po posebni metodi. • 17.-18. januar 2004: Zimsko štetje vodnih ptic (l\VC) (koordinatorja: Vojko llavliček in Luka Božič) Največji hkratni popis v Sloveniji vsako leto nestrpno pričakujemo. • 18.-20. februar 2004: Izdelovanje ¡jne/dilnic (koordinira Vojko llavliček, prijave: 041 661 035) Podobno kot je potekala akcija izdelovanja krmilnic za ptice, bo februarja potekala akcija izdelovanja gnezdilnic. Vabljeni vsi. ki se želite naučiti kaj več o gnezdilnicah in jo tudi sami izdelati. Za material bo poskrbljeno. • 17. april 2004: Čiščenje sten za breguljko na Dravi (koordinira Boris Kočevar, prijave in informacije v pisarni DOPPS) Tradicionalno čiščenje sten za breguljko vsako leto opravimo skupaj s hrvaškimi naravovarstvenih. Če želite z lastnimi rokami prispevati k ohranjanju breguljke, se boste akcije gotovo udeležili. • 24. april 2004: Čiščenje Cerkniškega jezera (koordinira Slavko Polak, prijave in informacije v pisarni DOPPS) V akciji ob dnevu Zemlje bomo pobirali odpadke in poskrbeli za čistejšo podobo Cerkniškega jezera. • 5. junij 2004: Crex night (koordinira Slavko Polak, prijave in informacije v pisarni) Za varstvo svetovno ogroženega kosca jc ključnega pomena natančno spremljanje populacije. Kosce lahko preštejemo le v skupni akciji, ki poteka ponoči in je vedno nepozabno doživetje. SVET PTIC 26 letnik 9, številka 4, december 200.'5 Januarsko štetje vodnih Vojko H avl i ce k ptic (IWC) 2004 J- Letos bo potekalo štetje vodnih ptic ob koncu tretjega tedna v januarju in ne drugega kot doslej, Šteli bomo v soboto 17, in nedeljo 18. januarja. Na nekaterih predelih je bilo v preteklosti štetje oteženo zaradi streljanja ptic. Popis seje časovno ujemal z zadnjim koncem tedna, ko je še dovoljen lov na mlakarico. Upamo, da bo potekalo štetje v novem terminu bolj mirno in varno. Do letošnjega leta je Borut Štumberger odlično organiziral in vodil popise vodnih ptic ter skrbel za tekoče objavljanje rezultatov štetja. Letos je delo predal novima koordinatorjema, in sicer Luki Božiču in Vojku Havličku. Prvi bo skrbel za metodološki, drugi pa logistični del popisa. Borutu Štumbergerju se v imenu DOPPS-a iskreno zahvaljujem za epohal-no in vzorno opravljeno delo, ki seveda terja nadaljevanje. V SOBOTO 17. IN NEDELJO 18. JANUARJA 2004 ŠTEJEMO VODNE PTICE Vodne površine so razdeljene v sedem številih območij. Območja so razdeljena v odseke. Vsako števno območje ima svojega koordinatorja. Letos ponovno štejemo tudi m o kože. Če se želite udeležiti popisa, se obrnite na Luko Božiča (telefon 041 513 523, e-mail: hika.bozic@dopps-drustvo.si). Štetje mokožev bo potekalo v četrtek 15. iti petek 16. januarja 2004. Zimsko štetje vodnih ptičje velik mednarodni projekt. Vljudno vas prosim, da se mu pridružite tudi letos. Vsem, ki dvomite o svojem znanju glede prepoznavanja vodnih ptic, priporočam, da se prvo leto pridružite iskušenim popisovalcem. Z njihovo pomočjo boste utrdili in preverili znanje ter nabrali novih izkušenj. Naslednje leto boste popisovali že samostojno. Pridružite se največji akciji opazovanja ptic v Sloveniji. Z lokalnimi koordinatorji se dogovorite za svoj odsek oz. za udeležbo popisa z iskušenim ornitologom. Za dodatne informacije pokličete na telefon 041 661 035 (Vojko Havliček) ali pišite na rolling@siol.net. Na vprašanja v zvezi z metodo popisovanja ali determinacijo ptic pa vam bo odgovarjal Luka Božič (041 513-523), e-mail: [uka.bozic@dopps-drustvo.si Navodila in napotke s popisnimi listi in zemljevide z vrisanimi odseki bomo vsem popisovalcem poslali po pošti. Naslovi lokalnih koordinatorjev za posamezna stevna območja ali njihove dele • za števno območje Obale: - Borut Rubinič, 041 703-282, (večerne lire), e-mail: rubinic@siol.net • za števno območje Notranjske in Primorske: - Kraška polja: Leon Kebe 031 655-933, e-mail: leon.kebe@guest.ames,si ■ Soča s pritoki: Andrej Figelj, 031 874-289. e-mail: andrej.figelj@dopps-drustvo.si in Jernej Figelj. 041 358-816 • za števno območje zgornje Save: - Sava D. in B. od izvira do Naklega: Tomaž Mihelič, 031 438-545, e-mail: toinaz.mihelic@dopps-drustvo.si - Sava od Naklega do Litije: Katarina Denac, 01 2563988 e-mail: katarma.senegacnik@guest.arncs.si - Ljubljanica: Boža Majstorovič, 031 877244, e-mai 1: boza@szd-kmcckiglas.si • za števno območje spodnje Save: - Krka od izvira do Novega mesta: Andrej Hudoklin. 07 3931540 (dopoldne), e-mail: andrej.hudoklm@guest.arnes.si - Krka od Novega mesta navzdol: Jože Pcčnik. 07 3022232 (po 18. uri) e-m a i 1; joze. pecn i k@gu est.ar nes. s i - Sava od Zidanega mosta navzdol: Dušan Klenovšek, 041 593-929, e-m a i I: d u s a n, k lenovs e k@gue st.arne s. s i ■ Kolpa do Vinice: Mirko Perušek, 01 8363234 (okoli 19. ure), e-mail: mirko.perusek@zgs.gov,si • za števno območje Savinje; - Jezera in akumulacije: Denis Vengust, 041 504-109, 03 5871040. (okoli 19. ure) e-mail: denis.vcngust@email.si - Savinja: Zdravko Podhraški. 041 204319, 03 5815391,04! 204-319 c-mail: tamara.podliraski@gucst.arncs,$i • za števno območje Drave in Mure: - Matjaž Kerček: 02 7960531, 041 318 164 e-mail: danilo,kercek@siol.net SVET PTIC 27 EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC (EUROPEAN BIRDWATCH 2003) poročilo BirdLife INTERNAT I ON Al. EUROPEAN BIRDWATCH 4 - 5 October2003 Največje opazovanje ptic v Evropi je organiziral BirdLife International z nacionalnimi partnerji, glavni namen dogodka pa je bil dvig zavesti za varstvo ptic in njihovih habitatov. Tudi letošnji Evropski dan opazovanja ptic je bil uspešen: 76.000 ljudi je 4. in 5. oktobra opazovalo 1,25 milijona ptic v 30 evropskih državah. Za širšo javnost je bilo organiziranih čez 870 dogodkov. Podatke so zbrali v organizaciji Letzebuerger Natur- a Vulleschutzliga LNVK. kije luksemburški partner organizacije BirdLife. Povsod po Evropi so na izletih opazovali močno selitev ptic, najpogosteje opazovane vrste so bile ščinkavec, mlakarica in škorec. V Sloveniji gre letošnji slabši obisk izetov v primerjavi s prejšnjimi leti pripisati predvsem deževnemu vremenu. Kljub temu smo opravili vse načrtovane aktivnosti, postavili smo 2 stojnici in organizirali 8 ornitoloških izletov, ki se jih je udeležilo 146 ljudi. Prav posebej se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so vodili izlete in poskrbeli, da so bili obiskovalci stojnic dobro informirani. Prostovoljci so bili: Katarina Aleš, Tomaž Berce, Dejan Bordjan, Dare Fekonja, Dušan Klenovšek, Branko Koren, Borut Pittner, Alen Ploj, Matjaž Prentzl, Borut Rubinič, Primož Sedminek, Janez Senegačnik, Jakob Smole, Željko Šalamun, Rok Tuš in Eva Vukelič. Damijan Denac foco: Tatjana Koren "Najpomembnejši" del ornitološkega izleta. Tudi letos je bilo največ ptic opazovanih na zadrževalniku Medvedce. Izlet/stojnica Št. udeležencev/ obiskovalcev Št. opazovanih ptic Zanimive vrste Maribor (stojnica) 20 - - Celje (stojnica) 50 - - Tomačevski prod, Sava 5 400 postovka, vodomec, dolgorepka Ledavsko ¡ezero 6 1000 raca žličarica. sivka, mlakarica Cerkniško jezero 19 250 velika bela caplja, kupčar. irslrii strnad glinikopi goriških opekarn 3 150 svilnica, vriskarica, plašica, prosnik vodni zadrževalnik Medvedce 14 3000 kostanjevka, belorepec, riavi lunj. veliki srakoper Ljubljansko barje 20 100 žvižgavka, siva pevka, grivar. rumeni strnad Sava, Brežice 6 400 črna žolna, žvižgavka, velika bela caplja, črnovrati ponirek Škocjanski zatok 3 250 veliki škurh, zelenonogi martinec, raca žličarica SKUPAJ 146 5550 SVET PTIC 28 letnik 9. številka 4, december 2003 AKCIJE II Popisi, popisi, popisi /lihelič Člani društva še nikoli nismo popisovali ptic v takšnem obsegu, kol smo jih v zadnjih dveh letih: od zimskega štetja vodnih ptic. ki še vedno ostaja najbolje obiskana društvena akcija, do monitoringa klasifikacijskih vrst na predlaganih območjih SPA. popisov na območjih, predvidenih za postavitev vetrnih elektrarn, in popisovanja za Novi ornitološki atlas gnezdilk. Veliko popisov tudi organizira in opravi peščica društvenih zanesenjakov. Njim gre zasluga, da vsako leto preštejemo bele štorklje, sokole selce, navadne čigre, velike skovike, velike uharice, velike srakoperje itd. In kako poteka delo pri atlasu? Popisi so razdeljeni v dva sklopa. Tisto »klasično« delo opravljajo popisovalci posamič, v izbranih kvadratih, poleg tega pa tradicionalno vsako leto podrobneje obdelamo določeno območje na skupinskem popisu. Slednje je vedno prijeten in družaben dogodek, kjer ne manjka priložnosti za krepitev stikov med člani. Letos smo skupinsko popisali velik de! Krasa, lani pa celotno Belo krajino. Za prihodnje leto organiziramo skupinski popis na Koroškem, ki je ornitološko tako rekoč »bela lisa«. V zadnjih dveh sezonah nas je ptice za atlas na različne načine popisovalo kar 80! Pomemben je vsak prispevek, od tistih. ki ste sporočili posamezne zapise redkih vrst. do zavzetih tetradnih popisovalcev. udeležencev skupinskih popisov, mentorjev in pripravnikov. In koliko smo do sedaj popisali? Obdelali smo tretjino države, kar pomeni, da ob dosedanjem tempu za popis preostale Slovenije potrebujemo še štiri sezone. Razveseljivo je. da naša popisovalska moč narašča. Vsaj štirje so letos tako izpopolnili znanje oglašanja ptic. da bodo naslednje leto samostojni tetradni popisovalci. Čestitamo! Ornitološkc zanimivosti? Tudi letos jih je bilo kar nekaj. Odgovorimo lahko na primer na vprašanje razširjenosti hribskega škrjanca. Kot kaže, na Krasu dosegajo bistveno višje gnezditvene gostote, kot na primer na Goričkem. obenem pa je tam tudi veliko površin, ki so zaradi zaraščanja ostale brez njih. Te s pridom izkorišča podhujka. ki je na Krasu razširjena in pogosta vrsta. Ob koncu se iskreno in prisrčno zahvaljujem vsem. ki ste prispevali k našemu skupnemu projektu. Brez vas bi bil tudi najskromnejši cilj nedosegljiv, in prav vaš trud daje društvu moč in učinkovitost, s tem pa pomembno prispeva k uresničevanju našega poslanstva, ki je varstvo ptic in njihovih habitatov. Dosedanji sodelavci atlasa: Nina Aleš. Tilen Basle. Nadja Baucon. Tanja Benko, Tomaž Berce. Andrej Bibič. Primož Bizjan. Dominik Bombek. Dejan Bordjan. Luka Božič. Franc Bračko, Damijan Denac. Bojana Fajdiga. Dare Fekonja, Andrej Figelj. Jernej Figelj, Marjan Gobec. Vojko Havliček, Andrej Hudoklin. Alenka Ivačič. Stanko Jamnikar. Tomaž Jančar, Matjaž Kerček. Tone Kladnik. Aleš Klemenčič. Dušan Klenovšek. Primož Kmecl. Urša Koce. Domen Kocuvan, Ivan Kogovšek. Branko Koren. Milan Kosi. Igor Kovšc, Peter Krečič, Nada Labus, Bogdan Lipovšek, Maja Marčič, Cvetka Marhold, Marko Masterl, Barbara Mihelič, Tomaž Mihelič, Klemen Mlinaric, Petra Mohar. Borut Mozetič. Marjan Natek. Mateja Nose, Hrvojc Oršanič, Jožef Osredkar, Franjo Pasarič, Maja Pavlin. Mirko Perušek. Živa Pipan. Alen Ploj, Zdravko Podhraški. Slavko Polak, Anja Prah, Matjaž Premzl. Žiga Remec, Tomaž Remžgar. Aljaž Rijavec, Primož Sedminek, Jakob Smole, Jošt Stergaršek, Boštjan Surina, Nataša Šalaja, Željko Šalamun, Erik Šinigoj. Andrej Šober. Friderik Štruc. Borut Štumberger. Rudolf Tekavčič, Aleš Toniažič, Tomi Trilar, Peter Trontelj. Rok Tuš, Al Vrezec. Eva Vukelič. Valerija Zakšek. Darko Zdešar in Miha Žnidaršič. ru popisovanji ; NOAG obdi Svtl PTIC 29 revija DOPPS BirdUfc Slovenia Hranjenje ptic pozimi Damijan Denac, Tomaž Mihelič Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt. To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo. Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izognili vprašanju. ali je to sploh potrebno. Hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja. kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, poslali pa so tudi izjemno redki. Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo. Najprimernejši način hranjenja ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilni-ce na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mo- SVET PTIC 30 kovcc. brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika. dobrovita. ognjeni trn. bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi. lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem. da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča. V tem primeru se zatečemo h klasičnemu hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico. Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postavimo Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj. postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon... Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi. Pomembno je. da opremimo tudi okno. skozi katero opazujemo ptice. Idealno je. če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj. zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok. Kako hranimo Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa. ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5° C. I Iranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen ...) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmone-loza) in pogin ptic. letnik številka 4. december 2003 AKCIJE S čim hranimo Pri leni volja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tli j nai bcxlu uiku bontn :n.i scifTH"".a ¡¿u n tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana. Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka - večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike. rumenega drena, črnega trna. gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo. Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plav-ček. brglez. veliki detel, turška grlica...) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir. ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je. če jih postavimo kar na tla ob drevesu. v TOMACEVSKI PROD - poročilo z ornitološkega izleta Katarina Aleš foto: Miro Per ni c k Velil