Ljubljana, v soboto 26 novembra.
XX leto, 1887
U 'v>;. v-ak dan m>«-ter, izimfii nedelje in praznike, ter /^fJS~jaj--poš t i prejeman za av str ij s ko-o gerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'ćetrt leta 4 gld,, za jariea met»«c 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bre/. pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gid. 30 ki\,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meneč po 30 kr. za ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko Teč, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., će ae oznanilo jedenkrat ti&ka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upiavaisvo je v Rudolfa Kirbi&a hiSi,  .Gledališka atolba". Opravili 6tv a naj se blagovolijo pošiljati naročnine, re klani at ije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V ljiit»ljuni 25. novembra.
Politiki in diplomati ubijajo si glave, kacega pomena je pač ruskega carja prihod v Moro I in, zlasti pa njegov pogovor s knezom Bisraarkom. Red črnega orla, ki se je s čudovito hitrostjo pripel na veleposlanika Šuvalova prsi, zmatra se kot nekak kažipot. Grofa Šuvalova odlikovanje je izvest no znamenito. Ne le, da nobeden drugih veleposlanikov ni Se dobil nčrnega orla", treba pomisliti, da je Šuvalov vedno bil za zvezo Rusije z Nemčijo, treba pa tudi uvažati telegrame, ki javljajo, da je car proti Bismarcku bil posebno prijazen.
Ker nam nedostaje positivnih dat, zadovoljevati se moramo z razkritji, katera objavlja „Kul-nisehe Zeitung" in katera je ponatisnila po njej „Norddeutsche AUgemeine", iz česar se sme sklepati, da so ta razkritja neposredno iz Berolinske „"VVilchelmstrasse" poslana v svet. „Kolnische Zeitung" piše:
„Jedno uro trajajoč pogovor, ki ga je imel knez Bismarck z ruskim carjem, je še vedno središče političnim pogovorom: Umeje se ob sebi, da pri tem pogovoru ni slo za dogovore, niti se je sklenila zveza. Vsekako pa je pogovor v bistveni točki dal jako zaželjeno pojasnilo. Kakor se nam javlja od strani, brezpogojno zanesljive, se je tekom pogovora dognalo, da se je bila carju predložila cela vrsta pisem in telegramov o postopanji kneza Bismarcka v bolgarskem vprašanji in da so vsa ta pisma od kraja do konca ponarejena. Ta pisma, da so bila pristna, bila bi v istina carju povoda dovolj, da bi bil razjarjen, da bi ne zaupal več kneza Bismarcka politiki in bil naščuvan proti njej. Prvotni izvor teh patvorenj se je takoj dognal, za sedaj bodi dovolj, da so orleanističnega izvora in da bode morebiti še državno pravdništvo imelo posla ž njimi. Knezu Bismarcku posrečilo se je hitro, prepričati carja, da je v tej zadevi žrtev najhujše jezuiske spletke, in ako bi imel pogovor jedini uspeh, razkriti velikansko to intrigo evropske bojne stranke, pripomogel bi v bistvenej meri, da se ohrani evropski mir. Tekom pogovora se je tudi
še pokazalo, da je majhen, a npliven del tukajšnjih dvorskih krogov sodeloval, da se vzbudi v carji napačna misel, kakor da bi državni kancelar v svoji vnanji politiki ne bil v polnem soglasji s cesarjem Viljemom, marveč, da rau sUdnji neredko le z nevoljo odobruje njegove predloge in politiko njegovo. Tudi v tem oziru se je car pri tem sestanku lahko poučil, da je stvar drugačna. V ostalem pa se od vseh stranij potrjuje, da je bil značaj pogovora uljuđen in skoro prijateljsk. Vse pritožbe prišle so na vrsto in so se deloma pojasnile, deloma popravile. Je li bodo pogovor imel tudi drugih praktičnih posledic za na-daljne odnošaje obeh sosednih cesarskih velevlastij, to pokazala bode seveda še le bodočnost, v kratkem pa tudi ruskih časopisov pisava."
Tako „Kolnische Zeitung". Reči se mora, da je precej dolgega vsebina zelo nejasna, rado bi se kaj važnega povedalo, pa se neče, ali najbrže ne more. Izvestno pa je iz vsega, da je stari lisjak Bismarck tudi pri tej priliki skušal svojo grešno vest oprati in vse grehe zvaliti na „orleanističnega kozla." Koga je s tem izrazom mislil, je zastavica, ne ve se, treba li dotičnika iskati v Berolinu, v Peterburgu ali pa v Parizu, ali pa je vse le komedija, ki nema druzega namena, nego prikrivati prave smotre. V koliko se je Bismarcku posrečilo, pregovoriti carja in pregnati mu vso nezaupnost, pokazalo se bode v kratkem, za danes samo to konštatujerno, da so Madjari vsled sestanka v Berolinu dobili hudo politično naduho, katero jim iz vsega srca privoščimo.
Poročilo deželnega odbora
glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani.
Slavni deželni zbor! Kakor je razvidno iz letnega poročila deželnega odbora za dobo od 1. avgustu 1885 do 30. novembra 1886 ua strani 126 in 127, obrnil se je deželni odbor do visokega c. kr. naučmga minister-stva s prošnjo, da bi se v Ljubljani ustanovila stro-
kovna šola za lesno obrtnost, ki bi obsegala mizarstvo za stavbinska dela in pohišno opravo, lesno rezljanje, delavnico za poučevanje ob izdelovanji kmetijskega orodja in pa domačo obrtnost za lesene izdelke. S to Bolo bila bi združena tudi strokovna šola za pletenje košev in jednakih izdelkov in za vrborejo.
Z ozirora na navedeno ulogo do viBokega c. kr. ministerstva za uk iu bogočastje, naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo dopisom 18. marca 1887 Št. 710/pr. deželnemu odboru ukaz vzvišenosti goap. ministra za uk in bogočastje dne 11. marca 1887 št. 22865, v katerem pravi, da bi po uspehu daljnih obravnav ne bil zoper to, da se za Kranjsko iu sicer v Ljubljani ustanovi strokovna Šola za lesno obrtnost, to je za mizarstvo za pohišno opravo, rezljanje, strugarstvo in pletenje košev. Nadejajo se ustavnim potom dovoljenja potrebnih sredstev za leto 1888, bilo bi mOgoče misliti, da se ustanovi ta zavod še le ravnokar navedenega leta.
Ako bi se za zdaj ravnalo po poprej naznačenih vodilih in bi se upeljal triletni poduk, potrebovalo bi se za to strokovno šolo 7 učnih osob, namreč 1 vodja i o 1 učitelj, ki bi poučevala v risanji in modeliranji in 4 delovodje, namreč po jeden za vsako navedenih štirin tehničnih strok, dalje še pomočni učitelj za ponavljalni pouk, zu kupčijsko računstvo itd. /a vse to trebalo bi, da naučna uprava prevzame skupni trošek 5700 gold.
Za prvi nakup in pripravo učnih pripomočkov, orodja, u parate v, obrazcev itd., bi trebalo svote 2400 gld., od katere svote bi najmanj polovico prevzeti morali krajni činitelji, na primer deželni za-stop kranjski ali pa kupci iska in obrtna zbornica.
Vsakdanji troški za učne pripomočke, orodje za blago, kar ne ga potrebuje |>ri pouku za delavske in pisarniške potrebščine utegnili bi znašati na leto 1000 gld. iu gotovo bi se zvršitev te zadeve bistveno pospeševala b tem, ako bi rudi to svoto deloma prevzeli činitelji ua svoje rame in to tem bolj, ker je bivzdvomno, da ustanovitvi nameravane strokovne šol ne dela majhnih težav in zaprek ravno to, ker finančno stanje zahteva kolikor le mogoče štedljivo postopati.
Nedeljsko pismo.
Dolgo že neseni bil svojega pritličnega kotička tako vesel, kakor danes. Tu pri tleh vse mirno, pri Vas v prvem nadstropji, ali kakor pravite, nad črto, pa je pravi pravi pravcati prepih, vleče Vam od vseh stranij in na vse kraje. Nekateri mislijo, da je to „krivec", a motijo se, to ni druzega nego najnavadniša „hrvatska burja", ki piha s Turjaškega trga skozi Gospodske ulice.
Jaz bi predlagal, da se Turjaški trg zapre proti tej „hrvatski burji", aH pa, da vsaj gospod grof Schafgotsch dobi nalog, da kadar vzame uradni pihalnik v usta in napetih lic, kakor angeljci, ki trobijo sodnemu dnevu, v svet piha svojo modro-krvno modrost, da je takrat v svojih izrazih malo bolj izbirčen. Ne da bi jaz kako važnost polagal v to, kar piše visokorodni grof Schafgotsch. a ker so duševni otroci njegovi tako redki, kakor njegove zasluge, kazalo bi vender, da bi je skrbneje opravljene pošiljal v javnost. Kako neprijetno se čita, ako visokorodni grof, ki bi moral vsako slovo skrbno pretehtati na plemenitem svojem jeziku, z izrazi „sinnlose Politik", „Extravaganzen", „Narrheiten"
itd. kar okolu sebe meče! Ali se v tacih izrazih zrcali visoka Vaša omika? Ali bote pred take besede, reete psovke, postavili plemeniti Svoj grb? Plemenitost mora se razodevati tudi v pisavi, ne sumo v imenu!
Sicer je pa gospod grof bil še precej previden. Jedva napisal je svoj gorostasni dovtip „Kleeblatt", že je dodal kot „reservatio" mentalis" svoj pohlevni „unseres Wissen8M. In to je bilo dobro. Kajti, da je bil gospod grof v nedeljo zvi čer pri nekem banketu, čital bi bil nastopui „menu":
Justitia regnorum fundament u m. Laba ci. Calendarum 18. novembris MDCCCLXXXVII vrhu tega pa se lahko prepričal, da ima deteljica po već poresc, nego po troje in ćvetero ,  da torej figovo pero  „unseres VVissens"  nema druge vrednosti, nego priprosta fr&Ltt,   ker je  gospoda grofa vednost glede „deteljice" zelo skromna.
Zelo zanimivo pa je bilo, kako je uradni pihalnik uplival na gotove krogej, kako so v templji zaobračali Bvoje oči kvišku, v jedno mer kričeč: „Hvala ti, gospod, da nesmo taki, kakor oui, ki za vratnu stoji!" In ko so opravili svojo „andoht", korakuli so ošabno mimo m vratini rtoječega, češ;
„Hic niger est, bune tu Romano caveto!" Človek za vratini stoječ pa ni rekel ni hele ni črne, a mislil si je: Ugajate mi, kakeršni ste, da ste drugačni, bi mi niti ne ugajali.
Razen rečenega banketa vršil se je pretekli teden Še drugi. Zbralo se je bilo odlične gospode polno omizje, a ko sedejo k mizi, zapazijo — o malum omen ! — da jih je haš trinajst. Ne treba, da bi človek imel nepotrebnih predsodkov glede številk 18, vender pa je pri polni mizi prijetneje, ako na kaj tacega sploh misliti ne treba. Jed in pijača gre človeku vse drugače s slast, kadar ve", da je tudi v tem oziru „zapikan", da jih sedi po stena štirnajatortca pri razkošnem obedu. Zategadel povabili so še nekega pisarja v gost«'. Da hi bil to navadni pisar, kolika .sreča bi to bila ?anj! A na<5 pisar je baje sam nekoliko petičen, nesrečni slučaj pa je vrhu tega še nanesel, da je bil že obedoval. Kljubu vsemu temu pa ni mogel odkloniti laskovega vabila, šel je na obed, zašel štirinajsti sedež, odvzel številki 18 pogubonosuo moč in tako od svoje strani pripomogel, da se bodo vse srčne napitnice „No mnogaja leta!" tudi uresničile, kar vsem deležnikom banketa prav odkritosrčno želim.
Prav prijeten prizor imel sam pretekli torek. Pri „Slonu" v gostilni bilo je okolu imenitnega gosta
Dalje jo glede prostorov izvolil vzvišenost g. minister omeniti, da bi bila naloga občine, preskr beti primernih prostorov, namreč šolsko sobo z navadno šolsko opravo (šolske klop,, tabla na steno, prostor za uitelja itd.) jedno svetlo sobo za poučevanje v risanji in jedno za poučevanje v modeliranji, jedno sobo za rezljanje in jeden večji prostor za pletenje košev, jeden velik prostor za mizarje, dalje'jVdno sobo za vodjo in po jedno sobo za vsakega učitelja in za učne pripomočke, dalje primeren prostor za zalo-o biaua i ti za dovršene izdelke; istntako bi morala občina skrbeti za v/drža-vanje prostorov itd. v dobrem stanu, za njihovo snaženje za osvečavo in kurjavo, za plačo šolskega sluge in konečno tudi za prvo opravo zavoda, namreč šolske klopi, obešala za obleko, umivalnice itd.
C. kr. deželno predsedstvo navaja tudi v navedenem dopisu, da bi bilo jako koristno, če bi kupčij8ka in obrtna zbornica, deželni odbor itd. skrbeli za ustanove, da bi precej s početkoma strokovne šole bilo zadostno število učencev iu da bi tudi mladeničem ubožnih starišev na ta način mogoče bilo obiskati to šolo. (Lbd.je prib.)
Politični razgled.
\ »tranje <lc$ele.
V Ljubljani 26 novembra.
V Molu ogradite ni deželnem zboru sedaj konservativci nemajo več večine, ker se je od njih odločil Lienbacher a štirimi svojimi pristaši. V zbornici bode odsedaj imela vselej ona stranka večino, s katero bodo glasovali Lienbacherjevci. Kakor se kaže, začel je Lienbacher hoditi popolnem svoja pota.
V 11M SI £ C  <l »*'/.«! V *k.
Velike   skrbi  napravi j a  bolgarilcej vladi pravoslavna duhovščina, zlasti pa metropolit Klement, ki se prav nič ne briga za njene ukaze. Skoro v.a duhovščina je prijazna Rusiji  in zatorej dela proti Koburžauu    Metropolit Klement je prepovedal duhovnikom opravljati službo božjo, kadar je knez v cerk\i.   Vlada je že večkrat ukazala Klementu, da naj nhtavi Sofijo ter se takoj vrne v svojo metro-polijo v Trnovo.   Odgovoril jej je pa vselej, da mu vlada nema nič zapovedovati.   Odšei bode iz Sofije, kadar inu bode ukazal bolgarski eksarh.   Pred ne katerimi dni vi je peljal znani Caharija Stojanov veliko deputacijo vladnih pristašev k metropolitu, ki ga je prosila, da  naj ostavi Sofijo v treh dneh in mu pretila celo s sovražnimi demonstracijami in s silo.   Metropolit  je pa  odgovoril,   da drugače ne pojde, kakor če ga odpeljejo s silo. Vlada ga sedaj misli po tihem odpeljati po noči iz Sofije, Če z lepa ne pojde.   Po dnevu  se  vlada  ne upa nič storiti proti njemu, ker se boji naroda — Poslanci vladne stranke so imeli posvi tovanje in so sklenili, predlagati sobranju, da .-^e Karavelov in še čekat ri drugi bivši  ministri  izroče  sodišču   zaradi   zarote proti Batteuberžanu. Ta stvar je pa čudna  Po bolgarskej ustavi ima se branje res pravico o tem sklepati, toda pomisliti treba, da je regeutsvo bilo pomilostilo vse udeležitelje držat nega  prevrata z 21. avgusta Za tefiadel se pa govori, da se bode  vlada ustavljala temu predlogu, ki bi nekako potrjeval, da regent stvo ni bilo zakonito in potem  takem tudi sedanje stanje ni,  ker je le posledica  politike regentstva. — Nekateri opozicijski poslanci pa hočejo predlagati
z Dunaja veliko Ljubljanske gospode, mej njimi tudi moj prijatelj Dežman, ki se je sicer tudi udeleževal znanstvenih pogovorov, a zdel se mi nekako razmiš-Ijen, kakor bi tajna skrb kljuvala nesrečno mu srce. In res je bilo tako. Zdajci čujem njegov glas: „Sie Kellner. bringen Sie mir den „Narod" her!u Po slušni Ganimed m ti hitro ustreza ter prinese zaže-ljeni list Dežman vzame list, vrže utrujeni svoj pogled na tretj i stran, vidna nevolja preleti mu obličje in eujejo se besede: „Schau, schaul also der Višnikar! Wer hatt' sich das gedacht!" Potem si potegne z dlanjo po obrazu, kakor bi hotel zbrisati neugodno to vest, zašepeče nekaj Samhaberju na uho, namigne še dr. Keesbucherju in vsi trije so na to prav tiho govorili mej seboj. Kaj nesem mogel razločiti, a izvestno ni bilo nič kaj veselega, kajti Dežman se mi |e zdel, kakor Marij ua razvalinah Kartaginskih.
Če še dostavim, da je danes prenehal sk*iro štirinajstdnevni dež menda iz samega strahu pred napovedanimi nemškimi adveutskimi pridigami gospoda Klinkovvstioina, da se višji gospodje na Dunaj i in v Gradei tako močno zanimajo za dr. Tavčarja kazensko pravdo, da so si naročili vse slovenske liste, v katerih se bode o tej pravdi kaj pisalo, povedal sem vse zanimive, vsaj meni znane drobnosti, katerih si za bodoči teden veliko več želim. S.
v sebranji, da se pomiloste vsi, ki so zaprti zaradi ustaje v Ruščuku in Silistriji. Ta predlog bode sebi anje gotovo zavrglo, ker mu bode nasprotovala vlada Stambulov in njegovi tovariši dobro vedo, da se le tako dol^o morejo obdržati, dokler se jih bodo bali nasprotniki. Ko bi pa vlada pumilostila Ru-ščuške in Silistrij#kH ustajuike, hi se strah mej bol garskimi opozicijogalci pomanjšal, kajti vsakdo bi si mislil, kaj če me zapre, saj me bodo kmalu zopet pnmilostili. Pojavili bi so novi upori, ki bi utegnili sedanji bolgarski vladi upihuti luč življenja.
Vse kaže, da so bode \eni<*lju v bolgarskem vprašanji zopet približala Humi j i   Pri Berolinskem dvoru je močna franka, ki je celo pripravljena Žrto-vat» Bismarcka, ako bi trebalo, da si le zopet pri -dob' naklonjenost Rusije   Car je sam iz lastne inicijative bil k sebi poklical Bismarcka in mu očital, da Nemčija tira   protirusko  politiko, ne držeč se prejšnjih dogovorov in obljub. Knez se je izgovarjal, da je se vedno ravnal po načelu, da Bolgarija spada v območje ruskega upliva. Car mu je z diploinatič-nimi pismi dokazoval, da no govori resnice, temveč je zadnji čas vedno ruval proti Rusiji  Nemški kan celar se je pa jel izgovarjati, da  dotična diploma tična pisma ne izvirajo od njega, temveč so ponarejena.   Ponarejalci   diploniatičnih   depeš  pa so naj brže privrženci Orleancev. Kadi tega se bode nekda začela celo sodnijska preiskava, podobna onej, ki se je pred leti vršila proti grofu Arnimu. Ko je Bismarck spoznal energično politiko ruskega carja, ki bi utegnila škodovati Nemčiji, je uvidel, da treba vsekako pridobiti si rusko naklonjenost, zategadel pa treba, da zvali odgovornost za protirusko politiko komu drugemu na rame. Prentemba nemške vnanje politike je pa hudo potrla nekatere Rusiji nasprotne kroge na Dunaji in v Pešti.  Posebno Madjari neso pričakovali, da se bode v kratkem tnko zasukala vnanja politika Nemčije.   Prestol kneza Ferdinanda se je sedaj zopet začel majati, kajti   Koburžan ne more več pričakovati naklonjenosti velevlastij. V Carigradu ima  Nemčija velik upliv.   Sultan se bode gotovo zopet skušal  sprijazniti  z Rusijo, ako mu bodo v Đerolinu svetovali. Bolgarom bode pa mnogo škodovalo, ako Turčija premeni svojo politiko Ruski listi že pišejo, da bode Koburžan najbrž v kratkem moral ostaviti Bolgarijo,  kakor jo je Batenberžan. Carjev prihod v Berolin bode najbrž imel mogočen upliv na evropsko politiko in spridil vse nade ruskih protivnikov.
V Lipsknm je izšla knjižnica, v katerej se razpravlja misel, da se Rusija v orijentu mora upirati ne le na slovansko narodno idejo, temveč v prvej vrsti na idejo pravoslavja. Na ta način bode pridobila na svojo stran ne le balkanskih Slovanov, temveč tudi Grke in Rumu ne. Posvečena je knjižica vrhovnemu prokuratorju ruske svote sinode, Pobodonoscevu. — iz Peterhurga pa prihaja vest, da bode odstopil finančni minister Višnjegradski, ako se mu ne posreči pri sestavi budgeta za bodočo leto doseči ravnotežja v državnem gospodarstvu. Mogoče je pa tudi, da bode odstopil Višnjegradski zategadel, ker se Rusija približuje nekoliko Nemčiji. Finačna politika Višnjegradskega ni ugajala Nemčiji. Ce odstopi Višnjegradski, bodo morda Nemčija tudi ustavila narodnogospodarsko borbo proti Nemčiji. Govori se že, da bodo nemška državna banka začela vsprejemati ruske vrednostne papirje.
Kako se bode rešila predsedniška kriza na rranenNkem se nič ne ve. Toliko je gotovo, da Grevy ne bode zopet voljen.
Angleški* oblastva prišla so v Londonu na sled nevarni zaroti dinamitardov. Zaprli so več osob in v njih stanovanjih našli mnogo dinamita. Zarotniki so prišli iz Amerike.
Dopisi
0«1 Savili je 25. novembrara. [Izv. dop,] (Volitev za deželni zbor.) Gosp. dr. Dominkuš narodni naš prvoboritelj ter mnogoletni in prezaslužni zastopnik celjskega okraja odložil je na globoko obžalovanje vsakega narodnjaka svoj madat. Kakor nas pa ta dogodjaj naudaja z obžalovanjem, ravno tako nas kliče pa tudi na delo; volitev za okraje: Celje, Laško, Šmarje, Konjice, Vransko in Gor nji grad je že razpisana in določena že na 16  decembra t. I.!
Treba hitro se dogovoriti o osobi kandidata, ki naj bo vreden naslednik g. dr. Dominkušu, ki bo vešč svoji .stroki vedel mirno in taktno se vesti, kakor prednik, a imel tudi dovolj mladeniškega poguma in rezke odločnosti, da se postavi po konci, kedar to zahteva slovenskega imena čast in slovenskega naroda korist, da bodo slovenski poslanci v Gradci res zastopniki, pr a vi zastopniki slovenskega naroda na Štajerskem, kakor so to bili pred jednim desetletjem! —
Zaradi dogovora o osobi kandidata sklical se bo vkratkem shod zaupnih mož v Celje; prej še pa, ko bode se ta mogel sniti, bodo se že začele ali celo tudi dokončale volitve volilnih mož! Zatorej pozor!
V zavednem celjskem volilnem okraji se ne ponuja našim „Nomcem" in nemškutarjem „ zmage
venec" ; tukaj nemškutarji nosijo k večjemu samo svoj hrbet na ponudbo, da njim jih nekoliko naložimo. Pa ven ler treba paziti pri prvotnih volitvah, tla ne pride, ko mi spimo sovražnik ter neunaseje lulike mej pšenico; treba paziti vsem u .i rod nt m veljakom v vseh okrajih, da se zberejo povsod samo zanesljivi in vrli narodni volilni možje, ki bodo 16. decembra zopet sijajno pokazali svetu, da se slovensko ljudstvo na spodnjem Štajerskem zaveda svoje narodnosti in drži neomahljivo narodnega praporja!
Iz Ptuja 23. novembra. Pretočeno nedeljo je imelo „Slovensko pevsko društvo" tukaj v Narodnem Domu svoj letni zbor.
Gosp. predsednik Miha Lešnik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče in oprosti opravičene. On v zelo jasni besedi razpravlja pravi pomen društva, razklada pravila, naznani dosedanji razvitek društva ter poudarja veliko prihodnost, ki jo društvu obeta, ako se za naprej dobro podpira in vsestranski širi Društvo je po vsem napredovalo, ako-ravno letos radi premnogih slavnostij ni priredilo običajnega velikega in pevskega zbora. Na razue želje in vabila je osnovalo izredni pevski zbor 4. sept. t. 1. v Slovenjemgradci o piiliki Trste-njakove slavnosti, ki je ugodno rešil vse naloge v čast milemu narodu.
V obče izproži g. predsednik željo, naj bi se prihodno jesen priredil veliki občni pevski zbor v sredini slovenskih pokrajin tako, da bi daleč okolu stanujočim bilo mogoče se tam lahko sniti in bratiti se pri stari naši pesni.
Dalje se zahvaljuje slavnim našim komponistom za trud in poklouitev pesnij, kakor vsem poverjenikom in voditelju pevcev v Slovenjemgradci, čast. gosp- kaplanu Jožefu Čižeku, za njih požrtvovalno sodelovanje. Gosp. predsednik sklene svoje poročilo proseč vse rodoljube, naj po možnosti vsestranski podpirajo to velevažno društvo.
Burni živioklici so sledili izvrstnim in naudu-šenim besedam.
Tajnik, g Tone Porekar, poroča obširno vse, kar se je pretečeno leto v društvu godilo. Odborovih sej je bilo sedem, v katerih se je obravnavalo o došlih dopisih, določevalo radi pesni za veliki pevski zbor, pozneje za Trstenjakovo Blavnost, posvetovalo o kraji za III. veliki zbor itd.
Naročilo se je več moških in ženskih zborov v vrednosti nad 100 gld., ki so se večinoma že poverjenikom razposlali. Dalje se je naročil novi pečat, ker se je stari pokvaril in 20 močn h platnic za sekirice z zavitki.
Vseh udov skupaj je bilo 334, mej njimi 6 ustanovnikov. (1 Gosp. Mika VoŠnjak, drž. in deželni poslanec v Celji; 2. g. dr. Josip Srnec, odvetnik v Celji; 3. g. Franjo Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v Špitalu; 4. g. Josip Zelenik, prof. kandidat in posestnik na Dunaji; 5. g. dr. France Firbas, c. kr, beležnik v Brežcah, 6. g. Simon Rutar, c kr. profesor v Spletu in 7. preč. g. Božidar Raič, župnik državni in deželni poslanec pri bv. Barbari, kateri je žalibog lani umrl.) — 112 podpirajočih in 222 izvršujočih udov. (Mej zadnjimi 42 gospa iu gos-podičin.)
Iz odbora so se preselili gospodje: Dr. Fran Giobs v Ljubljano, Tomaž Romih na Krško iu Janez Strgar v Rogatec, katerih posle sta prevzela namestnika čast. g. o. Bonaventura Ćiček, prokurator oo. minoritov, in gosp. Fran Suher, učitelj v Ptuji. Konečno želi, naj bi se gg. poverjeniki in posamezni častiti udje, ako česa v redu ne dobe, takoj oglaševali, da se pomanjkanje lahko pravočasno odpravi.
Poročilo denarničarja nazuani gosp. predsednik, ki je do letnega zbora to poslovanje prevzel, da je društvo imelo z lanskim velikim pevskim zborom s Ptuji 523 gld. 44 kr. dohodkov in za lauski veliki pevski zbor za voj. godbo, dekoracije, prevažanja in sekirice itd. 511 gld. 40 kr. stroškov, tako da v blagajnici ostane 12 gld. 4 kr. gotovine in sekiric v vrednosti 240 gld.
Mnogo udov in nekaj poverjenikov še za letošnje leto ni poslalo doneskov.
Gosp. dr. Fran Jurtela naznani v imenu preglednikov računov, da so vsi računi v popolnem redu.
Občni zbor odobri poročila o društvenim delovanji in se zadovoljuje z gmotnim stanjem in do-sedajnim premoženjem društva.
Za predsednika se v tretjekrat jednoglasno zopet voli na predlog gosp. Ivana Strelca od sv.
i04F" Dalje v prilogi.
Priloga   Slovenskemu Narodu44 št. 270. 2(i. novembra. 1887.
Marka — gosp. Miha Lešnik, c kr. davkarski pristav v Ptuji. Dolgo se je sicer obotavlial, a na splošno prigovarjanje je še za prihodno leto vender vaprejel.
V odbor so izvoljeni čast. g. o. Bonaveutura Čiček, prokurator in kaplan oo. Minoritov; g Fran Copf. učitelj; g. Alojzij Jurca, veletržec, in g. Tone Porekar, učitelj. Za njih namestnika g. Jože Mihelič, C kr. sodnijski piistav in g. Fran Subar , učitelj, vsi v Ptuji.
Za zunanje odbornike so izvoljeni gg.: dr. Fran Gro88, c. kr. pristav deželne sodnije v Ljubljani, dr. Josip Srnec, odvetnik v Celji; dr. Gustav Ipavec, zdravnik in skladatelj v Št. Jurji, in dr. Anton Žižek, zdravnik v Ormoži.
Za namestnike teb gg.: Stanko Pirnat, beiež. kandidat v Brežcib ; dr. RadoBlav Pukl, prof. kandidat na Dunaji, in Tomaž Romih, meščanski učitelj na Krškem.
V pregledova'ce računov so bili izvoljeni gg: Dr. Jurtela Fran, odvetnik; Klobučar Anton, c. kr. sodn. pristav in Knop Ivan, c. kr. davkarski pristav v Ptuji.
Po končanoj volitvi izreče občni zbor očitno zahvalo bivšim odbornikom gosp. dr. Fran Grossu, g. Tomažu Romihu in g. Ivanu Strgarju, ki so bili osnovatelji društva za njih velike zasluge in za njih posnemanja vredno požrtvovalnost v prid društva.
Mej manj važnimi predlogi je omeniti ta, da je zbor sklenil, naj novi odbor izvoli kraj za pri-hodni veliki in pevski zbor tam, kjer bo najprimernejše.
Po končanem dnevnem redu se je predsednik zahvaljuje navzočim in tistim, ki so pismeno na-svetovali in zbor pozdravljali ter s trikratnim „živiou III. občni zbor konča.
Po zborovanji je sledil v čitalničnih prostorih zabavni večer s plesom, ki je trajal do treh po polnoči.
Ti-žko in težavno si mora slovensko ljudstvo svoje pravice in eksistenco pribojevati; težek je tudi boj, katerega ima našo društvo prebojevati. Ali kako danes vidimo, društvo zmagovalno stoji pred Vami, čeravno še so tu in tam male zapreke, a obstanek mu je gotov, ker kipi iz krila takega naroda, čegar pota so pravična.
Naj se torej stara vedno nova slovenska pesen vedno bolj spoznava, društvo jo naj širi in ljudstvu k srcu vodi z ljubeznijo za vero, narod iu državo, kakor se to pri naših bratih na Češkem iu Mo-ravskem godi. ErtL
Domače stvari.
— (Matica Slovenska.) Društvene knjige za 1. 1887. so gotove; te dni jih „Matica" prične razpošiljati. Ljubljanski udje dobe jih lahko od 27. do 30. t. m. vsak dau od 11.—12. ure dopoludne v društveni pisarni; s 1. decembrom počenši pa na dom. (Jč. p. n. poverjeniki blagovole naj pri tej priliki, ko razpošiljajo letošnje knjige, pobirati ob jednem društvenino za prihodnje leto, kakor se to brez vsake ovire godi pri „Družbi sv. Mohorja". Društveniki prej m o letos tri knjige, in sicer; 1. Letopis za 1. 1887, uredil Fr. Leveč, v obsegu 241 L tiskovnih pol; 2. dr. Fran Lampe: Vvod v modroslovje. (12 p61); 3. Gogolj-Pod-goriški: Mrtve duše (poema 15l/i P°0> skupaj 518/* pol. Kdor pa društvenine ni plačal, knjig tudi ne dobi. Ostati jih utegne le malo čez število upisanih udov „Matice Slovenske".
— („Čujte, čujte!") Znan rodoljub nam piše: „Kakor vidite iz priloge, razpošilja tvrdka „R. Liefmann Sobne Nacbfolger" v Hamburgu svoj „Klee und Grassaat-Bericht", v katerem se nahaja nastopni stavek: I m deutacheii Inlaiide berichtet iiber ein ausserordentlich gutes Ertragniss nur B o h m e n, vvahrend andere massgebende Gebiete \vio S t e i e r -mark, Ungarn und Galizien eine kleine, M a hren habt sogar eine recht kleine Ernte ge-haben vvollen.8 Daleč smo prišli „durch Gottes FUgung!"
— (S tri t ar je vi h zbran i h spi so v) izšel je 22. snopič, nadaljujoč povest „Sodnikovi".
— (Odpis davka v sled (vremenskih nezgod na Kranjskem). Finančno ravnateljstvo kranjsko poslalo je deželnemu odboru kranjskemu izkaz, koliko zemljiškega davka in deželnih prikad se je odpisalo vsled vremenskih nezgod leta 188G. posestnikom na Kranjskem. Po tem izkazu odpisanih je bilo v 19. davčnih okrajih vsled toče, povodenj in  nalivov 4755 gld. 52 kr. zemljišnoga
davka 2739 gld. 83 kr. deželnih priklad, skupaj 7495 gld. 35 kr., — potem vsled pozebl ine (slane) v 7 davčnih okrajih 439 gld. 67 kr. zemljiškega davka in 2747 gld. 32 kr. deželnih priklad, skupaj 7138 gld. 99 kr. Vsega skupaj odpisalo se je torej vsled vremenskih nezgod 9147 gld. 19 kr. na zemljiškem davku in 5487 gld. 15 kr. na deželnih pri-kladah, skupaj 14634 gld. 34 kr.
— (Izkaz neposred njega davka na Kranjskem.) S prikladami vred je za leto 1886 iznašal: Zemljišni davek: 631.554 gld. 45 kr.; hišno najemninski davek: 209.125 gld. 75 kr.; hišno razredni davek: 136.890 gld. 25 kr.; 5°/0 davek od dohodka poslopij, ki so (oproščena hišno-najemninskega davka : 3712 gld. 671 a kr.; pridob-nina: 138.467 gld. 64Va kr.; pridobnina od kroš-narstva : 8849 gld. 76*/■ kr.; izkazana dohodnina (Einkomtnen8teuer) 315.110 gld. l;V/a kr.^ svota neposrednjega davka: 1,520511 gld. 50 kr.; deželne priklade: 633.098 gld. 1 kr.; priklade okrajnih blagajnic : 169.887 gld. 12 kr.; donesek kupčijske zbornice: 4579 gld. 66 kr. svota vseh priklad pa je 971.31 3 gld. 61 kr. Ta izka* o znesku direktnih davkov s prikladami za 1. 1886 izročilo je na prošnjo dež. odb. kranjskega c. kr. finančno vodstvo Kranjsko.
— ( „D ol e n j sk o p e v s ko društvo" )imelo bode v soboto dne 10. decembra t. L, ob 7. uri zvečer svoj občni shod v prostorih „Narodnoga doma". Na dnevnem redu so: predsednikov nagovor ; tajnikovo, blagajnikovo in arhivarjevo poročilo; volitev dveh pregledovalcev računa; volitev predsednika, osem odbornikov in dveh namestnikov ; posamični predlogi, ako se po §. 19. drušvenih pravil osem dnij poprej naznanijo. P. n. gospodje člani so povabljeni tega shoda v polnem številu udeležiti se.
— (Za slovanske kraje na Tržaškem in v Istri) razpisana je služba popotnega učitelja pol jedel jstva Popotni učitelj dobiva na leto 1000 gold. kot plačilo in 600 gold potnine v mesečnih „anticipando" vsotah  Prošnje do 31. decembra r. I.
— (Ra z p i s an o) je mesto notarja za Celje; obrok za prošnje poteče z zadnjim dnem tega meseca.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterfourg 27. novembra. Car in carica prišla včeraj prvikrat po povratku iz Ko-danja semkaj. Prebivalstvo ija je naudušeno pozdravljalo, mesto praznično okrašeno. — „Journal de St. Petersbourg", govoreč o brzojavnem izvadku nemškega prestolnega govora, pravi, da zmatra ta govor kot živahno na-glašanje nemške države mirovnih namenov.
Pariz 26. novembra. Zagotavlja se, da bode Grevy zvečer ministrom objavil svoje sporočilo, katero se bode v ponedeljek v zbornici prečitalo.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Po tem zagotovilu morali so podpisanci pričakovati, da se bodo takrat, ko se otvori promet čez Hrpelje v Trst, tarifne nejednakosti, katere že toliko časa tlačijo, odstranile in da dobode Ljubljana za promet od Trsta in v Trst tarife, kateri ne bodo nikakor dražji od tarifov državnih železnic od postaj pred Ljubljano v Trst in narobe.
Toda, kako bridko so se varali podpisanci:
Ze samo, da tarifne nejednakosti, vsled katerih je do zdaj trpela Ljubljana, niso bile odstranjene, ampak so se na občutljiv način pomnožile in poostrile, kajti po uvedenem državnoželezniškem tarifu od 6. julija pr. I. veljajo za Ljubljano za promet od Trsta in do Trsta dosedanji tarifi južne želez niče, dočim so vse postaje nad Ljubljano na državni železnici dobile neposredne državnoželezniške tarife za promet od Trsta in do Trsta in morejo dobivati svoje blago od Trsta čez Ljubljano ceneje na Go renjsko ter z Gorenjskega skozi Ljubljano razpošiljati ceneje v Trst, nego li more Ljubljana jednako blago pošiljati v Trst ali pa od tamkaj dobivati.
Ljubljana je o prejšnjih tarifnih nejednakostih popolnoma izgubila poBrednjo trgovino na notranjsko in primorsko stran, ker si malone vse notranjske postaje tozemBko blago vsled reekspedicije od Trsta morejo ceneje preskrbeti, nego od Ljubljane. Pri tem mora tudi izgubiti vesoljno trgovino na Gorenjsko iu Koroško, ker morejo državne železnice postaje tamkaj največ blaga znatno ceneje dobivati od Trsta, nego li more to storiti bliže Trsta ležeče glavno mesto Ljubljana.
Vsi obrtniki na Gorenjskem imajo ugodnejše tarife nego v Ljubljani, takisto posestniki gozdov iu zemljišč. Zdi se torej, da je Ljubljana v vsakem obziru obsojena v to, da jo južna železnica in nje tarifne nejednakosti  ugouobe;  celo c. kr. glavno
ravnateljstvo zdi se, da je v tem obziru brez moči. Kako bi bilo drugače mogoče, da se na državnem kolodvoru v Ljubljani ne sme oddajati niti sprejemati blago za Trst in da je promet od Ljubljane in do nje po pogodbi popolnoma bil izročen južui železnici, dočim je koj po otvorjenji peaškega prometa za postaje Divača, Celovec, Ljubno in Beljak, katere so ravno tako postaje južne in državne želez niče, bil uveden nov tarif, po katerem se sme blago sprejemati in oddajati na obeh kolodvorih ter ima celo pravo določbo, da se morajo za blago brzo-vozno ali tovorno vlakom računiti najceneje tarifi, kateri se pokažejo po kalkulaciji državnih tarifov, ako morda za nekatero blago ne bi bili ceneji tarifi južne železnice.
Od teh postaj morejo se v obče rabiti od Trsta in v Trst tarifi državnih železnic, voznina za Trst-Sv. Andrej, Trst-pristanišče, Divača, Celovec, Ljubno in Beljak je povse jednaka, samo Ljubljana je izvzeta, ter ne more starih tarifnih nejednakosti ne le odpraviti, temveč mora tudi trpeti nove nejednakosti, ki jo zelo občutno odskodujejo.
Podpisanci dovoljujejo si našteti te nejednakosti v vzgledih iz dozdanjih tarifov in navesti zdanje tarife državnih železnic od ViŽmarij do Trsta, katerim se primerjajo  tarifi južne  železnice in narobe, v kolikor različna razredba dovoljuje to prispodobo: 149   kilometrov   od  Vižmarij   v Trst in narobe, državna železnica: Brzovozno blago normalno: 250 kr., znižano: 92 5 kr.; komadov razred: I. 925 kr., II. 79 kr.; A. 57 kr., B. 45 kr., C. 30 5 kr.; posebni tarifi: I. 41 kr., II. 322 kr.; izimni tarif I. 27 kr. 148   kilometrov   od    Ljubljano   v Trst in narobe, južna železnica: Brzovozno blago normalno: 292 kr ; znižano: 156 kr.; serija: I. 140 kr., II. 103 kr., III. 70 kr., IV. 62 kr.,   V. 52 kr.,   XIII. 30 kr j   X. 52 kr., VII. 44 kr., XIII. 30 kr.
Prispodobe voznine za posebno blago naj dopolnijo to prispodabljanje.
Za rezani in okrogli les plačalo se je do zdaj na južni železnici od Ljubljane do Trsta 48 gld. od vagona, odkar je otvorjena železnica Čez Hrpelje, znižan je ta tarif na 40 gold. od vagona, dočim se plača  po državni železnici od Vižmarij do Trsta: za vagon rezanega lesa 32 gld. 20 kr,; za vagon lesa v čokih ali panjih 27 gl. 40 kr. Kamenje vsake vrste: Kamenje po južni železnici od Trsta do Ljub Ijane za vagon 30 gld.
Kamenje po državni železnici od Trsta do Vižmarij za vagon 23 gld. 20 kr.
Žito, moka, bob itd. Od Ljubljane po južni železnici do Trsta 44 kr. od 100 kilogramov.
Od Vižmarji po državni železnici do Trst 44 kr. od 100 kilogramov.
Konop n ina in različno vlakne. 0.1 Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr. od 100 kilogramov.
Od Trsta do Kranja: a) posamična pošiljatev 825 kr., b) pol vagona 648 kr., c) cel vagon 33-3 kr.
(Dalje prih.i
Zahvala.
Čest. gg. volilcem mestne skupine Kočevje - Ribnica, kateri so mi izkazali dne 22. t. m. na častni način svoje zaupanje, ob jednem vsem prijateljem, kateri so mi čestitali povodom moje izvolitve, srčno zahvalo.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1887.
Fr. Višnikar.
deželni poslanec. Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skuSeno in od zuamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zubasanju. — 1 Skatljica a 15 pil 16 kr, 1 zavoj » 120 pil 1 gld. a. v. — Pred poiiarejunjein »e |«ko uvakri. — Pristne ao samo, če iina vsak.i Skatljica rndeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,Sveti Leopold" in našo firmo lektira« ».pri »V. Leopoldu'4, OuuaJ, mento, Eelce der Nplegel- uud PlaukenxaH8t>. V IJ ubij »nI se dobivajo pri gosp. leUnrJl CJ. Plcioll-JI. (817—7)
REJE
Sil"
„LJUBLJANSKI
77 »taji (l»8—176)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tujci.
■li. novembra:
P.i ■ i >im; Boul, Kralovskv, Karg z Dunaja. — Walzer iz Celja. — Perko iz Ptuja. — Clorup z Reke. — Daneu z Opčine.
Pri rtuia«! « llausner, Prinz, liroll, Striimer, Htibsch z Dunaja. — Rubascb (i Krumljova. — Schvvurz iz Gadoa. — Urbančič iz Polbovega gradca. — Fttoha a Kokru. — Kometor iz Pulja.
Tržne cene v LJubljani
dne 26. novembra t. 1.
		H-	kr		cl.kr!
Pšenica, hktl.   .   . .		5 *5		Špeh povojen, kgr. .	— I60!
i ttei.	•     • •	4	M	Surovo maslo, ,	— '901
Ječmen,	•	3	41	Jajce, jedno ....	— 1 3
Ove«,		2	27	Mleko, liter ....	— 8:
Ajda,	»     •   • •	3 90		Goveje        meso, kgr.	— 5*
i Proao,	•     • •	3	74	Telečje          » ,	— 50
j Koruza,	■ ...	B	3H	Svinjsku        „ „	— 60
Krompir,	• *	1	41	Koštrunovo    a „	— 32
Leča,	s        • •	19	—		— 30
! Urah.		13	—	Golob......	— 20
Fiiol,	s ..•	U	—	Seno,   100 kilo    . .	2 32
Maslo,	kgr. .	1	—	SIhUIH,     9        n •	1 9«
Mast,		—	64	Drva    trda, 4 Q metr.	ti 60
Speh frišen	i »	—	61	„   mehka,   „ „	4 20
Meteorologično poročilo.
1	Cm opa-io vanj a	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura trovi	Nebo	Mo-krina \ mm.
> § in CM	7. ajutraj 2. pop. 9. aveoer	731-29 aa. 729 56 aa. 729-40 aa.	8 2" C brezv. 10 0' C   al. vzh. 8 6" C  ;sl. zah.	megla dei. dež.	10-40niM. dežja.
Srednju temperatura 8-9°, za 6-3° nad normalom.
3DTjLia.aJslr^ borza
dne 26. novembra t. 1.
Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 8115 — gld. 8110
Srebrna renta.....„    82 25 — „ 8235
Zlata renta......,   11170 — „ 11185
5°/0 marčna renta.....9«15 — „ ^6-15
Akcije narodne banke   .   .    „   t-86*— — „ 885'—
Kreditne akcije......                          27640 — „ 276 76
Srebro........„    —•— — , — '—
London.........                                     125 80 — „ 12570
Napol. ........„     9-95 — , 9 95
C kr. cekini.......                                  593 - , 593
Nemške marke......61-75 — . 61-70
4%, državne srečke lz 1. 1854   250 gld. 131 gld. — ar.
Državne srećke iz 1. 1864         100   n 170 , 25
Ogeraka zlata renta 4°/?...... 99 „ 95 ,
Ogerska papirna renta 6\'„..... 85 „ 65 „
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „ — „
Donava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 119 „ 50 ,
Zemlj. obč. avstr. 41/«n/o zlati zast. listi . 125 , 75 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 99 „ 75 „
Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ 75
Rndolfove srečke.....10 19 „ 20
Akcije anglo-avatr. banke .   .   120   „ 110 „50 „
T: ammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . 226 „ 50
<
Vsem gospodom, gospem in gospod ičinam, kakor tudi vsem znancem in prijateljem iz Ribnice, kakor tudi iz Sodražice in čestiti duhovščini, kateri so našega prerano umrlega soproga, odeta, brata in tasta gospoda
Simona Pakiža,
župana, zemljišnega posestnika in trgovca,
truplo tako v velikem Številu spremili na pokopališče pri sv. Križi, najsrčnejša zahvala.
V Ju rjo vici, dne 24. novembra 1887.
(865) Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjamo, dajo naša iskreno ljubljena, nepozabljiva mati, oziroma tašč* in stara mati, gospa (866)
Margarita Rossa, roj. Korošič,
danes ob 1. uri zjutraj v 70. letu svoje dobe, previđena s svetilni zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Sprevod drage ranjce bodo v soboto 26. t. m. ob 4. uri popoludno z Rimske ceste št. 17.
Priporočamo ranjco v blag spomin in molitev.
Ljubljana dne 25 novembra 1887.
Antonija Svco-k, roj. Kosmu, Ivanu 1'euko, roj. ItoNHa, hčeri. —  Anton Svetek, c. kr. računski oiicijal. set  —  Anton,  Kaj ko, Alfonz, Albina in KII/.u ttvetek, vnuki.
4 Gold. lOO do 200 gold. ■
i
morejo zasluziti osobe vsacega stanu, ki se hočejo pečati H prodajo v Avstriji dovoljenih premijskih posojilnih srečk.
Ponudbe vsprejema Max Lnstig, Rank geaollftft iu Budapost. (802—8)
w
Zobozdravnika Paichel-a
Kiti in zobni praparati. i
(Ustnovodna esenca in zoMii prašek.)
Izvrstna sredst- a za či*čeitj« m ohran«nje zob, zabrani jo, d« se ne deta /.ohni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo.
PoBebno utrjujejo otle zobe, ustav lin jo krvavenje dlesna, zahr»njujejo trohiv-uje tob in če se stalno rabijo, odpravijo Vlake Sohae b >leč-mi. Cena steklenici sobovodne eMence 1 škuteljci lobnega praAka dO kr. (238 — 65;
Dobiva se v ordliiHciJHkeni prostoru pri Hradt-ckega mostu v Kolder i o v i hiši I. n tdstropje, pri lekarjl Svoboill in trgovci Karin^er-JI
► ► ►
►
► ►
Takoj delajoče. Uspeh tajamoen.
Denar dobi vsski ts<koj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(Brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plevo« h. lK|inlilt in o mI velik laaeli.
Uspeh p<i večkratnem moči.cm utrenjt zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah /n poskus po 1 gld.
J. ijf r"ollC5lt *V   I tl'llll. V IrfuMJnni se dobiva pri g. #'>f u JfMnMr-u t r
Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; r Gorici iokar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. Pelli; v Mari' boru J. Martin z; v Gradci: Kasp. Poth, Murplatz 1. Tam ae tudi d o h i : r^'lll H#» Hl'iV* orijeritalsko lepotilnO sredstvt*, ki Eiau Ufj Jlt<ft , nar-ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odat ranu je pege tu lase      cena 85 kr.
NI sleparija! (251—131
Hoks & Drops,
meMe delisence)
in vse druge trgovinske in fine sladčice
lxdenj<>
FRANC ŠUMI,
Kongresni trg št. 13 (i»ri Plscberjl) v Ljubljani. «92-15)
pCEVA ESENCA
JekarjaPicCOlija
^ v. Ljurjl j a ni.
Ta edenoa, ki ne nnfeja po nekem receptu go-spoda dr. K. viteza Stuckla, e. kr. vladiue^a svetovalca in doželno-Nanitetiiega poročevalca /a Kranjsko, jo takozvana ,,Tine,tura IJlni COinpostla", katera ozdravlja vse želodreve in trehušne linle/.ni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilu itd. glej navod, ki je vsakej st kleuici pride.jan). — Izdelovatelj jo pošilja v sabojokib p<) 12 ateklentc n l gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. jedno lekar lli -,zioli v Rud dtovem in večina lekarn ua Šlirskem, Ker.tšIvClll. v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v Tiroliti. .5-4«)
Schatzkastlein des guten Rats
daje odgovor na vsa vprašanja vsakdanjega življenja.
Eletrantno vcaan velja -hi. :t.lO, po pošti gld. H.'M.
Tanz-Album
pro
obsegajoč 10 melodij oz nih plesnih komadov.
Velja čamo gld. l.ao, pa pošti Kl«l. 1.30. Obe »teli sta priu^rni
■ar- aa dLaarila, -w
o Sv. Miklavži, Božiči io Novem letu
ter je udano priporoča (861—2
J. Giontini-jeva knjigama v Ljubljani.
l>r. Friderik Ijenglel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako «e navrta njeno deblo, je od pamti vek a znan kot iiajizvrstliejše. lepotilo; nko f>e pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek.
Ako h« nemale zvečer ž njim obraz ali drrgi deli polti, ločijo hc že drugI daa ne-anatne luekJne od polti, ki poataue valed tega (Isto bela In nežna.
Ta balziiin zgladi na obrazu nastale gube in ko-%ave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-bije beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kuj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnaztiosti na polti. — Cena vrču z navodom vred tcld. l.SO.
%alogtt v  IJulilJitiii pri II. pl. Trn-
k.oczy-JI, lekarji. (745—4)
ICACAOl
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej  Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—18)
Dobiva »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v IjjiiIftlJMiii pri g. Petru Ijunstilk-a«
Razpošilja ae v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač.
^^^^^^^
Jedina ln največja "W vil)
kristijanska kiojaenica in zaloga \% vsakovrstnega sukna ter v
Zimska obleka ZlniNki sakot . . Zimske lilaee . . Zlniaka MUknja NaloiiNka obleka Obleka za dečke
od g'd.  O.— naprej
n      »       9*— n •>!i__
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici.
JSaroihe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. -