Iz šole za šolo. Kazalni uk. Zima. Basgovor. Učitelj: Kateri letni čas so nas ptice zapustile? Učenec: Jeseni so nas ptice zapustile. Uč.: Zakaj so nas ptice zapustile? Učn.: Ptice so nas zapustile, ker jim je bilo uže premrzlo in ker niso dobivale živeža. Uč.: Zdaj je uže bolj mraz, kakor je bilo jeseni. Kateri letni čas je zdaj? Učn.: Zdaj je zima. Uč.: Recite vsi: Zdaj je zima. — Kako vemo, da je zdaj zima? Učn.: Ker je mraz, vemo, da je zima. U č.: Ali je še v katerem letnem času tako mraz, kakor je po zimi ? Učn.: V nobenem letnem času ni tako mraz, kakor je po zimi. Uč.: Recite vskZima je najmrzlejši letni čas. — Kdaj je zdaj zjutraj svetlo? Učn.: Zdaj je zjutraj koinaj ob 7. uri svetlo. U č.: Zakaj je zdaj še le ob 7. uri svetlo ? Učn.: Svetlo je še le ob 7. uri zato, ker ta čas še le solnce vzhaja. Uč.: Recite vsi: Po ziini solnce pozao vzhaja. — Kdaj je zdnj popoludae užd tetua? Učn.: Zdaj je popoludne uže ob 5. uri teraa. Uč.: Zakaj je zdaj uže v 5. uri tema? Učn.: Ker zdaj uže ob 5. uri solnce zahaja. Uč.: Recite vsi: Po zimi solnce zgodaj zahaja. — Po zirni tedaj solnce prav pozno vzhaja in prav zgodaj zahaja. Kakšni so tedaj po zimi dnevi ? Učn.: Po zimi so dnevi kratki. Uč.: Recite to vsi! — Kakšno je, kadar solnce vzhaja? Učn.: Kadar solnce vzhaja, je svetlo. Uč : Soloce nam tedaj daje svetlobo; — pa kako je še takrat, kadar solnce sije? Učn.: Kadar solnce sije, je tudi gorko. Uč.: Solnce natn daje svetlobo in gorkoto. — Ali solnce po zimi zelo, ali malo greje? Učn.: Solnce po zimi malo greje. Uč.: Zakaj solnce po zimi malo greje? Učn.: Solnce po zimi malo greje zato, ker le uialo časa sije. Uč.: Zakaj je tedaj po zimi mraz? Učn.: Po zimije mraz, ker solnce le malo časa sije. Uč.: Zakaj po zimi niso zeleni travniki in polja? Učn.: Po zimi niso zeleni travniki in polja zato, ker je mraz. Uč.: In kaj se po zimi zgodi se studenci in potoki? Učn.: Po zimi studenci in potoki zainrznejo. Voda od inraza zrnrzne in se v trd led izpremenf. Uč.: Kakšni so tedaj po zimi studenci in potoki? Učn.: Studenci in potoki so zamrzneni. Uč.: Recite vsi tako! — Kaj po zimi pada iz oblakov namestu dežja? Učn.: Po zimi pada iz oblakov namestu dežja sneg. U č.: S čim so po ziini pokriti travniki, polja in gozdi ? Učn.: Travniki, polja in gozdi so po zimi so snegoni pokriti. Uč.: Recite vsi tako! — Ali iinajo drevesa po zirni listovje? Učn.: Drevesa niniajo listovja. Uč.: Recite vsi: Drevesa nirnajo listovja, drevesa so gola. — Kako je o tem času živalim na polji in v gozdu? Učn.: Živalim na polji in v gozdu je mraz, in so lačne. Uč.: Recite to vsi! — Kam pridejo živali v sili? Učn.: Živali pridejo v sili k ljudem. Uč.: Kje pa so ljudje v tem mrzlem času ? Učn.: Ljudje so najraje v gorki stanici. Uč.: Recite to vsi! — Ali se po zimi tudi kaj razveseljujemo? Učn.: Tudi po zimi se razveselj ujemo. Uč.: Recite to vsi! — Kaj po zimi otroke veseli? Učn.: Otroci se po zimi drčajo po snegu in po ledu. U č.: česa se po zimi otroci še vesele ? Učn.: Po zimi tudi otrokom nosi sv. Miklavž, in sc veselimo svetih božičnih praznikov. Uč.: Kateri otroci dobe o sv. Miklavžu in o božiču darila? Učn.: Samo pridni otroci dobe darila. Uč.: Ali je zima koristna, ali ni koristna ? Učn.: Zimaje koiistna. U5.: Zakaj je zima koristna? U č n.: Zima je koristna, ker po zimi vse počiva. Uč.: Recite: Po zimi počivajo ljudje, živali in rastline. Narava spi in počiva. — Kdaj se bode zopet vse vzbudilo? Učn.: Kadar bode solnce gorkeje sijalo, se bode vse zopet vzbudilo. Sestava. Zima je. Zima je najmrzlejši čas. Solnce pozno vzhaja in zgodaj zahaja. Po zimi so dnevi kratki in noči dolge. Mraz je. Studenci in potoki zamrznejo. Travniki, polja in gozdi so se snegom pokriti. Drevesa so gola. Živalim na polji in v gozdu je mraz, in so lačne. Živali pridejo v sili k ljudem. Ljudje so najraje v gorki stanici. Tudi po ziiui se razveseljujemo. Pridni otroci dobe darila. Zima je koristna. Po zimi počivajo ljudje, živali in rastline. Pripovedovanje. Zima. Drevje je izgubilo svojo lepoto, stoji golo. Noben vesel ptiček se več ne oglaša, in tudi pastir več ne goni čede na pašo. Večkrat se naredi prav hud in oster mraz. Ljudje oblačijo kožuhe in se zavijajo v plašče. Po zimi ne morerno biti brez peči. Kurimo, da imaino gorko stanico. Nekateri ubogi Ijudje niraajo ne drv, ne gorke obleke, jn morajo mraz trpeti. Voda od mraza zmrzne in se v led izpreraeni. Sneg pokrije hiše, ceste, polje in vse, kar je zunaj. Sneg tudi po zimi vse nekako olepši. Lepo je, kadar je vse belo in kadar se sneg v solnčnih žarkih ko zlatoina in srebrnina lesketa. Kako veličastno je drevje, kadar je se snegorn pobeljeno, in se mu veje pod težo snega na tla priklanjajo! Božji zid. Prebivalci v neki samotni kmetski hiši so bili ob vojskinem času v velikem strahu. Posebno je bila ena noč za nje prav strašna. Sovražnik se je bližal tej okolici. Bila je hurla zima in ravno prav mrzlo in viharno vreme. Ubogi ljudje niso bili nobeno trenotje varni, da bi jih sovražnik ne oplenel in požgal. Stariši in otroci so vso noč čuli in pobožno rnolili. Stara mati so brali iz nekih starih molitvenih bukev. V molitvi ob vojski so stale besede: -Bog naj bi postavil trden zid in odvrnil sovražnika od te hiše". — V strahu so prebili noč, in noben sovražen vojak ni prišel v hišo. Prebivalci si še le zjutraj upajo ven pogledati. In kaj vidijo! Na strani proti sovražniku je veliko nametanega snega, ki je stal kakor zid, da se ni moglo skozi iti. Vsi hvalijo in časte Boga. Stara mati pa so djali: _Vidite! Bog je postavil zid in odvrnil sovražnika od naše hiše. Kdor vselej upa na Bog&, Že trden zid za varstvo 'ma". Učenje na pamet. Božič. V kot jaselce delam, orehe zlatim In detetce sveto tii molim, častim: 0 daj mi v mladosti živeti lepo In tebi služiti na svetu zvesto! Po zimi. 1. Odšlo poletje je ljubo,2. Pobrala huda zima je Ne grejc solnce več gork6;Veselje nam zunajno vsc; In ljubeznjivc rožiceNam sncg zapadel je zemlj6, Pobrala huda zima je.Zaprti srao na dom saaid. 3. Zaprti smo na dom samo Ko ptičica je v kletico ; In vender čas veselo gre, Pojemo pesmice lepe. 4. Pojemo pesmice Iep_, Si ž njimi grejemo srce; Počivaj le ti zemlja zdaj, Vzpomlad nam priti kmalu daj! 5. Vzpomlad nam priti kmalu daj, Veselih rožic, ptičic raj! In tudi žita polni klas, Bogato leto, boljši časl P e t j e. Oj, zima je prišla! Zmemo. 1. 2. 3. A, E, I. a, e, i. a, e, i. oj, zi - ma je pri - šla ! oj, sneg je pa-del že! se - di - mo krog pe - či! Cvet-ke vse so od - cve - te - le, Smo do - bi - li tr - do zi - mo, Ra - di knji-ži - ce be - re - mo, 4. 0, o, o, vbo-ži-ču je le -po! Ja-sel-ce so na-re-je-ne, 5. U, u, u, za - poj - mo čast Bo - gu! — Sve-ti Jo-žef in Ma-ri-ja, P «C =r*=r«= ^r- :Ł__Ł_=__:—±-t__zt--±-L v *-Ł—^ J 1. Pti-či-ce so od-le-te-le. A, a, 2. V gorko hi - šo vsi hi - ti - mo. E, e, 3. le-pe pe-smi- ce po-je-mo, I, i, 4. Vsepo-do-be po-zla-če-ne. 0, o, 5. B»ž-je de-te nampo-vi-ja. — U, u, a, oj, zi-ma je pri-šla! e, oj, sneg je pa-del že! i, se - di - mo krog pe - či! o, v bo-ži- ču je le - po! u, za - poj - mo čast Bo-gu!