^ dun ra*a p praxbikav. j, ly except Saturdays Sundey» »"d Holiday PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvtlnUki In upravniflki prostori: <067 South Lawmlale Ave. Office of Publication: * 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 41H)4 Cena tteta ja |6.00 K'ntfrtd II MCOl4 obljubila oboroženo Poljski, če ji bo pretila napada s strani Nem- N*. 19 jul. — Dva tisoč nemške "Versugungs-posobne Hitlerjeve vo- enoi«, včeraj dospelo v *to. Iz t«»ga sklepajo, da ,JJ' v Gdansku pripravljanj«, d« pride svobodno H nemško kontrolo. «J m- j,, vrnil iz Nemčijo r- v Kija nacijev v kji-r jf. konferiral z l*J«'m Hitlerjem. Po po-Jt "IJCno, Ha je [r ''">>¡1 instrukcije glede» " kater.- cilj je priključka k Nemčiji. Naciji ," ** Izpričani, da bo ^'a! besedo, da most o postati Utrjevanje afriškega obrežja Koordinacija angleško-francoske pomorske sile Pariz, 19. jul. — Člani francoskega in angleškega militari-stičnega štaba so sestavili načrte. glede utrjevanja obrežja zapadne Afrike in turškega obrežja ob Egejskem morju. Dakar bo postal "afriški Singa-por'" in Turčija bo na podlagi sporazuma z Anglijo in Francijo zgradila utrdbe v Tsches-mu, pristanišču ob Egejskem morju. Dakar je bil izbran kot trdnjava, ker je Francija tam že zgradila pomorsko bazo. Ta je najbližja afriška baza do ameriškega kontinenta. Postala bo središče francoskih in angleških pomorskih operacij, ki bodo odrejene v slučaju izbruha vojne. Francoske in angleške bojne ladje bodo stražile južni del Atlantika in držale morje odprto prometu. Bojne ladje hodo «premije v« le tudi tovorne parnike, ki bodo pluli med A-friko in Južno Ameriko. Dogovoru s Turčijo glede gradnje utrdb v Tschesmu pripisujejo veliko važnost. To pristanišče bo postalo glavna baza francoskih, angleških in turških pomorskih ter letalskih operacij v interesu skupne obrambe. Pristanišče ima strategič-n o vrednost, ker leži med Do-dekaneškimi otoki iit Dardaneli. Dodekaneške otoke je dobila I-talija od Turčije in Grčije. mora spet "'rte lad jedel-^poštene ük l|m,A7I>. C., lil. ju|. __ mornarični depart */fl*nil, da je gradnja •^'J VM.-ku v ladje , r"gram ojačanja o-n* morju se izva Kongrea je do-,n farjev za grad '"»jnih letal. Petram je dobilo r"^njih dveh letih * m bojnih la-TJ temi bodo * '"nalo 45,0(10 17 kritark, 21 ;»dij za pre- Židje v Palestini protestirajo Stavka proti angleškim avtoritetam Jeruzalem, Palestina, 19. jul. — Zidje po vsej Palestini so zadeli protestirati proti Veliki Britaniji, ker je ustavila priseljevanje Židov v deželo za šest mesecev. V znak protesta so o-klicali splošno stavko. Narodni židovski svet v Palestini je oklicaJ stsvko z namenom, da izsili debato o židovski ¡migraciji v angleškem parlamentu. V Jeruzalemu in drugih mestih so židje zaprli trgovina in podjetja. Samo oni, ki so imeli posebno dovoljenje od židovskega odbora, so se pokazali na ulicah. Angleška policija je uveljavila posebne ukrepe, da prepreči nemire in izgrede. Eksplozija na nemškem parniku; IS ubitih Berlin, 19. jul.—Eksplozljs na parniku nemške parobrodne družbe North German Uoyd Line je ubila 15 oseb in težko poškodovala 18 drugih. Ta par nik je najela Nemška delavska fronta In eksplozijs se je pripe tila. ko se je nahajal na Balti škem morju v bližini Swine-muende Uradniki delavske fron te še niso pojasnili vzroka ne sreče. vata nje letal. Oborožena sila i zraku bo v nekaj mea*cih pove čana na 3487 bojnih letal. Francija hoče zvezo z Rusijo Sovjetska vlada se obotavlja Pariz, 19. jul. — Francija in Velika Britanija sta se odločili za sklenitev militaristične in o-brarobne zveze in ne bosta odnehali, dokler se ne bo ideja u-resničila, čeprav so pogajanja spet v zastoju. Tako je ¡¿javil Georges Bonnet, francoski zunanji minister, v razgovoru z ameriškimi poročevalci. Člani ministrskega sveta so tudi za to, da dasta Francija in Anglija nadaljnje koncesije Rusiji. Razburila so jih zlasti poročila o pogajanjih med sovjetsko vlado in Nemčijo glede sklenitve trgovinskega pakta in dogovora, na čigar podlagi naj bi Rusija oatala nevtralna v slučaju izbruha vojne v Evropi. Naciji ponujajo Rusiji kredit in druge ugodnosti, da jo pridobijo na svojo stran. Bonnet je ponovno naglasil, da se bosta Francija in Velika Britanija borili proti nacijski okpaciji Gdanska, ker bi tej sledilo razkosanje Poljske. Hitler bi z uničenjem poljske republike povečal svojo oblast v vzhodni Evropi in dobil nove vire bogastva ter s tem ogražal demokracije. Demolí rn^fe ne zaupajo Hitlerju, ker so se nekaj naučile po uničenju češke republike. Nemški diktator je namreč svečano obljubil na monakovski konferenci, da se 1)0 zadovoljil s su-detskimi kraji, toda obljube ni držal. Nekaj mesecev pozneje je njegova armada zasedla Češko in Moravsko. Franciji in Angliji bi pretila velika nevarnost, če bi Poljska prišla pod Hitlerjevo oblast. Gdansk je življenskega pomena za Poljsko, ker ji odpira pot do morja. Dejstvo, da je Gdansk nemško mesto, jo postranskega |)omcna. Nemčija ima več drugih pristanišč ob Baltiškem morju in Gdanska ne potrebuje. Agitacija za priključitev Gdanska k Nemčiji je le uvod nadaljnje ekspanzije nacijske Nemčije na- račun Poljske In drugih držav. Bonnet je priznal, da sí) pogajanja glede sklenitve vojaške zveze z Rusijo naletela na velike ovire, toda on upa, da bodo odstranjene. Največja ovira je ruska zahteva glede konference članov armadnih štabov vseh treh držav, na kateri naj bi sestavili načrte glede akcije, ki naj bi jo skupno podvzele v slučaju nevarnosti sovražnega napada. Ugrabitelj itirih oseb aretiran Chicago, 19. jul. — Jack Kus-seli, ki je pobegnil iz jetnišnice v Oklahomi zadnji teden in potem ugrabil štiri osel«, je bil včeraj aretiran v neki turistični kempi pri Ozarku, Ark. Aretiral gs je šerif Champ Crawford. Russell je obdolžen tudi umors B. 8. Hamiltona, mladega prodajalca, čigar truplo so našli v bližini Ridgewooda. III., zadnji petek. Ruasell je priznal ugrablje-nje. taji r* Hamiltona. Policija je v petih državah lovila Ruasella, ko je pobegnil iz o-klahomsk«* jetnišnice. Amerika §e pridruiila lovu ña ipione Pariz, 19. jul. — Tu pravijo, da ameriški in angleški detektl- vi aodelujejo s francoako policijo in detektivi pri lovu na špi- Amerika se ne bo izognila vojni? Izolacija nemogoča, pravijo v Angliji liondon, 19. jul. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da Amerika ne 1)0 ostala nevtralna v slučaju izbruha vojne v Evropi, čeprav je senatni odsek za zunanje zadeve zavrgel Rooseveltov apel glede revizije nevtralnostnega zakona. To mnenje bazira na dejstvu in dokazih, da je večina ameriškega ljudstva proti fašizmu in nacizmu, da so Američani fundamentalno bojeviti in kot taki ne bodo stali ob strani in mirno opazovali konflikt med Veliko Britanijo in Francijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi. To sicer ne pomeni, da jih ni akcija v ameriškem senatu, da se razprava o reviziji nevtralnostnega zakona odloži do prihodnjega zasedanja kongresa, vznemirila. Diplomatje bi bili bolj zadovoljni, ako bi bila provizija glede embarga za izvoz orožja preklicana« vendar so u-verjeni, da zakon, kakršen je, bolj koristi demokracijam nego totalitarnim državam. V Angliji naglašajo, da je a-meriška zunanja politika nedosledna in nemoralna. Velika Britanija, Francija in Poljska bi morale dobiti materialno pomoč v Ameriki v slučaju izbruha vojne med njimi in nacijsko Nemčijo. Zakaj naj bi Združene države ostale nevtralne v konfliktu, ki bi ogražal tudi a-meriške interese, je argument. Izolacija Amerike v sedanjih okolnostih ni mogoča. * JAPONCI RAZTEGNILI BLOKADO KITAJSKIH LUK Anglija popušča v pogajanjih z Japonsko RAZPRAVA O AKCIJI PROTI RUSIJI Hongkong, 19. jul. — Japon-ske avtoritete so včeraj naznanile raztegnitev blokade na nadaljnja pristanišča ob obro&ju južne Kitajske, kjer so v teku militaristične operacije, zaeno pa so posvarile tuje sile, da bodo one odgovorne za posledice, če bodo njih parniki skušali priti v blokirana pristanišča, Blokada bo zaprla vsa pristanišča ob 800 milj dolgem obrežju provinc Cekiang, Fukien In Kvang-tung. Glavna pristaniščna mesta ob tem obrežju so I^ojuan, Saheny in Santuaj. Japonci so okupirali Svatov, pristaniščno mesto v provinci Kvangtung, 21. junija, zdaj pa so naznanili zgraditev pomorske WPAvlllinoisu zniža izdatke Stavkarji se počasi vračajo na delo Chicago, 19. jul.—L. H. Jacobson, pomožni administrator relifnih del v Illinoisu, je včeraj izjavil, da bodo upravni stroški WPA znižani .'10 odstotkov. To se bo zgodilo z redukcijami delovnih moči. Cez 50 uslužbencev je bilo že odpuščenih. V upravnih uradih je zdaj uposlenih o-krog 1400 oseb. Jacobson je dalje rekel, da bo 50,000 relifnih delavcev, ki delajo pri projektih VVPA osem najst mesecev in več, odpuščenih v prihodnjih tednih. To zahteva novi zakon, ki je bil sprejet v kongresu In je stopil v veljavo 1. julija. l/eo M. Lyons, načelnik člka-ške relifne uprave, je dejal, da se je število prosilcev za |H)d poro silno povečalo, odkar so začeli odpuščati delavce pri projektih WPA. Polovica izmed 50,0000 relifnih delavcev, ki bodo odpuščeni v prihodnjih tednih, je v Chicagu. Lyons je dalje rekel, da se je okrog flO odstotkov relifnih delavcev vrnilo ns delo. On je tudi zapretil z odslovltvsml vsem. ki bodo vztrsjsJI v stavki. Vlada potroši 32 milijonov dnevno Washington, »). <'., 19. jul.— Federalna vlada je |*)trošlla p** vprečno $32,097,9W dnevno v prvih dveh tednih novega fiskalnega leta. prejela pa je $9.7HR,-•87 na dan. Deficit torej znaša v tem čaau S**M90,499. Na 1. julija, ob prlčetku novega fiskalnega leta, je ameriški javni dolg znašal $40,«12.116,#6« one. Preiskava, ki ao jo odredile francoske avtoritet*, je ugotovila velike aktivnosti Hitlerjevih agentov v Prancijl. V A p iona t/» ao zapleteni tudi prominentni po ' litiki. In letalske baze v Pahkoju, pro vinca Kvangsi, da ustavijo dovoz orožja in bojnega materiala kitajski armadi iz francoske In-dokine. Tokio, 19. jul.—Tu poročajo, da se je Velika Britanija udala japonskemu pritisku v zvezi s pogajanji glede preklica blokade angleške koncesije v Tientsi-nu, Kitajska. Angleški poslanik Robert Leslie Craigie je dobil nova navodila Iz Londona, naj se pogaja z Japonsko glede rešitve drugih spornih vprašanj. Craigie bo danes ponovno konfe riral z japonskim zunanjim mi nistrom Aritom. Poučeni krogi pravijo, da se bodo pogajanja razbila, če bo Anglija odbila nove japonske zahteve. Takozvanl protiangle-ški odbor v Tientslnu Je^čeraJ zapretil z bojkotom angleškega blaga. Kitajski in japonski trgovci, ki bi se upirali odredbi glede pretrganja zvez z angleškimi trgovci, hodo ostro kaznovani. Tokio, 19. jul. — Nujna seju japonskega kabineta je bila sklicana po sem dos|)elih poročilih o novih spo|wdih med ja|)onski-mi, mongolskimi in ruskimi četami ob meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo. Premier Hiranuma je konferiral z ministri, ko je bil informiran o vps dih mongolskih in ruskih čet na mandžursko ozemlje pri Fularku in Tsitisharu. To ozemlje leži ob Jezeru Bor in reki Kalki. Neki predstavnik vlade je izjavil, du spopadi lahko provocirajo novo vojno med Japonsko in Rusijo. Domače vesti Nov grob v Pen ni Pittsburgh, Pa. — Tu je zadnje dni umrl Alojzij Hlad, star 50 let (n doma s Planine pri Vipavi. Bil je član društva 118 SNPJ in tu zapušča ženo in brata. Slovenaki pilot ponesrečen Cleveland. — Enakopravnost poroča, da je pilot ambulantne ga letala, ki je 15. julija-izgubi življenje z dvema drugima vred ko je letalo treščilo v morje 150 milj južnovzhodno od New Yor-ka, bil Slovenec. Ponesrečenec se je pisal John Dragan in rojen je bil v Bessemerju, Pa., kjer zapušča mater in druge sorodnike. Pred šestimi leti je Dragan stopil v ameriško mornarico in v tem času se je izuril za letalca. Priča razgalila komunistične mahinacije Sa n Franci sco, Cal„ 19. Jul.— John Laytori Leppold, ki Je nastopil kot federalna priča pri z« slišanju glede deportacije Har-ryjM Bridgesa, direktorja CM) ns zaiaidu in predsednika unije pri* stanlščnlh delavcev, Je povedal, da je bil izključen iz unije mornarskih delavcev (CIO) in oropan zaslužka kot |M)sledica komunističnih mahinacij. Is unije J bil izključen v aprilu preteklega le ta na obtožbo prof lunljsklh aktivnosti, katero Je vložil proti nJemu neki član komunistične stranke», Dalje je rekel, da je bil po telefonu posvarjen, naj ne priča proti Bridgesu. Nov konflikt med ADF in CIO Vprašanje reprezen-taci je pri pogajanjih IMeagm, jul, — Klavniška unija Ameriške delavske federacije pobija trditve Lewisove unije CIO, da ima slednja večino med delavci, ki so u|H)slcni v klavnicah Armour & Co. Jo-seph I). Keenan, tajnik Cikaške delavske federacije, je dejal, da Je večina klavniških delavcev v uniji ADF, ne v uniji CIO. Vo-ditelji slednje, ki so zapretill z oklicem splošne stavke v klavni* cah, če ne bodo kompanije sklenile pogodbe, pravijo, da Je Keonanova trditev smešna. Obe unij) bosta zastopani na konferenci, ki se prične jutri med uradniki Armour A Co. ter člani mestnega delavskega pod-odseka, ki Je posegel v konflikt, ljudstvo verjelo. Odkar se je kongres sestal V svojem zasedanju v januarju, je Roosevoltova administracija pritiskala nanj, naj amendlra nnvtralnostni zakon tako, da bo Amerika lahko zalagala Veliko Britanijo in Francijo z orožjem, če se bosta zapletli v vojno s nacijsko Nemčijo in fašistično Italijo. Tudi na slnočni konferenci Je Koosevelt naglašal, da sta v Kvropi dva talmra. V e-nem sta Nemčija In Italija, v drugem pa Velika Britanija in Francija. Konference se Je udeležil tudi državni tajnik Cordell llull, ki Je dejal, da Je prejel zaupna poročila od ameriških poslanikov v Kvropi, da bo Hitler kmalu Izzval konflikt, kateremu bo sledila vojna v Kvropi. Nova unija relifnih delavcev Minneapolis, Minn., 19. Jul.—-Pisarniški delavci, uposleni v u-radih WI'A, so naznanili ustanovitev nove unije. Aiadlrall so na governerja Mtassena In Linusa (ilotzbarha, načelnika državne administracije WPA, naj odredita obnovo gradnjo relifnih projektov v Miima|Nilisu, ki je bila ustavljena zadnJ4 teden |to izbruhu krvavih Izgredov, v kate. rih sla bili dve osebi ubiti. Vodi« telji Delavske zveze, organizacija brezposelnih in relifnih delavcev, so izjavili, da se stavkarji ne ImhIo vrnili nu delo, če bodo odrejene rcprlsallje in «»dslovitve delavcev, ki se niso doslej še vrnili na delo. Rudarji prevzeli premogovnike Livingston, III — iirups 225 rudarjev jv prevzela premogov* im krivega, da Je dobival denar' ni k a Mount Olive in Livingston od ljudi, kil «o iaksll |sdiciJako Coni Co za ceno 920,iNg) po skle ] službo. Htephen Idzlkowskl, nje-j nitvi kuprije. Kudsrjl bodo o-gov pomagač, Je bil C»idl apoznan bratovali premogovnike na za i za krivega Obravnava »e je vr* I družnf podlagi, Vaak rudar »s» šila pred aodnlkom W J. Llnd- moral v smislu dogovora pri-sayjem. Porotniki ao jaidali svoj apevsti svoj delež za kritje stro-izrek i*» krstkl rszpravUNa prvi škov. Za predalnika grupe je obravnavi Je bil K^kowsfcl o-, bil izvoljen Men Pronaer, za proščen. Porota )# določila zapor, j imdpredaedntfca Bert Dunlap. no kazen od enega do petih let. za tajnika pa John Kopuster. * an PROSVETA THB BNLlGHTBNlODrr n ucnnA _ POUrOKNB JSDMOVB fUt aa M*. M •• m p*t M*. ta Omm IM« m mto m*. MU « Ml aa X la» UM UIMU Mati Mift-iV N M ht tmr. C'aura *aS Ol»—i PÜ •• M H> Uaaa«« m m <«IIm ( •MC *MM. fMMMl tu.) m v«étlJat«Uv la v A4*arU«tag raUi «a «f ■Uii « u4 «Malkttu «nui«- «111 a* ka maraad. «rUl •M kf PRO«VETA l-U la LavafeW A»». ■MB or TUM rUDUU««» BUSH a akl «aja aa primm (Jul, 11. iN», pala» i Smm aa aaat nUk«. r«w •»» immI, 4a fia la • taa Mwa Hl« rtu )u <1® ®a vsa SM aa MUS. Balkanska os in Trst Troje važnih ve* t i je zadnji teden prišlo iz Evrope. Prva je bila, da Jugoslavija in Bolgarija snujeta ožjo zvezo. Tej zvezi se kmalu pridruži 0-grska. To se menda vrši j>od pritiskom Hitlerjev ki hoče imeti pomožno "balkansko os." Druga vest je bila, da je Mossolini dal Hitlerju "v najem" Trst za deset let. Kaj to pomeni, je lahko uganiti. Hitler ne more do Trsta po zraku s tovorom, imeti mora trdna tla — in ta tla so slovenska zemlja. Ali bo zdaj Jugoslavija dala Hitlerju "v najem" železnice in ceste v Sloveniji? Tretja Je bila, da je med dr. Mačkom v Zagrebu In ministrskim predsednikom Cvetkovi-čem v Belgradu "končno prišlo do sporazum«", le formalnosti se še imajo izvršiti. Kakšen j« ta sporazum, ni bilo s|>oročeno, toda sporazum, takšen ali takšen, zdaj ne pomeni dosti za zunanjo politiko Jugoslavije. Prehitela ga je Hitlerjeva akcija za stvori-tev "balkanske osi" In ugrabitev Trsta in oboje je v tesni zvezi . . . Glasovi iz naselbin Škof na delavskem shodu Čudne, neverjetne reči se dogajajo! Do danes še nismo slišali, da bi katoliški škofje v Ameriki hodili molit in simpatično govorit na shode radikalnih delavskih unij, o-nih unij, ki jih drugi katoliški duhovni naziva-jo '^komunistične" in "prekucuške" — kakor se doslej še ni zgodilo, da bi slovenski župniki v Ameriki s svojo prisotnostjo poveličevali ko-munistično-slovenske dneve, ampak odslej je vse mogoče. Znano dctroitsko duhovniško gobezdalo "father" Coughlin je že doatikrat označil unijo OIO za komunistično in Johna Lewlsa za diktatorja te unije, toda to ni najmanj motilo čika-škega katoliškega škofa Bernarda Sheila, da ne bi zadnjo nedeljo zvečer v Collseumu odprl shoda klavniških delavcev unije CIO z molitvijo in simpatičnim govorom. Glavni govornik na tem velikem shodu ob priliki zborovanja delegatov unije (CIO) klavniških delavcev v Ameriki Je Ml John h. I^ewls sam. Cikaškim dnevnikom se zdi nastop katoliškega škofa na U?wisovem shodu senzacija prve vrste, ki nima precedenta. Glavarji katoliške cerkve so bili do danes nevtralni v konfliktih med delavci in kapitalisti, kadar niso očitno dajali potuhe korporacijam. Vse torej kaže, da se v katoliški hierarhiji Amerike rušijo stare tradicije in radikalne izpremembc prihajajo v njej. Saj čitamo izjavo katoliškega duhovnika Jamesa Coxa iz Pittsburghu, ki silno Mča "fa-thru" Coughlina in odločno odklanja Coughli-novo trditev, da je komunizem večja nevarnost za Ameriko kot je fašizem . . . Cikaški škof Bernard Shell je nastopil na delavskum shodu kljub opoziciji. Kot poročajo čikaškl listi, so voditelji Ameriške delavske federacije odsvetovali škofu, naj se drži proč od I*wi*ove unije; dalje mi mu odsvetovali klav-niški mugnatju in celo nekim komunistom ni bilo to }to volji. Trditev Coughlina in drugih burboncuv, da je ('10 komunistična unija, je seveda debela raca. .Med štirimi milijoni delavcev, ki so da-nea organizirani pri CIO, je zelo malo komu-nistov — «tokrat več je kutoličanov — rea pa je, da je |teščici komunistov uspelo preriniti se do vplivnih |Mt7.icjJ\ v unijah CIO in Lewie to mirno gleda. Du pa Lewis sum ne da nič na komunisuni, je jtoitovno |>ovedal na nudeljakem shodu, ko Je rekel: "Ne bojte se, komunizma še ne bo v Ameriki!" Morda je l^ewis s temi be-»edsmi milil stališče navzočemu katoliškemu škofu ... Konflikt med delavci Bratomorni lioj med organiziranimi delavci Amerike *e |N»oatruje, kur \edno ItolJ ubija u-panje na čim prejšnje pomirjenje In složen nastop organiziranega delavstva v aamostojnl politiki. Stavku v uvtui industriji se prej tifo sporov med d v emu untja mu. kakor pa upravičenih zahtev. ki Jih imajo uvtni drtavri do svojih delodajalcev. JuriftdlkciJaki spor med avtno unijo CIO iu novo uvtno unijo ADK — katero je um-(Dalja ? sešaji koW.) Kaiijwt v Suit m, O. Oirwd, O. — Naj napišem še neka/ vrstic o kažipotu na piknik okrožne federacije, ki se vrši prihodnjo nedeljo, 28. juHJa, v Salem u, O., v proslavo jednotine 36-letnice. Vsi, ki pridete iz o-kolice Youngs tow na po cesti 62 v Salem, krenite pri križišču 62., 14. in 46. ceste po glavnem delu mesta. Vozite nekaj blokov do 9. ceste, kjer krenite levo po tej cesti do piknika. Drogi, ki pridejo iz Power Point« po cesti 46, naj v mestu obrnejo levo, kot oni, ki pridejo po cesti 62. Kdor pride na piknik iz Allianca ali Caatona po 62. cesti in iz Clevelanda po 14. cesti v Salem, naj krene desno na Deveto ulico in še pol milje in bo na pikniku. Zastopnike prosim, naj bodo na mestu ob pravem času. Joiia Tam tek, tajnik. Naše pravice so nam bile odvzete na zadnji clevelandaki konvenciji, da takih, ki postanejo garjevci v štrajklh, ne moremo odutraniti iz naše bratske organizacije. Toda ni treba mšsjiti, da so ti elementi svobodni, kajti njih nesramna dela so zapisana v veliki knjigi, da bodo lahko tudi naši potomci videli njih nesramnost* proti nam delavcem. Ampak ni treba misliti, da je tega samo mož kriv.' Kriva je tudi njegova zakonaka polovica prav toliko, kajti ona mu pomaga in ga spodbuja k nesramnemu delu. In skebstvo je najne-sramnejše delo. Frank Gorencs, 8. Piknik Bled* Milwaukee. — V nedeljo dne 23. julija priredi društvo Bleà Vnakega nekaj Sharon, Pa—Zadnjič sem poročal, da je družina 2{¿kar z Albertom Žagarjem bila na enotedenskem potovanju. V glavnem so se mudili v La Sallu pri bratrancu Louisu Zičkarju, ki ima tam mesnico in grocerijo. Od tam so poslali dopisnico s po . . , zdravom. Prišli so srečno domov 19 J«0» običajni letni piknik v ¡n 8ed(|j pripovedujejo, kaj vse Kozmutovem parku na So. 92 in 0 vide|j Tod|i fin teden j€ pre. W. Boloit rd. Pripravljalni od-1^^ čiUA ^ obiskovanje, bor je preskrbel, da bodo udeleženci imeli dovolj zabave. Na programu imamo vsakovrstne tekme, ballncanje in prav domače petje Naprejevcev in Ble-d ovce v. Popoldne nam bosta igrala na harmoniko mladi Ambroeh in Besnik, zvečer pa Plnkova godbo vesele poskočnice. Zabave in racvedrlla bo torej dovolj. Kar mi pričakujemo od vas, je, da se odtovete našemu vabilu in po-setlte naš piknik. Vam že vnaprej kličemo: dobrodošli. — Za odbor, V i eter Potok. Nekaj o omladini in garjevHtvu So. Chlcago. — Ne bom pisal o delu, ker tega ne bo več v naši dobi. Kar se tiče mladine, bomo kmalu prišli vsi do zaključka, da vse, kar ona potrebuje, je žoganje in balinanje in v deželi t>o vsega dovolj. NI treba misliti, da imam slabe namene do mladine. Se strinjam z njihovimi športnimi tekmami, ker vidim, da se zanje zanimajo, želeti bi pa bilo, da bi se malo bolj zavedali, da spadajo v veliko SNPJ in da bi se držali njenih principov. Mi atari se kaj radi ponašamo pri kozarcu piva, da smo socialisti. komunisti In ne vem kaj vse. Ampak to Imamo samo na jeziku, na koncu smo pa tako mehki kakor repna voda. Vsaka aaplca nas premaga. Bratje in sestre SNPJ, mi ne smemo pozabiti velike napetosti proti nam delavcem. Ml se moramo organizirati In delati proti našim sovražnikom, ki pijejo kri nam in naši mladini. Imamo veliko takih izdajalcev, kri v slučaju štrajka opravljajo nesramno delo akebanja. Delavski elementi, katere sem prej omenil, prehitro pozabijo take nesramneže. Ko pridemo skupaj, mi pravijo, da so naprednega mišljenja — mi smo to, ml smo ono. Ampak jaz pri nas ne vidim napred-no«ti. S tem ni rečeno, da bomo mi kdaj dosegli naš cilj, proti kateremu bi morali korakati. Kakor se posodi, tako se vrne. Pravijo, da je 13. v mesecu nesrečen dan. Toda 13. julij je bil srečen dan za šest mladenk, ki so se na ta dan srečno prifu-rale iz La Salla v Sharon n« o-bisk k družini Louisa Godim*. Bile so Annie Paletič, Tončka Pelko, Annie Pelko, Rozika Urbane, Benica Begač in Francka Mrežar. Iz La Salla so se že pred enim tednom podale same z avtom na potovanje in so gredoč obiskale svojce po raznih mestih. Res lepo. Mr. Godina jih je omenjenega dne pripeljal v Slovenski dom. Dekleta so bile ko-rajžne in so veselo zapele več slovenskih pesmic. Več grošev je padlo v mašino, ki jim je zaigrala lepe poskočnice, da so se veselo vrtele. Niso se sramovale slovenskega jezika. Rekle so, da nameravajo obiskati še več naselbin. Korajža velja. Želim jim srečno pot in srečen povra-tek k domačim, i Na 7. julija so se pa odpeljali na enotedenske počitnice naš natakar v Slovenskem domu Joe Godina s soprogo Josephino, Frank Maček in Frank Valen-tinčič. Odšli so v Emporium, Pa., v našo lovsko kočo, kjer bodo preživeli teden dni. Kot vnet lovec, je Joe Godina rekel, da bo s seboj vzel soli, jo tam natresel, da z njo privabi srnjake, da jih bo meseca decembra lažje dobil. Meni je pa rekel, da bo zame e-nega privezal. Odvrnil sem, da tega ni treba, da sem si privlačnost Že lani preskrbel. In sicer imam tisto srnjačkino podrep-no stvar pod streho, da se osuši. Ko pride lov na srnjake, jo de-nem v žep in siguren sem, ako ga še nikoli nisem dobil, ga bom gotovo prihodnjič. O takem receptu sem nekoč čital od johns-townskega dopisnika v Prosvetl, o katerem je rekel, da se je dobro obnesel. Zato bom s tem tudi jaz poskusil svojo srečo, to je, če mi ne bodo tiste stvarce miši pokvarile. Jožetu in ostalim srečno kempanje. Na 9. julija se je pa skupina WT .$ -f mm Mehiška mladina pozdravlja predaedhika Cardanaea v Ti« Jeani. kegljačev Slovenskega doma od- zadela in je bil na mestu mrtev, peljala na 16 milj oddaljeno far- j Gotovo bodo Girardčani bolj ñamo v Šumi. Za časa kegljanja so tančno poročali o tej nesreči. imeli poseben sklad, v katerem se je nabralo skoraj $100. S tem so si kupili jedače in pijače in je vsakdo dobil vse brezplačno do poljube. Naročeno je bilo, da ne sme noben kegljač pripeljati na to zabavo svoje boljše polovice. Nekatere žene in dekleta so malo godrnjale, a ni nič pomagalo. Ni jim kazalo drugega kot doma ostati. Le mene so povabili, da jim pečem in tranči-ram jagnjetino. Ni mi bilo dosti za delo, dasi imam na ražnju pečeno jagnjetino rad in mi dobro tekne. Vedel sem, da bo dovolj tudi za prilivati in sem obljubil, da se udeležim. Ob 10. dopoldne smo že prvo jagnje vrteli na ražnju in ob 1. je bilo že gotovo. Hitro smo ga pospravili pod streho in taicoj drugega nataknili. Tudi ta je bil kmalu gotov. Tretjemu smo pa prizanesli, toda na smrt smo ga le obsodili in o prvi priliki mu končamo življenje. Uboga živalca! Ce bi vedela, kaj jo čaka, bi se sama prej ubila. In tako se kratkočasimo v teh slabih časih. Na 23. julija gremo pa na fe-deracijski piknik v Salem, 0. Tudi tam ne bo brez dobrot. Naši fantje od društva Keystoners 766 SNPJ bodo tekmovali za prvenstvo v žogometu. Naše društvo 262 SNPJ že več let ni imelo smrtnega slučaja. Na 12. julija je pa umrla članica Mary Lončar, stara 22 let. Bila je v sanatoriju v Kresonu, Pa. 2ivljenje ji je končala tuberkuloza. Na 16. julija jo je naše društvo spremilo na miro-dvor in jo izročilo materi zemlji. Predsednik Joe Garm je pri odprtem grobu prečital poslovil-nico in pozival, kdor še ni pri našem društvu, naj pristopi. Nesreča in smrt nikoli ne počivata. Zavarujte se pri SNPJ, dokler je čas. J*rl nas imamo tri društva SNPJ in eno JSKJ. Kdor želi biti v dveh društvih ali vpisati o-troke, naj se posluži domačih društev in jednote, ker so za nas najboljše. Zadnjič sem slišal, da so nekateri vpisali svoje otroke v HBZ. Res čudno. Iz bližnje naselbine Girarda smo prejeli telefonično obvestilo, da je v soboto, 16. julija, nekdo po nesreči ustrelil očeta Lu-žarja, ki je bil takoj mrtev. Rečeno je bilo, da je bil Lužar nekje v šumi na lovu na jazbece In da ga je od drugega krogla Skupina delegatom rvaa v New York«. delegat Inj. k« ao se udeletHf konvencije Ameriškega mladtaakega koa- Anton Valentinčič, 262. Izlet je. elevelandskih ftroikov bil uspiien • * ' Clervelaatd. — Včasih naletimo na očitke, daj veliko reklamiramo našo razne aktivnosti in priredbe, tod« popolnoma poza-bjmo, da bi poročali o uspehih. In je res tako, vsaj več ali manj. Toda stvar je U, kakor hitro spravimo eno priredbo pod streho, smo že aktivni za drugo, kateri Želimo tudi uspeha. Včasih je pa tudi utrujenost vzrok, da se ne oglasimo. Želim pa poročati javnosti o lepem uspehu, katerega smo napravili zadnjo nedeljo z izletom mladinskih krožkov na farmi društev SNPJ. Ke se je federacija odločila za nakup prostorov, je sklenila, naj se vrši prvj izlet naše mladine na to farmo. To se je tudi izvršilo. Njih dan je bil 16. julij, dan mladine SNPJ, to je tistih krožkov, na katere polagamo zelo veliko važnost. Za ta izlet smo imeli malo časa in tudi ga nismo dosti oglašali. Kljub temu smo se rado-vali velike udeležbe ne samo a strani otrok, marveč tudi s strani staršev in odraslega članstva. Mladina je bila polna navdušenja za ta izlet. Težko so pričakovali željnega dneva, ko se podajo na nove izletniške prostore SNPJ, ki so resnično idealni in kakor nalašč za naše namene. Za nabavo takih prostorov se je pri clevelandaki federaciji delovalo že veliko let. Ko je zadnjo nedeljo napočila jutranja ura, so bili prvi na nogah ti naši mladi dečki in deklice. Hiteli in radovali so se, da se čim prej odpeljejo s troki na farmo. Krožek 8 je bil menda prvi tam. Pričeli so prihajati tudi drugi krožki in kmalu je izgledalo kot mravljišče. Zanimivo je bilo opazovati rajanje in vrvenje teh bodočih agitatorjev in voditeljev SNPJ. Njih mlado življenje je vzkipevalo, igrali so svoj običajni baseball itd. Tudi več staršev je prišlo z otroki in košaricami jedil še pred poldne-vom. Dan je bil kot nalašč za izlet v prosto naravo. Pripravljalni odbor se ni nadejal tako velike udeležbe. Popoldne so člani in članice pričeli prihajati v trumah, odbor pa je pričel postajati nervozen, ker se ni pripravil za kaj takega. V mislih je imel v prvi vrsti le mladino, ker je bil to njen izlet. Razpoloženje je bilo dobro in slišal si laskave pohvale, da odbor boljših prostorov sploh ni mogel nabaviti. Odbor vam je hvaležen, ker ste se odzvali v tako velikem številu. Pok«sali ste svojo lojalnost do mladine in t udi do SNPJ. Federacija ima v načrtu formalno otvoritev teh prostorov dne 6. avgusta. Odbor se pripravlja za ta dan in želi, da pohiti na ta prostor vse, kar spada pod SNPJ, vai člani in članice, kot tudi ostali, ki simpatizl-rate z nami. Želeti bi bilo in federacija tudi pričakuje, da se enkrat snide skopaj vse članstvo SNPJ. Prostor je todi dovolj velik, odbor bo pa preskrbel, da bo postrežba točna in dodobra. Glede mladinskega izleta pa nam oprostite, sko niste dobili postrežbe, ki ste jo mogoče pričakovali. Kot sem že rekel, smo bili presenečeni in se nismo pripravili na tako veliko udeležbo, ker smo računsli le na mladino. (Dalja as I. strani.) Možganske skrivnosti i« v novejšem času so se kim. operativcih posežkov v bali odstranjevati večje del* n, * PreJ * mislili, da bi mogli uničitiduE^ ^ pacientov in da bi vstali z mL slaboumneži. Potem je poČaSL*^ temelji takšno naeireijeT^^ vah Bilo je mogoče odstraniti* ** ne da bi škodovalo duševno J ' ^ celo, da so nekoliko bolj «¿Jg J* «in In po odstranitvi kakšnega moni ** stali soosobni za du*-— ♦ S tem «tali sposobni za duševne storUve^ ^ ne zmogli. S tem se je ' bl Jlh med duhom in obliko možzaZ razrn« predrugačilo. ™zganov pop^ Anatom dr. Gall se je nekoč ^ , z možgani mrtvecev in z vih ljudeh. Na temelju sVo^'ft* »*' izdel* teorijo, ki je v^^tT najvišjo modrost. Menil je dn i,??, gani na lobanjo dražljaje," i k.52f? ^ jo v tej lobanji izbokline. Z c rt Liti mi: na mestih, kjer imamo v J l^ ne sposobnosti, imamo tudi izbočL ake dele, ki se kažejo na zunaj ¿ZuT* lobanjskih kosteh. . Kol,r Tako se je rodila frenologija, ki velia za neumnost. Izkazalo se je namreč ds" Anih odnosov med lobanjo in možgani ni ba pa je bilo iskati drugačnih odnosov sai čno mislimo 1n delamo z glavo. ' Anatom dr. Wagner si je priskrbel mà ne znamenitih ljudi, n. pr. možgane slavn matematika Gaussa. Primerjal jih je z gani preprostega muzejskega sluge Ru| ni našel nobene. Proučeval je zavoje in hode med poedini plastmi, iskal je razlik v bini — toda razlik ni bilo. »S tem je d* Gallova teorija smrtni sunek, posebno nekega dne, ko so raziskali učenjaki muk bebcev, ki so bili težji nego možgani membnejših duševnih delavcev. Zaman potem prizadevali, da bi našli še kakšne razlike med možgani, ki, bi bilo po njih p^ gi mogoče trditi z vso zanesljivostjo, da pične za to in to vrsto ter stopnjo duwt sposobnosti. Napaka je bila pač v tem, da so raci* možgane, ki so jim odstranili zunanje koifj katerih so žile. Začeli so se tedaj liolj I z žilami nego z možgani pod njimi. Pred 13 leti je dr. Hindzie nastopil g tvijo, da so nadpovprečne duševne zmoglji Vedno v zvezi z nadpovprečnim dotokom kn možgane. Genialni ljudje so imeli poguti silno razsežno žilje v svojih lobanjah, bil začetek nove možganske teorije. Ce pa ima dotok krvi v možgane toii vlogo, si je mogoče misliti, da sodeluje pri tudi sestava krvi. Ni trajalo dolgo do ugett tve, da je tudi količina sladkorja v krvi čilna za duševno življenje. Cim več sladko v krvi, tem večja je napetost živcev in tem je tudi duševnega delovanja. Tako je rila nova teorija, ki ji bo pa treba seva mnogo dokazovanja. Kajti po tej teorij bili bolniki s sladkorno bolezni sami takšne trditve pa bi bile enako nesmiselni kor nekdanji nauki dr. Galla. Istočaso no rili tudi električne impulze v možganih ter ugotovili dve glavni skupini nihajev v tem gledu, in sicer skupino alfa z 10 in skupiso ta z 20 nihaji na sekundo. Pri duševnih bi nih, epilepsiji itd. so ti ritmi seveda v vel neredu. Ker so pri ženskah ugotovili hita ritem, menijo, da ženske v sploànem mislijo nego moški. Vsekako je mogoče trditi na podlagi n« ših raziskav, da je inteligenca kakftnegi éll ka bolj odvisna od prepojitve možganov i jo in njihovega električnega ritma negoot belosti in oblike glave ter od številke klobuk Is pri m íaia in i ntj Ken hiti Spanje polepšuje človeka Spanje za odpočitek nima nobenega opri« z lenarenjem zjutraj. Pozno vstajanje ik* ne dela lepega, nasprotno, napravi iT» mehkega, gobastega. "Lepotilno «panj« spanje pred polnočjo. Kdor se hoče okoristiti s tem poceni in no učinkovitim lepotilnim pripomočkom, odide torej že ob 10. zvečer v posteljo, prej naj odloži vse, kar bi ga moglo v «panj« J" tudi žalostne in celo vesele misli. To jf težje. Zato je dobro imeti pri roki mirjevalno sredstvo, ki učinkuje i* < jo prisotnostjo. To bi bil n. pr. kam^« lipov čaj, ki uspava človeka le s svoji»' vonjem. Zadostuje pa tudi kozarec vode z nekoliko kapljicami esence ora— cvetov. . . Na Angleškem popijejo pofiroi. pr^ jo spat, velik kozarec topi« vode in« £ kyja. Tople kopeli učinkujejo ™^ katere pomirjajo, druge pa razburjaj ^ treba preizkusisi. Vseksko je pn zvečer, kadar lelemo zgodaj čerja. v postelji pa ne »¿^ podobnih-romanov. Vsaj dvskrsi n j morali uporabiti takšno preprog njem. (Daljs »« rrv. k—••> ^¿m bicioznl Homer Martin ^ povod za to so mu pa dal» zdra ^ sti - je menda glavni «^T^m«* g v Michiganu in drugod. Lniji jrs seboj za pogodile z df^fl drugo izriniti iz območj« is To početje, ki slabi «^jT * i ljuje vodo na ml.a -no poglavje v delavskem g»l»nJ pa* nič novega. ovice starega kraja m, lotenijc U prepiru ubil s sekiro,-J^prrnezalžile in vrat Lici 2. julija.—V soboto ■T* je zgodila v Subotici Jiva zakonska žaloigra. *jki kontrolor Koloman je s sekiro ubil svojo že-£ »ebi pa preteral vrat „eisvestnega pripeljali v ¡o. Ozadje žaloigre je ^ t J A JI 0 je rad pil m je tudi do noč prišel potno domov. » je |H»slal hčerko po vi-ir g« je žejalo P° Popiti to je izpil liter vina, je gina in hčer v mesto, da nekatere račune. Ko je "mi sam z ženo, se je za-Wir. Močno razburjen je popadel sekiro in je ženo ■tu ubil. Ko je videl, kaj fil, je vzel britev in si naj-levici prerezal žilo, nato vrat. Močno je krvavel, je še odšel na dvorišče, Je zgrudil. Tu gaje našel j 12 letni sin silno krvave-)če se je še dvignil, odšel hišo in je v prahu s krv-)K umoru ■¡k» Kneza v vasi £ ** ^teri zločin je pre-l»red novomeškim o-.. 26let ni Janez let robi je, te je ^«ne vznemiril drug. "Močen Kodek, ki * vojem bistvu in znača-^ talonten od prvega. rlr»'.Pri St. Kupertu je in ugledni, okrog ^ f^stnik Anton Tra-«4nik, umor in sa-, K,r*Ur i* umoril svojo *rk" m si nato aodil " bil« * *t. Rüper a. |»ri kateri sodelovala tudi ' ' **rka Fi lome-naokrog je mnogo ** fantje o-m,,na je na ve- r» ¿\ selici, kjer je točila vino, ostala do polnoči, in se je nato vesela in razigrana vrnila domov, kjer se je napotila v svojo spalnico in legla k počitku. Stari Tratar je pa svojemu 271etnemu sinu Leopoldu že prejšnji dan naročil, da bo moral v ponedeljek že pred 3. uro odriniti s kosci na košnjo na domačo senožet. Okrog 3. jutraj se je sin prebudil in pripravil vse potrebno za košnjo, s seboj je vzel tudi južino. Samo po vino je moral še v klet. Ker je bilo temno, je stopil k očetu po električno svetilko. Ko sta bila za trenutek z o-četom sama, je opazil, da je oče nekoliko zbegan, vendar to ni vzbudilo njegove pozornosti. Toda v Tratar ju je medtem že dozorela strašna misel, da usmrti svojo hčerko in,da tudi sam o-bračuna » življenjem. Čakal je samo na trenutek, da bo v hiši sam s hčerko. Sin je odšel na košnjo. Sosedom, ki ao vedeli, da je odšel na košnjo samo sin in da sta ostala oče in hčerka doma, se je pa čudno zdelo, da zjutraj ob belem dnevu ni bilo iz Tratar je ve hiše nobenega na pregled. Več sosedov je stopilo k oknu Tratar-jeve spalnice in z grozo so opazili na podu kri. Dvignili so krik. Ker pa nihče ni mogel v zaklenjeno hišo, so naglo pohiteli po sina in mu povedali, kaj so videli doma. Tratar je pohitel s sosedi domov. S silo so vdrli v hišo in, ko so vstopili v očetovo spalnico, se jim je nudil strašen prizor: Tratar je ležal na postelji ves v krvi, ki je tudi že močila tla._Imel je prerezan vrat in zapestji obeh rok. V desnici je držal brilev, drugo britev pa je imel v ustih. Ker je bil že mrtev, je sin s sosedi planili v zli slutnji še v spalnico sestre Filo-mene. Tudi tu se jim je nudil grozen prizor. Filomena je imela vso glavo razbito, dobila je najmanj osem udarcev s sekiro. Kljub strašni poškodbi ji je še vedno slabo utripalo srce. (Poklicali so zdravnika dr. Skulja in duhovnika, ki ji je dal poslednje olje. Nesrečna mladenka se pa ni več zavedla. Po prihodu zdravnika, ki je ugotovil smrt-nonevarne poškodbe, da je vsaka pomoč izključena, je Filomena umrla. Grozni dogodek je vso okolico globoko pretresel in ljudje mnogo razpravljajo o obupnem dejanju starega Tratarja. Kaj je bilo povod temu zločinu, nihče ne ve, in je to skrivnost odnesel s seboj v grob. Pokojni Tratar je slovel kot bogat mož in je bil precej znan. Pred leti mu je u-mrla žena in kmetoval je s sinom in hčerko ter več posli. Hčerka Filomena ni bila samo bogata nevesta, temveč tudi čedno in prikupno dekle. Ljudje pravijo, da je stari Tratar hčerki in sinu večkrat grozil s smrtjo, ker je živel v fiksni ideji, da mu strežejo po življenju in da ga hočejo zastrupiti. Mogoče ga je tudi razburilo, ker je prišla Filomena v nedeljo pozno domov. Po izvršeni sodno-zdravniški obdukciji obeh trupel je bil dne 6. junija pogreb na pokopališču St. Rupertu ob ogromni udele- žbi prebivalstva. Ljudje so bili zelo potrti in mnogi so na gla* ihteli. Prometne nesreče v škofjeloškem okraju Skofja Loka, 2». jun. . Škofjeloški okraj je doživel v zadnjih dnevih kup prometnih nesreč» O nesrečni smrti šoferja Alekae Uolničarja pri Gorenji vasi smo že poročali. Draga nesreča so je primerila v Železnikih. K eni nesreči pa rada pride druga, pravi ljudski pregovor, in tako se nesreče m nože. V soboto dopoldne je vozil s svojim motorjem na škofjeloški kolodvor trgovec z zelenjavo in sadjem v Skofji Loki v Nunski u-lici g. Marjan Tibljaš. Na križišču ceste v Starem dvoru je dajal znake s hupo, toda zaradi visokega žita ni imel razgleda. Cim je zavozil na križišče, sa je znašel pred njim neki luksuzni avto, baje iz Kranja. Tibljaš se je zaletel v limuzino od strani, nekako v aredo pri vratih. Ka-rapibol je bil precej hud. Tiblja-ša je vrglo nu cesto. Oni v limuzini so naložili ponesrečenca ¡nemudoma na svoj voz in ga odpeljali v ljubljansko bolnico. K sreči se poškodbe niso frkazale za opasne in se leči zdaj Tibljaš v domači oskrbi, pač pa je materialna škoda precejšnja. Prav tisti čas je prišlo do manjšega karambola pri Trebiji v Poljanski dolini. Zasebnica Mure Marija se je vozila s kolesom in je imela s seboj triletno dete. Srečati bi morala dva voznika, ki sta vozila proti Škof j i Loki. V želji, da pride hitro naprej, je prvega voznika prehitela, drugega pa ni mogla, ker je prav isti Čas privozil nasproti kolesar. Muretova se v kopici vozil okrog sebe ni znašla, zavo-zila je v voznika, imdla pred voz in si zlomila desno roko pod komolcem. Hkrati je seveda padlo na tla tudi dete in dobilo manjše poškodbe. Muretova je iskala pomoči pri zdravniku, ki jo je napotil v ljubljansko bolnico. Nesreče je kriva Muretova sama, ker ne bi bila smela prehitevati. Nesreča se je pripetila pri Stur-movi hiši. Se sreča, da je voznik konje takoj ustavil, ker bi bila sicer kolesa Muretovo pregazlla. Dan preje je doživel nevarno srečanje trgovski potnik Orna-hen Alojzij, ki dela za tvrdko Vitamin v Ljubljani. Nasproti vasi Log je na banovinski cesti Skofja Loka—Poljane obračal svoj avto. Prav takrat pa, ko je imel avto počez čez cesto, je pri-brzel iz Poljan neki ambulantni avto in se z vso silo zaletel v 0-mahnovcga, ga odrinil v.stran in se potem daleč proč šele ustavil. Omahnov avto je utrpel hude poškodbe, manj razumljivo pa je, kako je moglo priti do takega srečanja. Cesta je tod pregledna in vse kaže, da je moral oni, ki je privozil iz Poljan, voziti hitro in so mu potem odpovedale zavore. Ambulantni avto je z osovinami posnel zemljo. Te nesreče dovolj zgovorno povedo, da škofjeloški okraj ni več v dobi kake romantike, marveč da ima promet, ki narekuje slehernemu vozaču veliko predvid-nost. DROBIŽ IZ PRIMORJA Trat. — V bolnišnico so pripeljali 18-letno Zorko Poniževo, ki je padla s kolesa v bližini Skri-njarjeve gostilne v Zavijati. Zdraviti se bo morala 4-5 tednov. Trat. — Zaradi slabosti srca " Od leve proti deani: Robert F. Wagner, Alben Barkley in Sherman Mtnton, senatorji, kl pod pi-rajo Rooseveltovo socialno zakonodajo. je nenadoma postalo slabo 77-letni Heleni Cetin. Starka je u-mrla še predno je prišlu zdravniška pomoč. — Zaradi srčne kapi je umrl delavec Ivan Fa-kin, star 42 let. Trat. — Pred sodiščem je bil oproščen pristaniški delavec Josip Pečar. Osumili so ga, da je hotel ogoljufati bolniško blagajno s tem, da se je sam ranil. Trat. — Z lestve je padel, ko je delal v pristanišču, 39-letni delavec Vladimir' Kreševlč. Za-dobil je Številne rane na glavi in potres možganov. Trat. — Ker se je preveč nagnila preko okna je 23-letna Ana Jančarjeva padla s četrtega nadstropja ter si zlomila hrbtenico. Kmalu nato je umrla v bolnišnici. Trat. — Neka ladja je našla na morju v bližini tržaškega pristanišča utopljenca. Ugotovili so, da gre za truplo 73-letnegu Josipa Brajiča. Vreme. — Za tajniku fašističnih organizacij je bil imenovan Ivan Tomini. Dosedanji tajnik Artemiro Fornasiero je bil kazensko odstavljen. Vipotie. — Ko si je 18-letna Nada Jasničeva čeaala lase pri sveči, ji je plamen v trenutku uničil vse laae. Le syoji prisotnosti duha se ima zahvaliti, da se je rešila živa. Zadobiia je nekaj težkih opeklin po obrazu. * Trat. — Pred sodiščem je bil Miroslav Filipič obsojen ua 600 lir denarne kazni in 6 mesecev zapora pogojno, ker je ogoljufal kmetovalca Ivana Domadiča za 120 lir. Trat. — Pod tramvaj je prišla 67-letna Ivana Bertlkovič. S prebito lobanjo so jo pripeljali v bolnišnico, kjer le malo upajo, da bi jo rešili. Povoden j v Mehiki zahtevala več življenj Mexico City, 19. jq|.—Šestnajst trupel oseb, ki so utonile, ko je reka Atoyac prestopila bregove po velikih deževnih nalivih in poplavila nižine v državi Pue-bli, so doslej našli. Koliko ljudi je utonilo, še ni znuno. Povodenj je napravila ogromno škodo. Attatežo naročili Praaveta ali Mladfatffct liat avojema prijatelja ali sorodaika v domovina? Ta je edlal dar Uajae vrWaeati. Id ga sa •Ji 'taleč Imel, v Japonski vojaki straž!* sagiešk. koar^ljo v TVaUlaa. KMajska. Psihološki hotel Nedvomno so Američani najbolj napreden narod v hotelski stroki. Da so v razkošnih hotelih nameščene klimatične naprave, poštni uradi, prodajulne gle-dališčnih vstopnic, cele trgovine in celo postaje podzemeljske še-leznice, je postalo že skoraj samo ob sebi razumljivo, Toda o-prema je samo posledica ogromnih kapitalov, ki z njimi razpolagajo hotelske družbe, medtem ko je "psihologija v hotelirstvu" nekaj več, kar se prav za prav ne da kupiti z denarjem. Ameriški hoteli so "psihološki" v takšni meri, kakršne v Kvropi ne bi pripisovali takšnim velikim podjetjem. Individuelno postopanje z gostom se začne že tisti trenutek, ko ga paž od vrat spremi v sprejemni oddelek. Ko gost piše prijavnico, ki v njej kajpak ne najde mučnih vprašanj, ga mana-Žer že nagovori z njegovim imenom; manašerjeva dolžnost je namreč, da zna brati tudi narobe. Se preden gost izroči prijavnico, ga manažer že nagovori i njegovim imenom. To pa zato, da gost nima občutka, da pomeni samo številko sobe v velikanskem podjetju. Gostovo ime potlej vtepejo v glavo vsemu osebju, ki ima z njim opravka. Ce najame razkošnejšo sobo, bo že čez nekaj Četrt ure našel na pisalni mizi pisemski papir z natisnjenim svojim imenom in naslovom hotela. Vse sobarice, natakarji, pa-ži itd., ga morajo zmerom |><> zdravljati z njegovim imenom— samo z eno izjemo: če je prišel gost z damo, ki je ni izrečno predstavil za svojo ženo, V tem primeru bi mu ne utegnilo biti všeč, če bi ga nagovarjali i njegovim imenom in to bi pomenilo, da ga drugič ne bi bilo več v hotel. Gosta utegnejo še mesece in leta nato presenečati čisto osebni |M>zdravi vodstva hotela. V njegovi družini nastane navadno prava uganka, kadar oeemlatni sinček dobi za svoj rojstni dan tablico čokolade s čestitkami — iz hotela. Nihče se n« spomni prizors, ki se je odigral pred nekaj meseci, ko Je hotelski ravnatelj z dečkom spregovoril ne-kaj besed in ga vprašal: "Koliko si atsr, sinko moj?" In t§ je deček odgovoril: "Sedam leti" Je gospod ravnatelj ostrmel: "In tako si že velik! Kdaj jih boš pa osem?" Rezultat razgovora so skrbno zspisall v kartoteko. Kartoteka, ki jo vodijo skoraj o slehernem gostu, vsebuje najbolj neverjetne podrobnosti. Ce je gos|jod Miiler iz Chicagn nekoč želel, da njegovi blazini ležita druga poleK druge in ne druga na drugi, potlej je zanesljivo, da Ik> še čez več let poste I jo našel tako, da bosta blazini ležali druga poleg druge, Če je nekoč zahtevsl, d* morajo bit! Jajca zanj arednjemehko kuhana, potlej bodo za gospoda MU-lerjs jajca toliko časa sredoj«-mehko kuhsna, dokler bo obiskoval hotel. Nikoli ne ame nihče gi m t n reči, naj ae v hotelu počif» ti kakor doma, aaj nihče ne v#, če se doma dobro počuti. Spomin na dom bi ga ifeirnll pripraviti ! do tega, da M si izbral drug ho tel," Ns slehernem koraku mu dado čutiti, da ni samo listi, ki bo j plačal za svojo sobo. temveč ds je častni gost, ki uživa vso pozornost, ki si jo morete misliti, pa čeprav je v hotelu sleherni dan tisoč takšnih gostov. Ce gost obesi obleko na kljuko pred vrata, da bi mu jo polikall, potlej naslednje jutro ni samo na moč skrbno slikana, temveč visi zraven listek, ki pove, da so s sesalcem za prah izsssall tudi hlačne robove. Ce je kadilec, najde v hlačnem žepu tudi vžigalice, ki jih prejšnji večer ni bilo noter. Najbrže ni gosta, ki mu takšno ozračje ns bi ugajalo. Ca ima vzrok za pritožbo (ako kajpak ne zahteva nemogočih stvari), potlej napake ne bodo samo takoj popravili, temveč pri njegovem povratiku mu bo čisto neznani paž že pri vhodu sporočil: "Mr. Smlth, to pot ne bo zraven vaše sobe nobene operne pevke, ki bi se vadila 1" Mr. Smlth te pripombe ne bo pozabil, več si pa vodstvo "psihološkega hotela" tudi ne želi. Parada ruških atletov v Moškvi Moskva, 19. jul. — Mimo odra ob Leninovi grobnici na Rdečem trgu v Moskvi, na katerem so stali Stalin in drugi visoki uradniki, je včeraj korakala ruska mladina, fantje in dekleta, v zvezi s proslavami tedna telesne kulture. Med temi je bila grupa utletov iz Ukrajine, ki je pri te-iovudbl demonstrirala junaško borlio ukrajinskega ljudstva proti kapitalistom In veleposestnikom. Japonci aretirali ameriškega driavljana Hankov, Kitajska, 19, jul— Japonske avtoritete so aretirale L. W. Hollanda, ameriškega državljana in episkopalnega misijonarja, na obtožlio špionaže. Poizvedovanja ameriškega konzula, v kateri Ječi Je Holland zaprt, so bila neuspešna. Nepotrjeno poročilo se glasi, da Je bil odveden v vojaško Jetnišnieo v Nančangu. Glasovi iz naselbin (NašsliavaitJ« s t. atranl.) Na 6. avgusta bo pa v resnici pravi dan lojalnega članstva SNPJ. Ta dan pokažimo, da nam je bilo nu tem, kur je odbor dosegel z nabavo teh izletniških l»rostorov. Imeli l>omo tudi nekaj programu. Tiati, ki radi pohajate ven v naravo, imute priliko, da zahajate ua ta prostor, ki . je kukor nulušč pripravljen. Do formalne otvoritve bo vse prilično urejeno in se boste lahko zubuvuli po svoji ljubi volji med «nuncl in prijatelji. Tudi bulincurskl prostori bodo urejeni. Klopi in mize poti senčnatim drevjem so Že postavljene. Poslužite se jih. Priznanje gre članom, ki so zavihali rokave in delajo na teh prostorih kot bi delali zase, ali pa še mogoče bolj pridno. Dnevno jih dobiš tam, ki čistijo in pripravljajo prostore. Naš bivši blagajnik John Koss je bil po odboru postavljen za oskrbniku teh prostorov. V njem so dobili fajn fanta In požrtvovalnega delavca. Na Izletu krožkov al lahko videl, kako so nekateri člani delali brez oddiha. Presenečen sem bil, ko sem videl mladega Marinka, Člana In bivšega tajnika Strugglerjev, ki je vrtll lopato in kopal jame za misne stebre. Njegovo društvo ne sodeluje pri tem projektu in so hoteli celo avoj delež nazaj. Toda vidi sa» da niso vsi člani tega mišljenja In da nekateri tudi uvldevajo potrebo teh prostorov. Upajmo, da se bo tudi to društvo pridružilo tej akciji in sodolovalo v tej veliki družini SNPJ. Da se sopet povrnem k dnevu formalne otvoritve teh prostorov. Priporočal bi, da ae tja |K>-daste že dopoldne In lahko prinesete tudi svoj lonč ■ seboj. Popoldne in zvečer bodo pa na razpolago jestvlne In pljuča, za kar bo skrbel odbor. Tudi za parkanje avtov je prostora dovolj, Upam, da bo odbor poskr* bel tudi «a transportacljo onih, ki nimajo avtov. Val se odlo-člte In pridite ter si v veseli dru&bl oglejte prostore. Ne smem poaahltl omeniti, da so nam bili predstavljeni tudi zunanji gosti na zadnjem Izletu, In sicer Joe In Chrlstlna Turpln iz Cicora, III., ter njuaa Marka in družina Josepha Hrena is Buffala, N. Y. Na 6, avgusta pričakujemo gostov tudi la zunanjih naselbin, kar to bo dan SNPJ za Cleveland in okolico. J. F. Dura,. tajnik društva 53. Velike poplave v turikem diitriktu Ankara, Turčija, 19. Jul.—Po-l»lave, ki so zajele pokrajine ob Črnem morju, so povzročile o-gromno Škodo in zahtevale čez 40 človeških življenj. Voda Je zalila več mest in vasi v distrlk-tu Ssmsounu, kjer so bogata tobačna polja. Med zaljubljenci Sla sta čez kavarno in si poiskala primeren kotiček, kjer bi nemoteno kramljala kakor pač kramljajo zaljubljenci. Na lepem poskoči, vstane In odide. Ko se čet nekaj časa vrne, ga ona vpraša: "Kdo je bila ona dama, ki si s njo pravkar govoril?" "Ah, nikar ne sprašuj, dragica," vzdlhne, "dovolj truda sem Imel, ds sem J! pojasnil, kdo si ti t" Ali aU narotonl na dncv« nlk "Proarelo"? Podpirajte avoj list! Naznanilo In zahvala Z as)«*/Ju ftaliwljo r »rra aasaaajasia »•»*» ««»rudalkum, inasrvai la prljalaljeei. da )• IÄ. |uai|a m» pr»minul «»J prrljul.ll.nl »u|»r«c JOHN ŽAGAR INi ■ si rti )• Ml alar »7 M K«J*e I« Ml v J*ria, 'ara MlraaM* sa lluUNjftfc»«. ud Wilder prt** prsd »» IHI f Aw#r»Vu In M«al «m *m v Hmiihi la tadsjMi I« M« J« aital as farni « apsski, da d lM«do/iMMl «a svej» o..rm„fU l*U Ali si ma Mlu u-ujm... Mri«»ru»n» uuuda «a I» euluail« as MdaMku »*»i»l| >• 17 m«mw**. M»r j» frp#l kad« muh* du «adajoss I «d Um. TskaJ *• UMM« •uprufo. tri »la«««, t/i Mrr«, -In«k* In im«lila)a. d*S brala i Sraitaaari la dv* »Miri »udi ■ draMaaaii. v Su«u«lftl pa d«a Mala a iM«l. X ua)«*/)« a«Bl»ln«wl|n * Mašili arrlb m prav Ukr»uu »al«»aUmu ~rm4mt*»m. ia i4»m iS prlial*H*Si, km ate p«M- ullia UiÜMkrai wltiufcaü v *)•«•»! SuUsui, «m«, ki •»• mm puliMaitt kr«*» «Mir« I« rv*i mogel biti tako majhen kakor je svet. ki sdaj v njem šivi. Tisti dan, ko je apoznal Marijo Brunaovo, je prinesel nekoliko svetosti v njegovo življenje; v njenih očeh Je bilo nekaj tiste nebesne sinjine, ki je hrepenel po njej. Na poroko nista mogla misliti. Marija ni imela drugega kakor avoje /dravje in Johanasen je tudi fte nafel svoje prihranke, ker njegov zadnji zanhjftek ni zadoato-val za akromno preživljanje Ni minil dnn, da si ne hi raao-dela svojih Jtelja Johanasen Ji je pripovedoval o svojih potovanjih, ki 90 ga pripeljala prav Afriko. Marija ga je poslu-Njene oči so bile vlatne. Slutila je, kako trpi. "Samo počakaj. Peter, spet bo prišel tvoj čaa," je tiho dejala. A Peter Johansaen je odkimal. Njegove oči so se stemnile. Položil je roko na Marijine lase in se zastrmel čet reko, ki je v svetli opoldanski luči tekla mimo pristanišča. -Nič več ne verujem v to, Marija. Tako hudo Je. ne morem ti povedati, kako.** Marija ni hotela ugovarjati. "Ne delaj si skrbi! Morebiti se bom nekoč Ae navadila tega.'* Sla ata in oddaljena godba, ki M je razlegala po pristani- šču, ju ni ganila, Uko zelo sU pozabila, da živiU. Lepega dne je Marija izvedela za nekega lastnika brodov, ki ima veliko moč in dobro srce, če sliši za resnično stisko. Kaj naj stori? Naj mu piše? Nič ne bo koristilo. Marija je dolgo premišljevala, da bi našla pravi izhod in njeno srce je zatrepe-Ulo, kadar je pomislila, da bi lahko Johanssenu pomagala. Živahnega poletnega jutra se je Marija Brunsova s tovornim čolnom, ki so jih nalagali na pomolu, odpeljala /Vzdolž reke. Zdaj jo je čakalo najtežje. Ali jo bo bogati lastnik sploh hotel sprejeti? Najavila se je pri njem. Imela je srečo. Heinrich Koehler ji je celo stisnil roko in ji ponudil stol. Bil je velik in zagorel. Marija se je zdela ob njem sama sebi neizrekljivo majhna. Morebiti je bila temu vzrok tudi svetla, prostorna soba, kjer mu je sedela nasproti. Kaj jo je privedlo semkaj in odkod je prišla, jo je vprašal bro-dar. (Marija je v zadregi povedala ime mesU in pristanišča. Heinrich Koehler je prikimal. Tedaj se je Marija opogumila in pripovedovala o Petru Johanssenu, ki je bil dolgo časa na morju in bi se spet rad vrniL Govorila je toplo in skromno. Njegove oči so zadovoljno počivale na njej, potlej je pa dejal nekoliko strto: "Dobro vas razumem. Mnogim se danes godi tako, stiska je velika, a za zdaj vam ne morem pomagati." VsUl je in tudi Marija je vsUla. 'Torej nič?" "Potrpite! Ne bom pozabil vašega priporočila." Stisnil je Mariji desnico. Potlej je odšla. In spet so minuli meseci eno-ičnega dela in mučne negotovosti, ko sU se Peter In Marija redko kdaj videla. Nikoli ni izvedel za nieno pot in tudi ona ni govorila o njej, ker se je bala, da bi se ujezil. SUrejši tovariši so mu prigovarjali: "Iz nič ni nič, Peter. Le kloniti ne smeš." In prav so povedali. Saj se vsem slabo godi, si mislil Peter, čas je temu kriv. "Kdor kal zna, bo tudi kaj kaj postal," šo spet govorili drugi, "pa naj bodo časi slabi ali dobri." Toda Pater ni več mislil na to. Začel je popivati. Majhna plača se je v nekaj urah razbli nlla v nič, v zatohlih beznicah pri trpkem pivu, ki mu poprej >rav nič ni bilo zanj. Postal je jrepirljlv in krivičen do vseh d je prišel * njimi v stik. Zdaj je pogosto v velikem loku pljunil v morje, da bi tako izrazi svoje zaničevanje. Lepega večera, ko je bilo pri jetno toplo v prisUnišču, je sre čal tudi Marijo Brunsovo. Videla je, kako je z njim. Tedaj je še enkrat odpotovala in se vrnila čudno resna in spremenjena. Johanssen je hodil po prisUnišču. Temnilo se je. Zahrepenel je po Mariji. Zakaj ni prišla, ko je vendar vedela, da ob tem času zmerom pride semkaj? Na lepem je obstal ln prisluhnil. Zaslišal je neko pomorsko pesem, ki jo je na potovanjih pogosto prepeval. Razlegla se je v tišini in prevpila šumenje valov. Odkod je prihajala? Prisluškoval je. Najbrže je prihajala iz hiše, kjer je stanovala Marija. Ko je .pesem utihnfla, je Johanssena gnalo k Mariji. Rekli so mu, da je pravkar odšla. Drugi dan je dobil od brodnika pismo, naj se brez odlašanja zglasi pri njem. Bil je ko omamljen. Vzel je pismo in hitel k Mariji. Ni je bilo. Johanssen se je peljal k brodniku. 2e naslednje dni bo ladja odšla na pot in Peter z njo. Ni dolgo premišljal svojo srečo. Se enkrst je poiskal Marijo. ' "Zdaj bom šel, Marija!" Njegove oči so žarele. "Zelo sem vesela, Peter!" "Rad bi imel tvojo sliko. Ms-rlja, da boš vaelej pri meni." Marija ni imela slike. A skrinji-co, zavito v debel papir, mu je dala seboj. Potlej sU se poslovila. "Vrnil se hom!" Marija je prikimala in se med solzami na-Hmehnila. Minili so maaeci, ko je Johanssen is daljnega prisUnišča pisal Mariji. Pismo je bilo kratko. Johanssen ni nikoli hesedičil. "Zelo sem srečen. Marija," je napisal. "In zdaj tudi vem. da se imsm za to srečo zahvaliti tebi. Danes smo igrali na tisti VRHNJA PLAST eUUienad C^ J lo vojno kulik.. k J* vrgli tudi k n ruvl.ih. L________J muhn "To je noj fant. naša vodilna sila/' Moj Tine Lojze Novak (Dan po tem, ko se je moj dobri prijatelj Tine vrnil z dopusta, sva bila dodeljena vodu, ki je imel nalogo, stražiti železniški most čez Tagliamento naslednjih dvanajst ur. Izprosila sva si stražo pod mostom, ob vznožju desnega brega prazne struge. Ko se je vse okrog naju umirilo, celo topovski streli na Plavi so bili bolj redki in tihi, sem začel TineU nagovarjati, naj kaj pove, kako je bilo doma, v dolenjski hribovski vasi. Tineta, preprostega kmečkega fanta, ki je vedno tako jasno in iskreno gledal v svet kakor mesec na zemljo, sem vzljubil zato, ker so bile njegove preproste besede tako redke, a tako iskrene in stvarne. Za njegovimi besedami, ki so povedale vedno samo njegovo preprosto, a izklesano misel, se ni skrivalo nikdar nič. "Tine, gotovo si se težko ločil od hribov in od svojih, ko si moral v to duha morečo ravnino?" sem začel razgovor. "Tokrat ne težko, Dobro mi de, da sem tu." "Potem ti je kaj spodletelo doma?" "Je! Ne sili domov, morda je tudi tebi spodletelo. Pravijo, da je v mestih še slabše," je počasi in mirno postavljal besede. "Tine, ali je s Tonco kaj narobe?" "Je!" "Hm — ti je težko, kaj?" "Meni ne, Tonci pa. — Z nekim Madžarom se je." 'Tebi tudi, le kar priznaj, lažje ti bo!" "Ne zaradi Tonce, kar je, je!" "Zakaj pa ti je potem težko?" "Ne vem prav." Nisem več silil vanj. Obhodila sva vsak svoj del in se čez čas spet vrnila pod most. "Razmišljal sem, zdaj .vem," je začel naslonjen ob opornik. "No, kaj ti je? Kar povej, ne bodi Uko trde skorje!" "Ta prokleta ravnina me sovraži ali pa jaz njo." "Potrpi, bomo Že prestali." "Jaz kmalu." "Kako misliš to?" "Nekaj bi te prosil, pa se ne smej!" je počasi, čudno toplo in nekam nerodno spravil iz sebe. 'Tak le kar govori!" "Ce bo po meni, daj, skušaj vsaj mojo glavo spraviti na Kranjsko." "Za fronto smo vendar na varnem. • - "Daj, obljubi!" Dotipal je v temi mojo roko in jo trdo stisnil in silil vame: "Velja?" "Velja," sem še zasmejal, "toda domov jo boš nesel sam." "Ne, zdaj jo boš nesel ti," je pribil. "Zaupaj v Boga, Tioe!" ' "Ne morem!" je trdo odklonil, "kar je dobrega v tem, kar vidim in čutim, mi je Bog, kar je slabega — mi je hudič, ta pa je zdaj močnejši," je prisUvil mirno in s toliko prepričevalnostjo, da nisem našel dobre misli. Ti-netova potrtost je tudi mene spravila v slabo voljo. Tisto noč nisva govorila več. e e e Čez nekaj dni sem bil dodeljen občinskemu poveljstvu. V pisarni, v tretjem nadstropju, sem si uredil zasilno ležišče, da mi ni bilo treba hoditi spat v vojašnico. Neko jutro me je zbudil strašen ropot italijanskih aeropla nov, ki so presenetili naša vojaška poveljstva. Tik nad strehami mesU so krožila. Z njih so metali bombe in s strojnimi puška mi obstreljevali vojake in oficirje, napadli so celo avtomobil, v katerem so se vozili generalni Štabni oficirji. Po napadu so od- «o razbile hangar, ubik? 1« nekaj vojakov. P0 J '" padu so letala odlete^J bi bil oddan na nje ei ^ Povski strel, nazaj, v ^I Ko sem se umiril, J razmišljati, ali ni bil ¿Ji Usto jutro na straži vTj Od tovarišev .sem zvedelj bil in da so ga težko ranJeJ odpeljali v bolnišnico v Vil Ves dan .sem bil zelo J] jen. Rad bi ga bil * en£| del in preklical obljubo hI sem za en dan dopusta (JJ sem se v Videm, v bolniiJ kamor sem dospel drugi d*J letalskem napadu opoldne j dali somi, da je Tine že mJ Ves iz sebe sem šel v kani Zamišljen sem .sedel ob p|e J vina. Nisem vedel kaj bi T| naključja, ta naključja, ki nj dežen način vzpostavljajo \ J ne zveze, ne mirujejo niti u1 nutek. Bil sem že odločen, dal zabim na obljubo, a nikoli ntl neta, in se vrnem domov. I razmišljanju sem v času zal kakor ura. Toda, zdaj je ¡3 pristopil in me porinil naprej točen trenutek časa: | "War er ihr Freund?" Spoznal sem v vojaku strel ka iz bolnišnice, ki mi je ji uro povedal, da je Tine že aJ "Da, rad sem ga imel, hI mi je po njem." ] Ko sem mu razodel svojo | obljubo, je dejal: "NiČ lažjega ko to. Pri na« žemo in kuhamo glave — ka na klavnicah." "Kako to?" v "Imam zdravnika, ki me išče v glavah zlato ali pa bi* kakor po školjkah," mi je v< pojasnil. "Torej jo dobim?" "V nedeljo bo pripravljena "Spoznal jo bom po zoh krasne je imel in vse." "Dobite pravo, brez skrbi." In res. Prihodnjo nedeljo šel po njo. Dobil sem jo. U kakor kreda belo lobanjo, u\ papir, sem nosil pod pazd proti domu. Nekaj časa mi je la v neprijetno breme. Sn sem jo po več mesecih prii na svoj dom in jo postavil v i na častno mesto, kjer zdaj mi čaka na drugo, da bosta skupaj nastopili pot nazaj ki teri — slovenski zemlji, ki je ko lepo obdana od planin -sta si obe, takrat v Italiji, t vroče želeli.___ Agitirajte za Prwf* U*ten to and Adoertitr m PALANDEGHS YU60SU» M Folk Song» and Mini Tambaritza Orehe* Station WWAE, Everr Sondjrl« »86 S. Clark St, Chieafe - ■*■ mali gramofon, ki si mi ga U-krat dala. nekaj mojih tovarišev in jaz. Zraven je bila tudi pesem, ki sem jo zadnji večer slišal iz tvoje sobe, ko sem bil na obali. Vse si vedela. Marija. Vedela si. da bom odšel na morje. Hvala ti. ljub« Marija! Kadar me obide hrepenenje, si zaigram pesem, mislim nate in drugi mislijo na domovino. Jutri odpotujem v Indijo, spet bom svobodno zadihal . . To pismo je dobila Marija šele čez nekaj tednov, a ne več v majhnem pristanišču, temveč v velikem mestu. Postala Je žena bogatega brodarja Hetnricha Koehlerja. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklep« IL ratea toaveadje se lahka aareö na tt prlitoje otea. tes. Hjm+^j^jij»**^ j» - Kar pa liani is plsíaja pri ""»^¡il Torej aedaj si m**«** |W „__________________Proeeeta Je te* gotees Je v eaaki družini nekdo. Id hI rad íltal U* **■ Usta Proareta Je: tednik. ss jtsi te prištele k nareéalnl. Je Ust predrag sa élane SNPJ. Ust Za Clears Is Ckleaf« M 1 tedaik la..,....... 2 tednika ls ...f..... S tednike ia...« « tedaike la......... I tedaike* is........ ..........IMi V» iM iS tU 5 Za Zdrsi, države la Kaaade M.M 1 tetelk la..............4 Ji 1 tedalks ia............ S.SS I tednike Is............ 1.4S 4 tednike ta............ 1.H f tednike v la........... a M Za KvTope Ja. Ispolnite spodnji kupon, priloilte potrebne r*oto Order e piaiau la al naročite Proirete. list. ki Je ^ m Pojaanilo :•—Vselej kakor hitro kateri teh «l»n°v ^ U 8NPJ, ali «o «a proaell proč od druline in bo saktmi m ^ tednik, bode moral tisti «lan Is dotlčne dmlint. si* m naročena as dnemik Prorreto, to takoj nasnaniU ^^ „ ^ In obenem doplačati dotttno vsot« Hitu Proareta. tedaj mora apramlštvo solisti tetam ss _____Ako ter» tO vsoto nareéBík»- PR08VETA. SNPJ, MS7 So. La irada le Are, Prlloieno poMIJem aaroéalao ss list Preevete M lmm .......Ct dra**' * " Naslov ...,,.,,..,,,,.,•,,..••••••*"""" Ustavite tednik la ts prlptMte k sm-M oarWaial moje dražlno: t).........................................o. • " t)..................... ................................čldrail««" ......* *** Umu...........,7.................. D*"" .............. Noe aarofnik ..................«Ur aaroNtt