Oar Write Us Today
Advertising
are
reasonable____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
fculered m Second Claw Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. ¥.. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
lili I A A ff
No. 182. — Stev. 182.,
NEW YORK, MONDAY, AVGUST 5. 1940—P ONEDELJEK, 5. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
GEN. PERSHING ZA POMOČ ANGLIJI
Dolžnost Združenih držav je pomagati Angliji v boju za demokracijo
General John J. Pershing, 79 let stari poveljnik ameriške armade v Svetovni vojni, je včeraj govoril po radio ter opozoril, tla je v največji nevarnosti vse, kar nam je najdražje in najsvetejše. Povdar-jal je, da je skrajni čas, da naj Združene dri;*ve gledajo |K>ložaju naravnost v obraz in, ne da bi trenile z očmi, pomagajo angleški vojni momari-ei, toda ne, da bi bila v Evro-po zopet iMslana ameriška armada.
"Prišel jf ras'," jo govoril resno in z globokim glasom,'* ko so moramo dvigniti kot združen narod, da zavarujemo neodvisnost ^\"oje domovine in našo veliko dedščino ustavne svobode."
*4Jutri mogoče bo prepozno ..."
"Jutri bo mogoče že prepozno obvarovati Ameriko vojne," je nadaljeval, **in zato morajo Združene države storiti ivse, kar je mogoče, da po
Poveljnik amer. legije o obvezni
1 Qir| Q I 11	mnenju Raymonda J. K.elly-ja bi
J	* \A. MaUM. dosti bolj priporočljivo dobiti mili-
jon prostovoljcev kot pa uvesti pr isilno vojaško službo.
Bf.ši detroitski okra j n i! pravd 11 ik Raymond J. Kelly, ki je lb i 1 lanskega septembra izvoljen za narodnega poevlj-nika Ameriške lige, je izjavil:
—	Določbe Burke - Wads-wort hove predloge glede obvezne vojaške službe naj bi bile uporabljene k* v slučaju, če bi se »vsa druga sredstva izjalovila. Predno bi se vlada poslužila prisilnega draftanja, naj bi izdala pozive za prostovoljni vstop v vojaško službo. Prepričan sem, da bi se .priglasilo milijon prostovoljcev. Vojaška služba naj bi trajala samo eno leto, namesto sedanjih treh.
—	Tak poziv bi imel uspeli. Pomislimo samo, da se je v ne
magajo v prihodnjih tednih ik.ai ictlnlh priglasilo petdeset ui; .	.....-.i,., i tisoe študentov, ki se žele iz-
ait »nosečih rešiti angleško brodovje, kajti, ako tega lie storimo, tedaj smo zanemarili svojo dolžnost do Amerike.
Združene države morejo prodati Angliji ruililce
14Ako je mogoče najti pravi način, tedaj »Ikj Amerika zavarovala svojo svobodo in var-1 11 os t s tem, da dovoli angleški ali kanadski vladi prodati saj 50 zastarelih rušilcev, ki so preostali izza svetoevne vojne. Amerikam« se ne smejo vstra-
tisfn" študentov, ki se žele rz-vežbati za pilote. V slučaju vojne naj bi bilo pa drugače. Takrat bi bilo treba dobiti vojake iz vseli slojev prebivalstva—tudi iz trgovskega sveta in industrije.
— Dežela še
OBVEZNA VOJAŠKA SLU2BA
Rooseveltova administracija zadeva na čedalje hujši odpor. — Senator Lee je mnenja, da je tr^ba na vsak način dobiti srednjo pot. — Vsakovrstni predlogi.
Vlada si na vse mogoče načine prizadeva spraviti ■skupaj zadostno število glasov, ki naj bi zajameili sprejem B u r k e - \ V a d s w o r t ho v e p red 1 o -ge glede obvezne »vojaške službe, toda odpor proti predlogi je čedalje večji. Zaenkrat ni niti misliti, da bi bila sprejeta v svoji prvotni obliki, da bi bili namreč podvrženi v tem ali onem smislu vojaški službi vsi moški od 18. do 64. leta..
ne opreme. Jaz sem za obvezno vojaško službo, toda po mojem mnenju bi bilo dosti bolj praktično, če bi zaenkrat iz-vežbali od 300 do 500 tisoč mož, nato pa od časa do časa povečali njihovo število.
— Za slučaj najhujše sile bi potrebovali kvečjemu dva mi-liijona vojakov. Morali bi pa biti dobro izvežbani in izborilo opremljeni. Armada bi morala biti motorizirana do i-krajnosti.
■—• Sedanja deželna obrani-
Col. Lindbergh za sodelovanje z zmagovito Nemčijo
Pod pokroviteljstvom "Odbora Obvarujte Ameriko pred vojno" je na Soldier Field v Chicagu včeraj govoril Charles A. Lindbergh ter ves čas' svojega govora priporočal, da se Združene države ne vmešajo v vojno.
"Toda pogosto slišimo," je rekel, "ako Nemčija zmaga, da boivsako sodelovanje nemogoče in da pogodbe ne bodo več kot raztrgan paipir. Jaz pa vam pravim, da sodelovanje ni nikdar nemogoče, ako je
val senatni odsek za »vojaške zadeve, določa, da se mora registrirati za vojaško službo dvanajst milijonov moških, starih od JI do 30 let. Izmed njih bodo okrajna poveljstva izbrala le 400 tisoč mož, ki bodo morali takoj na enoletno vežbanje.
Senator Maloney bo istota-ko predlagal registracijo moških od 21. do 30. leta, toda pr-Niti moški od 21. do 45. leta j vi med njimi naj bi bili tvpo-ne bodo vpoklicani, pač pa klicani šele 1. januarja.
Medtem naj bi pa vlada skušala nabrati za enoletno vojaško službo čimveč prosto-
ba je zelo slaba, posebno kar j na obeh straneh dovolj dobič-se tiče opreipe. Kaj nam po- ka in da so pogodbe zelo redko maga še tako veliko število I raztrgane, ako niso v njih sla-vojakov, če so le polovično iz- hotne države.
vežbani in nimajo na razpolago za moderno vojskovali j potrebne opreme.
kvečjemu od 31. do 31. leta, pa še to je skrajno dvomljivo.
111 IV
je poudarjal Kelly, — toda vse kaže, kot da se že nahajamo v vojni ali da ima vojna vsak trenutek izbruhniti. Ne-j kateri celo propagirajo, naj bi se ameriško vojaštvo dejansko udeležilo evropske vojne. V resnici nas pa evropska voj-
Senator Burke iz Nebraske, ki je pomagal sestaviti predlogo, je sicer rekel, da bo v senatu oddanih proti nji manj kakor dvajset glasov tor bi ji vojni, —J bil vsledtega sprejem zajam-
čen, dočim so njegovi tovariši drugačnega mnenja.
šiti pred svojo dolžnostjo za- Tia nig ne briga, (lasi se neka radi mogoče nevarnosti." i tori postavljajo na stališče, dž
General priporoča ' oboroževanje
"Združene države morajo biti pripravljene stopiti proti sili s še večjo silo. Postati moramo močni s' tem, da organiziramo močno armado in zgradimo močno mornarico ter tla uvedemo splošno objvezno vojaško službo, kar pomeni, da bodo "potrebni novinci izžrebani."
Pershingova dolžnost je posvariti narod
"Ako
pomagamo
moremo še
la
je evropska vojna tudi naša vojna.
—	Vsi seveda simpotiziramo zdržalvami, si se zoperstavljajo nasilni in napadalni {politiki, nikakor pa ne moremo služiti vsemu svetu kot policisti. Mi A meri kanci bi morali v prvi vrsti misliti na našo deželo ter se posvetiti obrambi naših lastnih interesov. je predsednikov program tako vsmer-jen, mi ni znano. Doslej mi še ni bilo mogoče dognati, kaj namerava.
—	Najmanj dvoje let bo poteklo, da Amerika popolnoma oborožena, doeim bi lahko do-
niM^niiur Angliji, i^. • <|o??peli lia fa Cj]j če'bi
vedno upati, da bo-	. ' . . A[r ,
, 1 ' , .ne prodajali drusrim deželam ostala vojna onstran Atlanti-1 .	, .. .
i .r . , . . i v i u I vojnega maternala. ka. Nekateri ze trdijo, da 'boj
prišla vojna na to poloblo, ako | — S tem nikakor norem Nemčija premaga Anglijo. ! kritizirati materijalne pomo-8 veča no vam rečem', da bo ju-|či, ki jo nudimo vojskujočim tri mogočo že prepozno odivT- j se. iZdi se mi le, da ni {prav niti vojno od Amerike. Danes posebno priporočljivo dajati
Senator Lee iz Oklahome, ki j tudi zagov arja obvezno vojaško službo, pravi, da bo pač !treba najti kakšno srednjo pot, ker sicer predloga v s'e-natu in poslanski zbornici ne bo sprejeta.
Burke je namignil, da bo ne-oficijelni voditelj pristašev administracije senator Bvrnes iz South Caroline. Bvrnes je pomagal uveljaviti že marsikatero predlogo, čije sprejem je bil dvomljiv.
Značilno je tudi sporočilo demokratskega senatorja Ma-loneya iz države Connecticut. Maloney namreč prajvi, da je začel sestavljati in da bo kmalu završil novo predlogo, ki bo nedvomno zadovoljila zagovornike in nasprotnike vojaške sluze.
Burke-Wadsworthova predloga, o kateri bo danes glaso-
FRANCOSKI VODITELJ OBSOJEN NA SMRT
Poročilo iz Vichyja, sedanje francoske prest oliee, pravi, da je vojaško sodišče v Clermont-Ferairdu obsodilo na smrt generala Charlesa de Gaulle-a, ki nasprotuje vladi maršala Ilenrija Philllipe Petaina in vodi one Francoze, ki se ne pokore Petainovi vladi in se še vedno na strani AngležeK* bore proti Nemčiji, voljcev, ki bi ne dobivali pa j (>h™'m l'e ^neral de Gaulle 21, pač pa po 30 dolarjev na | iz"ubil Tlflslov francoskega generala in njegovo premoženje
4 A ko ifcjčemo obvarovati A-j morilko pred ivojno, moramo prevzeti vodstvo v tem, da ponudimo mirovni načrt."
Kakšen naj bi bil ta mirovni načrt, Lindbergh ni povedal, toda rekel je, da mora vsebovati koristi za vsako stranko, ki podpiše mirovno pogo< l'bo.
OGROMNA
ANGLEŠKA
NAROČILA
je bilo zaplenjeno.
Na oibso-dbo francoskega voj-
mesec.
Če bi do 1. januarja ne bilo mogoče dobiti dovolj prostovoljcev, naj bi bila obvezna ! 1,e-a sodišča je gen. de Gaulle v jaška fclužba takoj n velja v- [ odgovor, 1 naslednje:
ljena. V|poklicanili naj bi pal "Ta ol>"(),lba 1,lla bilo le toliko mož, da bi bilo s J,a P<>d vplivom in mogoče po
prostovoljci vred doseženo
število, ki ga j>otrebuje arma-dno vodstvo.
je mogoče že zadnji čas, da moremo odvrniti ,Tojno brez vojne.Moja dolžnost je, da vam povem, da angleška mornarica potrebuje rusilce in majhne ladje, da bo mogla ocJbiti demokracijo.
drugim tisto, kar bodo naši vojaki pot rebclvali.
Po Kellyjevem mnenju potrebujejo Združene države do-•bro {mehanizirano armada in najmanj en milijon dofcro iz-vežbanih vojakov poleg narodne garde in organiziranih
rezerv. Potrebujejo tudi največjo zračno silo na svetu in mornarico, s katero bi se ne mogla meriti nobena druga dr-žpjva. Deželo je namreč treba zaščiti na obeh rr.cjih, ki jo obdajata.
Če bomo imeli enkrat tako obrambno silo, — je dostavil Kellv, — nas bo že samo to dejstvo zaščitilo pred vsako vojno.
Kelly je po političnim .prepričanju republikanec.
S tem bi po mnenju senatorja odpadel vsak spor glede vprašanja, če je obvezna vojaška služba potrebna ali ne.
— Moja (predloga bi dokazala, če je obvezna služba po-treibna, — je rekel Maloney. — Sestavljena je tako, da zadošča armadnim zahtevam, i-stočasno pa -strinja s trditvijo, da obvezna služba ni potrebna.
Senator Wheeler iz Montane, voditelj nasprotnikov, pravi, da mu je Malonevev kompromis poivseči, vprašanje je pa če noče- senat sam preizkusiti enoletne prostovoljne službe.
Sliši se, da IxhIo nasprotniki prisilne vojaške službe predlagali prostovoljno s-lužbo kot amendment k Burko -Wadsworthovi predlogi.
Republikanec Jay Cook
naročilu skupnega sovražnika. Nekega dne pa bo sovražnik pognan s francoske zemlje. Onega dne se bom prostovoljno predal ljudski sodb:.'*
Na letnem zoo rova n ju Foreign Trade Councila v San F ranči scu je govoril Sir Louis Beale, član angleške nakupne komisije. Med drugim je rekel:
— Nihče na j ne misli, da nam bo blokada Nemčije omogočila zmago. Ako od režem o Nemčiji dovoz žijvil po Atlantiku, ni s tem rečeno, da smo jo že premagali. Že pred šestimi meseci smo domnevali, danes smo pa trdno prepričani, da bo treba vprizoriti na Nemčijo direkten napad. Navzlic temu je pa blokada glavno orožje Anglije v njeni vojni pro-Nemči ji.
FLYNN PREVZEL FARLEYEVO MESTO
Naslednik Jamesa A. Farley a, ki je po demokratski konvenciji v Chi«agu odstopil kot predsednik demokratskega narodnega odbora, je postal Kd-ward J. Flvnn iz New Yorka. Flynn je bil eden •voditeljih pred Icon venčne kampanje za zopet no nominacijo predsednika Roosevelta.
Ko je bil Flvnn obveščen, da mu je bila poverjena ta važna služba, je rekel: —To kampanjo moramo tako vztrajno voditi, kot da bi bil njen uspeh iKomljiv. Prav dobro vem, da ne bom dosegel rekorda mojega prednika Jima Farleva, toda storil bom vse, kar ho v moji moči.
Imenovanje Fly ima je bilo objavljeno po konferenci v Beli hiši, ki so se je polog predsednika Roosecvlta in podpredsedniškega kandida t a Wallacea udeležili tudi člani odbora, ki je bil imenovan na konvenciji. Flynn bo nastopil svojo službo dne 17. avgusta, ko bo postal Farley predsednik newyorskega žogometnega kluba "Yankees".
Flynn je bil rojen v New Vorku ter se je začel politično vdejstvovati, ko mu je bilo let. Takrat je bil izvoljen za assemblvniana v Bronxu. Prej je dovršil Fordam univerzo ter postal odivetnik. Leta 1921 je bil izvoljen za načelnika demokratskega odbora v Bronxu. Pozneje je bil nekaj časa član newyorskega občinskega sveta, leta 1929 ga je pa Roosevelt imenoval za tajnika new-vorške države. To službo je vršil dolgo let, lani je pa iz zdravstvenih raalo^r odstopil. Spomladi ja je imenoval
SOC
ROMUNSKA SE POGAJA GLEDE OZEMLJA
Romunska resno razmišlja o tem, da se pogaja s' svojimi sosedami glele njihovih zahtev do njene zemlje. Danes se bodo pričela tozadevna pogajanja z Bolgarsko v Craiovi. Romunski poslanik profesor Viktor Cadere v Beogradu doslednem času. pripravlja tozadevne podatke. Upati je, da bodo ta pogajanja kmalu končana.
Glede pogajanj z Madžarsko ni še ničesar znanega. Kot je bilo |>oročano, je Hitler romunski vladi naročil, da se sama pogaja z Madžarsko in da se Nemčija v pogajanja ne bo vmešavala. Rekel pa je, da iz'mora Romunska odstopiti ne-
Glede angleških nakupov vj,)r(HlsctinWf Roosevelt za zve-tej deželi je dejal Beale, da je„nega ^nerahiega komisarja Anglija prevzela tudi večino- llewvorgke sVetovnc razstave ma vsa se nedostavljena tran-
4'Hitler ne bo udobno potoval"
Angileški ministrski pred-
eoska naročila ter predstavljajo vsa naročila ogromno vsoto, namreč tisoč osemsto milijonov dolarjev.
Šestdeset odstotkov te vso- sodnik Winston Churchill'je te te odpade na letala. 2800 letal |dni pot0val po severnem delu je bilo že dostavljenih, 11 ti-1 Anglije ter si ogledoval tam-jih bo pa dostavljenih v, kaj5llje Btrdbe. Pri tej priliki je imel tudi kratek govor, v katerem je rekel: — Zdi se mi, da je Hitler zamudil bu>, ker ga še ni v Anglijo. Mogoče !l>onio imeli čast in prilož-
Philadelphije, ki kandidira za senatorja, pravi da bi bilo nesmiselno obleči v vojaško suknjo toliko mladih lji,va.
Cooke se je rapnokar vrnil iz Camp Meade v Marvlamhi. kamor se je bil za en mesec prostovoljno podal.
Časnikarjem je rekel: — V kempi nismo imeli niti potrebnih inštruktorjev, niti potreb-
"Temelj za amerikanizem* *
Martin Diets, predsednik zborničnega otUbora, Ki preiskuje protidržavne delavnosti, namerava ustanoviti novo organizacijo z imenom "Foundation for Americanism".
Po njegovem mnenju imamo v Združenih državah za vsako svrho kakšno organizacijo, nobene organizacije pa
kaj ozemlja, potem pa se sporazumeti za premestitev prebi-
VaDn Jui;u Maniu, voditelji?'' k(' « poudarjala in tolma-5,000,oeo romunskih kmetov, !<-1.Ia ferael->e amenkanizma. je izjpivil, da Romunska Ma-
džarski ne bo odstopila niti pedi -zemlje. Rekel je, da naj bo Transilvanija avtonomna država, če treba tudi pod Rusijo, niikakor pa ne mara iti nazaj k Madžarski.
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančuo slediti današnjemu razvoju vojne.
nost pozdraviti ga enkrat pozneje. Rečem pa, da ne bo i-mel tako prijetne vožnje kot bi jo mogoče imel pred nekaj meseci.
"Naš cilj je zmaga"
Mussolini je Hitlerju, ki mu je čestital k 57. rojstnemu dnevu, takole odgovoril:
— Iskrena hvala za čestitke ob priliki mojega rojstnega dne. Vse moje energije in energije italijanskega naroda so vsmerjene proti edinemu cilju. In ta cilj je, kot ste že v svoji brzojavki omenili: — Zmaga I
"GLXB HiBODF-HewYoif
Monday, August 5, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY


GLAS NARODA"
_(VOICE OF THE PIOfLK)_>
Owned and Published byJSloveole Publishing Company, (A Corporation), fnak Sakaor, President, J. Lupsha, Sec. — Piece of business of the ffwp^t^«" ahd addresses of shore officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK. N. T.
47th Year
"Glas Na rods'* Is turned every day ezoept Hnndsys an<l holidays. — Subscript\m Yearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Z* celo leto velja Hat es Ameriko In Kanado $«.—; za pol leta $3.—; an Četrt leta fl.BO. — Za New York m celo leto $7.—; za pol lets $3.50. Za lnosemstvo ss celo leto $7.—; za pol lets $3.50.
"ULAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN 1ZVZKMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA." 31« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. 1 Telephone: CHelaea S—1242
ZAŠČITA AMERIŠKEGA KONTINENTA
Medtem ko ^bira republikanski predsedniški kandidat okrog sefbc odpadle demokrate, kar meče nekakšno čudno luč na njegovo samozaupanjc in vero v zmago, je Rooseveltova zmaga dosegla pomemben rvnanjepolitičen uspeli. To je pogodb«, znana poti imenom "Havanski akt", ki so jo sklenili zastopniki enoindvajsetih ameriških republik.
S to 'pogorfbo je severoameriska Monroe doktrina praktično priznana kot temelj vnanje politike vsega ameriškega kontinenta, dasi foesedi "'Monroe doktrina'* nista bili omenjeni zaradi južnoameriških predsodkov niti konferenci, niti v tozadevni resoluciji.
■S tem primerom naj bo pojasnjeno bistvo tega akta:
»—« Francija ima i\ Ameriki prekomorsko posest. To sta Francoska Ouiena in Martinique, Ouadelupe in St. Pierre.
Ta posest obsega 32 tisoč 87 kvadratnih milj ter ima 91 tisoč 916 prebivalcev. Zadnje leta je bilo poslanih iz teh kolonij za približno 38 milijonov 94 tisoč 500 dolarjev blaga. Z Ouadelupe, Martinique in Francoske Guineje so eksporti-rali sladkor, rani, banane, kokoe, kavo, kože, zlato in les; a St. Pierre poleg tega še suhe ribe.
Te kolonije 'bi po "mirovni pogodbi'', kg jo diktira Hitler Franciji, postala nemška oziroma nacijsko-nemšfka last.
Kakorhtiro bi se to zgodilo, bi stopil v veljavvo "Havan-ski akt'\ Ameriške držaje bi ne dovolile take spremembe lastništva. Imenovale bi <k:misijo, ki bi začasno upravljala to kolonije. Komisija bi se imenovala "International Commission of Territorial Adminii-irationin pod njeno upravo bi bile kolonije tako dolgo, dokler bi prebivalstvo ne proglasilo tvoje neodvisnosti ali bi postala Francija zopet svobodna.
Upravna komisija bi kolonijam zajamčila vse od demokracije priznane človečansike pravice, in če bi kolonije proglasile samostojnost, bi ameriške republike prebivalstvu tudi 'v bodoče jamčile te pravice.
ve bi kakšna evropska tsila—v tem primeru'Nemčija — navzlic temu segla po teb kolonijah, bi smatrale vse ameriške republike tako dejanje za ogrožanje vsega ameriškega kon tinenta.
Potemtakem ne gre pri tem le za zaščito usode prebivalstva, ki bi ga Hitler nedvomno zasužnjil, pač pa tudi za nedotakljivost ivsega ameriškega ozemlja.
Pogodba je vslecHega zgodovinskega pomena ter jo je «matrati za velik uspeh ameriškega vnanjega tajnika Cor-c ella Hulla.
Poleg "Havanskega akta" je treiba omeniti se dve re soluciji. Ameriške republike so si medsebojno obljubile nad-rorovati v svojih deželah delovanje pete kolone in ji onemogočati uspehe.
Predsednik Roosevelt je prosil kongres, naj dovoli petsto milijonov dolarjev, češ, da (bi se dalo s tem denarjem odpravi, t gospodarske težkoče, v katere so zašle nekatere ju-žno-ameriške rqpublike, ker ne morejo eksportirati svojega blaga. S tem bo preprečen Hitlerjev načrt, ki je skušal s ši-rokoustnini! obljubami doseči nad temi republikami gospodarsko kontrolo.
(Za ameriško vnanjo politiko je važno, da se glede južnih sosed ni omejila samo na politične zadeve, ampak jim hoče tudi materijalno pomagati. Dolar ima nareč še vedno večjo veljavo kot pa prazna zagotovila nacijs-kih trgovskih zastopnikov.
Edina republika, ki je havansko pogodbo le z rezervo podpisala, je Argentina. Zdi se, da Argentina špekulira s Hitlerjevo zmago nad Anglijo. Rodeč po sedanjih poročilih je Anglija v Argentini gospodarsko dosti bolj udeležena, kot pa katerakoli druga država, ne izvzemši Združenih držav.
Angleži imajo investiranih v Argentini tri tisoč milijonov dolarjev, dočim imajo Združene države investiranih samo petsto milijonov dolarjev.
Argentinci najbrž računajo, da bodo v slučaju nemške zmage prodali Nemčiji vsekar so prodajali doslej Angliji, Ho-Inndski, Belgiji in Franciji.
Bodočnost bo pokazala, da Argentina napačno računa. četudi Ibi Hitler zmagal, bi bila Nemčija po svoji zmagi tako izčrpana, da ne bi mogla imeti na južno-ameriškem trgni takega vpliva in take besede kot žele argentinski prijatelji evropskih diktatur.
so
ANGLEŠKI LETALCI NEPRESTANO NAPADAJO NEMCE
Angleško zračno ministrstvo naznanja, da angleški bombniki zažgali mornariška poslopja v Kielu, ao zadeli zelo važne tovarne za izdelovanje umetnega bencina, so napadli letališča in s strojnicami streljali na nemške vojake ter potopili več ladij v kanalu in razbili oklopni vlak med Grave-lines in Dunkerqne. Iz teh napadov se trije bomb-ifiki niso vriuli.
VE2BANJE ZA OBRAMBO ANGLIJE
Peter Zgaga
PREVAiRA — ŽENSKA JE TVOJE IME!
Angleški prostovoljci se v prostem času vežbajo v uporabi orožja za slučaj, da Nemci
v padejo v Anglijo.
Naši rojaki v Minnesoti
CHISHOLM, Minn. — V zadnjem svojem doy>isu sem poročala, da imamo tukaj v IMinnesoti še ziniraj hladno
ske pesmi in godbo, oziroma jugoslovanska, ker na tem pikniku so sodelovali vse tri skupine za Skupni dobiček. Ude-
vreme, danes pa poračam, dalležba je bila ogromna: Okoli imamo pravo poletje in vroči- !]H*t tisoč ljudi. Popoldan so na že od 18. julija drži. Danes jbile vse tri skupine na progra-je 90 stopinj, v Minneaipolisu mu, vsi pevci in go«lbeniki, ki pa celo 100 sto]«nj. Noči so pa sodelujejo na radio pozimi, to lepo hlajdne in danes zjutraj je je vsaka nedeljo po eno uro.
dež padel, to je 23. julija ali ozračje se ni. veliko ohladilo. »Sedaj je tukaj veliko turistov, ki se pridejo hladit in ribe lovit, ker v Minnesoti se nahaja deset, tisoč jezer in povsod so prav žlatne ribe. Veliko naših rojakov je nas že obiskalo iiz Chicage in Clevelanda to 7>oletje. V nedeljo, to je 21. julija se je (vršil (tukaj na Hibbirig Fair Grounds veliki Jugoslovanski piknik za Radio uro, da Iwuno zopet prihodnjo zimo poslušali naše sloven-
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V tefa krititnih časih je vsakemu tltatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes!
Jaz mislim, da se je prireditev
ki delajo za to radio uro, ker nas sedaj poznajo tudi drugi narodi in pripoznajo, da smo kulturni narod, ki ljubi svojo pesem in godbo in toliko žrtvuje zanj. Le škoda, da so tukaj tako šibke radio postaje, tla ne morejo slišati jk> drugih državah naše pesmi. Rojaki bi bili zelo veseli slišati našo tukaj rojeno mladino peti lepe narodne pesmi. -
Pozdrav vsem čitateljem tega lista, posebno pa pozdrav-
tudi v finančnem oziru doibroft«"1 '"W prijateljico Tončko nbnesla, saj vroče je bilo do-'Jovn,k v Cleveland in jo pro-namreč 95 stopinj. Castj81111' da so n,i kaj
Razen enega samega dogod-. Padla je pa tudi Belgija, ka v svetovni vojni nam po- Govorili so, da po krjvdi kra-lagoma po: taja vse čedalje Jja Leopolda, ki se je hotel s •»olj mnljij.o. #	, tem maščevati nad Angleži, ka-
llitler je organiziral vojaški teri so mu bili mrzki, odkar se jstroj, kakršnega še ni videl je šolal v angleških šolah, svet. Ta stroj je dovršen do v. . . zadnje malenkosti ter tako' ,/Na \Tstl J1' *«la Francija, spretno sestavljen, da so nje- xV<ta	ki sovraži
ga deli zmožni tudi posamič,	,ZZa Brsmarekovib
neodvisno drug od drugega d< - Vas°V*	sovraštva
lovati.	|ln o^Vfteželjnosti so Francozi
Način njegovega vojskova	^etovni
od
j) vojni ter ji naložili bremena, ,pod katerimi bi vsak drugi na-
nja «e povsem razlikuje
vseh prejšnjih načinov.	.	.
Vojalški poveljniki po drugih ^ «"»**»>.	*0 jih je
državah so se mnogo šolali. Iz j °na 2 letl drzno otrcsla 1,1 zo"
,'pet napadla.
Francoski narod ni bil še nikdar tako združen in odlo-
knjig so posneli, kako se je vojskoval Aleksander Mace-donski in drugi (vojskovodje pred njim. Znana jim je bila 1>rel,ti za ,io,nwino zadnjo Cezarjeva in Napoleonova teh-	krvi- kot J« hil v teni
nika, in mnogi med njimi so
nabrali bogatih iskušenj v I	so prodirali s strašni-
svetovni vojni.	I111' izKu'>ami, Francoska vlada
Toda vse to jim ni p^mlno- je I* zatrjevala: — Pa naj ma nič zaleglo, kajti na en na- Pa,,p tvorna Francija, pa naj čin vojskovanja niso bili pri- I*'10 i>anz' l)a nai <P™dro
volj, irre tem
narodnim delavcem,
Frances Lukanich.
Velikost 9H x 14)4 inčev
48 velikih strani; 32 barmnlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Z<lr. držav In zastav vodilnih držav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi ■vet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
SKK K nemčiji NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Poiljite svoto v znamkah po 3
_oz. po 2 centa._
Posebnost :
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga Izpolnite ln pogljete k Izdajatelja zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskajo-6Ih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
v GLAS NARODA "
210 WEST llth STREET NI W YORK, N. L
Iz Slovenije
praivljeni—način, ki ga je zasnoval in izpcQK)lnil do najmanjše i>odrobiiosti Hitler.
In tako je padla Poljska, ki se je bila z zavezniško pomočjo opremila z modernimi topovi, letali in drugim orožjem.
Breg boja se je vdala Dan
Nemci prav do Marseja ob Sredozemlju, Francozi se bodo borili. Če ne na svoji lastni zemlji, pa v afriških kolonijah. Borili do skrajnosti, do konca.
»S\ct je verjel tem zagotovilom, kakor je bil tudi fran-
„1,, \t•	i coski narod trden in neomajen
ska, na Norveškem ie opravil	.	, ,	„ .
v svojem sklopu: — naje
svoje izdajniško delo Quins-ling.
Padla je Holandska, nakar je bil svet prepričan, da si bo Hitler (f\r> Belgiji in Franciji polomil zobe.
BRLOG PONAREJEVALCEV ODKRIT V ZAGREBU.
Iz Zagorja poročajo: — Tukajšnji orožniki s komandirjem Baherjeni na čelu so že dalje časa sumili, da se tudi v zagorski dolini nahaja delavnica ponarejevalcev denarja. Zato so vsestransko poizvedovali, naposled pa so to delavnico zares tudi odkrili.
V Zagorje je priše-l neki o-^uml.ienec ter se zglasil pri mesarju Štefanu Koširju. Orožniki so zvedeli za ta obisk in takoj pod vzeli korake, da stvar do kraja razčistijo. Wsueh ni izostal. Ugotovili so, da so imeli ponarejevalci denarja svojo skrivno delavnico na DodUtre?:u pri gostilničarju Stempiharju. Gostilničar sam je že dalje easa odsoten na o-rožnili vajah in še ni znano, ali je tudi on udeležen pri tej afr-ri, verjetno pa je, da so ponarejevalci v njegovi o^llsotnosti najeli podstrešno sobo v njegovi hiši. Orožniki so izvršili
VABILO NA
PIKNIK
ki pa pri rede JUGOSLOVANSKA PODPORNA IN KULTURNA DRUŠTVA IZ NEW
YORK A IN OKOLICE V NEDELJO, 11. AVGUSTA, 1940 v MUTSUHELKR S PARK, llMh St. and 14th IM,. COLLE2GE POINT, L.I. Oodba Jazz Band in tamburaški zbor "Banat"
Vstopnina 4(k*. Pričrtek ob 1 ix>p. Kažipot: Na Times Square Flushing vlak do Main St.. Flu-shinj;. nato pa bus št. 110 do limb St. and 14th Rd.. College Poiut, L. I. Iz .Ridgewooda pa Flushing kara do Main Street, Flushing in od tam bus St. 110.
S—1, 5, 6, 8th
hišno preiskavo ter našli na vrtu zakopan stroj za izdelavo denarja in precej že izgotov-Ijenih bankovcev po "KIO din. Zaplenili <o 190 falzifikatov ]»o 5(M> din v skupni vrednosti 95 tisoč din. Naslednji dan so našli tudi toliko že narezanega in pripravljen« ira papirja aa ponarejanje bankovcev, da bi lahko natiskali denarja za 1 milijon dinarjev. Kakor je ugotovljeno, so ponarejevalci nabavili stroje m potrebne kemikalije v Zagrebu.
V zvezi s tem odkritjem so orožniki aretirali mesarskega mojstra in glavnega osurmljen-ca Štefana Koširja, ki je falzi-fikatorje financiral. Tz varnostnih razlogov je bila aretirana tuUi Sten^piharjeva žena. Dosedanje ugotovitve kažejo, da sta bila ",lastnika,T te po-
narejevalske delavni<y Grašič in Majcen, ki sta imela tudi dmgml po Sloveniji svoje "ob-ratova•!nice.,, Kakor so listi žei poroeali, je bil Majcen te dni aretiran v okolici Ptuja, dočim je (irasič še vedno na svobodi.
ŽRTEV ROPARJA V BOLNIŠNICI.
V mariborsko bolnišnico so pripeljali GS-letno Nežo Juter-šnik, ženo posestnika iz Loč. Starka je postala žrtev napada nepoznanega ra^bojnika., ki jo je zvečer pričakal pred hišo ter jo s kolom pobil .na tla, da bi potem lahko stano»vanje izro-pal. Zadal ji je več udarcev po glavi, vendar je imela napadena še toliko duhaprisotno-sti Jn mioči, da je na ves glas klicala na porooč, česar >e je razbojnik ustrašil ter pobegnil.
FARMA NA PRODAJ
49 akrov farma, nova hiša, hlev in druge pritildine, vse v dobrem stanju. 30 akrov čiste zemlje, drugo lep gozd za sekati. Zraven tlakovane ceste. Proda se zaradi starosti, in po nizki ceni — $1600. Katerega ibi veselilo si ogledati, ali kaj več izveideti, naj se obrne: ANTON YOLK, R. 1, REEDSVILLE, Preston Co., W_	(3x)
DARILNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.	—
200	DIN.	—
300	DIN.	—
400	DIN.	—
500	DIN.	—
1000	DIN.	—
2000	DIN.	—
V LIRAH
— $ 2.30
—	s 4.40
—	$ 6.50
—	$ 8.50 V DINARJIH
—	$10.25
—	$20.— — $».-
100	LIR---$ lil
20«	UR---$11.50
300	LIR — — —	$17.—
500	LIR---$28.—
1000	LIR---$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$r.—.
V sled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tndl sa vse droge ev-
smrt, nego kapitulacija!
Iznenada se je pa zgodilo nekaj tako presenetljivega, da niti Nemci niso mogli verjeti, če je res: — Iz neštetih ran krvaveča, toda še a- smrtnem boju ponosna Francija se je l.dala.
In to jc tisto, česar svet ne more pojmiti. Niti angleški generalni štab, niti možje, ki so bili že nad Štirideset let skoro v neprestanem stiku s francoskimi diplomati, si ne morejo (pojasniti tega dejanja.
Domnevali so najrazličnejše: da imajo komunisti prste vmes, da so nezaposleni izvedli pritisk na vlado, domnevali so izdajstvo. Toda na jasno niso prišli.
Le to so ivedeli, da je bivši ministrski predsednik Rev-naud, ki je poveril v odločilnem trenutku staremu Petainu vladine vajeti, dovzeten za telesne čare lepe ženske.
Vedeli so tudi, da je stari Pet a i n vsako uro odšel s kabinetne seje iskat zdravniško pomoč. Nadalje jim je bilo znano, da je tekom svetovne vojne Petain svetoval, naj bi se Francozi Imrili neodvisni od Angležev, pa ga je maršal FocJi zavrnil z besedami: — To bi pomenilo konec F ranči-je. ^
Neki angleški minister je takole označil zadnje ure Francije: — Tako je bilo kot če bi kdo poleti <1vignil s kakšnega vlažnega kraja debelo skalo. Pod skalo zagomazi mrčes.
Znano je tudi, da je dospel minister Mandel v Bordeaux v spremstvu neke čudovito lepe blond inke.
K važni kabinetni seji, par dni preti karpitulacijo, je prišel Key na ud s podphito buško na čelu. Tekom avtomobilske vožnje je bil treščil v drevo, ker je posvečal več pozornosti svoji spremljevalki kakor krmilu.
Tisto noč pred kapitulacijo Francije je bil Reyuaud v družbi izdaje in prevare.
Njegova dražestna prijateljica je bila fasitstka in zagrizena sovražnica Anglije.
Toliko je znano. Sklepa naj pa vsakdo sam.
pur
"GL2LS NABOB A" — New Yorit
Monday, August 5, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
E. K.:
Živčna preizkušnja
Samo žf-.ezni živci kakšnega Pieta Holnfcana <so mogli prehiti preizkušnjo, ki se ji je moral podvreči neke noči. In -i-eer v višini dobrih štiri tisoč metrov nad i?orami južne Me-hike, na poletu iz Mehiko Citv v Vera Cniz. .
•Piet llohiian je imel mnogo vzroka, da je hotel priti kakor hitro mogoče in neopazno v Vera ( Vuz, tam pa na severnoameriški parnik. To je bil polet za svobodo in življenje — bil je l»eig.
fPiet Holman se j • čisto po nedolžnem in nehote zapletel v neko politično zadevo. In rd-cer kmalu nato. ko se je zaro-čiiT z Ju an i to, hčerjo lastnika plantaž Correnha. Neki Ijnbo-sunn n tekmec je nič hudega ne slutečega Holmana zapletel v neki političen atentat, tako da je bil v nevarnosti za svobodo in življenje.
|Po za-lugi svojega zagovornika senorja Correnha. ki je bil o nedolžnosti svojega zeta trdno prepričan, se je mogel Piet v poslednjem trenutku izogniti aretaciji. Na hitro so napravili načrt za beg. Pictu Holma-nu, leta'cu pri neki mehiški letalski družbi, je samemu šinilo v glavo, da 'bi pobegnil z letalom,.
To je bilo kajpak drzno početje hotel se je kot prtljaga oli[peljati v Vera Cruz in se od tam prenesti na ameriški parnik. Juanita naj bi <ra spremljala. Na krovu parnrka naj bi £Ta pa rt šila iz ovoja. Potlej bi »bil prost.
Tako so nekega večera z drugimi * manjšimi in večjimi pošiljkami prenesli v potniško in tovorno letalo precej dolg in težak zaboj. Samo dva popotnika -ta stopila v letalo; neki gospod in neka dama.
Juanita i-i je olajšana oddahnila, ko je letalo odletelo in pod seboj ter za seboj pustilo me-*to. Se nekaj ur in s Pietom bosta na parniku na varnem.
Kmalu se jc pokazalo, da si je bila prekmalu oddahnila. Slučajno je opazovala pred njo sedeči ga radio-telegrafista in videla, kako sprejema neko sporočilo. Mož je predirno pogledal v oddelek za potnike. Kaj je iskal?
Sporočilo, ki ga je bil pravkar sprejel, se je <rlasilo:
•"Najbrž imate v letalu političnega Iwcrunca^ kot prtljago Preiščite jo. (V ga najdete, o«brnitc letalo; takoj javite!"
■Juanita je videla, kako se je
mož dvignil in se napotil v prostor za prtljago. V letalo j so bili Hpiejeli polno zabojev J in v enem izmed njih naj bi bil skrit neki begunec.
"Ali »keniš, da ibi utegnil v en t m iztiied teh zabojev kdo ležati f" vpraša radiotelegra-fist prtljažnika, ki je sedel na velikem; zavoju.
MZakaj ne! Ali pa moriš ven potegniti!"
»"Da. Toda kako! Ali naj vsak zaboj posebej pre iščem VJ
"Moža niti slutila nista, da za zavoji m. na katerem je sedel prtljažnik, leži zaboj - Holina-iioni. ki je slišal sleherno be-I sedo.
Radiotelegrafist je nekaj ča-I sa premi šfl je vaT, potlej pa za-I pustil prostor za prtljago. Juanita je v i tlel a, kako se je potlej vneto razgovarjal z letalcem. Vendar pa ni n fog I a ujeti nobene besede. Ko je radiotelegrafist naposled sedel na svoje mesto, si je olajšana oddahnila. Ali je bila v -vojen* strahu videla samo prikazni !
Ko je tako premi«'jevala, je rezko in strahotno prenehal ropotati motor. Potlej je spet zagrmel, popustil — in povsem prenehal. V- naslednjem trenutku je letalec prestrašen zakričal, letalo se je krepko nagnilo in letelo navzdol.
Pri vezite si padala!" je vzklikni! letalec, ki je bil videti izelo razburjen. "Motor je odpovedal in tudi vzvod za hitrost šepa."
Radiotelegrafist je stekel v prostor za prtljago, odprl vrata in za vpil:
'"Caning, pripni padala, padamo. Hitro!"
Oba sta .-'tekla naprej in pomagala obema popotnikoma pripenjati padala. Zdelo se jc. da letalo brez pre-tanka drvi navzdol; Juanita je bila skoraj omedlela. Piet v zaboju! Kaj bi naj storila? Bog nebeški, saj vendar ne more pustiti, da se ubije!
Piet Flohnan je oa bil v>e slišal — in občutil, f'util je padanje, islišal je radiotelegrafistov trlas. Njegova prva misel je bila, da bi razbil svojo tenko leseno hišico. Na lepem mu je pa na videz bedasta mi-el šinila v možgane: če vse to le ni past in če motor sploh ni odpovedal? f1e je pa morebiti vendar? Piet TTolmaft je ležal v zaboju, ktisnil zobe. premagoval prebujajoči se siprtni strah — in se ni ganil. Šlo
S
Pošljite nam
in mi vam bomo 2 meseca
"Glas
tf
prepričani smo, da boste potem tj stalni naročnik.	I!
zato
je za svobodo ali smrt je tvegal vse.
'"Ne, begunca ni med prtljago," je za klical telegrafi-t, ko je Juanita že usta odprla, da bi izdala Pieta. "Zdaj bi za-ne- jivo že bil prilezel na dan. to vam laihko povem!" Obrnil se je k letalcu in mu dejal: "Zdaj le ujemi motor — vse je v redu."
CSe nekaj sunkovitih zavojev in letalec je aparat spet ujel, pot se je nadaljevala z brneči m motorjem. Skozi eter je pa poletelo sporočilo:
•"Begunca ni med prtljago. Letimo dalje!"
Živi in zfdravi so pristali v Vera Oruzu. Kmalu nato so prenesli na krov ameriškega parnika dolg zaiboj. In kmalu nato je mogla Juanita svojega Pieta med radostnimi solzami olbjeti. .
"DAILY WORKER" DRUGIH ROKAH
V New Yorku izhajajoči dnevnik "Daily Worker" je nehal biti glasilo komunistične stranke.
Kupile so ga tri ženske. Po njihovem zatrdilu bo postal list "sredstvo za svobodno izmenjavo nazorov tv interesu ameriškega delavskega ljudstva."
Nove lastnice so: Mrs. Ferdinanda W. Reed, potomka stare nemške družine; 71 letna Mrs. Susan H. Woodroff, in 81 let na Mrs. Sara Lloyd Stro-bell. Zadnji dve sta potomki uglednih kolonijalnih družin.
Malo prej se je vršila seja narodnega odbora komunistične stranke, pri kateri sta bila navzoča tudi predsednik Win. Z. Foster in tajnik Earl R. Browder. Odborniki so podpisali izjavo, v kateri pravijo, da z veseljem dovoljujejo prodajo.
Nove lastnice niso članice komunistične stranke.
Uredništvo bosta vodila Louis* F. Budenz, ki je svoječa-*mo urejeval neiki čikaški list ter jc leta 1938 predsedoval narodni konjveiiciji komunistične stranke, in zamorec Benjamin J. Davis, ki je bil več let v uredništvu "Daily Wor-kerja".
Komunistična demonstracija pri Parizu
V pariških predmestjih Mai-sos-Alfort in Alfortville je vprizorilo »večje število komunistov demonstracijo. Med demonstranti so ibili tudi nekateri bivši občinski odborniiki, ki so po prihodu Nemcev izgubili služžbe. Demonstranti so zahtevali, naj župani odstopijo.
Policija je udeležence raz-gnala, govornike in voditelje pa aretirala. Zagovarjati se bodo morali zaradi kršenja potrt a ve, ki prepoveduje demonstracije.
PESMARICA "Glasbene Matice"* Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni SloVenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Mala zgodovine Rokavskega -preliva-
•Rimljani so sedanji Rokav-ski preliv imenova i Britansko morje, Angleži ga imenujejo še danes Britski ali Angleški kanal (od latinske besede "can-na", kar pomeni cev). Francoski naziv La Manche pomeni "Rokav" in spominja tudi na "kanal", cev.
Preliv, ki je ločil britf-ki otok od celine, je razmeroma zelo mlada tvorba. Nastal je namreč šele po ledni dobi. f'lovek je bil že priča tega dogodka. Rokav je prilično tak > velik kakor Irska, njegova globina znaša 10 do 174 m. Najgloblje ii*esto je pri otoku Aldern*yu pred Maloškim zalivom. Najožji pas je 32 km Široka D "verska cesta ali Pas-de-Calai«, v starem veku Fretum GaMicum. Njegova povprečna irlohina je 60 m. V lepem vremenu je videti neredko zrcalen je nad francosko obalo. Plima -e pri-taka tako iz Atlantika, kakor iz Severnega morja v preliv.
| Ko prične plima upadati, so toki sredi preliva nenadno obra-| čajo nazaj.
| i()b prelivu je bilo mnogo jZsrodovinskih dogodkov. Oine-injaiiho na primer prehod Vil je-j jma izvajalca leta 10f>(i, od ma-j j le vasi Dives ob istoimenski reki proti Haistingsu na angleški I strani preliva, kjer je premagal ^tedanjega no-itelja angleške krone, grofa Haralda iz AVes--exa.
V prelivu je doživela svoj j konec slovita "velika armada" i brodovje Španskega kralja Fiji i'pa. s katerim je hoUl ta oh i via lati Anglijo. Ena t'*h ladij I "Calvaih-t-" se je razbila v Seinskem zalivu, kjer se imenuje še danes skupina nevarnih čeri Rochers de Calvados. •
j V 18 .stoletju ste bili ob otoku Quea<sant.u ob zapadnem izbudu prel-iva v bližini- Bresta dve pomorski bitki med Angleži in Francozi Omembe sta
vredna tudi mala kraja Etap-les ob izlivu reke Uanche in St. Valery otf izlivu 'Sc»m|me, kjer je Napoleon leta 1#1H pripravljal brodo\"je s katerim je hote! premagali AngYijo., Do iz-vedbe tega načrta ni prišlo .
Preliv je bil žr • večkrat središče velikih te hničnih načrtov in športnih* 'dogodkov. Že iz časa Napol« y »na I. izvirajo načrti za zgra :ll>o pre<lora, ki bi pod prelivon i ve/.al Francijo in Anglijo. Le tn 187S so začeli na franeski tirani pri S?in-ira 11 u gradi?'i er *lo S m širok in 1(K) in globok i :cv kot začetek tega predora, toda st<ri leta pozneje je stvpir -pet zaspala. (>u!aša!i -o se t udi graditelji, ki >o hoteli pre sliv na najožiem mestu premosti «i z velikanskim mostom toda usoda takšnih načrtov je bila še slabša.
(Preliv so vzt rajni plavači in plavalke preplavali doslej o-krog 25-krat ii i	prvič "JT).
a virus t a 1S7-"». Prvič je preliv z letalom pr€-letel francoski letalec Bleriot. in sicer '2'j. julija 190J). 77a ta podvig je rabil 27 minut. .
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, i ko je vam le priročno
NEUSPEL BEG.
Trije lopovi >o pobegnili iz bukareštanske kaznilnice in t uspelo jim je. da ^o se skrili v I železniški voz na ranžirni ]>o-j staji. Kakor -o upali, je loko-I motiva ta voz kma u }>otegnila ! naprej in računali so, da bodo ! kmalu iz nevarnega pasu. To-jda ko r-e je vt>z ustavil in so be-gunci i»ogIedali Iz njega, so j napravili strasn*> dolge obraze. | Voz je bila lok:omotiva pt ipe-iijala namreč l»;cs na znano jim |dvori-Če kaznilnice. Seveda so jjili takoj prijeli in spravili spet i v celice.
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZF^K: Uvod — Narodne pravljici iu pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polh aH' — Doinen..
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
1 VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav;1«* r"fd bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — 2enitev iz nevoščljivosti- — sjpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEKr Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradčl". — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE $1.50
1
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v ^ran-dioznih opisih in dogodkih. Tu nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
j
259 strani . . . $1.20
t i
i
10 zvezkov...$10

Ivan Pregelj: Izbrani Spisi
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisat Romanu so dodana oo-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega 269 strani.
V tem TTI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.


Naročite pri:
Kln jigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.


*BCXB If A II D D A" — New YorK
Monday, August 5, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Roman:
krivnostni
TUDENE^.
Spisal P. Keller. — Poslovenil L D.
'30'
K«
(Kina se je tiho smehljala, ko je gledala očeta. Ljubila je, pa pognala je njegov značaj, i iGraščak jc obetal pri mizi in udaril s pestjo po njej. , m Prekleto vendar, vedno bolj ja-sno mi je pred očmi, da sem bil ose!, ker sem prepoceni prodal grunt. Za berat3ko ceno so mi ti zvitorepci izvili dragocenost iz rok. O, jaz tele!'' ' "Kako da si prodal prepoceni?"
•"(Pomisli vendar na studenec!'* i "'Studenec ne leži na naših tleh."
w<Oh, ti neumna goska! Ali ne ves, da mušnica nikoli ne raste sama, temveč da so v bližini vedno druge užitne gobe, ki jih je treba le poiskati? i Tak dragocen vrelec, kakor je Čolnarjev studenec, tudi ne bo sam. i Zapomni si! Poleg Čolnarjevega studenca je morebiti še trideset drugih, enakovrednih, ki jfh ne moreš plačati ■z zlatom. In so na naših tleh. Grom in strtla — grom in strela — kaj takega spusti človek iz rok, za kaj takega se da opehariti . Spustil se je v naslonjač. .
•"Grom in strela — bolj sem neumen, kakor tstara Debelja-kovka, mnogo bolj neumen.'*
•"Toda, dragi oče. vse to so le domnevanja." 1 Skočil je nokoncu in se udaril po čelu. 1 "Kaj T Domnevanja T Re-nično je! Zakaj pa mi »dajo potepuhi trideset tisoč kakor pa bi mogla biti danes najvišja cena? Tn na roko. pravim — na roko! Zakaj? Ko bi ne bil popolnoma sl«p, bi bil moral vendar uvideti to. bi Ji\e vendar moralo osupniti. Toda ničesar nisem videl. Niti pomis'll nisem na .studenec. Oh. otrok moj. Meden je stokrat bolj premeten, ko jaz. in ljudje, ki so kupili posestvo od mene za beraški denar, so tisočkrat l>olj zviti ko jaz. Vedeli so, kaj delajo, nneni pa. ki že od svojesra rojstva sedim tu. se
Delavske Vesti
Ške železnice in petrolejska industrija last mehiške vlade.
Ker se podjetji ne obratujeta, je treba drastičnih odredb. Predsednikovo Svarilo je bi-
DELAVCI-SELIVCI PRIČAJO . . .
lPo-el>on kongresni odbor, ki se <bavi s problemom delavcev-selivcev (migrant workers) je', ^ 'nucumiiuvu p'tum'
vi i— 1° naperjeno tudi proti uradni-zacel v New lorku zaslisevati , , , . . , . , .
te žrtve gospodaieke krize. I komdvehimnistrstev, ki so za-
Kot pn-a je bila zaslišana 18- P™}'.''*««*<>■ letna ",Miss Jones", doma J. M.l"»«"tvo za javno obram-
Maine. ki je šm iskat .lelo v t" le. pos!aI? v Pftrolejska o-r	i	-	-	.krofzja vojaštvo, ki bo zaščitilo
IjOS Angeles in se ie razočarana	J , , v
t r •	, ... naprave pred sabotažo,
vrnila. Ime a je <sre<'-o. kaih, £	, . .. ,
„ x i-,-	• .i.i• I Zgwlilr so ise slucaii, da so
avtomobilisti so se ie usmililr .TV PJ , .
.	A ,.v' . ,	pultih ciclavci cevi namenoma
ter jo vozili na dalise in krajše'1 , , , , „ . .. . .
ji. 7j • n-, v odprte, vsled cesar bilo lzgub-razdalie. Zdoma je odšla, ker ,- ' - « ,
.. .___ .. , ~	Jjenega tisoče sodov petrona.
ji je Mati umrla, oce je bil pa "	1 J
brez dela. Mied potoma je včateih (dobila kakšno delo v restavraciji pri pomivanju posode, toda za par dni.
i i IV,1'^-	(| je protestiral pri delavski taj-
lala?" jo je vprašal konrrresnik r. • r> i • •	•
m ,	niči Perkinsovi, proti nnenova-
jr
PROTEST PROTI IMENOVANJU.
Ju ius EiU-pak, OIO uradnik
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI ST,O VENI C
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
Tolan.
'"Nič. Stradala sem." je odvrnilo dekle.
Za njo je bil zaslišan 27-let-ni Florentino Irizarrv, ki je prišel študirat na newyorško univerzo. Preživlja se s poučevanjem španščine in zasluži po šr^t dolarjev na teden.
(Mož Antonije Arane zasluži v nekem restavrantu po 12 dolarjev na te^len. Družina se je priselila iz Puerto Rica.
IZ dvanajstimi dolarji je težko preživljati družino." je rekla, "navzlic temu je pa v New
še sanjalo ni. da sem sede! v zlatem rudniku. Tz strahu prediYorku še vedno boljše nego na
nekaj davka sem prišel skoraj na nič, pa sem sedel na zlatu."
. Vzdihovaje je s.opet u=edel v svoj stol.
Toda zopet je p'anil kvišku.
"Toda, grom in strela, saj Karlu bi se bila morala vzbuditi |»ozomost. Na njegovem domačem vrtu vre iz tal vroč itndenee, pa ** mu ne vzbudi pokornost, čeprav študira medicino in je doktor."
• Imel je na jeziku žaljivo besedo, toda —
BTTJO PA JE fUSTO DRUG ATE.
. Prišlo je pismo .
Iz Merana. Odposlano iz sanatoriia.
V pismu je bilo sporočeno, da je umrl Ludvik Jeleni kar za tul»erkulr:zo. U-tregli so poslednji želji umrlega, da so poslali priloženo pismo gospodični Eni i v graščino.
HHimrT..
Za hitro jetiko!
Pismo je bilo kratko. .
"Milostijiva gospodična!
(Ker moram umreti, vas prosim, da vse, kar vam s posled-i jo voljo poklanjam, ali sem vam že poklonil, sprejmete in ni-čftsar ne od'bijete. Ne mislite, da je preveč. Nič ni. Za -i-tega, ki stoji na kraju svojega življenja, zemeljsko blago in denar ni-da nič, kajti vsi človeški računi ^o zmota. * Vam pa naj moje volilo "travna pota v življenju. Dovolite umirajočemu izpoved, da vas je prisrčno ljubil.
Ludvik Jelšnikar."
IPismu je bila priložena pesem:
"Glej, jaz scan na koncu! Ne obračaj
tvojih preljubih oči t od mojega groba; — ne mogel bi strpeti v nebesih, če se ne spomniš kdaj na me."
Ginjen je stal grasčak poleg deklice,, ki je na glas jokala. Nenadoma pa se je vzravnala in »bežala v svojo sobo. Ko se je vrnila, je bila oblečena v črno obleko. Njen obraz je bil bel, hodila ie s počasnim korakom, kakor vdova..
8 prvim brzovlakom se je odj>eljala v Meran..
1. ud vik Jelšnikar je bil odredil, naj ga čisto na tihem pokopljejo na vznožju nejgovih ljubljenih meranskih ^ora. "Rožni vrt" naj bi bil ob njegovem vzglavju, božji rožni vrt iz kamena, ki nikoli ne o vene, ki je čestokrat le pokrit z ogreva-jočim ga zimskim i-negom in ki v večernem soncu žari in cvete kakor noben drug vrt na svetu.
Elna ga je videla še. ko je ležal v krsti. Videla je njegovo lepo, jasno čelo, njegove plemenite roke. Oči, ki so nile ti»ko žalostne in tako zelo lačne iskale ljubezni, so bile zaprte. Poljubila ga je na te oči, na čelo in usta.
Jn v tem trenutku ji je bilo, kakor da jo je smrt poročila i njim, kakor da je sedaj njegova vdova, ki mora žalovati za njim.
(Prav malo ljudi iz domačega kraja je prišlo k pogrebu — zastopniki firme, nekaj prijateljev. In En?a je bila eiina žen-;-ka edina tudi. ki je jokala ob grobu.
f 'Z gluho bolečino se je peljala domov. Na dediščino ni mislila. Kaj je bil napisal, ko se ga je dotaknila z roko smrt? . (Denar ni nič.
Da, to ljudje razumemo žele tedaj, ko umrjemo. Zdravemu je denar vse, tistim pa, ki so že na koncu, ni nič več. In če je bilo res kaj deolščine! Sprejela jo bo, ker je bila tako njegova poslednja volja, katero mora izuolniti.	1
Ali ni bila res vdova po njem? Ali se ni bil duhovno po svoji ljubezni poročil i njo, zlasti na koixnx? Ali ji ni bil 2vefet do groba ?
Koliko vdov je odhajalo od groba moža, ki so bile poročene ž njim, z veliko <r«ijim srcem, kakor pa Ema od groba moža, katerema je bila žena njegovih sanj in njegovega hrepenenja.
I (Nadaljevanje prihodnjič.)
Puerto Rico.
Andrew t. Bradley iz Free-land. Pa., je majner. Majna je nehala obratovati, vsled Česar je prišel v New York za zaslnž-kom. Dela seveda r»i dobil. Preži v'ja ^e s kakšno slučajno podporo. .
SKLADIŠČNIKI NE BODO ZASTAVKALI.
'Iz San Francisca poročajo, da je nevarnost Stavke skladiščnikov odstranjena.
Skladiščniki pripadajo d velim organizacijama, namreč OIO in AFL. Nekateri gospodarji so odpustili OTO delavce ter jih hoteli nadomestiti ? člani AFL. A' protest proti takemu ravnanju je OTO unija za pretila s stavko. Poravnava je bila pa dosežena še pred izbruhom stavke.
CARDENAS SVARI DELAVCE.
fMeblški predsednik Cardenas je repno posvaril delavce, naj ne ovirajo njegovih načrtov glede reorganiziranja petrolejke indusrije in mehiške-sra železniškega sistema. "Mehiška oljna industri.ia predstavlja vrednost 400 milijonov dolarjev. Izza leta 1938 so m?ohi-
prot
nju Dana W. Tracvja za drugega pomožnega delavskega tajnika.
"To imenovanje," je rekel, "je mogoče le na ta način tolmačiti, da je dana politiki prednost j>red javninti interesi."
Em-pak je tajnik in blagajnik United Electrical, Radio «nd Machine Workers of A-merica (OJO), dočim je bil D. D. Tracy pred svojim imenovanjem predsednik Interntional Brotherhood of Electrical Workers, katera pripada Ameriški delavski federaciji.
■Enuspak omenja v svojem pi-snta tožbo, ki jo je naperila lani v San Franciscu zvezna porota proti odbornikom Internationa1 Brotherhood of Electrical Workers.
Tracy je rekel časi kar jem, da so delavski department za protest ne bo kaj prida brisral. kajti 'delavska tajnica je pred imenovanjem natančno porušila obdolžit ve proti njegovi organizaciji.
FORD — ZAGRIZNJEN NASPROTNIK UNIJE.
Za največje nasprotnike delavskih unij veljajo v Ameriki: Henry Ford, Tem Girdlcr in Ernest Weir. Ford zavzema med njimi prvo mesto. Gird-lerjevim in Weirovim delav cem se je namreč posrečilo ustanoviti unijo, dočim so Fordovi delavci še vedno brez nje. Ta teden je bil Ford star 77
tudi v sedanjem čafcn se bavi z dvema slučajema.
Delavski urad dolži Fordovo kompanijo, da so njeni najeteži preiskovali delavcem lunch-boxe. če ni v njih kakšnih pre-kucušniih spisov, in da je bil marsikak delavec odpuščen samo za to, če je unijo omenil.
ILa Follettov odbor zatrjuje, da je Fordov Service department eden največjih in najbolj u>pešnih špijonskih sistemov v dežel i.
Ko je 26. maja občinski svet mesta Dcarborna dovolil United Automobile Porkers deliti letake pred Fordovo Rivrr Rouge tovarno, so bili agent je Fordovega Service departmen-ta navzoči.
PIKETIRANJE PIKETOV.
V San Franciscu imajo brivci močno organizacijo. G. L. Heady, lastnik brivnice, ni ho-' tel najti linijskih delavcev. U-' nija je vsled tega pos'ala pred njoirovo delavnico pikete. |
Headvja je to zelo jezilo, j Najel je močno zamorko Be-1 luali Bryant ter ji naročil, naj "piketira pikete*' to je, naj jih draži in zmerja. Obljubil ji je pet dolarjev na dan.
l\er ji tega denarja ni hotel plačati, se je začela pred briv-nico prepirati ž njim. V spor je posegel tudi neki Frank Cameron. ki je slučajno prišel mimo. Heady je udaril Oamero-na z revo Ver jem po glavi. Headv je bil postavljen zaradi nedovoljene nošnje orožja pod varščino i)0 dolarjev.
Unij ski člani TTeadvjevo brivnico še vedno piketiraio, zamorka Beluah Bryant pa jih
v času. ko se je vršila v St. Louisu konvencija Unite»d Automobile Workers unije. In delegat jo so svečano obljubili, da ne bodo prej mirovali, dokler ne organizirajo 140 tisoč Fordovih delavcev.
iDelavski urad se je z Fordovi družbo že večkrat bavi I in
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezi importirane iz starega kraja . • -
Slovenski molitveniki:
RAJSKI GLASOVI
▼ celluloid ve«. <5tv. 614).. 1.50
SVETA URA (Str. 408)
416 strani; velike Črke .... 130
SVETO PISMO _____________________ $3 —
KATOLIŠKI KATEKIZEM _ .50
IZ
DO-
STAREGA KRAJA SMO BILI MOLITVENIK
KRISTUS, KRALJUJ
Knjga vezana v usnje.
Velikost: 3% X 5% inCa.
NAJPOPOI-.XEJI MOLITVENIK 896 STRANI
Vsebuje tudi 180. STRAN T MAŠNIH PESMI
SAMO $1.75
216 WEST 18th STREET
let. Obletnico je praznovat baš vzpo<Ihuja,^ naj vztrajajo pri
svoji nalosri.
KOMPANIJA POVIŠALA i PLAČE.
(S|»crry Gyroscone Company v Brooklynu je povišala svojim tri tisoč delavcem plačo za pol milijona dolarjev. .
PROTEST PROTI GREENU.
Ko se je zvedelo, da predsednik Ameriške delavske federacije, William Green, pod-«pira californijskega republikanskega senatorja John son a. je šetst AFL voditeljev iz severnega dela Calif orni je poslalo Greenu protest, v katerem očitajo Johmsonu, da ni naklonjen delavstvu.
VEČ MOŠTVA NA PARNIKIH.
Uradniki mornariške unije so pozvali mornariško komisijo, naj poveča število moštva na parnikih. Za vsak parnik je določeno najmanjše število mornarjev, česar se gospodarji vztrajno drže ter nočejo namestiti niti enega več. Če bi bilo na vsaki ladji nekaj več mornarjev, bi (bi-li delavski pogoji dosti boljši in tudi število neferec bi bilo manjše. .
PROCES PROTI SCALISU.
(Porota, pred katero bo prišel Geonge Scalise, je že izbrana. Geonge Scalrse je bil pred-sednik unije hotelskih uslužbencev v New Yorku ter je kot tak .poneveril več tisoč dolar-• , . .
KVIŠKU SRCE
2% X 3% inčev — 224 strani
vezava umetnu ............ 25c.
KVIŠKU SRCE
2% X 3% inčev — 224 strani
pravo usnje ............ 35«.
KVIŠKU SRCE
2% X 3%inčev — 224 strani
v belem celolidu ...... .50c
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike^ po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-znaceni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jih naročite Čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi post reči.
Angleški molitveniki:
' (ZA MLADINO) Ker »f HntM
fino toodo ..............JU
v usnje vezano ......... .75
CATHOLIC POCKET MANUAL
fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
CIGANKA
Povest o iula<li ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila.
cena
75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUM AS
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos ae-lo zanimivega življenja.
cena
$1.75
ROKOVNJACI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przprvva-Tetmmjer.
Zelo zanimiva povest o divjem lovcu (ironitovskem.
cena 75c ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je i»<ih>g Josipa Jurčifa nas najboljši pri|K>-vcdalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na trrnrlu I»vor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do kowa.
cena $ 1.—
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hrovatin.
l'oTr?>t iz domačih hribov, ali povest o grofovem ja_ gru Janezu Kresniku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Roman iz lovskega življenja.
cena $ 1.—
JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Lei»se iH>vesti. kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti.
cena $1.—
JARI JUNAKI
Spisal RADO M URNIK
Knjiga vsebuje 12 kratkih, sinešuh povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $ I.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal L Ganghofrr.
Ganjjhoferja prištevajo miti najboljše sodobne pisatelje. —
Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na dfželi.
cena $!.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal .MIRKO JAVORMK
Pisatelj v knjigi pove isto, kot I*'v»- naslov: srečal se je z lj'i-dmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi Se živi. Njihova ustnla je Itila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pre<I vsem pa jH<pisuje resnično življenje {»osameznih.
cena $1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski |»esnik ]»odaja s to zbirko Zopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi Ani.
cena

cena
$i.
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERMCiOJ
Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nn>l velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena
$1 —
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JURAČ
Mladi koroški Slovenec zelo Jasno in zanimivo izpisuje življenje kmetov iL. rudarjev.
cena
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarhwitz.
Zelo zanimiva povest iz domačega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. C'onan Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se ilognja v Egipta, v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠORM
Poznani slovenski pisatelj iraiu v tej knjigi podaja zelo zanimive inuhitke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.
ZNANCI
Spisal RADO M URNIK
Poznani humorist v tej knjigi kažt- razne značaje ter knjigo sam označuje kot ''Povesti in orisi."
cena $1.25
cena
75<
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Soblcske-ga nad Turki pri Hotinu In s tem o8vobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
$1.—
cena
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne •everne noči.
cena $ I.—
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah rise dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Baiin.
Francoski roman zelo napete vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
I»ejanje se vrši v letu 1757, ko so še Indljanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti ▼ tem čaro dokladek.