l,|u»js v»»k rMea •0b0t' aMi in pr»*nikov. lMued d.ily exeept Satardays, * Sunday> »nd Bolidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uivdiuikl in upravniAki prnatorii ZS67 houlh Lswii«lult) Avt. Office of Publication; «067 South Lawndals Avc. . Tolophon«, Kockw»U 4904 I KTO^VEAR XXXII. Cona lista j« |6.00 m >■■■■■< n|„ matur .Unuarr t«. MU. »t th* pml-ottiee t CM—*. IlUttoU. »far Um Act of Coa«r«M of Hmk ». ItTI. CHICAGO. ILL., ČETRTEK, S. FEBRUARJA (FEB. 8). 1940 Subscription $6.00 Yo«rly ftTEV.—NUMBKR 2H AccfpUnco for msiling at spocial rs t« of postat« providod for tn »Mtion 1108, Act of Oct. S, 1917, authoriisd on Jun« 14, 1918. Hrvatje ustrelili srbskega voditelja Finski letalci napadli z bombam^ ruske vojaške koncentracije v sektorju Summu. Vsi naskoki na finsko trdnjavsko črto odbiti. Rusi utrpeli velike izgube v bitkah s Finci pri Kiteli, Lieksi in Kuhmu. Sovjetski letalski navali na finska mesta se nadaljujejo ZAGREB, HRVATSKA, 7. febr. — Ivan Berkič, srbski voditelj mladojugoetavanske stranke, je bil sinoči ustreljen na pra-gu svoje hiše v Zagrebu. Umora so osumljeni frankovci, hrvaška teroristična grupa, ki je odgovorna za dolgo vrsto političnih umorov v zadnjih mesecih. Za- radi tega teror lama je vlada ed- J-malei ■rodila volitve na Hrvaškem. WASHINGTON, D. C., 7. febr. — Senatni odsek za zunanje zadeve je danes odobril posojilo Finski. Obenem je bilo odobreno tudi posojilo za Kitajsko. PARIZ, 7» febr. — Poljski socialistični voditelj He bivšega poljskega dela Ukrajine, ki je prispel v Pariz, pripoveduje, da sovjeti izvršujejo silovite in barbarske persekucije nad socialisti v okupirani Ukrajini. HEIiMNKI, 7. febr. — Najnovejši sovjetski naval z velikim številom tankov na finske pozicije severno in južno od Ladoškega jezera je bil ponovno odbit. skem se prvič v zgodovini vodi totalitarna zračna vcjjna proti civilnim prebivalcem naroda, ki se bori za ohranitev svoje neodvisnostim svobode. V Španiji so Frartč(WTTfflerjevi in Mus-solinijevi letalci bombardirali španska mesta z večjo inteziv-nostjo kot njihovi ruski pos dLveč žrtev, ^Jaeijf so^ttdf na Poljskem z napadi na mesta povzročali strahote, toda na Finskem se godi nekaj, kar prekaša vse grozote letalskega bojevanja. Sovjetski letalci metodično napadajo finska mesta iz zraka, da ubijejo moralo prebivalstva. Uničiti hočejo predvsem voljo za odpor med finskim ljudstvom. Noben drugi narod še ni bil doslej izpostavljen takemu trpljenju kot finski. Španija je bila prvi laboratorij masnega pobijanja civilnih prebivalcev. Na stotine oseb je bilo ubitih v letalskih napadih na španska mesta. " Bombe, ki jih mečejo sovjetski Ictalci na finska mesta v __i v *h krajih, še niso povzročile * tkega razdejanja kot so ga Helsinki, Finska, 7. febr. -- bombe Francovih, Hitlerjevih in Finski letalci so včeraj bombar- Mussolinijevih letalcev v špan-dirali koncentracije ruske in- ^ metttih. Gotovo je, da se fanterije v sektorju Summu, dvajset milj južno od Viborgaytrtrt* ogromni rusM letalski «!!£ Finska ne bo mogla dolgo upi- dočim so finske čete istočasno odbile vse naskoke ruskega vojaštva na Mannerheimovo trdnjavsko črto. Letalski napadi na ruske vojaške koncentracije /* so se pričeli ponoči. Kurirji »o povedali, da so ognji pri taboriščih sovj<*tskih čet veliko pripomogli k uspehu finskega bombardiranja vojaških koncentracij. Zaradi hudega mraza so morali Rusi zanetiti ognje, pri katerih so se irreli in. ti so postali imenitna tarča !>omb, katere so metali finski letalci. Finski vojaški častnik, ki se je nahajal na fronti ob trdnjav-ski črt i, je dejal, da je bila enajst milj dolga črta med Muolaajar vo in Hatjanlahto pozorišče najhujšega ruskega topniškega bombardiranja. "Krogle, ki so jih sipali ruski topovi, s*) na-/edile globoke luknje," je dejal. vprašanje, kdaj bodo po njegovem mnenju ruski napadi ustavljeni, je odgovoril, da takrat, ko bodo Rusi spoznali, da nimajo dovolj tankov in mož, da t>i prebili finako bojno črto. bombardiranje finskih pozicij je pričelo pred šestimi dnevi. rri*to topov bruha krogle in »rapnele na te pozicije. Severno od Ladoškega jezera, "a levi strani Mannerheimove (rte. se nahaja v pasti ruska vojaka divizija. Poročila, da so uničili to divizijo, sov Hel-zanikali. ''Naše čete so '"Urile vse napade sovražnika na '''tkarantske otoke in obrežje," * Klasi finski komunike. "Se-Jprno (>d sektorja Kitela in pri ter Kuhmu so bili Rusi vrteni nazaj z velikimi izguba-Več sto vojakov je bilo u ''t,h ,n ranjenih. Manjše pra-"*«' se vršile v sektorju Salll *'^rno od arktičnega kroga." 1 MiKkva. 7. febr. — Taas. u-rsdna sovjetska časopisna a-Kttitura, |M»roča. da je predsed-- himv,, vrhovnega sovjetskega odlikovalo 248 čaatnikov ,n ^kov, "ki so demonstrirali 'junaštva v bitkah na fin-frontah in a tom dali do-"r »sled četam, ki se borijo fm*kim belogardistom " >u"Uu*m9 7. febr,—Na Fin- če ne bo dobila bojnih letal iz tujezemstva. Možnost je, da bodo Finci končno poraženi za bojnimi črtami, ne da bi bile te črte zdrobljene. Finski civilisti se ne pritožujejo, čeprav so kraji, v katerih živijo, tarča neprestanih napadov iz zraku. To je nekaj, na kar so lahko ponosni. Svet bi moral razumeti junaški odpor Fincev proti ogromni premoči in jim priskočiti na pomoč. Kongresnik Dies dobil zadoščen je Falsifikacija pisem dokazana - Washington, D. C., 7. febr.— Falsificirani dokumenti, ki so tvorili podlago komunistične zarote proti Martinu Diesu, načelniku kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, so bili vrženi iz kongresnega za*-pisnika. Dokumenti so bili za-nešeni v zapisnik na predlog kongresnika Franka E. Hoofca, demokrata iz Michigana. On je trdil, da so ti dokaz zveze med Diesom in Williamom D. Pel-leyjem, voditeljem srebrno-srajčnikov, frrotižidovske in fašistične organizacije. Pelley, ki so gs sgentje jus-tičnega departmenta iskali več mesecev, je včeraj osebno nastopil pred člani Dnsovega odseka. Povedal je, oa ni avtor pisem, ki nosijo njegov podpis Pisma z njegovim podpisom je ponaredil David Mayne. ki je to dejstvo že priznal. To je storil, da dobi denar in morda tudi vladno službo, katera mu je bila obljubljena. Kongresnik Hook, ki je rabil falsificirsns pisma, da podpre svoje obdolžitve proti- Diesu,.da ne nastopa tako odločno pfoti fašistom in antižidovskim grupam kakor proti komunistom, je bil potrt, ko so bili predloženi dokazi o faisifikaciji. Izjavil je da ni slutil, ds so pisma ponarejena. ko je predlagal, da se jih zanese v kongresni zapisnik To. ds m je dsl prevarati, obžaluje. Japonci naznanili novo zmago Agitacija za preklic pogodbe devetorice Sanghaj, 7. febr. — Predstavnik japonske oborožene sile je sinoči naznanil, da je japonska armada udrla v provinco Nigsi-jo v skrajno severnem delu Kitajske in to prvič od izbruha sovražnosti. Dalje je naznanil, ►ftcr zmagali v bitki s lOtiJct v /provinci Bujuan. O-krog 10,000 Kitajcev je padlo v tej bitki. Druga bitka se je vršila v okolici Winšuma, provinca Kwang-si, kjer je bila koncentrirana kitajska armada 50,000 mož. Osem tisoč Kitajcev je padlo v tej bitki, čez tisoč pa so j.ih Japonci ujeli. Tokio, 7. febr. — Ičiro Kijose, vodja nacionalistov v parlamentu, je v svojem govoru zahteval preklic pogodbe devetorice, ki je bila sklenjena 1. 1922 in katera določa politiko "odprtih vrat" na Kitajskem. Med državami, ki so podpisale to pogodbo, je tudi Amerika. Kijose je poudarjal, da ni nobenega upanja glede izboljšanja trgovinskih odnošajev med Japonsko in Ameriko, obenem pa je kritiziral vlado, ki je naznanila, da bo odprla reko Jangtse plovbi tujih ladij. ADF ožigosala kampanjo proti unijam Reakcionarna akcija justičnega departmenta Miami, Fla., 7. *«br. — Člani oksckutivnega sveta Ameriške delavske federacije, so ponovno udarili po "new dealu" in obdolžili Rooseveltov^ administracijo, ds nsmenoma vodi premišljeno kampanjo, da pride organizirano delavstvo pod njeno kontrolo. V deklaraciji glede akcije, ki jo je podvzel pomožni federalni j ustični tajnik Tfcurman Arnold proti unijam v zvezi s obtožbo, da so krAHe protitruet-ni zakon, člani sveta prqyio, "ds se bodo z vso silo upirali reak- rionarniffi nHHF"4 departmenti^grtjp roditeljev ADF je prej izdala poročilo, na našajoče se na sedemletno delovanje "new deala" In se izrekla za enotni nastop in akcijo, ki naj bi rešila deželo pred bankrotom. - Kampanja, ki. jo vodi Arnold kot načelnik protitrustnega oddelka justičnega departmenta, je že rezultlrala v obtožbi 96 u-nij ADF in velikega Števila u-radnikov in članov, fcksekutivni svet pravi, da je akcija v nasprotju s provizijami Claytono-vega zakona, ki govora, da unije ne morejo biti obtožene kršenja protitrustnega zakona. Svet poudarja, da je značilno to, ker so bile obtožene le unije ADF, najprej stavbne unije, v času, ko je Lenrisova Organizacija CIO invadirala polje stavbnih unij, da potegne delavce v svoj krog. Značilno je dalje naznanilo, da bo Arnold nastopil FRANCOSKO-AN- Dw»ie ve.ti GLESIA POMOCM^H FINSKI REPUBLIKI Zbiranje prostovoljcev . v Angliji , NEMČIJA ODKLONM LA POSREDOVANJE * Pariš, 7. febr, — Kampanja za vsestransko pomoč finski republiki, tudi vojsško, s strah! Francije in Anglije je v razmahu. To je bilo naznanjeno po objavi poročila, da so bila v Italiji isdelana bojna letala poslana lanski preko Francije. -Tu so bila zadržane .nekaj tednov v Nemrnir-^— FSrlk, 7. febr. — Francoska vlada je poslala novo noto Japonski, v kateri protestira proti japonskim letalskim napadom na železnico v južnozapad-nem delu Kitajske, ki jo kontrolirajo francoski interesi. Po tej železnici dobivajo Kitajci bojni material iz francoske Indokine. pred vrhovnim sodtjtoem in bra- pripravljeni > unijo fffo? I nil nogavlčarsko Fnljo OIO,' ki je obtožena kršenja protitrustnega zakona v zvezi s sedečo stavko v tovarni Apex Hosiery Co. v Philadelphiji. Stranka socialnih radikaloev je pozvala vlado, naj da Finski vso mogočo pomoč, da bo srna-gala v vojni z Rusijo. Resolucija stranke premier j a Daladi-erja naglaša, "da bo franooski poraz sovjetske agresije proti Finski Škodoval našim sovražnikom na prestižu in militaristični sili. Ako bo Finski dana pomoč, da ohrani avojo neodvisnost, je potrebna takojšnja akcija." - Francija in Velika Britanija imata armado, ki lahko pomaga Fincem. V Franciji se vežbajo poljski vojaki, ki ao pobegnili tja po strt ju poljske republike. Več sto poljskih letalcev se je že prijavilo za prostovoljno službo na strani Fincev. I^ondon, 7. jan. Finsko poslaništvo nadzira delo organizacije, ki zbira prostovoljce, ki so U North Chicaga North Chicago-Waukegan, 111. —Po večletni bolezni srčni hibi je 5. t.' m. umrl Frank Šuštar-šlč, star 64 let in domu iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Bil je član društva 14 SNPJ od leta mi in tu zapuAča ženo, šest sinov in dve hčeri,-ki so vsi člani naše jednote^trAiu* Pezdir, članica društva W SNPJ, se nahaja v bolnišnici Victoria Memo-rial, kjer že teden dni čaka na operacijo. Ker se je zadnje dni pojavila influenca, so vse bolnišnice zaprte obiskovalcem. Indija mora dobiti samovlado Gandhi konferiral s podkraljem New Delhi, Indija, 7 febr.— Mohandas K. Gandhi, vodja indijskih nacionalistov, je včeraj izjavil, "da ni nobenega izgleda za sklenitev mirne in častne poravnave spora z Veliko Britanijo, če ne bo slednja sprejela zahtev glede samovlade Indije." To izjavo je Gandhi pridal po konferenci z lordom Linlithgo-vom. podkraljem Indije. "Vejik prepad še zija med Indijo in Ve. liko Britanijo glede vprašanja neodvisnosti," je rekel Gandhi, ki je tudi priznal, da je bila konferenca s podkraljem neuspešna. Linlithgow je včeraj konferiral tudi z Ali jem Jinnahom, voditeljem muslimanov. Slednji je zahteval garancije glede zaščite muslimanske manjšine, če bo Anglija (>odeli!a neodvisnost Indiji. Medtem je 40 trgovskih zvez v Bomba ju, borza in vsa tržišča v tem mestu ustavilo operacije v znak protesta proti naložitvi dodatnega davka na profite. Zadevni zakon je bil pred nekaj tedni sprejet v zbornici. Načelnik holandske armade odstopil O policija proti cenzuri tisk* "•V " Haag, Holandska, 7. febr. — General I. H. Reynders, vrhovni poveljnik holandske oborožene sile na kopnem in morju, je včeraj resigniral zaradi spora s člani vlade glede militaristične politike. To pozicijo Je imel pet me-i jsecev. Za naslednika je bil izbran general H. G. VVinkelman, povelj-nik letalške obrambe v pokrajini Utrecht-Soesterberger. On je star 64 let. Reyndersova resignscija je sledila oni generala Ven Der Bergena, načelnika belgijskega >rmadnega štaba. Slednji je bil na lantno željo razrešen dolžnosti. Re.vnders je naletel na o-pozicijo, ker je skušal podvreči civilno oblast militaristični. Njegova resignacija je dokaz, da vlada noče zavreči demokratičnih načel.; Izjema bi bila le, če bi deželi pretila nevarnost na|>a-da. \ General Reynders je nameraval potisniti vso deželo v obsedno stanje in p«,ost riti cenzuro tiska, kar je izzvalo odpor. Člani vlade so mu očitali, da so stroški mobilizacije |M)d njegovim vodstvom previsoki. TI so znašali okrog 8900,000 na dan. Kanada odprla vojni urad v Chicagu Chicago, 7. febr.—Kanada je odprla tu urad pod vodstvom W. J. Riddiforda, ki je bil prej načelnik kanadskega trgovskega u-rada v Panami. On je dejal, da je glavna njegova naloga pospešitev izvoea kanadskega blaga v Združen« države, da Kanada poveča svoj kredit, da bo lahko tu kupovala bojne letala in streliva Naciji aretirali holandske vojake Haag. Holandska. 7. febr. — Trinajst hoiandskih vojakov j« bilo aretiranltr, ki so nevedoma prekoračili mejo in stopili na nemško ozemlje, Vojaki so bili odvedeni v nemška vojaško taborišče, kjer so jih zaslišali. Ho lleadsks ko apelirala na nemške oblasti, naj vojake izpuste. Vojaki ao prekoračili mejo v bližini Roermonda. skoTcfa* Stalinovim četam. Tako se gla si izjava, ki jo je včeraj podal v parlamentu Vlctor Warrender, finančni tajnik angleškegu vojnega minlatrstva. Berlin, 7. febr. — Poročilo iž zanesljivega vira se glasi, da Nemčija ne vidi nobene podlage za posredovanje v finsko-ruskem konfliktu. Poročilo je bilo objavljeno kmalu potem, ko sta nemška poslanika v Moskvi in llelsinku dospela v Berlin. IV zvnna sta bila domov, du |*iro-čata Hitlerju in članom njegove vlade o situaciji. Nov grob v \a Kallu . U Salle, III,—Dne 2. febr. je tukaj umrla Jera Piletič, stara 64 let .in dolgo let članica društva 98'SNPJ in društva 3 JSKJ. Njeno aektmtb rme je bito sr-mončič ln doma je bita Iz ser pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki je bila M let in bolehala je dve leti. Tu zapušča moža. štiri sinove in dve hčeri', ki so vsi člani SNPJ. v starem kraju pa brata. ---Novice la Pennaylvsnije Forest City, Pa.—Tu je umrla Mary Mlhsvc, doma iz Vrhnike in članica drultva 372 SNPJ. Tu zapušča moža, štiri sinove, tri hčere In brata Antona Draš-lerja.—V Windberju, Pa., Je 27. jan. umrl Matt Lavrnja, star 68 let, član društva 421 SiNPJ, kl zapušča Ženo in dve hčeri. —- v Vesti ls Puebls Pueblo, Colo.—Pred dnevi Je tu umrl Joe FabJsn, doma is Suhe KraJins^V zakonski jarem sta stopila RaJko Kirn, član društve 577 SNPJ In Betty Per I Ne posabi BALKANSKI PAKT JE PROVOKACUA, PRAVI OCRSKA Bolgarija zavzela tliino stališče JUGOSLOVANSKI MINISTER _ V SOFIJI - •" „ U- ' Budimpešta. Ogrska. 7. febr. — Ogrska smatra naznanilo, da bodo države Balkanske alitahte (Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija) skupno čuvale svojo teritorije, za provokacijo, ae glasi poročilo iz vladnih virov. MmiiiuuIIh iu klofuta OirrnkI ki f. ni.'i umi 1 'd ' ^n i ni IJeni odpotovati na Fin- ae, Obilo sreče . _ _______ se "bodo tanr&orTllproTT ko, pripeljatf svoje ^rutice |M»d okrilje SNPJ. Clevelandske vesti *Clevčland. — Anton Klančar, tajnik društva Kriatusa Kralja, je bil 2. t. m. povožen od avtomobila in težko poškodovan. Nahaja se v bolnišnici/— Ana Ber nardič je te dni dobila težke o|>eklliie,* ko je doma v kuhinji padla preko plinske fa»čl. - t ftmrtna kosa v New Yorku Brklyn, N. V.—'Dne 3, t. m. Je umrla Mary Himončlč, stara 41 let In doma Iz Uiskovca pri Krškem. Tu zapušča moža, sina, brata In sestro. Isti viri pravijo^ da tudi izja va, katero je podal Kjasti Kal lio, predsednik finske republi-i Nov Mrol) nu ^purfg ke, da je pripravljen skleniti čanten mir, nI ustvarila podlage Kock Hprlngs, Wyo. — Pred za akcijo s strani Nemči ju. Po- nekaj dnevi je tu umrl Rudolf slanika, ki sta konferirala s čla- Štravs, doma Iz Volč pri Poljani nemške vlade, sla Friedrlch »>»*» "lavnega zdravnika .VVerner von Schulenl>erg in Wi.'i* Clrkna. V Ameriki je bil 80 pert von Blucher, let In tu zapušča žnno In dve hčeri. Bil Je član društva 10 SNPJ. Žalostna vest iz atarega kraja La Salle, III. — Mary Furar (Bele), doma iz Strani pri št. .Jerneju na Dolenjskem in čla-Inka HNPJ, Je prejela ialostno vest, da je v Dobravclh pri St. Jerneju umrla njena teta Jožefa Cvelbar, roj, Gorenc, v sta-psstl 80 lat. V Ctevetendu, " zapušča sina Ignaca, nekje v Broivder poražen pri volitvah Dobil je Mimo 3080 glasov • 4 N«w Volit, 7. fet>r. — Kari ltr.w,i,r, Ujnlk ln v.^dj- • , d „||U| A rMM komunl.tliJn. .tr.nkr, k fc.*m»rjy. I'«., b«- J. n^vn« n« «br.vIU,vl pr^d ' ' ^ „ „„, d((. M«.Inlm Mdlto« »p«.«« u mov| ( ' dv, ,lnuvl. ....... kriv«K« n. obtotbo. 4» J* P*^.,, ,„ dv< H,tr|. val s (smarejenimi isitmmi listi v tujini In pod drugimi lm*nl, Je -•' ■1 ^ bil (Kiražeu kot kandidat za kon- , tgn-unik^ v štirinajstem kongres- Urgamiatončna nem distriktu. Dobil Je samo kampanja ADP . 8080 glasov. s - ^^ ? flfbr_ftl|fllJll Zmagal je M Mkhael Kru, se Je glasilo, da je zastopal štirinajsti newyoršklije imela ADF takrat 4,260,000 distrlkt v kongresu. jdobroetoječlh članov. Green Je biti nazaj Transilvanijo, katero je pograbila Rumunija |m> svetovni vojni. Ogrska smatra to |K>krajino še vedno za svojo posest. Bolgarija, kl zahteva vrnitev Dobruže od Rumunlje, je zavzela aliČno stališče. Uradni krogi naglaša jo,, da je Kumunija zmagala le na papirju na konferenci predstavnikov držav Balkanske antante, kl se je vršila zadnji teden v Belgradu. To potrjuje dejstvo, da o-stale članice antante niso hotele garantirati varnosti rumun-skega spornega ozemlja. Ogrska vlada je zdaj pozvala v antanti včlanjene države, naj pojasnijo, kaj pomeni fraza "skupno Čuvanje narodnih teritorijev." Uvodnik, kl ga Je objavil Ust Pester Lloyd, napol uradno glasilo ogrske vlade, uključuje o-ster napad na dogovor, kl «0 ga .DflenlM nr«l»Uvnikl Balkansko antante na svoji konferenci, LiMt hoče vedeti, ali Rumunija smatra Transilvanijo, kjer Živi ogrska manjšina 2,000,000 ljudi, za svoje narodno ozemlje. Ogrski krogi so u varjeni, da Je Rumunija dobila zagotovilo od Nemčije, da jI Ik> (»omagfela vzdržati status tjuo, če bo Rumunija v večjem obsegu zalagala Nen#ijo z oljem, pšenico In drugimi |H>trebSčlnnml. Belgrad, 7. febr. — Premier Drngišn Cvet kovic Je naznanili da bo trgovinski minister Ivan Andrns odpotoval v Sofijo x namenom, da sklene isigodlsi z Bolgarijo glede povečanja trgovine med državama. To Je prvi koruk v zvezi z načrti držav Balkanske antante, katerih cilj je ustvaritev gos|s»darake nevtralnosti v Južnovzhodni K v ropi. Ford sprejel odlok delavskega odbora Opozicija proti organiziranju delavcev BomIOO, Mmmir9f*-mi, da je odlok delavskega odbora legalen. Argument je, da krši svobodo govora, ifrulba Je po naročilu magnata Fonla razpečevala med delavce letake s trditvijo, da je za delavce bolje, če se ne pridružijo uniji, DšJavski odbor je to smatral sa oviranje organiziranja delavcev v uniji, naznanil, da bo federacija vodila organizatorično kampanjo med tekstilnimi delavci, mornar* Ji, pisarniškimi delavej jn učita- iji- _____ PROSVETA TU BNLIGHTKNMBNT GLASILO ni LA0TM1MA »UlVKNIll NABODHS roOrOBNK JSUNOTS mt maš iilMitif fcr Um SU»mm IUIUmI SmmIK ,.,,„ m Unrf«M 4rt«v« (U»«i Cfc»M«») »■ Smmmdo mm n ~ m »I M * i m Im Cltm r>« >• »U - «• M M ......n rmUti fwr Um VmiiU Urnim Imucmvt ChUmmo) •nd CmttmAm N N »«r ChitM« Olitrt IU« PW »"'< OTULtrta* *><* (MT r««f GtoM 4IUO. I« —I IU*-*« tlankov M m wrm*mto IMu^UI lit.rmnm HrUm. po- JS. itMM. pmmmi »U > •• pUM^UI)« Im t mirnimi*. [«. J* »rttoSU pmšimtm*. ___.._, (||)M ril« Ml (fNMMOl - ■■iUlMIfM « Mn.n. «»4 MMolklu-t .mrk* «ill .-H U rtUirn-S. Otb« mmmmmripu. N«fc M sfrrfa* »Im. t^-m. ^ J™ •nlv wIm« ■inminMI br NMto« M fc»r I— •»* • PltOHVKTA BMT-M IU. Aw- t Memtm. lUlmmb NIHIU or TIIK rEDKKATKD P K K HA Glasovi iz naselbin v m i»rinnr . H.ru«rjr IS. IM«). i kMlMI MMtl, 4« *MI i* B fcMM rmmorUm * ,r,rotmmm>. 4m m rmm IM M ___ ' T ■ m John Lewis in Roosevelt Skoro v Istem času, ko je Kuri Brovvder, sta-linoVHki firur v Ameriki, nu nekem shodu v New Yorku bridko tožil o strašni nehvaležnosti novodealerjcv.k+^g* v pililo ža njegovo "|Hi- -moomugujo sebi! In niso 4|e zastonj. Da je novi deal pomagal unijam cm največjih uspehov v njihovi zgodovini, ne more zanikati nihče, kdor ni slep — zato bodo zdaj milijoni delavcev strmeli v Lswisa z velikim vprašanjem . . . O umrli ilaiui ltrooklyn, N. Y.— Bilo je te poročeno v Proeveti, da je umrl br. Emil Domini, poroča*! 'pa hočem vseeno, kako je živel in kako je bil pokopan. Bil je star 67 let. Rodil se je v Gorici. V Ameriko je prišel nekako pred 28 leti. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in eno hčer, v starem kraju pa tri sestre in enega brata. Dasi Emil ni zahajal v cerkev ali spovednico, vsaj gotov sem, da ne zadnjih 15-20 let, je bil kljub temu pokopan z vsemi cerkvenimi obredi. Ne; vem, kako je prišlo do tega. Dobro pa vem, da je umrl v bijlnjšnicl ^-Katarine in sodim, da so ga morale najbrže "sestre" nadlegovati zadnjo minuto. Nisem pič proti tema*: ako gre Človek v cerkev vsak dan in v spovednico vsak teden, toda vsakdo naj dela po svojem prepričanju. Sem pa proti temu, ako se človek večkrat izrazi v svojem življenju, da hoče biti civilnp pokopan, U>da kon-čwj je pa cerk^n*^»kopan. In ravno tukaj je tak slučaj, Da me ne bodo čitatelji napačno razumeli: Kdor hoče biti civilno pokopan, izpolnite mu to željo, kdor pa cerkvenimi obredi, mu izpolnite tudi to prošnjp. ^ Kaj pa je naš Emil delal v svojem življenju za SNPJ? Z eno besodo povedano: veliko. Bil je član nad 20 let. Pri društvu 140 je bil tajnik natf deset let in potem, ko je prestopil k društvu Ali Amnricans 580, je bil skoraj v vseh uradih. Veliko je delal za veselice in piknike. Nikdar se ni brnnll dela. Vsako delo je z veseljem sprejel ta ga tudi točno izvršil. Članice in člani smo ga radi imeli in ga bomo zelo pogrešali, zato so se tudi v lepem številu udeležili njegovega zadnjega sprevoda, Emila se bomo pogosto spominjali. Bil je vesele narave, nam kratek čas delal ih se rad zavrtll, ko je zaslišal godb«. Ostal nam bo v častnem spominu. Mrs. Domini, sinovoma in hčeri naše veliko sožalje! Ne morem, da ne bl omenil dogodka na pokopališču. Dasi nisem bil tam, sem izvedel, ko je naša dobra članica brala poslovilne besede SNPJ, se je neka gospa ves Ča« smejala tem besedam O priliki bom skušal do-kuzuti, kaj (»menijo te besede. Frank Kramamich, 680.H gotovo odzvala a svojim miadln-rtcim krožkom, katerega podu-čuje. Spominjam se, kako je bilo pri pevskem zboru Prešernu v Pitts-burghu, katerega/podporni član sem bil tudi jaz pred 20 leti. Anton Dekle va mi je potem večkrat rekel, da mi bo I*rešeren zapel ob mrtvaškem odru, ker sem veliko delal zanj in za dom. On in njegov brat sta že davno zakrita v ameriški zemlji, Zidanšek pa še danes dopise piše. Tako je tudi Prešeren začel pešati. Ko se je v Pittsburgh preselil Paul Klun s svojo prijazno soprogo, je Prešeren zopet oživel in je danes, mislim, največji slovenski zbor v Hennsylvaniji pod vodstvom mlade gospe May. Paul Klun je postal tudi predsednik Slovenskega doma, katerega je tudi oživel. Ko sem ae lani udeležil velikega koncerta, sem bil ponosen na Pavla, ker je program tako spretno vodil. Naprej, bratje in sestre! Ko bo postalo gorko vreme, jui. zflpet vi:, dimo.---------r-" * — Na 24. januarja aeirrbil po-vabljen^da ae udeležim godova-nja gospe Mary Smrekar, ki je stala denarna krisa —- vaaj Uko so rekli. Delal aem v žičarni. Ker pa je ravno takrat neki boss iz Pen ne nabiral delavce, da gredo v šumo na Davls, W. Va., ki je kake Štiri milje od slovenske naselbine v Thomasu, sem jo zopet pobral nazaj v šumo. Bilo nas je okrog 36 in bili smo prvi Slovenci, ki smo tam ostali. Bili ao sicer že prej tam, toda ao jih pregnale "Fajfce", kakor smo rekli domačinom, oni nam pa "hunkies". Tam nisem dolgo ostal. Proti spomladi sem se pedal proti za padu. Obiskal aem Co-orado, nazaj grede pa aem ae ustavil Štiri dni v - Flemingu, tans. Ne vem, če ta naselbina Še obstoji, ker ni slišati več o njej. &e »tega leta v jeseni sem se zopet znašel v metropoli, kjer pa nisem dolgo ostal in sem šel zopet na?uj v šume. Hodil ali vozil sem se kot deseti brat. Leta 1909 sem se zopet vrnil v Cleveland in se nastanil v Nevvbur-gu. Tam so imeli že precej društev, vaa pod cerkveno kontro-o. Bilo je tudi uniformirano društvo av* Lovrenca, spadajoče K&KJ. K temu društvu aem tudi jsz pristopil, si nabavil lepo uniformo "šicžnore", britko sabljo in iar spada pravemu vojaku, dasi nas ie bila polovica, kT nismo poznalL Poleti hoče Isti pokopan z vsemi obhajala 66. rojstni dan. Želim, da bi dočakala sto let. Dne 27. januarja pa me je povabila na svoje ženitovanje zvesta naročnica Prosvete, toda se radi slabega zdravja nisem udeležil. Mislim, du se v kratkem vidimo, t»m pa tak^ut prišel z veliko žlico. Vsem skupaj želim obilo sreče In mnogo čvrstih otrok. Veselijo me tudi razni dopisi, katerimi se krutkočasim, povrhu pa še prav debelo nasme-. em, posebno pa Barblču, ki včasih udari tudi po meni. Pa icaj nočeš, ako vidiš, da smo nepridipravi. Sedaj ne bom več pisal klobasah, ker morda še želi-evih sendvičev ne bom dobil ni-tjer, ker me nekateri dolže, da se mi dobro godi in da imam vsega na razpolago, tisti, ki de-ajo velike pede, pa trpe pomanjkanje. Anton Zidanšek, zastopnik. •t— Kje je doslednost? dkoda, ker nekateri čitatelji-tako hitro (»zabije, kar so čitali lani iu predlani. Koliko na- -ših čl ta tel je v se s|»minja, ko smo pred poldrugim letom imeli v Prosvoti opravku t znanimi Pittsburžani, ki so v drugih listih objavili znani "Poziv," v katerem so urgirall Slovence v starem kraju? naj iščejo zavezništva z DEMO-KRATIT NI MI državami kot sta Anglija in Francija? Ali se spominjate? Takrat so naši znani Pittsburžani in njihovi prijatelji v IMroitu, Clevelandu, MilvvaUkeeju in drugod kar goreli za vojno demokratičnih držav z nacijsko Nemčijo. Ali se s(M>minjute? Ameriški problemi so jim bili postrnnska reč. ki je brez |Mimeiiu. Hoteli so, du (Hizablmo na Ameriko in (sisve-timo vse svoje delo in vae. svoje imetje zadevam v Evropi in Aziji. Zanimali smo se za špansko republiko in ji (»omagali |ni naših močeh, ampak hnšim znanim Pittsburžanom je bilo to premslo; oni so hoteli, da bi naše jednote dale kur ves svoj denar in vse svoje,mlsde Člane kot prostovoljce za špansko lojnlistično armado. Ali *e s|Mimiujate? Dan«« j«* pa bus narobe pri znanih Pitlebur-/žanih iu njihovih prijateljih. Dhih*« jadikujejo, da "Ulj zanimamo" za stvari tri ulLpel tisoč milj od tias kot |»a zk domače probleme. Anglija z istim C^amberlainom na čelu, ki jim je bila demokratična, jim Je danes v vojni z na-njsko N«*nii ijo initM-rialističiia! Prav tako Francija. Ko so ju imzlvali. naj udarita po lil-tlerju, sta bili demokratični ko sta končno le udarili po Hitlerju, sla čer noč pontali lni|»eria-listični in idnj se te|ietu samo zjirsiH trgovine! I>ejstvo, ds vse delavstvo Anglije in Francije s socialisti v red rsren slatinovrev —-stoji za vojno s Hitlerjem, za nsše PlttAborža-ne in njihove so|M»tnike nič ne pomeni! Vsi trerni in razsodni rojaki razumejo to go-riMttasno tt**do«lf«dfio*t pri znanih Pittsburža-niji Razumejo tudi. zakaj je danes toliko so-vraštve do.finskih delavcev In kmetov, ki so bili prav tako žleti!a predsedniku našega društva, toda ni huda. Ko je šel na nočni šilit, je pustil svoj lonč v čakalnici, prišht pa je velika tovarniška (sidgaua in mu ga sm^lla. Ce Maje druAtveno iivljenje v A meri ki Cleveland. — Ker je v moji mladosti vse drvelo v Ameriko, sem v začetku januarja 1905 tudi jaz pripravil očeta, da mi je preskrbel denar za potovanje v deželo zlata.. Ob koncu januarja sem prišel v johnstovvnske hribe, tam, kjer ima na enem hribu tu di Andrej Vidrich svoj grad, ker se mendu boji vode v nižinah. Iz Johnstovvna sem šel v okrog 40 milj oddaljeno šumo v Arrovv, kjer je bilo takrat dosti Slovencev. Večinoma so bili od Cerknice, vsaj boss i so bili od tam. Tam sem ostal kak teden, toda dela nisem dobil, ker so rekli, da sem prešibek — star,sem bil 17 let. Cez en teden hajdi v Rich vvood, W. Va., tudi v šume. Odšlo nas je kakih 20.*noŽ, vsi od Cerknice. Z nami je bil tudi nek vojaški dezerter. Rekli smo mu Brazilec, ker je prišel iz Brazilije. Bil je precej šaljiv in več krat je rekel, da Je tri milijone Cerkničanov v Amerikf. Tak rat nisem verjel, zdaj pa verjamem. V Richvvoodu sem imel več sreče in dobil delo. Pluča je bila $1.00 za U in 12 ur dela nn dan Tam sem ostal dobre tri mesece potem pa zopet nazaj v slavil .. Arrovv, Pa., kjer sem delal kake Ibi bil jiiz na njegovem mes u, bl y lomhril ,m težil tovarnarja za ,_slAk(s1nlno. velluuJu. v šumah takrat ni bilo slišati o ka kem^lruštvu ali Jed noti. • me, če imam kaj listov, ki ao izhajali v Pueblu, Cok>., predvsem, ie imam list Coloradsko solnce, ki je sačasno izhajal tam. Da, imam jih par številk. Več sem jih imel v raznih krajih, ali, žal, v Ceioradu mi je zadnja grozna povoden j mnogo reči uničila. Nekaj časa pred ono katastrofo v PueblU sem bil pregledal stvar ri, ki sem jih imel pri mrs. Blatnik ns tako gvanem G rovu (ona je sedaj v bolnišnici). In ko sem po povodu j i prišel v Pueblo, sem videl hišo premaknjeno in poleg hiše shrambo, v kateri sem imel svoje stvari, in te je, žal, tudi veda odnea^. Ker pa aem imel navado, da seSa imel stvari shranjene na več krajih, se bo še kaj dobilo, čeprav v celoti nikdar več. .T........-.........-...... Poročajo mi, da se je do ae-daj dognalo, da- smo ameriški Slovenci imeli do 60 različnih li-atov in revij, od katerih je seveda mnogo zaspalo, med njimi tudi Slovenski Narod in vai drugi listi, ki so prvotno izhajali v Pueblu. Nekateri listi v Pueblu so imeli le kratko življenje. Navadno ao pričeli izhajati pred kakšnimi volitvami, bodisi mestnimi ali drugimi. Ko so izdajatelji med politikami napravili nekaj drobiža, je bilo konec tudi liata. Tako je na primer pokojni Konda deloval tudi z nekoHko prej še orožja smo paradirali skoraj vaako nedeljo na razne priredbe in piknike. Naš kapitan je bil dober človek in nas ni tako mrcvaril kakor mi je nekoč pripovedoval Andrej Vidrich, gl. podpredsednik jednote. Kot je rekel, je bil tudi on kapitan nekega uniformiranega društva nekje v O-hiu. Tudi tam so menda imeli vojaške vaje. * Neko lepo nedeljo jih kapitan Vidrich zapelje vae zlikane v neko močvirje, kjer jim ukaže: "nider, auf!" itd. Ko se je njegova kompanija vračala v mesto, je bila vsa blatna, ampak komanda je komanda in vojska jo mora ubogati. Kapitan je bil potem seveda odstavljen. (Sreča, Andrej, da to ni bilo v Moskvi, kjer bi bil postavljen ob zid.) Pa tudi jaz sem zgubil društvo sv. Lovrenca, ker nisem hotel opravljati verskih neumnosti. l^eta 1912 smo ustanovili društvo Jadranska vila 178 SNPJ. To društvo je sedaj združeno z društvom 147. Leta 1917 sem >. . postal član društva 126, ki je ta-vno takrat prebolelo hude notra-sje boje, ki so trajali več let. Teh bojev ne bom opisoval, dasi so mi znani in so tudi dosti škodili napredku društva. Ampak vse to je prebolelo. Leta ^1921 sem sprejel predsedništvo društva in ga opravljal 15 let. To društvo sem zastopal na petih konvencijah štirikrat kot delegat, enkrat pa kot glavni odbornik. Med tem časom sem s pomočjo nekaterih članov delal za združenje malih društev, toda se nam je posrečilo samo v enem slučaju. To je bilo društvo 444, s katerim smo šli roka v roki in je bil med nami vedno sporazum. Naše društvo 126 je napredovalo do depresije in štelo nad 500 članov v obeh oddelkih. Sedaj šteje 400 .članov. Podpiramo vse ustanove, katere smatramo, da odgovarjajo principom SNPJ. Društvo praznuje 30-let-nico v nedeljo, 11. febr. Popoldanski program bo bogat, zvečer pa ples. Upam. da nas posetite po svojih močeh člani bratskih društev v Slovenskem narodnem domu na , St. Clairju.—Anton Ahram. bivši predsednik. Pripomba uredntAtvs:—Yes, Tone, le piši o stvari, Ihi najbrže zanimiva. prišel v Pueblo, je pričel izdajati Mir in potem Glas Svobode. Nedavno sem pisal v Pueblo rojaku Knafelcu na Santa Fe Bt. in Northern a ve., kamor ni po-vodenj prišla. "Piše mi, da tam imam še nekatere reči. In Bog zna kje še vse po divnem zapadu se nahajajo. Mogoče bom šel čez čas ,na začasno potovanje, da spravim skupaj in poiščem zbirko. Za sedaj sem močno zaposlen po par dni na teden, kolikor mi zdravje dopušča. Ko pridem do zbirke, se zagledam v reči in pozabim na vse gorje, ki sem ga prestal radi napadov name. Toda na splošno sem z vsem zadovoljen in upam, da do maja meseca spravim vse v redu Priporočam pa vsem, ki imajo kaj primernega za Slovenski muzej v Clevelandu, naj pošljejo tja, ker to je najbolj primeren spomenik, ki bo ostal našim por tomcem v Združenih državah. v[ Kakšna je Rusija? Norman Thomas in Joel Seidmah SOCIALISTI; DIKTATURA IN SVOBOD V razburkaUih dneh leta 1917 sta dve za^ redni revoluciji v Rusiji dali inspiracije vs^ tistim milijonom po vsem svetu, ki so verovali v kooperativno družabno uredbo in v svet d«, lavstva. Socialistično gibanje v Ameriki, ka-kor tudi drugje, je upalo, da se bo Rusija v do! glednem čaau razvila v demokratično social,. stično državo, ki bi bila Živ dokaz doktrine, d* bi pod socializmom izginilo pomanjkanje in ne. gotovost, človeški duh pa bi se sprostil fo vladalo bi bogato in radostno življenje z* •ljudi. Upali smo, da bodo ruske mase po osvo. bodftvi iz verig mezdne sužnosti vsaj goxpodar svoje dežele in svoj lastni vladar. Resnica je, da sta Marx in Engels pisala, d| bo diktatura proletariata vladajoča sila v prehodni dobi. Toda to je bilo takrat, ko mase de-lavcev in kmetov še niso imele volilne pravice-vsekakor si pa Marx in Engels niffca predstav! ljala diktature proletariata v ozkem pcmonu besede, ampak kot nadomestitev vlade kraljev in kapitalistov s širokopotezno Vlado svouslne-ga delavskega razreda. Kakor hitro bi vsi bivalci postali produktivni delavci, bi zavladala popolna demokracija. Marx in Engels si nista nikdar-omislila diktature ene stranke nad pro-letariatom, kakor tudi ne zmanjšanje pruvic, ki si jih je delavstvo izvojevalo poti kapitaliz! mom ali v dobi prehoda. Tudi Lenin, veliki voditelj oktobrske revolu- i -r * m„ cije, si je predstavljal diktaturo prolH.M.at., znanim mi Gostišem v I^eadvfflu j^j gredstvo^^vnia^el^ za republikance. Ko je potem1 spravil. Rojakom na splošno prida odstranimo vse predsodke in delujemo za spomenike našim prvakom v U.S.A. in v mili rodni domovini (v svoji zbirki najdem tudi več stvari od tam). J Ne prezirajmo, kar hoče kdo postaviti, pa naj bo on naš prijatelj ali ne. Pustimorda vidimo konec. V Clevelandu imajo Slovčnci Kulturni vrt, na katerem že stoji soha Barage. On je bil v življenju preziran in zaničevan. Ko je iz Metlike odhajal v Ameriko, ga je tam ustavil tačaani župnik, češ plačaj, kar si ljudstvu kupil. Slekel je suknjo in mu jo ponudil, ali ljudstvo je zavpilo: pusti ga, bomo že mi plačali. Poleg njega je tudi Cankarjeva soha. Tudi on je bil tožen in zaničevan, danes pa je od iate klike češčen. Ravno tako je z goriškim slavčkom Simonom Gregorčičem. Dne 2. febr. je minilo 18 let, odkar je v Duluthu, Minn., umrl rojak Ruh, ki je sodeloval z Baragom in bil prvi slovenski časnikar v Ameriki. Tudi on je imel trnjevo pot v življenju, posebno (w zadnje dneve svojega življenja. Matija Pogorele. 1 Jože ima veliko družino^uji Ueno pri našem društvu. Ce ne I-kK. i»«lim.. in,lovili, mu In. mo- K<> „rli(.| v n,vt.,.,nd ;r"£„T,,u ~|,r?v'" ,1l*, "^f. .v«]. mu .vaku, ki j, bil ,.!„ po-1 Cltal sem dopis gospe Uršule i J ■» » Ktermlsn iz l.ibrarvjs. V kale-j Til ^ VTJ rem ae zahvaljuje za obiske v društvo.sv BarUre št G Tak Mnišnisi in na domu In poriva I vsa društva rasen tamošnje rojake, naj se pridru- KN, J žijo njih pevskemu društvu in T" M,i *m'rMi P»radi.ali o-*e redno udeležujejo vaj. NVel-!kroK **klh IMTOCe- Irnia brez pevske*« društva je1"** cerkvenih parad «em se t*-* IniIj mrtva Tako je z na- dolarji tudi selbiiiama H*r*ick in < hesvvick.U''* Vodili so ^kjer Je pevski zbor zaspal, upam >f {*krm* Jn (ta. d« ga bodo še zbudili k živ- 4hVWi mo*ic bistrih konjič-lljenju, ko si postavijo avoj nov kih 4 I* jmarn to krimično dom Moj« želja je. «lu bi si' l"deren. da sem ' zmiraj žejen, dom čim prej zgrudili. Ko lnido utekel v nek salun in Jako je udarili na veliki »von ln nas p*, j šla elavna proeekij^ peš [g na vabili na otvoritev, se Isimo od-| k«mjih brez mene naprej. Men-SvaUod vseh eiranf Ra4 bi do-1 ds fr 1UI tudi škof Sejen, ker j«» živel še otvuHvev \ii«i m t. (trmi.) nirana ekonomija pod vladnim lastništvom obenem poveča tudi ljudske pravice in svobod-ščine, bi bilo to v resnici dramatično izzivanj« vsega sveta. V svojem referatu o novi sovjetski ustavi, katerega je Stalin podal 26. novembra 1936, j« on izjavil, da je "popolna zmaga socializma v področju narodne ekonomije zdaj že dejstvo." Rekel je, da USSR ne pozna ne krize ne brezposelnosti, ne pomanjkanja ne razvalin, njenim državljanom pa so bile dane vse prilike, da uživajo blagostunje in kulturo. Ni več mk. bene možnosti za izkoriščanje delavcev, ker sami (»sodujejo ysa sredstva produkcije, islkar je bil likvidiran kapitalistični razred. Po definiciji socializma kot državo, v kateri vsak posameznik prispeva po svoji zmožnosti in je f zameno deležen po svojem delu, na drugi strani je pa pod višjo fazo komunizma vsakdo deležen po svoji potrebi, je Stalin dejal, da *> sovjeti že dosegli socializem, zdaj pn se Čejo po poti do višje komunistične faze. Stalin je pel slavospeve novi ustavi, čc# <1* predstavlja "smotreno in popolnoma neprekinjeno demokracijo." Rekel je, da se s stalil demokracije lahko buržvazne ustaVe dele »a dela. Ena skupina odprto zanHrtr demokratk1«*] pravice, med tem ko jih druga priznava v na; čelu, toda jih popolnoma zmrcvari z raznHni pridržki in omejitvami. - " Demokracija v kapitalističnih država*.^ JJ' nadaljeval Stalin, ,"kjer obstoje sovražni a razredi, velja v končnem pomenu besede I«' ® močnega, za posedujočo manjšino. Ns drpir1 strani pa demokracija v USSR velja za v*. » tega sledi, da principi demokracije nis« kT*'n\ V.novi sovjetski ustavi, marveč jih ^ Ivazne ustave.. Vsled tega je ustava U88I . na poginoma demokratična ustava ns sveta Kljub tej izjavi pa je Stalin rjgtf sapi "Moram pa priznati, da nova uatavs p sedlu diktatorski režim delavskega rurm^ kakor tudi ne spreminja sedanjo vedrin** i" cijo komunistične stranke v UKSR." (Nadaljevanje) / ČETRTEK, g. FEBRUARJA Novice iz Iz Slovenije PISMO iz DRAGE _Draga pri Čabru, 1. januarja Na tem koncu slovenske zem-Ue smo pa res pozabljeni od vse-L sveta. Naj se zgodi pri nas laj veselega ali kaj žalostnega, nikoli nič ne pride med ljudi. Da M se nas kdo v listih spomnil, nam še na misel ne pride. Pa naj danes povemo nekaj žalostnih Lgjtfgrrzraven pa upa-imo' da nam bu sreča v novem letu vsaj za spoznanje bolj naklonjena. Toča, ki nas je bila obiskala y juniju, nam je prizadejala Ukodp, da si Ae dolgo ne bomo ojMjmogli. Pobila nam je prav vse, žito na polju in sadje, Še o-l*ka na strehi in šipe v oknih so pokale od njenih zrn. Bila je tako debela, da niti najstarejši ljudje v vasi ne pomnijo podobne. Podpore nismo dobili od nikoder —Ljubljana je daleč, Zagreb pa tudi skoraj ne ve za nas. gilo je tako hudo, da mnogi k me [ tje jesenT "za ožim i no." Kako zapuščeni in zavrženi smo, pa najbolj zgovorno priča žalostna smrt našega župana Antona Knavsa, ki je bil v obžalovanja vrednih okolščinah nedavno izvršil samomor. Doma je imel nekak Sne razprtije—razumevanja ni bilo v hiši, kar pomnimo. V mraku je prišel domov in sezul čevlje, da se odpravi spat, pa se je nekaj spri z ženo. Razburjen je planil v svinjsko kuhinjo, pobral sekirp in ženo parkrat udaril po glavi, da se je zgrudila v nezavesti. 1'repričan, da jo je ubil, in v ,strahu pred sinovoma, ki bi se morala vsak trenutek vrniti iz jmzda, je pograbil britev in ze-lenko petroleja, šel na podstrešje, pripravil drva, polil in zažgal, nato pa si prerezal vrat. Očitno je bil njegov namen, da poleg svojega življenja uniči tudi domačijo. Ko sta sinova prišla domov, sta naSla mater vso-v krvi, takoj nato pa sta že opazila tudi? sumljivo svetlikanje izpod strehe. i'lanila sta na cesto in sklicala sosede, da so začeli gasiti ogenj. Nihče pa ni vedel, kje je gospodar, in v bojazni, da si ne bo česa prizadejal — že pred kakšnimi tremi leti si je bil s kuhinjskim nožem prerezal vrat, pa #a je rešila pravočasna zdravniška pomoč — so ga iskali na vse strani. Sele pozneje so ga našli na podstrešju s prerezanim vratom. Telefonirali so po zdravnika v Oabar, a ko je prišel, je lahko ugotovil samo smrt, medtem ko je Knavsova žena dobila pretres možganov in so jo prepelja-'! v Ljubljano. Mrtvega Knavsa ho t>ustiH, kakor so ga našli, do drugega dne, ko je prišla sodna komisija iz Cabra. 7 TISOČAKOV JE ODNESEL Mlad fant, ki mu Je trgovec zaupal denar, da ga odnese veletrgovcem v Ljubljano, izginil brez sledu Gradec pri Litiji, 2. januarja. - Iz krajev blizu Ljubljane gre-l(l" 'i1"1^ večkrat v mesto in ta- kave, kaj je s fantom. Zmanjkalo ga je kakor bi se udri v zemljo . . „ O izginotju Mirka krožita po dolini dve možnosti. Eni menijo, da je Mirko med vožnjo ali v Ljubljani komu pokazal denar. O tem, da se je Mirko navedeni dan z jutranjim vlakom odpeljal v Ljubljano, so se ,oblastva že prepričala. Z nabiti je opazil pri Mirku denar tudi kak nepošte-njakovič, ki si je nasilno prftag-til denar. Druga možnost pa je. Trgovca Cerarja pa je zvečer začelo skrbeti, ker ni bilo Mirka v trgovino. Tudi naslednji dan ga je čakal zamah. Poslal je svojega vajenca na dom Mirkove matere na Gradcu. Povedala je, da Mirka še ni domov in se boji, da se mu ni kaj pripetilo. G. Cerar je odhitel na telefon in povprašal svoje ljubljanske dobavitelje, ali so prejeli denar. Od vseh je dobil »poročilo, da ni nihče prinesel denarja. Zdaj je bilo očitno, xla nekaj ni v redu. Trgovec Cerar je prijavil Mirka oblastvom in zdaj-se vrše preis- *Yto, s katerim se je zdaj po četrtek pred božičem je prišel v Skocijan na semenj zaradi pre-vzema rajnih dfel vi bodočem letu. Tu se je prehladil in ker se ni dovolj pazil, je dobil pljučnici Čeprav močan, ni. vzdržal bolezni. Zdravnik mu ni mogel pomoči in podlegel je zavratni bolezni v pičlih šestih dneh. BEGUNKA IZ FINSKE PRII*OVEIHIJE - — Maribor, 2. januarja.—V Mariboru se mudi 48 letni Luka O-rešnik. Rodil ae je v Dravogradu leta 1801, pristojen pa je v Slovenj Gradec. Orefcnik ima za seboj zelo pestro življenje. Usoda ga je zanesla v glavno mesto Finske, v Helsinke, Tam se je poročil, vojni dogodki/pa so ga pregnali s Finskega, kjer si je ustvaril lepo eksistenco. 12 beguncev se je zateklo v njegov da si je zaželel Mirko za tuji denar prijetnega silvestrovanja. Saj je fant, ki je drugače delavec in »daj celo brez zaslužka, udarjen na posebnosti. Za njim je izdana tiralica. Smrt uglednega naprednjaka Skocijan," 2. januarja.-— Pretekli teden je umrl v Goriški vasi ugledni, po vsem Dolenjskem znani tesarski mojster in posestnik Anton Rupur, star 66 let. Pokopali so ga v Škocijanu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. 2e kot 16 leten fant je pričel s tesarstvom in s 26 leti je postal že samostojen mojster. Obrt je vodil preko 40 let in postal daleč naokrog priljubljen, tako da je imel vedno dovolj dela. Klicali so ga tudi po sosednih okrajih tja do Metlike in Trebnjega. Bil je vedno napredno usmerjen, večkrat je bil izvoljen tudi v občinski odjbor. Ljudje so ga zelo spoštovali radi njegove izredne marljivosti in vestnosti pri prevzetih delih. Vedno je bil na mestu, delavci so radi delali pri njem, ker je bil zelo pošten. Kot priden in varčen gospodar si je postavil lepo domačijo. Kvarilo mu je življenje le to, ker se je pri delu na stavbah večkrat prehladil. Delal je s svojimi delavci tudi v najhujšem mrazu ali dežju. Vzgojil je nebroj dobrifi tesarjev in tudi svojegp sina jfe dobro izučil v tej stroki, vendar mu sreča ni bila mila. Pred nekaj leti je sin umrl tragične smrti. i Pokojni Anton Rupar je bil izredno močan Slovele in neredko se je zgodilo, da je na enem koncu sam nosil tram, dočim je bilo na drugem koncu dvoje ali troje ljudi. Posebnost njegova je bila izdelava kozolcev dvojnikov. V tem mu ni bil noben mojster kos. Najtežja nezgoda se mu je pripetila pred kakimi šestimi leti, ko mu je pri podiranju hrastov za nov kozolec padel hrast preko hrbta ter se je dolgo časa zdravil v bolnišnici. Tudi po tej nesreči je delal da- opravi znanec za soseda ali ,je do zadnjega. Se jeseni je de-prijnteljg kako pot. Zato se na-ila, H gvojimj dejHVci na stari.m *mu trgovcu Lojzetu Cerarju, ^^ pri Navem mestu na bft. «' ima svojo trgovino blizu mo- novinHkelT1 Htarostnem zavetišču m me čudnega zdelo, ko je vel|k kow>iec dvojnik. To je bilo ; • """ST* Ktopil v tr*°vino zadnje njegovo veliko delo. V K letni Mirko in [»vprašal, ali -'"treba prinesti kaj iz Ljublja-*»>. Mirko je Cerarju, pa tudi drugim že. večkrat opravil kako H. Saj •je fant ljubezniv in je f prejšnjega gospo- da hodil tudi po denar v Ljub-ja,,u Mirko je bil do zadnje ai-"" uslužl»en pri nekem lesnem r'" U'ii in* mu je prinesel iz J ;J ubija ne tudi po 10 in še več '""c. dinarjev. I rmec Cerar je imel porav-Wi ljubljanskih veletrgov-' " nekatere račune. Zaradi no-in računskih zaključ-K"\ l*>itna hranilnica bolj po-"J uraduje in bi prejeH trgovci ''• »hi -c 1« |lo prvem. Ce ga po-* - Mirko, pa bodo imeli denar v rokah. Na list mu je na-? a • kje vae se naj v Ljubljani uiJ' H< I* fnu Je n»*tel dinarjev. Mirko je oldju-.r' J* večernim vlakom j ' ,f> prinesel potrdila. raznih pripetijah in 7500 km dolgi poti vrnil v domovino. Luka Orešnik nima nobenega sorodnika in nobenega znanca, kamor t>t se lahko zatekel ob krutem udarcu usode. V Mariboru si- išče službe, saj je izučen mehanik in saj ga je življenje naučilo, da se lahko loti vsakega posla. Ce bi pa ne imel sreče pri iskanju službe, potem je odločen, da nadaljuje s svojo ženo in 3 otroki pot proti Beogradu, kjer upa Fdela in zaslužka. Lul Orešnik je že precej pozaTufsvoj jezik, saj ni imel dolgo vrsto let v tujini nobene prilike, da bi se razgovarjal v slovenščini. Njegov jezik je mešanica slovenščine, srbohrvaflČfhe~irTruščjne. Ko se je pripeljal v Maribor, je potrkal na različna mesta za pomoč. Toda vse se ga je otepalo, dokler ni našel pri "Meranu" začasnega zatočišča z znatnim popustom pri hrani in prenočišču. Ob. njegovi rodbini se vidi kruta usoda, -ki jo ]x>cdincem prinaša vojna. Ima tri otroke, Pavleka, Petrčka in Marijo. Najmlajši je Star 3 leta, hčerka pa 8 let. iNjegova žena, finake narodnosti, je stara 29 let, pa imu na obrazu ostro začrtane poteze. Se zmerom je na ffjenem obrazu neka plahost, strah, ki so ji ga povzročile finske vojne grozote. Pretresljivo pripoveduje o usodi dragih svojcev. Oba njena brata sta nekje na fronti ln se borita za svobodo svojega naroda, oče pa se je o priliki bombardiranja Helsinkov po ruskih letalih nekje izgubil. Govori mešanico srbohrvaščine in ruščine, dočim govorijo otroci finsko. Ljubki so otroci, zlasti mali Pavlek, ki venomer boža svojo mamico. Starejši Petrček pa kaže izredno nadarjenost. V par trenutkih se je naučil šteti V-slovenščini do 10. 4,No, kako se počutite v Jugoslaviji?" v Na to vprašanje je mlada žena odvrnila s prisrčno, iskreno besedo: "Srečni vsi, ki še niste poskusili strahot vojne. Vse drugače pa je, ako doživi Človek to, kar smo doživeli mi, ko so sovjetska letala letela tik nad našimi strehami in tam uničevala rodne domove. Kjer smo stanovali, je bilo vse v razvalinah. Ni bilo mogoče več vzdržati. Zaradi tega sva se z možem odločila, da se rešiva iz tega pekla, "Ste zadovoljni pri nas?'1. "Oh, kako spokojno," je odvrnila z rahlim nasmehom na ustnicah in še tesneje privila k sebi malega Pavleka, nato pa se umaknila v sobo. < Medtem je Luka Orešnjk fmel po mestu razne opravke, iskal je tudi bencina, da bi lahko nadaljeval pot. Prav pa bi bilo, da bi naš rojak dobil zaposlitev v Mariboru, saj bo kot spreten me- PROSVETA Glasovi iz naselbin (NsdaU«vsn.U t S strani.) da PhMveta nima posebnih poročevalcev širom vseh štirih strani zemeljske oble Torej je delno tudi Prosveta primorana priob-čati in čitateljero servirati one race, katerih »e poslužuje rumena ameriška Žurnalistika. In tako je, da večina našega ljudstva še vedno zanimivo sledi in veruje senzacijam. V koliko se pa či ta tel j i v splošnem zanimajo v resnici za kaj stvarnega? Poglejmo nekoliko v trud, ki ga posveča uredniški oddeldk Prosvete. Dosedaj se tako redko omenja ali razpravlja, kaj je urednik zapisal v svojem članku-uvodniku. Koliko jih je bilo, ki so si tolmačili pred nekaj meseci razpravo o umetnem pridelovanju hranilnih zelišč, katere preizkušnje je dokazal dr. Gericke? Koliko je čitateljev, ki se zanimajo za druge koristne in poučne razprave, ki so priob-čene v zadnji kolini druge struni? Bore malo! In baš tega je potreba t obilici — znanja in spoznanja z naravnimi zakoni. Tva-rina, iz katere obstoja ves svett je nadvse važna in potrebno je, da bi se vsak posameznik bolj IVjjP delno posedovalo-znanje-hr~spTF znanje, potem bomo šele lahko trdili, da smo ljudje, vredni svojega imena. Časi, v katerih živimo, so zelo resni in z vsakim dnem postajajo resnejši. In resni časi zahtevajo mnogo pozornosti, posebno od strani delavskih mas. Napredek tehnike ali strojnega uporabljanja pri delih,, katere se je še pred desetimi leti opravljalo ročno, se množi in širi v tako veliki naglici, da je vredno t)olj obširnega razpravljanja. Pomniti je treba, kjer nadomesti stroj *očno delo, tam je za vedno konec strokovne organiza-cije.Pomniti je treba, da stroj opravlja delo neprenehoma 24 ur n^ dan, a dosedaj še ni bilo človeške žilavosti, ki bi so mogla meriti s strojno. Ali je dosedanji napredek strojne tehnike na višku?'Kaj še! Ko človek čita znanstvene revije, takoj spozna, da smo šole v začetku. Dosedanja uporaba strojev. juiiil le nekak poizkus. Vprašanje nastane: Kaj bo končni izid obširnejše uporab« raznih strojev? Kakor prerokujejo znanstveniki in strokovnjaki/ se nam obeta Še veliko več počitnic. Pa saj je prav! Kdo pa radevolje opravlja naporno delo? Nihfe! Dasiravno čitamo poročila: dela ni, toliko in toliko delavcev je zgubilo dedo vsled opreme s stroji; ta družba namerava potrošiti toliko stotisoč, milijon, dva milijona v svrho modernizacije svojega podjetja. Take novice delno vzbujajo pri mnogih upanje, da bo več zaslužka. Pa se motijo! Vsaka strojna spopolnitev pomeni toliko sto, tisoč ali več tisočev od-slovljenlh delavcev. V zadnjih desetih letih je samo jeklarska industrija nadomestila s stroji 85,000 delavcev. Premogovna industrija približno 100.000. Koliko pa v drugih |>odjetjih, je težko dognati. To je to^ej slika, kl jasno dokazuje, zafcjtj imamo v nejlnigatejši deželi na svetu— Ameriki—nad devet milijonov ljudi —- delavcev — brezposelnih. Poleg tega imamo v Ameriki preko 20 milijonov ljudi odvisnih naravnost od miloščine, ki jo deli vlada hanik ban.« v vsaki službi zelo upora- oananasa Vladni preiskovalni oddelki poročajo sicer zelo pomikoma, toda njih poročila so vredna, da bi se vsak posamezni Američan nekoliko zamislil. Nič ne bi škodilo. Razne druge organizacije poročajo o svojih preiskavah ln nekatere beležijo, da je v Ameriki ena tretjina prebivalstva, ki ne dobiva dovolj in potrebti« hran« za vzdrževanje. In kakor \su znamenja kažejo, ja ua isti poti druga tretjina. Kakšna je torej usoda vsega prebivalstva? Ali naj štrajkamo? K je? Tovarne poslajajo vedno Uilj zaprte, a v ihl+h dela -—robot! Na kmetijah je isto tako. Značilno je. du je iwfarmah sedaj le '40 odstotkov prebivalstva v Ameriki, o-stalih 80 odstotkov se pa peha pod svojo usodo jm> mestih. Se bolj značilno je dejstvo, da ena petina prebivalstva na farmah pridela toliko življenjskih potrebščin, da jih morajo metati na kupe. kjer segnijejo. A kljub temu Čitamo dnevno o neznosnem pomanjkanju po vsej deželi. Kakieh štrajk nam preti? r<> mislite — najbolj važnega uda našega telesa — želodca! Da, kadar bo želodec pričel i>ostajati nemiren, tedaj bo začetek nove-, ga pojava, ki ga še ne beleži zgodovina. Prošle enake dogodke h« ne more primerjati onim, katerim s« z naglico bližamo. Ik>se-nje reformacije za zboljtan]« (Tružubnefa 'obsiaiilta- nlltrebnu.organiziranji zavest. — (Yesl vaši prispevki so dobrodošli in bodo zanimali čitatelje,r—Ured.) Joe Oker, 158. Zene ia olr»rit-male*e In očetje, prijatelji ia «ww4je ob vhodu v prrmogmnik' v llarlleyjtt, W. Va. v katerem )e ek.*l«zija P»*a uh.la «1 rudarjev. . C- -.* Odgovor clc vrla ndn hr m u dopisniku New Philadelphla, O. — Pri moran sem, da odgovorim cleve-landskcmu dopisniku na njegov dopis z dne 17. jan., kl s« je m«'-pe tikal, dasi se moj dopis ni tikal nJega. On me je |M>lJpnl, da se prepriča, Če sem živ in v kakšnem položaju se nahajam. On pravi: "Cltal sem dopis iz New Philadelphije, ()., ki ga je pisal član, ki je slišal govore vseh glavnih odbornikov SNPJ leta (jaz sem pisal: koli- kor sem jih jaz »di*al). Zdi s« ml, da je slišal le nekaj teh go-vorov^in v enem je prizadet ta dopisnik — nisem gotov, ali je bilo v Salemu na pikniku federacije ali v Barbertonu. Kar s« tiče Barbertonu, se je kmalu jk>-tem oglasil drugi kritik, ki stanuje preko barbertonske meje." Odfovor: Ker se tiče kritika preko hur!>ertonske meje, mora biti slabega želodca, ker ne prebavi vsega, kar pride na vrstO| Piše: Veste, čitatelji iu < Ml? da je težko govoriti ljudem, ki več vedo kot pa ti in jih Je (udi težko ločiti od onih, katerim govoriš." Odgovori Je res težko govoriti ljudem, ki toliko vedo kot ti. Ce pa s« zavedaš, da več veš nego ml, potem pa fKtkažI svoje znanje in bomo verjeli, du si resnično tak kot se predstavljaš. Piše: "Govor, ki sem ga podal na eni ali drugI priredbi teh dveh federacij, nI stal nič tiste federacije, še manj pa jednote." Odgovor: Tukaj sam priznava, da nisem Imel z nJim nič opravki, ker nj bilo govora o o-nlh, ki obdržavajo govore brezplačno, ampak se je tikal« onih, ki so plačani. Ker rlevelandski dopisnik ni med slednjimi, se mu v imenu federacije in jednote zahvaljujem, ker Je prihranil nekaj kvodrov. Piše:' "Kako bi morsli glavni odl»ornfki govoriti rut proslavah SNfJ? Po mnenju dopisnika iz Hew *Ph i le del phi Je bi morali u-darjatl in grajati kapitaliste v Zdrttitnlh Ml l*>ri»čajo, du Vro zanj. smo se že tudi zaveli- JapolKi lajajo z mehiško čali blebetati in ponavljati eno Iv,udo ***** kupovanja oljn. Ja-in Ista?* Odgovor: Kar se tuV h. arma«lo In letal- in nadomesti s koristnimi >m.\o Ml1;'- ri. iu ne ponavljati eno iu isto. 1 kupčija jiredvide. Piše: "Ta dopisnik trti de- va bltt»fM m kriti«' na- lavski kandidat na socialistični poiil* * kovino. Ako bodo po-listi za mostnega isllHjrnika. uspešna, bo šla ena tre- unionlst in član SNPJ. V okraju ,jlmi ki *u pr«wlu- (wardi) je nad 2000 članov BN-1'cipf' ,m J*P/'J>' bombaŠ iu drugI SoJiiiT ga, (»d druge bratske orgaiuzaci- nmk'»',»1 i* Ame^kc. je. .tebiJtot bratu pa dajo Je 356 glasov." Odgovor: Na 'prvi pogled zgleda res žalostno; čez dva tisoč članov je, toda svojemu bratu, socialistu, in unionistu dajo U* 355 glasov. Ce pa pra-vično sodimo, pridemo do pre-l^riiVuiTa, Ua je nekjw~»H«kaj na- robeT -Kan^ > s "TTsTi m i 1645 člani, zakaj .niso \« svojemu rojaku, kateremu možgani prav tako dobro Agent je španskih lojalištov aretirani Detroit, Mich., 7. febr.—Dvanajst oseb, med temi nekaj ko-munislov, ho federalni detektivi včeraj aretirali na obtožlai, Tla so v tej deželi rek ru tira I i prost o-vuljce »a španske lojaliste v času civilne vojne. Knajst oseb je bi-PPPji Io artitiranih v Del mit u, funkcionirajo kot onemu, ki je|v Milwaukeeju. Akcija je izzvu- bil Izvoljen mesto njega? - Piše: "Potem pa govorimo, knj bo delavstvo storilo, ko bo izobruženo. Kdaj bo izobraženo?" Odgovor: Kdaj bo izobruženo, je kočljivo vprašunje; ker Izobrazba počasi napreduje. Največ J« leteče na vislstvu. Če imamo dobro vodstvo, izobrazim hi- tro napreduje, če ga nimamo, jmfrikl za vojno službo v armadah počasi. Piše: "Kar aem večkrat ponovil, bom tudi še s e d a j izreik Kvgena Debsa v Wauke-fanu leta 1025, ko je rekel: *A-ko bi bil jaz Mojzes In bi vodil delavstvo Iz pirščave, bi se dobil drugi, ki bi ga vodil nazaj v puščavo'," Odgovor: Zasledoval sem Debsa iti njegovo borbo za delavstvo in sem gn večkrat obžaloval.. Mislit sem si: Ti.bori-lee greš malo predaleč s svojo borbo, ker nimaš' zasigurane o^ pore ln boš drago plačal za svoj trud. Tako se je tudi zgodilo. A-ko bi se doMI tako močan Mojzes, da bi pribijal delavstvo iz puščave in ga zavaroval, da bi ga ne mogel drugi |M*ljati nazaj v puščavo, potem bi ne bilo toliko truda z delavskimi problemi. Piše: "Skušaj sloriti nekaj l«». ristnegn zn delavstvo, pa te Ih>-do ozmerfali i vsakovrstnimi priimki ln ti škodovali kjerkoli ti ls)do mogli, da te spravijo s poti. To se je dogajalo velikim Im>-rlteljeni in malim borlteljem za pravice delovnega ljudstva. Vzemimo za primero Abrahama Lincoina, Emila Zolo, ali pa Viktorja Bergerja in Ivana (Cankarja." Odgovor: Ne skušaj samo, marveč tudi stori nekaj dobrega za delsvstvo in ti bo hvaležno, dokler boš živel in še |m) smrti, Lincoln Je izvršil dosti socialnega dela, dasi nI bil socialist, Obžalujem, ker se delavstvo nI bolj zanimalo za Cankarjevo delo; s tem bi storilo dvojno korist.: njemu, dn bi lažje živel, in nebi na izobrazbi. Piše: "V letu 1023 J« bil delavec v New Philadelphljl, ki Je šel v Rusijo. On j« tudi mislil, da Je vse I«|h> v Rusiji, pa ni bilo. On je že davno nazaj/' Odgovor: Kaj misliš o delavcu, ki Je šel v Rusijo, mi je dol»r«> znano. la senzacijo, ker vladno agent tire niso storile nobenega koraka takrat, ko so prijatelji španskih lojalištov zbirali prispevke in prostovoljce v tej deželi za obrambo španske republike. Vsi so bili aretirani im obtožbo trše* nju zakonu, ki pre|>ov<'duJ* re* krutirauju prostovoljcev v Ame- lujih držav. Med aretiranimi so Philip Raymond iz _Dotrolta, kandidat za govirnerja Michiga-na na listi komunistične stranke 1. 1(136; Robert Taylor, tajnik LincolnoVe brigade ameriških prdctovoljeeu. W jt bfl raajaii, ko se je istril proti fašistom nu strani španskih lojalištov; Rudolph Hchweir, tujnlk podružnice Delavske zveze, organ i zucl Je brezposelnih v detroitskern o-kraju, in Jue Clark, tajnik Komunistične miadjnske lige. Danci se priglaŠajo za civilna dela na Finskem <'0|>enhagau, Daneta, 7, febr. — Okrog 2000 danskih delavcev se ju prijavilo za civilns dala nu Finskem. Nudomestill la»do Fince, ki so bili jNiZvanl v armado in se zdaj tiore proti ruskim četam na frontah, Danski delavci bodo opravljali dela na (»oljih in v industrijah. Polkovnik Tr«tow« Loof Je prosil za izpust iz danske armade in izrazji željo, du hoče odpotovali na Finsko kot načel, ni k gru|N> 500 danskih prostovoljcev. Njegova hči se Že nahaja tamkaj * kot bolnlAarka pri danski ambulantni enoti. Eksekucija dveh irskih teroristov lx>ndon^ 7. febr,—Peter Bar-nes ip Juines Kichards, dana Irske republikanske armade, teroristične organizacije, sta bila danes zjutraj olK»šena v Birm ing« hatnu, OLsHijena sta bila ua smrt J4, decembra na obtožbo bombnega napada v <'oventryJu v avgustu preteklega leta, V katerem . , , f , „ . , Je bilo |s*t oseb ubiHh. Več tisoč Ker je imel dopisnik iz ( U^lan- ,jnij<.v. ,||lo mobiliziranih za da vw tskib tarč nastavljen h, | f H ^|(MorT, fr,k<( mu odgovarjam kar s« tiče tu-,hljktit„kr Nrmarti*, da preprečijo sije, ima podpisani prav toli^bfr^^u,, v tmk prote.ta |M»jma o komunizmu ko on o pra-1 (( t,Kfil.klM.jj( - vem socializmu, M<#žgan| ml to-1 . ______ liko dobro funkcionirajo, da iah- Anglija odredila delitev mesa v odmerkih ko presojam brez navodila alf priporočila clevslaiulskega do pisnika, karn naj grem. Zavedam če bi ime) kaj opravka z Kupijo, 1Jt prišel gotovo ceneje tja j Ixmdon, 7. febr,—živilski ml-kakor sem prišel v Ameriko, kfr nlster W. K, MorrJson je včeraj Rusijo bi labko prišel brez de-1naznanil v parlamentu, ibi s«* l*o narjs in brez čevljev. Oe ne bi delitev svežega mesa \ od me rt I h imel $10 gotovine, bi m« v Ne* pričela II. marra. V^aka oseba Yorku ne bili pustili v \JH A.. dobila |e pnldmgi funt mesa ker bi me smatrali, da M»m pre na leden, otrrl |nmI šestim leveč |>oor. Zfljano ml je, da Je torn *tsrp«tl pa iN>|ovlrp lega ist-. dopisnik doheF lilrelec, tDda )e ine?ka. enkrat zgrešil uvoj cilj, 1 ■ Hilliam Pongralr. 4MI. UUTNK A IREDNI^TVA ,11—— —. ? | • Ilopisidke primo, naj potr- Naročite Mladlnnki IM, naj- |m>, ako »e pnoln itev vaš«'ga di»-boljšl menečnlk za aloveaako pi»a zakasni radi obiHce nabra-mladino! . . „ nega materiala. Poelovenil OTON ŽUPANČIČ LlAM 0'FLAHERTY ■ "O nti," nt* kliknila oba hkrati brez pomirile-ka. Oba at* planila proti vžigalicam. Lovila rit* ric zanje. "Stran zdaj. Jaz aem na vrati." "Ti iitran. Prej ae ti ni Uko mvdUp. Pu-Mti me, jaz bom vlekel." "Ne, ne maram. Jaz aem bil prvi tukaj."^ "Za božjo voljo," je zavpll Mulhoiland, otro-čička! Ali bom moral potegniti svoj pfhalnik proti vama ?" _... Možaka *U mirno in zbegano gledala Mul-hollanda. "Sicer je zoper pravila," je nadaljeval Mulhoiland z veliko važnoetjo, "toda klical vaju bom po vajinem činovnem redu. Ti potegneš prvi, tovariš Curley." Curleyevi tenki prati ao ae neutegoma izpro-žili. Potegnil je vžigalico. Bila je dolga. Zajel je zrpka. Nato je bruhnil v tenak ameh. "Tovariš Hackett." ^_____ Hackett ae je opotekal naprej. Segel je po kfatki vžigalici, ki mu jo je molil Mulhoiland z zagonetnim smehljajem. "Strel je tvoj, tovariš/' je zašepeUl Mulhoiland,^ * ' Život iiTobraz sU mu bila meanaU, v kret njah obrzdana. Oči ao mu bile drobne. Premika ie ao ee mu vodoravno. Bil je na čisto obrit, bele rožnate polti, čeprav je imel že peti niti rideaei let in je živel trdo vozniško življenje. -V družbi je težko kedaj izrazil kakršnokoli mnenje o politiki, veri ali katerih drugih temeljnih vprašanjih, ki ae a Uko vnemo razpravljajo med revolucionarji, ki nosijo uvojo kožo na prodaj. Toda v ekrivnih zatiijih avoje duše je o teh atvareh globoko razmiiijal. V svoji goli sobici v nekem prenočišču v Cerkveni ulici je i-mel več knjig o filozofiji in narodnem gospodarstvu. Izdelal je tudi presenetljiv filozofski sistem na podmeni, da veako človeško bitje deli svojo dušo z več raznimi živalmi, Človek, ki bi mogel odkriti te živali in biti z njimi v trajnem občevanju, bi bil zvrhoma srečen in nesmrten. Flynn nI imel čuU z* moralo. Sovražil je vse ljudi, ki nieo bili proleUrci. Ljubil je samo otroke in živali. Večino svojega prisluž-ka je razdajal lačnim mladim potepuhom na svoji eesti. Ni imel sorodnikov ali bližnjih znancev. Bil je sUr član organizacije,, visoko spoštoval zaradi svojega poguma, svoje zvestobe In nfolčečnošflr"" Tretji možak, Laurence CuflejrT jt~WI povsem različnega tipa nego njegova tovariša. Bil je tudi najnervoznejii in najbojazljivejši. Bilo mu je osemindvajset let; bil je rdečelasec bledega obraza, visoke, tenke posUve, nekoliko na sušlco, po vdrtih prsih in visečih ramenih sodeč. Njegov oče je bil okrožni zdravnik. I-mel je dobro odgojo, toda življenje ga je zgodaj razočaralo in branil se je študirati pravo, kakor je Želel oče. Zato je prevzel v Dublitiu pisarsko službo, da bi se mogel vreči v revolu-cijonarsko gibanje. Teorija revolucionarnega pokreU ga je zanimala vse bolj nego delovanje za delavstvo. Polagoma je postal čudak, ki ga je vse mrze-lo. Neprestano se je ob čfem spotikal; vedno je bral pusU dela o socijalizmu ali razpravljal o njih. Njegovi nazori so bili vedno skrajno prenapeti in krvoločni. Kadar le se je srečal s tujcem, kl ga še ni poznal, ali kadar je nastopil najmanjši nemir v industriji, je razburjeno še-pSeUl: "Naša zasUva bo zaplapolala vsako minuto. Le počakajte, boste že videli. Potem bo ... Le počakajte, boste že videli. Pravica in svoboda je buržujsko geslo, v. ProleUrsko geslo je o-~ sveU in kruh. ProleUrijat Že ve, kako bo svojim sntlralcem plačal, kar zaslužijo." Vedno je devetkal Uko" ali podobno. Zdaj pa so vsi trije, Uko različni v bistvu svojega značaja, dospeli na skupno stopnjo razburjenja. Nočna tišina, pošastne kleti, ne-zakonitoet in nevarnost nameravanega čina, mučna negotovost, kako odloči vadlja, vse to jih je navdalo s Ukim blaznim nemirom, da so bili iz sebe. Bali se niso. Bili so preko strahu, nekje na oddaljeni ravnini vznemirjenosti, kjer so neznani navadni nagibi, ki burkajo Človeška srca. - Nato se Je približal Mulhoiland z vžigalicami v roki. tako nasUvljenlmi, ds so jim bile vidne ssmo rdeče glsvice. "Kdo hoče potegniti prvi?" je rekel malomarno. stoječ pred gručo. Po trenutnem premoru Je urno stopil nsprej Flynn. Izprožil je mesnato rokp, tipal nerodno po vžigalicah, nato je eno izpulil. Vsi so se željno iztegnili, da bi pogledali. Bila Je dolga. Vsak Je vzdihnil. "Naslednji", je rekel MulhallandL^"'" Curley in Hackett sU se vznemirjeno spogledala. Nato sU oba izpregovorila. "Daj ti prej." "Ne, daj ti prej." "Naprej, NIČ mf ni. če vlečem zadnji"— "Kakšen razloček pa Je? Ti si bliže. Potegni." - "Zakaj jaz? Ti si na vrsti. Potegni." "NadaijuJU" je zarenčal Mulhoiland, "eden potegni. Nimamo časa." Oba sU se zgenila proti vžigalicam. Nato sU se oba ustavila, da bi pustila druc druge-mu prednost. Roke in noge so se jima tresle. S sovraštvom sU strmela drug v drugega. "Dalje", je siknil zopet Mulhoiland. "Ali ni-sU čuta za poved ni kov ukaz. da moramo kar *e da hitro odtod? Kaj se bojita, ali kaj?" Delavske "knjige in brošure v newyorški knjižnici. ali ga nisi nekam sunil, kaj, dedec nemarni?!" "O, ja, sem ga. Seveda sem ga! Pa še kako! In zakaj?! Ker-mi je ves denar pokradel, da veš!" "Kaj bi ti ga kradel, saj denar je bil naš in našega ti je vzel, zapravljivec nemarni!" Sodnik ju je nekaj čusa pustil, da sU si olajšala duši, po- sem ga pa tudi zadela, niti ne vem gospod sodnik. A toliko že vem, da mu'niti enega rebra ni zlomilo od tega! Pravim vam, da si jih je sam polomil v pijanosti, ko ni vedel, kaj dela." "Cujte, Andrej, zakaj bi se ne < spametovali in dali ženi in sinu ] mir?" se je sodnik obrnil k možu. "Delno so vas že preklicali zaradi .zapravi j i vosti. Nič ne za- < nikftjte^Tu imam v roki sodni odlok L Tako je in nit drugače pod kuratelo ste." "0H saj sem se že spametoval, gospod sodnik!" je odgovarjal Andrej bolj vase kot k drugim. "No, no, spametoval! Pa ka- „ ko!" je zaničljivo zagodila Ana. "Povejte, Andrej, zakaj ste prirogovilili k ženi? Ali je bilo tega treba?" _ "Kajpak je bilo treba, gospod sodnik. Ves pridelek, vse, kar je le količkaj zraslo, mi je pobrala. In sosedje so me spraševali: Andrej, povej, od česa boš pa Živel?! Pojdi fn poglej, kam je spravila! Sem pa šel. seveda! Saj mi iUk že dva meseca ni nič skuhala!" "Kaj bi Ukemu možu, ki vse razseka!" je ušlo sodniku. "No, pa pripovedujte naprej I" "Vi me ne poznate,. gospod sodnik! Pri meni bi vsak lahko in lepo živel! Samo ona ne, ker je Uka. Pravim vam, da mi je vse pobrala. Saj baba živi že od same Utvlne!" Ani je bilo tega le preveč in se je vmešala: "No, le počakaj, ti zapravljivec, če boš še tako govoril! Tf mene danes prijemaš, ker sem te po zasluženju nabila, bomo pa zdaj mi tebe prijeli za tistih de-, set vreč žiU, ki si jih odpeljal! Boš že videl!" ■ "Kakšnega žita, bubnicu grda, U, čakajte, doma se bosU zmenila, tukaj pa ni semenj! Ana, povejte mi, koliko ste sUri?" "Tega ne vem, gospod sodnik! Sem že vse pozabila, ko ima človek čisto drufce, hujše skrbi!" "Ste poročeni T "Ja, seveda, s temle dedcem nemarnim! Kar poglejte ga!" "In kje živite, pri njem?" "O, ne! Sam bog me obvaruj, tega pa ne! Svojo bajto sem si posUvila Um na našem posestvu. Saj sem bila vedno v strahu, da me bo s sekiro ubil! Zdaj teče pravda za ločitev." "Ste bili kaznovani?" V "Ja, tudi. Pa vse zavoljo teg# dedca. Pet ur aresU sem nekoč dobila, vse zato, ker je on Uka baraba!^ ' i "Kako je prav za prav pri vaši hiši? Ali je mož gospodar a-li ste vi?" "Ne, gospodar nisem, samo tisto bajto Imam, ki je vredni* pet jurjev. Ampak za drugo posestvo so mi dali začasno varu-štvo, da ga ne bodo vsega raznesli, ko Uko zapravljajo. On", pokaže Ana na moža, "je pa najhujši! Vse skraja, vse. razseka, če mu ni kaj po volji. Napije se ga, potem je pa joj! Na vsak način se mora pri nuši hiši napraviti red, pa amen! Naj sUne, kar hoče!" "Tako, tako! Pa ne s polenom!" je menil sodnik. "No, pa k stvari sumi! Povejte mi zdaj najprej vi, Ana, kako je bilo Ukrat, ko ste ga »jiolenom, kolom ali kaj, kakor pruvi v ovndbi? Kakšno pa je bilo tisto poleno, ki mu je, kakor pravi, polomilo vsa rebra?" "Kakšen kol neki. gospod sodnik ! Majhno polencc sem pograbila na dvorišču in ga zagnala za njim. Kaj sem pa hotela, če ne bi pa on mene ubil. V bajti sem bila tisto nedeljo popoldne, pa je naenkrat prihrumel in začel s sekiro udrihati po vratih, ki sem jih naglo zapahnila. Ali naj bi bila spet pustila, da mi ves pod razseka?! Saj ga je sin komaj na novo popravil od zadnjič, ko ga je vsega razsekal!" "Nikar ne laži tako nemarno!" se je vmešal mol. "Prvič ni bilu polence tisto, kar si zagnala vame, ampak pošteno fejst raj-kelejebil! In drugič ga nisi zagnala vame, am|>sk si z njim u-drihsjs po mojih rebrih. Prsv po vsej orngi!" "Ana, zakaj je vaš mož takrat prihrumel pred hišo?" je vprašal sodnik. "Veste, gospod sodnik, prišel j je pa zato: on in še en dedec, ki ga ima pri sebi. stanujeta doli i v stari hiši. Jaz M varuhinja moram Iti od časa do časa malo pogledat, kaj v hiši dela. Saj notri me iUk nikoli ne pusti. Vedno me je še grobo nagnal! No. in Ukrat sem dopoldne, kakor »em sicer imela navado, šla okrog vogla malo pogledat, kako in kaj. To ga je pa *k<> zjetilo. da je pridrvel s sekiro k bajt Mn razbijal po vratih." "Kako je bilo potem s ttutim polenčkum ali rajkelrem?" * I "Samo enkrat sem ga **gns-Is i* njim. samo enkrat! Vse uo pravici | si vem. kakor je bilo. fe či zdrobit. Strahoma je vrgel iveri proč. Po-časi si js me! dlsni. Nato se je nenadoma u-daril z roko po žepu od plašča. Zasmejal se je. "Moj Bog", je zaihtel, "mislil sem, da sem izgubil svoj nožič." Štirinajsto poglavje Ko so bila vraU zapahnjena, je ležal Gypo deset minut popolnoma mirno v celici. Ležal je vznak. Glavo in tilnik mu je držal pokoncu velik, štirioglat kamen, ki je štrlel iz Ul poleg stene nasproti vrat. Noge so mu bile široko razkrečene. Ens roks mu je ležala z dlanjo navzgor in skrčenimi prsti na desnem kolku, kakor da je za nečim grabil, ko je zaspal. Druga roka mu je ležala na očeh. - V dolgih presledkih je globoko sopel. Obraz mu je bil docela miren. Okoli ust in ličnic mu je bil nekoliko odrapan. Sleherna poteza je bila brez-občutna, kakor črte izdolbene podobe. Bleščeča koža, bule, rilčaste obrvi, debele, zamorske ustnice so dohjle v teh desetih minuUh nenaravnega počitka neka veličastnost, ki ni bila Uko očiU, kadar se je gibal ln je vse izražalo zagonetne nagone njegovega duha. Gypo je-izmučen počival, ko so ga obsodili na smrt. Bil je počitek brez vse zavesti, kakor počiva dete pred rojstvom v materinem telesu in sesa od vseokrog aile za divji boj z Življenjem, ki se bo zdaj zdaj pričel. Vsak organ, vsako vlakno, vsaka mišica je hlepela po obnovi svoje moči. Kadar blodni razum zbeži, plane nagon, ki je prvoten in nezmotljiv, življenju v obrambo. Dvanajst minut po treh, eno minuto potem, ko je bil obsojen na smrt, se je Gypo zgenil. Odprl je oči in taprl desnico, ki je z dlanjo navzgor ležala na tleh. Trdo je stisnil roko, da mu je zapestje od napona poknilo. Nato Je potegnil drugo roko z oči ter si jo spustil na prsi. Počasi, nesaupno mežikaje in pozorno prisluškuje je zasukal oči od ene strani na drugo. V celici je bila gosU tema. Samo na enj točki Je bih} pega luči. Medla, podolgovate proga svetlobe, ki Je visela poševno v temini nekoliko na levi pred njim. To je bila lina vrhu vrat. NI prešinjala teme v celici. Samo visela je tam, izgubljena ln brez koristi kakor blazen spomin. Vseokrog je bila gosta tema. Gypo se je stresnil. Ni ga bilo strah. Ne. Sploh ni čutil ničesar v navadnem smislu besede. A Ukoj ko se je zgenil, se je do dns zavedel vsega, kar se je zgodilo, preden so ga vrgli v celico. In kar je še bolj-čudno, bil je popolnoma hladnokrven in miren zastran vsega. Tema ga je tolažila. V nji mu je bilo kakor doma. Skrivala ga je. V temi se je počutil neizmerno velikega In močnega. V njegovi neposredni okolici ni bilo ni-čeagr. samo otožna praznina, ki jo je njegova osebnost obvladovala. Mogel bi lajati, in nje* go* glas bi neomejeno odmeval po tej temi. Nikakršnega odpora ne bi bilo. Temi ni bilo meje. ne stene, ne obzorja, nikjer konca. Ob-k rožni h ga je, varno ga je ovijala okrog in okrog. Bila mu je neprodiren oklep, bref teže, brei gostote, nedotakljiv. (Dalje prihodnjič) Boljši vonj in okus Dodajte čajno žličko FRANCKOVE CIKOR1JK v vaš lonec ali perkulator, kadar pripravljate kavo. Made in America Jcid bq GOOD GBOCE&S \ ojuCCOFFEE STORES ^ H EINR. FRANCK SONS, Inc. _FLUSHtNO.N.V •_ tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodatvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko delo prve vrtU. Pišite po Informacije na naslov: "Ali mar ne veš, koliko ljudi te je videlo, ko si ga odpeljal? Vsa vas je videla, ali boš mogej potem uUjiti, kaj?! Ne bo se ti posrečilo, da veš!" "Koliko pa zahtevate odškodnine, ker ste bili tepeni?" je sodnik vprašal Andreja. "Štirinajst dni nisem mogel nič delati, torej 400 dinarjev za izgubo zaslužka," je našteval Andrej, "pa 400 še za bolečine, ki sem jih pretrpel!" "Čakaj, čakaj, Andrej, ti bom pa še jaz pokazala! Tudi U boš plačal, če bom morala jaz. Za tisto, ko si me podil okrog s sekiro, saj se še spominjaš?" "Oproščeni ste. Ana, ker ste ga v silobranu nabili, nasilneža!" je modro razsodil sodnik in s sodbo prekinil družinske očit- SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel RockweIl 4004 CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa U. redne konveneije se lahko naroči na Hst Pro«veto is prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov is ene druiine k eni naročnini. List Proaveta stane sa vse enako, sa člane aH nečlane SS.00 u eno letno naročnino. Ker pa člani Se plačajo pri aaeamentu $1.20 aa tednik, ne jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI viroka. reči. da le list predrag za člane SNPJ. Uat Proaveta je vaša lastnina in gotovo je v vsaki družini nekdo, kl bi rad čital list vsak dan. ('ena liatu Proaveta Je: Za Zdrui. drŽave in Kanad6.SS.00 Za Cieero in Chicago Je....$7." 1 tednik in............. 4.HO 1 tednik In.............«* 2 tednika in............ .TfiO 2 tednika ia............ 5.1» .1 tednike in............ 2.40 S tednike in............ 4 tednike in............ 1.20 4 tednike in............t.T 5 tednikov in........... nič ^ ft tednikov in........... I-M Ze Evrope Je............SO.OO Iipolnile apodnji kupon, priloiite potrebno enoto denarja ali Moeey Order e pi*mu in hI naročite Proaveta. liat. ki Je vaša laatnina. Pojaasllo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Mn SNPJ, ali če se preaeli proč od druiine in bo zahteval »am »voj li»t tednik, bode moral tiati član is dotične druiine, ki Je Uko akupn« naročena na dnevnik Proaveta, to takoj nainaniU upravniitvu li«U. in obenem doplačati dotično v ho to liatu Proaveta. Ako tega ne atori, tedaj mora upravništvo sniiati datum sa to veot« naročniku. - Ana se je oddahnila in rekla Andreju. "Pa ne misli, da ti zato odpuščam. Za žito se bomo le še zmenili!". Hvaležno je pozdravila sodnika in se napotila k vratom: "Oh-oh! Jezus ih Marija! Pri nas menda nikoli ne bo miru!" ji je ušel glasen vzdih. Potem je tesneje pritegnila volneno ruto, ki; ji je pokrivala ramena, in odšla. I Za njo je brez besede odhajal Andrej, kakor da^nu ni prav ja-j sno, kaj se je zgodilo pred sod-nikem. Morda pa se mu je vsaj poča-si zasviUlo, da so Ani dali prav?! Saj Ana. čeprav ima hud jezik.j je v bistvu preprosta:kmetica.^ki pred očetom varuje lastnino svojim sinovom, ps je zsto v dno duše prepričsns, ds ne veljs vedno spoštovsno pravilo, naj bo žena možu pokorna. Nina lena bodi možu pokorna? Zgodba izpred »udišča. ki P rila, da Imajo kdaj pa kdaj tudi lene prav Splošno velja pravilo, da bodi žena možu pokorna. Premttogo-krat ae Je pokaaaio, da je to pršilo** |*Tk>. celo pogubno. In ns njegovo mesto je stopilo pravilo, de žene hiši tri ogie podpira Cknek si v nerodnih razmerah pomaga kakor ve in zna. A As. že nekaj deaoUetij zakona k a še-ns kovača ta trdnega poeeatnika Andreja, si je pomagale po svo- je. Kakor so nanesle rszmere in sredstvs. Mož Andrej jo je zsto pritiral pred sodnika. Tu sta pokazala in povedala vse, kar sta znala o sebi ln svojih razmerah, "Ana. ali sle ga res tako pretepli, da ste mu vsa rebra polomili?" jo Je vprašal sodnik. "Ni res, gospod! Sam si Jih i je. pe ie pred desetimi leti, ko je ponoči tako pijan kolovrati! I proti domu, (U asm ni vodel, ks- Vihar družinskega prepira se Je razvnel. "Kaj ga ne bi, gospod sodnik! Takšno škodo uam dela!-Večen strah imsmo pred njim, saj nam zmerom vse razseka!" se je vtaknila Ana. "Vedno moramo paziti, da ne dela Škode, pa kje moremo zmerom sUti sa nJim?t"Nič drugega ni od njega kot sama škoda. Jaz ae pa mučim in garam. da ohranimo, kar še imamo Svojega sina sem pošteno izučila. da nekaj ins !*' "Kaj boš prsvila. ds si gs izučila? Pojdi, pojdi!" "Se\ oda sem ga.'pa še pošteno!. Kaj si f* ti s njim nsredil, PROHVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Chleago, IIL Prilešen« pošiljam aaročaino aa Uat Proaveta vaota S..... Ime.....,.;...;.......................čt. društva št ... I>lavlta trdaik la sa pripišite k meji aarečalnl o4 *led«*»h «eee» «M»Hr druiine. *>.........................................A. društva št .»r.~- *>«...............................dmštva H.»yy ................J.....i.............T.V.Cl droštva št ....... ..............Cl droštva št........ ................... Drisva..,................. "Kaj boš lagala, baba lažniva ae je csdrl naglo Andrej. 'Pošteno me je a kolom po rebrih. še zdaj me \ se boli od udarcev, g