8ped. In abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 1.-15. MARCA 1953, Leto IV. — Štev. 60 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500— lir, 6 mesečna 300.— lir. Oh, daj zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajne 1 Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice! Ivan Trinko Volitve in borba za stolčke Vse italijanske politične stranke so že sedaj selo zaposlene z izbiro svojih, kandidatov za bližnje parlamentarne volitve. Najbolj izmed vseh pa je pri tej izbiri v zadregi prav demokrščanska stranka, to je stranka, ki se nadeja, da bo dobila v Furlaniji najmanj ducat poslancev. Da se o tem prepričamo je dovolj le bežen pogled v pokrajinsko glasilo te stranke nNuovo Friuli«. Prvaki demckrščunske stranke bi vsi radi prišli do parlamentarnega stolčka. Ker pa je nemogoče zadovoljiti vse so nastali v njihovem pokrajinskem izvršnem odboru hudi prepiri. Res težavna stvar, ko pa je v italijanskem parlamentu samo 590 mest. Ge bi hoteli zadovoljiti vse, bi bila potrebna reforma vstave v smislu, da bi določili v parlamentu toliko sedežev, kolikor je demokrščanskih prvakov; po’e g tega pa bi bilo treba izdelati nov volilni zakon, po katerem naj bi dobila najmočnejša stranka sto odstotkov od parlamentarnih sedežev. V Vidmu se med tem vedno bolj širi vest o odstranitvi on. Barbine. Zdi se, da demokristjani nimajo več namena predstaviti ga kot kandidata na bližnjih volitvah. Vzrok za to ni točno znan. Vendar pa vedo nekateri povedati, da je temu krivo dejstvo, da Barbina preveč odločno zagovarja podelitev avtonomije Furlaniji, kar je v očeh demokrščanskih prvakov neodpustljiv greh. Nasprotniki avtonomije, ki vedrijo in oblačijo v de-mokrščanski stranki, dolžijo Barbino, da dela w korist Jugoslavije,a kadar zahteva podelitev avtonomije Furlaniji in priznanje Slovencem njihovih nurodnh prev-vic; kakor da bi bil čl. 116 italijanske ustave izdelan in potrjen od skupščine v Beogradu, ne pa od rimske ustavodajne skupščine. Sedanji videmski župan, odv. Centazzo, zelo hrepeni po sedežu v parlamentu in zdi se, da bi rad v zameno prepustil županski stolček Barbini. On pač računa po svoje. V Rimu je treba manj delati, pa se več zasluži in potem.... potem obstoja še možnost priti do kakšnega višjega mesta, kot n. pr. Tessitori, ki je postal podtajnik pri finančnem ministrstvu in ki prav gotovo ne bo ostal vse življenje na takem mestu. Tudi general Morrà, Candolinijtv pod vtpnik, bi rad postal poslanec in poleg njega še cela vrsta diugih možakov, ki jih ne moremo niti navesti, ker bi to Vzelo preveč prostora. Med vsemi pa je najbolj zanimiv in nas najbolj direktno zanima kandidat tako imenovanih »Na-diških dolin«.. Ta človek, bi moral bili kot se zdi ponesrečeni »nadvse italijanski« Pokrajinski svetnik »Nadiških dolin«, ki 0a je Krščanska aemokracija leta 1951 izločila, da je lahko prihranila prostor za njegovega kolego, ki pa je samo Italijan. Tega »zastopnika« hoče vsilili tri-koloristično gibanje, ki zahteva od demokristjanov zase stolček v rimskem parla-nientu kot nagrado in pa zato, da bo lahko v Rimu predstavljala »nad vse italijanske« prebivalce Beneške Slovenije, ki so ogroženi od »slovenske nevarnosti«. Vsekakor je tudi to dobra pretveza za dosego stolčka pri rimskem koritu. Na koga pa naj se obrnemo mi Sloven-°i> da bomo dosegli mesto za našega zastopnika v rimski zbornici? Če bomo hoteli, da bodo upe št evali naše zahteve v rimskem parlamentu, moramo tačunati Predvsem na naše lastne sile. O tej zadevi smo pisali žc pred dvevia mesece-w*a, toda doslej nismo prejeli odgovora *e od m Jene strani. , ŽIVLJENJE PO OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE Več pobude za turistični razvoj v Terski dolini Naravne lepote te naše doline bi lahko postale vir blagostanja za prebivalstvo, bi vlada s primernimi ukrepi pomagala rešiti njene važne probleme ce Ce rečemo, da je Terska dolina eden izmed najlepših predelov naše pokrajine, prav gotovo ne pretiravamo. Obdana je cd vrhov, ki se odražajo na sinjem nebu, po njej teče reka Ter včasih mirno, včasih pa z deročo silo; tu imamo krasne Završke jame, ki so znane že po vsej Italiji, tu imamo travnike in gozdove, ki širijo okrog sebe svežost in zdravje; Terska dolina ima torej celo vrsto čudovitih naravnih krasot in zato jo lahko po vsej pravici imenujemo biser Beneške Slovenije. Toda razkošje vseh teh lepot je v živem nasprotju z revščino teh krajev. Revna zemlja rudi prebivalcem Terske doline komaj toliko, kolikor zadostuje za tri mesece življenja na leto. Nekoč je gozdno bogastvo predstavljalo važen vir dohodkov za te naše gorjane. Tudi izse-ljeništvo se je takrat bolj izplačalo. Danes se je marsikaj spremenilo. Za več desetletij ne bodo gozdovi predstavljali več nobenega bogastva, ker je vojna, dvajset let fašizma in prav toliko let slabe občinske uprave, zapravilo njihovo vrednost. Tudi iz-sel jeništvo ni več takšno, kot je bilo takrat, ko so naši delavci odhajali na Hrvatsko, v Slovenijo, Srbijo, ali na Koroško, kjer so pustili sledo- ve svoje delavnosti in podjetnosti in prinašali domov znatne prihranke. Zaradi nenaklonjenosti naše vlade, ki noče ukreniti ničesar, da bi prišlo do prijateljskih odnosov z našimi sosedi Jugoslovani, je ostalo vse to sedaj samo pobožna želja in lepe sanje. Hiše, ki so jih naši predniki zgradili ali obnovili, so sad zaslužka v tistih deželah, ki smo jih zgoraj navedli. V Italiji naši ljudje niso nikoli našli dela in zaslužka. Takšen je v kratkih obrisih položaj v 1 erski dolini z njenimi stotinami brezposelnih in vedno naraščajočo bedo. Je to položaj, ki stavi na trdo preizkušnjo prebivalstvo in iz katerega ni in ga ne bo izhoda, če ne bo država podvzela primernih ukrepov za pomoč. Izseljevanje v belgijske in francoske rudnike ne .nore rešiti tega vprašanja, ker so tam zaslužki premajhni in poleg tega zbolijo naši ljudje še za jetiko, ker postopajo z njimi slabše, kot se postopa z živalmi, številni prebivalci so začeli zapuščati dolino z družinami vred, da bi si poiskali boljši svet in če bo nadaljevalo v tem pravcu, to naša dolina čez npkai desetletij ostala skoraj brez prebivalcev. Če primerjate zadnje štetje prebivalstva, boste lahko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiuiiiuiitiiiiiiiiiulinii.ii.Hiiiiiliii • iv* Mn m mit aarskim jim Neupravičena izločitev občine S. Lenart, ki ima mnogo vasi v višini nad 500 metrov Pred nekaj meseci smo priobčili vest, da bodo tudi naše občine z izjemo Sv. Petra Slovenov in Sv. Lenarta deležne koristi, ki jih predvideva zakon št. 991, ki je stopil v veljavo letos in ki ima namen pomagati zaostalim gorskim krajem na tehničnem, gospodarskem in socialnem področju. Ta zakon je bil sprejet od naših ljudi z veliko pozornostjo. Bil je že skrajni čas, da se je začela vlada vsaj malo zanimati za gorske kraje, za katere se ni nikoli nič dobrega napravilo. Naše vasi ležijo vse v takih gorskih predelih in se nahajajo v tako težkem gospodarskem položaju, za kakršnega nimamo primere v drugih delih Italije. Zato imajo vso pravico, da se končno Rim enkrat spomni tudi nanje. Res je, da smo zaenkrat dobili samo zakon, vendar pa obstoja malo več upanja, da bomo od njega dobili tudi kakšno korist. Dejstvo pa, da sta bili občini Sv. Peter in Sv. Lenart izključeni iz seznama tistih gorskih občin za katere je predvidena pomoč po omenjenem zakonu, je upravičeno povzročilo močno razburjenje med tamkajšnjim prebivalstvom, zlasti kadar so ljudje izvedeli, da bodo deležni pomoči tudi taki kraji kot je n. pr. Kanalska dolina, ki imajo nedvomno boljše gospodarsko stanje, kakršno pa imata omenjeni dve občini. Mi smo proti tej izključitvi protestirali in prav tako so protestirale tudi občinske uprave obeh izvzetih občin. Ti protesti pa so dosegli le delni uspeh. Prav v zadnjem tednu je prišla vest, da je finančno ministrstvo priznalo tudi občini Sv. Peter Slovenov kvalifikacijo gorske občine, medtem ko je Sv. Lenart še vedno ostal izven tega seznama. Vsekakor se nam zdi ta izključitev zelo čudna in ne moremo uganiti kakšni naj bi bili vzroki zaradi katerih se Sv. Lenart ne prišteva med gorske občine. Sv. Lenart sam leži v višini 221 m nad morjem, največje vasi njegove občine, kot n. pr. Jagnjed, L tana in Kravar pa ležijo v višini nad 500 m nad morjem. Ta krivična izključitev od zakonskih ugodnosti za gorske kraje, je povzročila veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom Sv. Lenartske občine. Zato zahtevamo, da naj pristojne oblasti ponovno proučijo to vprašanje in naj pri tem upoštevajo, da če je kakšna občina potrebna pomoči v smislu zakona za pomoč gorskim krajem, je to v prvi vrsti občina Sv. Lenart. Bolniško zavarovanje direktnih obdelovalcev zemlje V rimskem parlamentu so nadaljevali s proučevanjem zakonskega predloga, ki ga je predložil poslanec Bonomi v zvezi z razširjenjem bolniškega zavarovanja na direktne obdelovalce zemlje. Med drugim je bil odobren člen, ki določa, katere kategorije obdelovalcev imajo pravico do bolniške pomoči. Ti so: lastniki zemljišča, najemniki, zakupniki in drugi koristniki ter njihove družine, ki se pretežno bavijo z obdelovanjem zemljišča, ali z živinorejo; to pa pod pogojem, da število družinskih članov, ki delajo na posestvu, predstavlja vsaj štiri petine delovne sile, ki je potrebna za njegovo obdelavo. Bolniške pomoči niso deležni obdelovalci tistih posestev, ki ne rabijo več kot 30 delovnih dni na leto. Kot »neobvezni zavarovanci« se lahko vpišejo v bolniško blagajno družinski člani tistih direktnih obdelovalcev zemlje, ki ne dosežejo štiri petine potrebne obdelovalne sile, pa vseeno opravijo najmanj polovico potrebnega dela na posestvu. ugotovili, da je padec njihovega števila prav nesorazmeren. In vendar je potrebno, da se beneški Slovenci ne podajo kar tako in da še enkrat pokažejo svojo privrženost k rodni zemlji. Treba je pomisliti, da je narava v svoji nepojmljivi harmoniji ustvarila tudi pri nas neke vrste ravnotežje in dala nekaterih stvari več, namesto drugih, ki jih imamo premalo; tako je lepota narave, ki srno jo zgoraj opisali, nekako dopolnila skopost zemlje. Zato je treba izkoristiti lepote naše doline za turizem in napraviti naše kraje bolj privlačne za obiskovalce. Terska dolina je bila vedno, zlasti pa v poletnem času, cilj letoviščarjev, ki čutijo potrebo, da si okrepijo zdravje v osvežujoči klimi naših gora, V ta namen so pripravljeni odpovedati se tudi nekaterim materialnim ugodnostim. Naša dolina bi se lahko napolnila s Tržačani, Goričani in Furlani, če bi povzeli take ukrepe, kot so običajni po drugih krajih naše pokrajine, kjer se domačini stisnejo če treta tudi v eno samo sobo, samo da napravijo j ros tor za goste. Iz dohodkov za najemnino se često lahko dobi na ta način kolikor je potreba za preživeti zimo. Seveda je treba primemo opremiti našo dolino, da lahko nekaj nudi turistom in letoviščarjem, ki bi predstavljali zanjo vir dohodkov, ki je vreden upoštevanja. Cesta, ki iz Tarčenta pelje v Tersko dolino je potrebna popravila in bi jo bilo treba tudi asfaltirati. Prometne zveze, ki so danes zelo neredne, bi bilo treba izboljšati. To so zaenkrat glavne stvari, ki bi jih bilo treba urediti če hočemo, da pridejo turisti in letoviščarji v naše kraje in da jih pride čimveč. Toda tudi premožnejši ljudje nase doline bi morali tu investirati svoj denar in ga uporabiti za izboljšanje naše zemlje in izpopolnitev njenih naravnih lepot s tistimi pripomočki, ki nam jih nudijo tehnika in moderno življenje. Treta je zgladiti nove hotele, modernizirati obstoječe, treba je razširiti telefonsko mrežo in poskrbeti, da dobi vsaka vas vsaj po en javen telefon. Organizirati bi bilo treba tudi domače praznike, folkloristične nastope, razstave in druge prireditve, ki bi lahko zanimale letoviščarje, da bi se jim ne zdelo življenje v naših krajih preveč enolično; s tem bi jim pripomogli, da bi bil njihov počitek in mir bolj prijeten in lagoden. Privatna podjetnost, zanimanje občinske uprave, predvsem pa pomoč države, bi lahko rešili če ne popolnoma, pa vsaj deloma vse te probleme. Zato se obračamo na vse te kroge in upamo, da naš poziv ne bo naletel na gluha ušesa. PRI NAS IN PO SVETU ITALIJANSKI SENAT RAZPRAVI,JA V VOLILNEM ZAKONU — Vsled neprestane obsktrukcije je od strani opozicije deset senatorjev vladne večine zahtevalo, da se da volilnemu zakonu prednost nujnosti. Predlog je bil sprejet z večino 54 glasov, tako da pride volilni zakon začetkom marca pred senatno zbornico. EDEN BO APRILA OBISKAL RIM — Kot poroča italijansko zunanje ministrstvo, se bo angleški zunanji minister Eden v aprilu ustavil v Rimu na povratku s potovanja v Atene in Ankaro. V Rimu se bo Eden razgovarjal z De Gasperijem. SKODA ZARADI POPLAV V ANGLIJI — Angleške oblasti so izjavile, da je pri zadnjih poplavah v Angliji bilo 307 mrtvih, škoda znaša od 40 do 50 milijonov šterlingov, domove je moralo zapustiti 32.000 oseb, od poplavljenih hiš je okoli 450 popolnoma uničer.ih, zgubljenih je več tisoč glav goveje živine, 8 tisoč ovac, 1.500 prašičev in 20 tisoč glav perutnine, SVETOVNI KONGRES ESPERANTISTOV BO V ZAGREBU., katerega se bo udeležilo večje število delegatov 35 držav. Stalni tajnik mednarodnega kongresa esperantistov je g. Mason Stuttard iz Londona. F. S. — NITTI UMRL — Dne 20. fe bruarja je umrl stari italijanski politik, senator in bivši predsednik vlade Francesco Saverio Nitti. Rojen je bil leta 1868. Bil je kot profesor finančne vede na univerzi v Neaplju in petkrat poslanec pred prihodom fašizma in leta 1948; je bil imenovan za dosmrtnega senatorja. BREZPOSELNOST V TRSTU — Uradna statistika navaja, da je danes v Trstu nad 19 tisoč brezposelnih oziroma 14 odstotkov delazmožnih ljudi. Odsstotek nezaposlenih v Trstu presega odstotek brezposelnih v Italiji, ki ima danes na svetu največ nezaposlenega prebivalstva. TARIFNI DOGOVOR MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO — Na zagrebški konferenci so sklenili dogovor med Italijo in Jugoslavijo o dokončni določitvi tarifnega režima za železniški promet za potnike in prtljago med obema državama. BALKANSKI SPORAZUM — V Ankari so zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije podpisali sporazum o prijateljskem sodelovanju med temi tremi balkanskimi državami. Ta sporazum obsega 10 cčk in je popolnoma v skladu s čl. 51 listine OZN. SPORAZUM O KULTURNEM SODELOVANJU MED ZAHODNO NEMČIJO IN ITALIJO — Predsednik italijanske vlade De Gasperi in zahodnonemški kancler dr. Adenauer sta podpisala sporazum o kulturnem sodelovanju med Zahodno Nemčijo in Italijo. VLADA JE POSLALA SENATU besedilo zakona o pooblastilu, da sme izdati zakonske odloke o ureditvi statusa državnih uslužbencev (legge - delega). iiiiiiiililililitiiiiilililililiiiiiiiiilililiiiiiliimilililiiiiililiiilililiiiiiiiDirriiiiiiniiiiliiiiiiii'M.iiiiiiliiii immilli m n limi immurili mirti Volitve in naši izseljenci Obstoječi predpisi določajo, da ostanejo italijanski državljani, ki bivajo v inozemstvu, vpisani v volilnih seznamih tistih občin, kjer imajo svoje stalno bivališče; to velja za izseljence, ki so se izselili začasno, medtem ko morajo tisti, ki so se izselili za trajno, predložiti posebno prošnjo. Da bi olajšali ureditev volilnih se.znamov, ki jih pripravljajo občine v zvezi z izseljenimi volivci, svetujemo družinam ter naj javijo na pristojnem volilnem uradu svoje občine, se- danje bivališče svojih, sorodnikov v inozemstvu. Pri ministrstvu za promet pripravljajo posebne ugodnosti za znižano vožnjo, ki io bodo dovolili na ozemlju Italije tistim volivcem, ki nameravajo priti domov na volitve. Bržkone bo tudi za letošnje volitve veljalo enako znižanje vožnje, kakor za politične volitve leta 1948, ko so imeli brezplačno vožnjo v tretjem razredu tisti državljani, ki jih. smatrajo za delavce, za ostale pa velja 70 odst. popust. IZ NAŠIH VASI REZIJA RA7ENCA — Naš občinski svet je za-prosiu pokrajinski upravni odbor za odobritev sklepa za popravilo cerkvene strehe v naši vasi. Oblasti so sprejele ta sklep in dodelile potrebno količino lesa. Dela se bodo v kratkem pričela. ZA ZAŠČITO DIVJAČINE — Kakor je znano je bila naša dolina nekdaj zelo bogata na divjačini, saj o tem pričajo še domače pravljice, ki spominjajo na zlatoroge na Kaninu. Mnogo divjačine se je razbežalo v času ko so sekavali gozdove, mnogo pa so jo pokončali bre& vestni lovci z nastavljanjem zar.jk in strupa in s streljanjem v prepovedanem času. Da bi ohranili preostalo divjad, so naši lovci sklicali skupščino, ki ji je predsedoval Aldo Colussi —- predsednik naših lovcev. Na skupščini so razpravljali in končno tudi sklenili, da se ustanovi zaščitni pas v visokem gorovju v kraju Jama in Kot. V ta namen so v teh dneh spustili v te predele več parov divjih zajcev, da bi se tamkaj razmnožili. Tega sklepa smo vsi veseli, ker vemo, da če se bo divjačina res zaredila, bo naša dolina pridobila na prirodnib lepotah, kar bo nedvomno nova vaba za izletnike in torej pripomoček za pospešitev turizma. BELI POTOK — Zadnjič smo pisali o našem obupnem stanju, ker nas je za-metel sneg in smo bili več dni popolnoma odrezani od sveta. Sneg na srečo polagoma izginja zaradi izredno lepega vremena, a pričela se je druga kalvarija. S tajanjem sr,ega so se začeli trgati plazovi in na mnogih krajih je cesta, ki vodi iz naše vasi v Karnico neprehodna. Omenjena cesta je bila zgrajena med prvo svetovno vojno in od tistega časa, če že ne rečemo nič, so se občinske oblasti zelo malo brigale, da bi jo popravljale, kakor je potrebno. Danes je v skrajno zanemarjenem stanju in bo zahtevala tudi precej stroškov predno bo zopet dobra za vožnjo. Poleg tega bi bilo treba, da se zgrade obcestni nasipi, ki bi zadrževali plazove, ki so tako pogosti posebno v zimskem času ko zapade sneg, kajti svet je prodnat in se rad utrgava, Na srečo do danes ni bilo človeških žrtev, toda če se ne poskrbi za gradnjo omenjenih nasipov, je nevarnost vsak dan večja. OOR.TÀNI BREG — Pretekli mjesac so tu naši vasi odkrili spominsko lapido za onorati padle soudade tu obeh uérah. Ta lapida ne ba postavjena na zunanji kraj kapelice. Par tej cerimonji te paršlo dosti judi; šindik Isola e naredu dan ljep diskors, an je tu tej okažjon obečou, ki nova mi-r.ištracjon na ne bo uzabila za 'nizunje, ki naša vas na mà. NOU OTROŠKI VARTEC - V nede-jo dne 22. febrarja so par nas odperli nou otroški vartec. Za narditi te lokal e paršou inkuintri cjeu kumun an zatuo šperajrr.o, ki no nardita še tu te drue vasi, ki no njemajo nanče škuole, kak lokal. SOVODNJE PREMALO ŽIVINE SE PAR NAS RIDI Kar so nam paršli pod ìckó podatki od lanskega štetja živine, ki so ga u našim kamune nardil, smo se ustrašili. Naš kamun ima 22 kuadratnih kilometrou an svjet nje tarkaj skalnat kot drugje po Benečiji. Ta narljuše senožeti so prau u Sovodenjskem kamunu, zatuo bi se lahko ridilo dvakrat vič živine. Nje pa takuo an številke, ki jih bomo kle napisal buodo jasno pokazale, de imamo mi prou. Ljeta 1952. je bla štjeta u našim ka-mune tale živina: 716 krau, 16 junceu an jenic, 165 ovac, 46 koz, 10 konjeu an 13 mul. Pred 25. ljeti par nas je bluo samo krau 1520, med tjem, ki ovac an koz jih je bluo trikrat tulk, ki jih je donàs. Tako veliko propader.je živinoreje je sevjeda našemu kamunu zadalo veliko škodo. Zatuo je trjeba, de naši ljudje začnejo premišljuvat, de če bo takuo šlo napri, mizerja bo usak dan buj velika. Druge poti je njemsmo par nas za zbrat za se zbuojšat življenje, če ne tiste za ridit dost živine. MAŠERE — Naš vaščan Kudrič Marcelo sin Blaža je pred kratkim dobiu 6000 lir premja od »Cassa di Risparmio« iz Vidma za djela, ki jih je nardiu za postrojit njegou hljeu an gnojišče. TAJPANA Smart dveh naših občanov Gildo Bokonjo VISKORŠA — Dne 18. febrarja e umar tu Spitale u Forbachu (Moselle) zavoj težki boli na sarou, naš vaščan Bla-sutto Ermenegildo (Gildo Bokonjo), gradbeni imprezarih tu Spittel (L’IIópi-tàl), Francija, kjer e se preseliu s ia-mejo že več ljet od tega. Funeral od rancega Gildi Bokonja e bi tu Spittel (L’Hópitàl) dne 23. febrarja. Dna velika množica judi ne ga kompa-njala tu semetjerih z muziko od te cita-de an z bandjero od asočjacjoni »katoliških mož«. Ta na njega grobu (tombi) so predi-čjali, za pohualiti velike merite rancega, ospuot od te citade, ki e predičjou par to-desk an dan drugi taljanski ospuot, ki e paršou za to priliko iz Forbacha, ki e predičjou par frančes. Ranci Gildo Bokonjo e bi dan dobàr mož an zatuo čemo ga simpri daržati u spominu. S smartjo Gildi Bokonja, to je četarti viskuorški imprezarih, ki e pustou suo živenje tu Loreni. Pred njem so umarli: 1. Cossarutto Giacomo (Jak Košarinič), rojen ljeta 1880, umar 21.3.1939; 2. Curir Luigi (Uigjo Mok), rojen ljeta 1884, umar 6.4.1950; 3. Cobaj Igino (Gin Kobaj), rojen ljeta 1909, umar 15.8.1952. Ranci Gin Kobaj an Gildo Bokonjo so bli še mladi an močni. Od usjeh šterih, ki ne naša vas tu tikaj malo timpa zgubila, majedan o nje bi pokopan par sjen-ci viskorškega turna. Federikc Debelež - Badin Dne 21 febrarja je po kratki an hudi boli umar Federiko Debelež-Badin, star komaj 38 ljet. Ranci Federiko e móu tu Debeležu autonolegijo an je biu zavoj njega meštjerja dobró poznan tu cjelitn našem kumunu an dou po Laškem. Usi so ga radi imjeli, saj je dostim judem pomagu, posebno ta boune kar e je vozu z njega automobiljem tu špitau. Več koj keteri o muore ringracjati jancega Federika, če e paršou in timp tu špitau. Naj je blo ponoči ali čez dan, naj so mjeli soute ali né, Federiko e bi simpri pront za usacega. Kako so mjeli Oičjar rancega Federika je pokaže lo velik numer judi, ki so paršli za ga kompanjati h zadnjemu počitku. Od usjeh krajou so judje prihajali ta dan tu Debelež, med njemi smo vidali še ejelo našo autoritat. Pokopali so ga na farni semetjerih tu Viskorši. Matajur, katjerega je biu Federiko Debelež use skuoz fedel naročnik (obonat) an podpiralec, se unije veliki žalosti Ba-dinove fameje an ji izreka globoke kon-doljance BRDO Smo zvjedali, ki tu našim kumune to e judi, ki no djelajo propagando kuin-tri slovejskim škuolam tu Gorici an hle-dajo starše od tjeh otruok, ki so čje jè poslali študjat, persuaditi, ki no je na-zat paipejajta. Taki propagandi ne smi-jeta vjtrvati, zak’ škoule tu Gorici u ka-tjere so na part naših judi poslali svc otroké se učit, so governative. Kolegjo u katjerem tizje otroci stoje, je ta pod direktno kontrolo od taljanskih autori-tadi. Skopo te propagande on stoji u tuo, ki so nakatjeri judje, ki no bi tjeli rado, ki nas popou on reštej simpri nazat tej, ki te bó dan bót an te škuole so jim ta na poti zavoj tega, ki otroci no se uče tu njih materni jezik, katjerega učenja mi bi mjeli dirit še tu naših vaseh, tej ki to se uči tu r.jih maternem jeziku Todeske od Trentina-Sudtirola an Fran-čeze od Val d’Ao:.te. Kar ve bosta čuli od tega ali od tega druzega, ki te škuole njeso taljane, po-vjedejta jim, kako te tuo, ki governo e je oré luožou? An če te rjes tej, ki no oni pravijo, zakuó o governo plačuje profesorje? PODBRDO — Pretekli mjesac smo mjeli dvje poroki tu naši vasi. So se uni-li za skupno živenje tu naši cjerkvi Arrigo Molaro-Jakopič s Fidelmo Sgarban an Vitorio Molaro s Pez Lieta. Obem parom ve auguramo dosti srenče an veselja o novim zakonskim stanu. SMARTNA NESREČA — Študent Salvatore Mussari, ki e paršou tu naso vas svojega bratra gledat, e nazat grede z motociklom, zavoj poledene cjeste, spadu na tla. Mladinec e se močno udarou tu lavo an zatuo so ga muorli pejati hitro tu špitau tu Videm, kjer je pa na žalost umar. Prau sigurno bo zanimalo naše čitate-lje kulku ljudi je štjela dreška občina pred 40. ljeti an kulku jih šteje donas. Iz podatkou, ki smo jih uzel iz statistik ljudskega štetja od ljeta 1911, je naša občina štjela 1424 duš. Dvajset ljet pozneje, to je ljeta 1931 je ljudsko štetje pokazalo, de u dreski občini nas je bilo 1349, ljeta 1936 pa le 1285. Par zadnjem ljudskem štetju, 4. novemberja 1951. pa so statistike pokazale, de nas je samo še 1094. Če premjerjamo tiste številke lahko ugotovimo kakuo se je par naš znižalo število ljudi. U 40. ljetih je število padlo kar za 3S0 duš, kar se pravi, de se je število ljudi na Dreškem skrajšalo za dobrih 23 par stuo. Tiste številke pričajo zadost jasno, de par nas nje bondaneije, čeglih bi jo tjel pokazat svjetu naši poglavarji, če bi živ-jel u buojših gospodarskih razmjerah bi sigurno tud par nas u Dreki narastlo število ljudi takuo kot po drugih krajih Italije. Par nas gre use rakovo pot (nazaj) an če se ne buodo zbuojšali življenjski pogoji se prau lahko zgodi, de nas bo čez petdeset ljet še tarkaj manj kot nas je donàs. De je velika mizerja kriva temu pro padanju nje dvoma (dubita) an tuo po kriudi rimskega governa, ki nejče zasto-pit, de je potrjeba u našim slučaju uzeti posebne postopke. Zakaj ne razdeli na primer med naše kmete, ki imajo odveč sena, nekaj dobre race živine, de bi se s tjem zbuojšalo naše gospodarstvo? Zakaj nam nakladajo takuo visoke dauke? Al ne vjedo, de muora par nas več kot kaj-šen kmet prodat iz hljeva zadnjo glavo živine za plačat dauke? Če bi usa Italija živjela u takih razmjerah kot živimo mi, bi ne štjela donàs 50 milijonou ljudi, ampak četartino manj. Sevjeda dol po Laškem, kjer djelajo zemljo z modernimi mašinami ali z voli an kjer na adnim puoju pardjelajo več sjerka al ušenice kot mi na desetih, lahko plačujejo dauke an so lahko zadovoljni. Mi pa ne muoremo bit zadovoljni, kjer od nas se preveč hoče, nam pa se ne da nič al prau malo. * * • S TREBUHOM ZA KRUHOM - Nje dougo od tega, ki je šu u Belgijo na dje-lo naš občan Dresič Gino. Mu želimo dost sreče an zdravja. TER — Dne 22. febrarja so mjeli tu naši lateriji sembleo od usjeh sočjor. Med diškusjon so tratali več reči an med temi še financjament za komodati našo cjerku. Djelo to bi muorlo začeti se . a velszima. DAN BUOJŠI SERVICIH KORJERE -Korjera, ki od Cente na uozi tu našo dolino na nje rat za m jeti dan dobar ssr-vicih. Tej, ki to e usjem znano, to e dosti judi, ki no muorejo hoditi po nagàh zavoj tega, ki korjera na ne more usjeh čerjati, an še težje, ki so notre, no muorejo stati natiskani tej tu ni ščatuli. Za-kuo dita Stefanutti na ne uzanie kak buojši mječ za kontentati use judi? Pot od čente tu Tersko dolino na nje tekaj dougà e prježeh za usako korso o je zlo visok. Z usemi temi judmi, ki no se pe-jejo usak dan na Laško, ta dita na bi ne nardila fadije iošti oré še no druo korjero. ZAVRH — Na komišjon Trieštine ne se tu Vidme ložla dakordo s »Circolo Spealogico Friulano« za začeti aprila mjesca pregledauat naše jame. šperaj-mo, ki te interesament on parnesi za-rjes kak beneficili naši vasi. MUZAC — »Cassa di Risparmio« iz Vidma, dakordo z »Ispettorato dell’Agricoltura« ne dala dan premio 5.000 lir usakemu našim vaščanom Markjol Pio sin Antona an Markjol Paolino sin Jožefa (Zefa), zavoj tega, ki so nardili novo gnojišče. POSOJILO NAŠI OBČINI — Pokrajinski upravni odbor (Giunta provinci a’e Amministrativa) je odobrju sklep našega občinskega sveta za dobit od »Cassa Depositi e Prestiti« posojilo za 26 milijonou lir, ki buodo služili za zgradit u naši občini cjesto, ki bo peljala do Krasa an za druge djela. TRINKO — Trinlcu Jožefu je »Cassa di Risparmio« iz Vidma dodelila 6C00 lir premia, kjer je narediu r.eko djelo za modernizirati gnojišče an hljeu. SREDNJE Kakor smo zvjedel so odpustil od djela impjegada od našega »Ufficio di Collocamento«. Pravijo, de je on hujskou dižo-kupane djelouce, de naj nardijo dimo-štracjon, kjer nje naš kamun razdelili denarja, ki je biu namenjen dižokupanim djeloucem za pomuoč, ma ga je ponucal za nardit jaune djela. Tist impjegat je tožen tud, de je zbjeru podpise od dižo-kupanih za poslat protest provinc j alnirn oblastem, de naj poskarbijo za razdelit tist denar kot podpuoro potrjebnim. RAUNE — Naš vaščan Florjančič Anton rancega Valentina je dobiu 6000 lir premja, ker je popravu svoj hljeu. Prem-jo je biu dodeljen od videmske »Cassa di Risparmio«. GORENJI TARBIJ — Sredi febrarja mjesca se je za večno lo Mu od nas 63 ljet-ni Dugero Jožef-Bridic. U tistem mjescu je umrù tud 73 ljetni Štulin Alojz. Oba-dva moža sta bla tu naši vasi narbuj zavedna Slovenca. Prizadetim družinam izrekamo naše iskreno sožalje. GNIDOVICA — Pred kratkim se je ločila za r.imar iz tega sveta, naša va-ščanka 60 ljetna Lazarjeva Nuta. Naj ji bo lahkà domača zemlja. AHTEN MALINA -~ Pred kratkim so se riunili sousje sočji naše latarije za zbrati novo komišjon. Predsednik od komišjoni e bi nominan naš vaščan Matjelič. šperajmo, ki nova komišjon na znéj voditi latarijo buojše koj ta prej. SALANDRE — Naš konsej kumunal e deliberču, ki to se napeji vodo še tu našo vas. Djelo no boju muorli zadibant narditi judje sami, medtjem, ki kumun on če dati materjal an tehnično pomuoč. Za to djelo narditi so hodili po te hišah fjerme pobjerat, ma na dobrà part judi no njeso tjeli fjermati zavoj tegà, ki to nje jušto, pctém ki to se plačuje kumunu velike tase, djelati zadibant. Judje, te rjes, no majó veliko bizunjo mjeti njih vodo, ma kar no djelajo no muorejo še jesti an zatuo kumun o bi muorou plačati djelouce. Njesmo vidali tu majednim kraju, kjer na voda raanča, ki ra autoritat pretendej, ki no se judje sami jo parpejajta an takelé trata-ment on je riservan koj našim krajam. Tase, ki no se plačujejo no bi muorle beti ponucane za koštrucjon usjeh tieh reči, ki mi imamo bizunjo. Dou po Laškem sigurno judje no so ljeuše tratani. SV. PETER SLOVENOV U zadnjih ljetah je par nas prebivalstvo zlo narastlo, kjer je paršlo u špjetar dosti juških ljudi od usjeh krajou Italije. Zavoj tega sc vje, de je par nas sada težkuo ušafat kajšno hišo na fit, čeglih so jih u zadnjih ljetah dost novih nardil. Zatuo bi se muorla naša občina malo interesirat za dobit od governa fonde za zgradit več hiš za djelouce, kjer tiste tri, ki so nardil ne zadostujejo. Ce bi naši občinski možje znali izrabit situacijo u katjeri je sada paršou špjetar bi lahko dosegli od governa kaj več. Sevjeda je potrjeba povjedat resnico kuo stojijo naši ljudje. Dok se bo hualilo, de par nas se z malim zadovolijo sigurno governo ne bo irmi nebednih skarbi. Dne 15 febrarja je umrla Miani Igi-nia, stara 66 ljet, iz naše vasi. SARŽENTA — Pretekli tjedan smo pokopali našo vaščanko Sturami Lojzo, stara 60 ljet. Pogreb je biu u Špjetre na katjerega je paršlo dost ljudi. DOLENJI BARNAS — Dne 22. febrarja je naš cerkveni peuski zbor proslav-ljau 60 letnico svojega obstoja. Naš cerkveni peuski zbor je biu ustanovljen ljeta 1893 an je use skozi lepuo delovóu U naši cjerkvi, saj je eden narbujših u naši daželi. U svojem 60 letnem delovanju je umrlo 16 peuceu, 18 jih ie pa šlo po svjete s trebuhom za kruhom. Edini od ustanovi-teljeu je še žiu 80 ljetni Urli Lojz-Sator, ki še donàs dobró poje. Samo muoramo dodati, de peuski zbor je pred 60 leti peu slovenske cjerkvene pesmi medtjem, ki donàs poje po taljan-sko ali latinsko an zatuo je zgubou dosti na svoji vrednosti, ker stari peuci ne rr.orejo peti čustveno, zak ne zastopijo pomen besjed. Tud poslušalce bi buj ganila pesem u domačem jeziku, KO,STA — Naš vaščan černoja Mario je dobiu cd videmske »Cassa di Risparmio« šest taužent lir premia, kjer ie po-pravou svoj hljeu an gnojišče. AŽLA — Pied dnevi je naša vaščank» Praprotnik Cezira rodila drugo čečico. Novorojenki en materi želimo pouno zdravja. PODBONESEC Kjer so pred kratkim kolaudirali plačilo za gradnjo vodovoda u Logu an bližnjih vasi, je videmska prefetura dala vjedit, de naj interesirani prijavijo use kredite, ki jih eventuelno ima,,, par im-preži Zannini, ki je tisto djelo nardila. S TREBUHOM ZA KRUHA M — Silvio Kiinjon iz našega kamur.a je pred kratkim zapustiu svoj duom an šil u Belgijo, kjer je biu okupan u tistih mi-njerah karbona. Mu želimo pouno sreče. MRSIN — Dne 25. februarja nas je za večno zapustila 70 ljetna Jerep Terezija. Ranca Terezija je bla zlo djelouna žena, use njeno življenje je blo posvečeno ie napornemu djelu. Bla je zlo dobra, kar nam priča velika udeležba ljudi par njenem pogrebu. Preostali družini Mr lekarno naše iskreno sožalje. » * * Trem kmetom iz našo vasi je »Ispettorato deli'Agricoltura« an »Cassa di Risparmio« iz Vidma dodelila usakemo 9° 6000 lir premia za djela, ki so jih lansko ljeto nardil zv, modernizirat njih hljed-Premia so bli deležni Koren Anton, Gornjak Valentin an Jerep Mario. SV. LENART SI OVENOV KRAVAR — Dreonhovi družini je n» naglo umrù 18 rr.jescou star sinič. Prizadetim staršem izrekamo naše sožalje. GRMEK U preteklim mjescu je »Cassa di H'" sparmio« iz Vidma dodelila 126 taužeh* , lir trem kmetam našega kamuna, k0* premio za djela, ki so jih napravil za modernizirati njih hljeve an gnojišča. Pr»u bi bluo, de bi tud ta druz kmeti uz®1 take lniejatlve, kjer nausezadnje moder nizacija hljevou parnese korist njim samim, potlé buodo deležni tud tistW* premia. f 1 Hill! Il 11 ITI 111 M I I II II li II I Ili l'|l|l|il|l|l| li I 11 lillllll UT« Il « I M tl ! I ! M I 1 I M M I ' • ‘ I I I | ! t I I III M I I II t I Iti I I I III DREKA Hallo piai prebivalstva na IMi Il 40. Ijetih jfì število ljudi padlo za 23 par stuo Monsignor Alojzij Fajdutti II ! UP aa ............................................................................................................................................. ili«"" Ime te imenitne osebnosti Beneške Sio-venije je bilo najbolj znano v času pred prvo svetovno vojno in to zlasti v Furlaniji ter na Goriškem. Kakor so ga mnogi ljubili, tako so ga drugi sovražili, čeprav so morali tudi njegovi nasprotniki priznati njegove neoporečne zasluge. Lahko rečemo, da je mons. Fajdutti bil odločilni faktor na politični pozcrnici v tem delu Evrope skozi celo vrsto let in je pustil globoke sledove tudi na področju socialne ekonomije. Rojen je bil v Skrutovfm, v občini Sv. Lenart dne 11. aprila 1861. Bil je sin slovenske družine, ki se je semkaj preselila že leta 1750 iz neke slovenske vasi pri Podklapu nad Fojdo. Ko se je posvetil duhovniškemu poklicu je napravil svoje prve študije v semenišču v Vidmu, potem pa v Gorici, kjer je zaključil bogoslovje. V mašnika je bil posvečen dne 7. junija 1884. Dve leti prej je zaprosil in dosegel avstrijsko državljanstvo. Nato so ga poslali na Dunaj, kjer je postal dcktor bogoslovja. Nadarjen in poln lepih načrtov se je pojavil na javni pozornici leta 1890. Takrat je vršil funkcijo tajnika goriškega nadškofa Zorna in obenem je bil duhovni vodja goriškega bogoslovja: leta 1889 je poučeval v bogoslovju testament stare zaveze. Vendar pa je kmalu pokazal, da ima Več smisla za politično delavnost, kot pa za poučevanje; pri tem mu je pomar gala njegova obsežna izobrazba in poznavanje ljudi, da je že v začetku dosegel viden položaj. Podpora avstrijskin oblasti mu je služila, da je pritegnil za «eboj dober del Furlanov, ki so tedaj živeli pod Avstrijo. Ko je prišel avstrijski Cesar leta 1900 na obisk v Gorico, ga je odlikoval z viteškim križcem. Mons. Fajdutti je ustanovil Furlansko-katoliško ljudsko stranko, ki ji je tudi načeloval. Njegov program na gospodarskem področju dokazuje, da je pravilno razumel svojo doto ir. v gotovem smislu je bil pobornik zadružništva, rokodelskih združenj in delavskih zadrug, ki so se pozneje zmagovito uveljavile. Tudi če mons. Fajautti v svoji politiki ni bil borec za pravice Slovencev, čeprav je bil tudi sam slovenske družine, vendar moramo priznati njegove zasluge, ki so končno tudi v čast njegovi rojstni zemlji. Ljudem je očetovsko pomagal in se je ves posvetil lajšanju trpljenja svojega ljudstva med drugo svetovno vojno, čeprav so ga italijanski nacionalisti sovražili na smrt, je prišel leta 1917 v Sv. Peter Slovenov, kjer je izdelal spomenico v obrambo prebivalstva Beneške Slovenije. V tej spomenici omenja bremena rekvizicij, zaplemb in drugih omejitev. Fredložil jo je vrhovnemu avstrijskemu poveljstvu in dosegel olajšave. Takrat je poslednjič videl svojo rodno zemljo in svojce. Ker je bil prepričan, da zasluži Furlanija bodisi zaradi jezika, kakor tudi zaradi svoje gospodarske posebnosti, samoupravo, je vplival na zastopnike katoliške stranke, da so 20. oktobra 1918 pozvale parlament naj »pospeši ustanovitev Furlanskega narodnega sveta«, če bi se pri mednarodnih pogodbah hotelo potem spremeniti državno pripadnost Furlanije, naj bi ta svet imel nalogo, da začasno vlada deželi po principu prave in popolne avtonomije. Bila je to predrzna in nova ideja, vendar ne brez podlage, ker sedaj prav to avtonomijo, ki so jo takrat mnogi imeli v mislih, zahteva in potrjuje celo italijanska ustava, čeprav je na žalost ta avtonomija še vedno samo na papirju. Izid prve svetovne vojne je seveda prekrižal načrte mons. Fajduttija, ki se je umaknil iz političnega življenja verjetno zaradi številnih nasprotnikov in zaradi ne preveč dobre politike, ki jo je v teh krajih izvajala italijanska vlada. Od tedaj se ni več govorilo o njem, ra- zen potem, ko je zaradi bolezni bil sprejet v bolnišnico v Koenigsbergu v Vzhodni Prusiji, kjer je umrl 18. decembra 1931, potem ko se je preselil v Kovno glavno mesto Litve, kjer je bil apostolski nuncij. «essa MONS. ALOJZIJ FAJDUTTI Ga nje Slovenja iz naših vasi, ki bi ne biu poznù starega štjefna Kabaja iz Doline par Ljesah, katjeremu so usi prav-li »Uodopivac« ali pa »Bradač«. Biu je premožan, pametan, zastopan an brurr an kumét, ki je rad pomagu tim buozim. Tam, kjer so se »delil« je biu nimar tud on za »moža«; kadar se je šlo za velike kupčije je biu on za mešetarja an par usaki tožbi je biu on za »terpre-ta« (tolmača) par advokatah an na pre-turah. Kaduor se nje vjedu kakuo se po-mat, se je parporočiu za pomuoč bradaču »Uodopivcu«, katjerega so poznal an radi imjel usi čedajski advokati an sodniki. Tim buozim je pomau narvičkrat za »Buoh Ioni«, rad pa je sparjeu tud dobro kosilo al pa pu litra dobrega vina. Biu je zlo inteligentan an obedan advokat ga nje mù luošt tu žaki. Nimar veseu an dobré voje, je zrni presječ besjedo usa-kemu advokatu an obedan ga nje mb imjet 2a norca. Se je zgodilo, de ankrat je biu za pomagača pri veliki tožbi, adnermi bogatemu kumétu iz Podutanske doline an de tista tožba se je končala glih o pudné. »Uodopivac« je biu lačan an je čaku. de kumét, ki je biu z n.iegà pomočjo zmagu mi l ili I I I lllll l ITI II 1111 HI I lllt IDI III.IIIIM.IIMIIIIil I Ml'IIMIIIIII.IIII IUlllll,lllllilIll,llil:llll,IIIIIItllllllllll|i|lll!lllillllllllllll PISMO IZ ; r w \ a ^ >•>, ?, 7 ' ' A • ' -A >v tu' ISt*-} <• , ' , * A l/p- gg- rr -V SV. LENART SLOVENOV, ROJSTNI KRAJ MONS. FAJDUTTIJA Priobčujemo pismo, ki ga je poslal rudar iz Beneške Slovenije v Belgiji. Ker je lepo opisal svoje življenje in 1 rivice, ki se mu gode in da bo zadoščeno njegovi želji, podajamo celotno vsebino: Dragi »Matajur«! Kadar je človek nesrečen an povarh tega še na juški zemlji, ne vje Katjeremu naj povje svoje gorje. Ležim u špi-t-alu an se pogovarjam s tabo an se mi zdi, da si mi ti narbuj blizu an prav za-tuo te imam za narbuojšega prijatelja an tolažnika. Je rjes, de mi ne boš zamjeru, če ti povjem mojo žalost an veliko nesrečo, more bit mi bo potlé buj lahko prenašat krivice, ki se mi godijo tle u Belgiji. Naj začnem kar od kraja. Pred 7 leti sem paršou u Belgijo mlad an zdrou na djelo. Kjer so me vidli takuo zdravega so me hitro poslali u mino karbona. Do tle nje še neč žalostnega, saj so ble moje roke vajer.e že od mladih Ijet karva-vih žujou an zatuo njesam nikuol se la-mentou, de je djelo u mini preveč tardo. Po 6 Ijetih sem si zaželu videt mojo mater, ki je bla hudo bouna an zatuo sem šou u Italijo za dva mjesca. U tj eh dveh mjeacih sem se na duome dobro odpočiu an potlé sem se varmi na moje staro mjesto. Pred adnim mjescam sem zbolou an par pregledu so zdrauniki me r dobil bounega na plučih zavoj karbono-vega prahu, ki se mi je nabral notri. Vjem, de zavoj te hude bolezni ne bom a več za djelo an zatuo sem prosu, de bi Sme poslal dàmou s kakšno penzijo, saj (sem plačavu skoraj sedem. Ijet 20 par stuo moje plače za biti zavarovan. Al vjeste kako so nd odgovoril? Penzije ujemam pravice imjet, kjer tle u Belgije ne plačajo poklicnih (profesional) boljezni an tud špitau se bom muorou sam plačat, kjer sem biu lansko Ijeto dva mjesca u Italiji. Dragi »Matajur«! povjedej mi kaj naj nardim an kam naj se obarnem, de pridem do mojih pravic. Sem že več kot edan mjesac u špitalu, moja družina ujema nobedne podpuore an tud nje več upanja, de bom mogu še kada djelat. Nje zadost, de njesem od sadà naprej več za djelo, povarh tega tarpim še moralno, kjer vidim, de nje pravice za nas emigrante. Potlé, ko sem u Belgiji pusliu use moje zdrave moči, me čejó izgnati kot starega psa tiainou, da tam poginem brez nobedne pomoči. »Matajur«, samo ti, ki si oče useh beneških Slovencev, oče ubogih djelouceu p» svjete, ki si nam nimar dajau tolažbo an upanje, me muoreš zastopit. Vjem, de mi ob tej priliki ne boš mogu pomagat, a prosim te, povjedej usem kako se nani godi, kako z nami djelajo an kakšno plačilo nam dajo kadar ne morejo imjeti od nas več nobednega interesa. Prosim te tudi dragi oče »Matajur«, de se nimar toučeš za zbuojšat gospodarsko stanje našo dažele, de usaj mlademu rodu ne bo trjeba hodit po tarnjevi pioti po svjete za se potlé varnit damou s praznimi gajufami a s tuberkulozo okuol sete. Bodi prou lepo pozdravljen an ne zar rr jeri. Tomasetič Jakob tožbo, mu plača dno dobró kosilo. Tele pa, ki je biu uóharan buj ku mat svetega Petra, se je djelu ku de ima silo za iti darmi. Ga je mislu plačat z »Buoh vam Ioni, Buoh vam di zdravje, Buoh vas var od nesreč«, an takuo naprej. »Ne bo ta-kuo«, je mislu sam par sebé »Uodopivac«. »š’čii, kam hitiš? Saj jest imam ko-njà an te zastonj popejem darmi. Puoj-dma kosit h Tomazetiču, tam so mi duž-nx an takuo kosilo te ne bo nič koštalo,« je jau kumétu, ki je tožbo zmagu. šla sta u oštarijo an »Uodopivac« je stuoru pamest usegà kar so m j el an se sta dobró najedla an napila. Nazadnje je »Uodopivac« gor usta an je jau: »Grem an moment dajat fuotar kenjii an potlé puojdma.« Gredé pa je jau na tiho oštjerici po furlansko: »Al paje lui.« »Uodopivac« je hitro zapregu konja, se je lepuó sednu u »briško« an »Hijo....!« jo je zaflusku pruot šinčjurju, vtseu, de je takuo fino namazu preuó-harnega kuméta. Telemu pa se je skadilo usako vesejé, de je zmagu tožbo an de je povarh tega se še takuo obiuno najedu an napiu, kadar je vidu, de »Bradača« nje vič nazaj. Kadar je teu iti, oštjerica mu je jala de muore poprjet plačat kosilo. Suzé so se mu vlile kadar je muoru uón veštjet tar-kaj frankiču, katjerih bi mu jih bilo zadost za pedeset njegà navadnih kosil « Čedadu. Je tud po mislu, de je jedu ku vóuk, kjer je mislu, de jé zastonj. Tist uóharan kumét je muoru par no-gàh sam košpat pruot duomu an premišljevat, de uóhaxnija ne parnesé sreče. Klenkac so „ Veneti “ slovanskega porekla? Zgodovinar Sergi (glej knjigo »Arii • Italici«) pravi, da so Benečani slovanskega porekla. Ta italijanski učenjak je prišel do tega zaključka na podlagi antropologije. On trdi, da so se d ilirski narodi — kot jih imenuje — priselili od vzhoda v železni dobi, da so Arijci po izvoru, kar povzema po obliki njihove glave in po sežiganju umrličev, ki je začelo v tem času nadomestovati pokopava-rje, katero je bilo v navadi pri prvotnih prebivalcih Italije. Ti Ilirci, h Katerim so spadali tudi Umbri in vsi drugi naredi, ki so zasedli kulturno področje prve železne dobe, naj bi bili Slovani. Ker pa t' prebivalci prihajajo pred zgodovinskimi Slovani, zato jih imenuje Protoslo-vane. Pravi tudi, da so na teni področju običajne ograde po vrhovih hribov, zgrajene v raznih oblikah za obrambo prebivališč; te ograde segajo od Cimina v Srednji Italiji do Graščin v Istri, do Ringwaelle na Češkem, do Bosne in Hercegovine. Vsa ta ljudstva pripadajo istemu antropološkemu tipu in imajo isto obliko lobanje. Ker so pretežni del teh ljudstev sestavljali Slovani, je moral biti slovanski tudi rod, ki je naseljeval omenjeni predel : IVAN TRINKO: OMiD IMdlAWa miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mimi C RTIČE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Zimski večer Drugi dan smo videli, da je zid stal cel *n nepoškodovan. Vse te novice so se hitro razširile po vasi in vsi so prihajali gledat in vpraševat. Ker strica tudi zjutraj ni bilo domov, so začeli popraševati, ali ga je kdo videl. Ih tako se je zvedelo, da ga je nekdo vi- Pa te bo, pa te bo, ker si tako pre- vzeten,« destavi teta Urša, ki je ves čas molčala in poslušala v kotu. »Naj ga! Prav to imelo, ker straši druge,« reče Rezika. »Me ne bo in me ne bo! Zdaj pa molčite vsi. Naj pove zopet 2ef kako.« »še eno, še eno!« prosijo otroci. »Povem jo, povem in potem pojdemo spat. Pcvem jo ta bo tudi čudna. Pred dvajsetimi leti ie bilo. Letine so bile slabe in za denar je šlo trdo. Doma smo ščedili seno in sem imel nekaj časa na razpolaganje, zate sem šel daleč ven »na travo«, kjer sem vedel, da potrebujejo koscev. Dobil sem takoj posla pri znani družini, kjer sem že prejšnja leta delal. Spal sem v klanici nad klečjo; klet pa je bila v polju na samem, kakih dve sto metrov od hiše. Delal sem pošteno ves dan, zato pa se mi je čez noč prav lepo spalo v svežem senu. Bal se nisem ni živih ni mrtvih. Cernu? Fantje še niso bili v navadi tako kakor današnji dan, mrtvim se pa ne ljubi pohajati okoli. Frvi dve noči sem spal od začetka do konca. Tretjo noč me je nekaj prebudilo, kakor da bi b!la kaka vrata zaječala v tečaju. Poslušal sem, pa ni bilo nič slišati. Sanjalo se mi je, pravim. Vendar vstanem in pogledam skozi okno doli na tnalo pred klet. Nič nisem zapazil in sem že res mislil, da se mi je sanjalo, kar ti nekaj zasumi pri ograji, ki je delila gospodarjevo polje od sosednega. Pogledam in ostrmim. Dolga žena, popolno-mi bela od glave do nog je šla tiho doli ob preseki. Jejzusi Smrt je! — mi je dalo v glavo. Urno skočim nazaj v seno in se zarijem noter, kolikor bolj globoko sem mogel, in pomislim: Hvala večnemu Bogu! Name ne misli, saj gre doli in ne gori. Bog ve, koga prime nocoj! Bil je pa slučajno v vasi smrtno bolan neki staiček, kakor sem slišal pri večerji. Gotovo gre ponj! Drugi dan vstanem zgodaj. Grem na delo in nič ne povem, kaj sem videl. Bal sem se, da bi se mi ne smejali. Pravili so pa že, da je starček umrl. — Aha! — sem mislil. To je bilo! Rekel pa nisem nič, ker sem se bal, da mi ne bodo verovali. Drugo noč me zopet prebudi ropot, ki se mi je zdel kakor pod mano v kleti. Kaj bo? No, prifulim se zopet k oknu, da bi videl. Na tnalu ni bilo nič. Počakam nekaj časa in glej zlomka! Iz klfeti stopi ista bela žena. Ustrašil sem se, da mi je srce zastalo; mislil sem že, da me bo konec, morda celo na naglem. (Nadaljevanje sledi ) RAŠČENO DREVESCE JEjudska pravca : Lisica romaTv Rim kove šibe. Ta material je zadost močan, elastičen an malo košta. Po dveh al treh mjescih muorate proč uzet te začasne poveze an parvezat drevo z drugimi. U tjem cajtu se je zemlja zadost usedla an zatuo lahko parvežeie drevo za stalno. Tadà nucajte tarte, pase iz usnja (korjan), močnega blagà al z gome. Drevo je potrjeba parvezat močno, ta-kuo de se ne bo gulilo ob kolu. Tuo se nardi takuó, de se da med kou an deblo slamo, seno, lesno vouno ali mah. Par povezavi se ne smije več kot adnó povezavo nardit. Drevesa, ki imajo malo skri-vjena debla jih lahko pavvežite tudi čez ta krivi kraj h kolu, de se bo takuo po-giihalo. Tiste povezave muorate usako ljeto pregledat an ta slabe zamenjat z novimi. Preveč tesne povezave muorate zrahljat, de se ne boju zajedle u deblo. Obrjezovanje drevesnega varha par saditvi Kar ste obrjezal korenine, muorate cl-rjezat tud veje. Tuo je potrjebno, de bo imjelo drevo ta pravo raunotežje (kui-librijo). Veje se ponavad skrajša za polovico ai za dve tretjini douguosti. Par obrjezovanju vej je potrjeba gledat, de se r.e pušča dougih čepou nad varilnimi očes. Ne smijete tud odrjezat previč lesa par očesu. Narbuojš je, de nardite rez (taj) u višini očesa malo pošeuno (u žbjegu). Gledat je potrjeba tud, de usa varhna očesa par vejah ob kraju prid’jo na von. Takuo bosta imjel Ijepe an široke varhé. Drevje, ki ste ga sadil u jesen ga obr-ježite na pomlad, če ste ga pa sadil pozno je buojš, de ga obrježete drugo ljeto. Tuole veja za pečkato sadje (jabuka, hruške). Koščičasto sadno drevje (čerješ-nje, brjeskve, slive) muorate pa obrjezat u ljetu saditve. Tuo je potrjebno zavoj tega, kjer očesca tistega sadnega drevja živijo samo dno ljeto. Par obrjezovanju muorate gledat, de obrježete use veje u čmaki raunini. Zatuo spuodnje veje pustite buj douge o:l ta gorenjih vej. Narbuj visoke veje obv-ježite r.arbuj kratko. Ta narbuj gorenjo vejo pustite malo buj dougo, de se iz nje razvije Ijep an močan v arh. Muorate tud vjedet, de je potrjeba močno razvite veje rjezat buj kratko, ta slabe pa pustit buj douge. Koščičasto sadno drevje se obrjezuje buj na kratko, pečkasto pa buj na dougo. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 170 do 185 Voli » 205 » 215 Jenice » 225 » 240 Ovce » 140 » 150 Koze » 130 » 140 Fraseta (1C0-15O kg.) » 230 » 2.50 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 120000 do 160000 Jenice breje » 115000 » 16UOOO Praseta od 10 do 20 » 4500 » 6000 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 570 do 62» Piščanci » 550 » 600 Race » 500 » 550 Purani (dindje) » 500 » 540 Zajci » 220 » 250 Jajca usako » 25 » 26 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7600 do 7800 Sjerak » 5800 » 6000 Ušenična moka » 8590 » 9500 Sjerkova moka » 7300 » 7400 Ušenični otrobi » 5000 » 6200 SENO Po kuintalu Djetelsko seno L. 2600 do 2300 Navadno seno » 900 >, 2000 GRADBENI LES Po kubičnem m. L. 14300 do 13200 » 19300 A 22500 » 17000 » 13000 » 14000 » 16000 » 14000 » 15000 » 17200 » 19000 DRVA’ Po kuititalu Bukova drvà suhe L. 1000 do 1200 Bukove drva surove » 880 j, 950 Mehke drvà » 60C » 700 Bukooo oglje » 2700 » 2800 SADJE AN ZELENJAVA Po kilogramu Jabuka L. 30 do 60 Hruške » 30 >: 60 Krompir » 25 ,) 35 Zejé » 25 » 30 SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 900 do 950 Domače maslo » 800 » 850 Ser čez 2 mjesca star » 500 » 650 Ser do 2 mjesca star- » 450 > 480 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4T z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Bukovi hlodi Orjehovi hlodi CerješnjOvi hlodi Smrekovi hlodi Kostanjevi hlodi Jesenovi hlodi Lisica je v službi pri nekem grofu in ko pometa najde na tleh zlatnik in zato se odloči, da pojde v Rim. Poveže culico in se poda na pot. V gozdu sreča zajca in ta se ji hitro ponudi, da jo spremi. Kmalu nato srečata mačka in tudi njega sprejmeta v družbo. Nato srečajo še volka in medveda in vsi veseli romajo proti Rimu. Nazadnje se jim pridruži še prašič. Beseda dà besedo in ZA NAŠE DELO lisica se zaljubi v mačka. Napravijo slav- in se je tako prestrašijo, da se razbeže no zaroko in vsi se veselé skorajšnje na vse strani, le maček se smeje in se svatbe. Kar naenkrat pa zagledajo miš požere za lepo pečenko. A joj, namesto da popadel miš, iz zaljubljenosti sko- či na lisico in jo s svojimi ostrimi kremplji popolnoma oslepi. Zaljubljeni maček od žalosti in jeze zbeži, slepa nevesta P9 obleži na tleh. Od takrat se 'isice nočejO več družiti z mački. Saditev sadnega drevja visokega drevja pa 130 centimetru. Korenine muorajo bit Itpuó razvite, goste an ne poškodovane. Drevesni varh muo-ra imjet pet lepuó razvitih glaunih vej. Use veje muorajo bit iepuó dnakomjer-no razdeljene an deblo muora bit rauno, močno an ne poškodovano, takuo ku vidite kle narisano. Obrjezovanje korenin pred saditvijo Pred saditvijo muorate lepuo obrjezat korenine. Tisto djelo je narbuojše, de nardite tisti dan ku bosta sadil. Te buj debele korenine obrježete tskuc, de preč ostrižete liste ranjene kraje, tenkih korenin pa nje potrjeba obrjezovat. če pa so tiste zlo douge jih muorate odrjezat, de ne boju douge vič kot 30 centimetru. Skrajšat je potrjeba use korenine, ki se križajo an tiste, ki so previč goste, jih proč odrježete. če bosta sadil drevesa, ki imajo že obrjezane korenine, muorate še ankrat jih obrjezat dok ne pridete do frišnega lesa, kjer suh ljes ne muore piti vodo an zar tuo drevo ne muore pognat. Par obrjezovanju debelih korenin muorate gledat, de ne nardite previč velike rana an zatuo je buojše rjezat glih, a ne pošeuno. Kadar rježete daržite s čamparno rokó deblo par korenini an z desno obrježite korenine. Za obrjezovat nucajte nimar dobré an ostre drevesne škarje. iiiiiiiniiii i mn ni m 11 ii iiiiiiiiiiii n i niiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiin im 11111111 m ■ 11 il 111111111 m 1111111 r Kako se sadi sadno drevje? Imaš kakšno prazno mjesto, naj bo na vartu aV za ejesto, sadno drevje tje posadi, že u jeseni al’ pcniladi. Tebi u zohualo dobro sadje bo dajalo. če pa tebi ne bo zazdrjelo, ime tuoje bo slovjelo. Kaduor nje že u jeseni posadiu sadnega drevja, je sada u marcu zadnji cajt. de nardi tisto djelo. Kjer dosti naših kumétu še nimar sadijo sadno drevje po starih navadah, vam bomo donàs lepuó Sadno drevje se sadi, kadar je oblačno an de nje vjetra. Zemlja muora bit malo mokra, a se ne smije lovit za lopato. Ne stuojte sadit kadar je zemlja mokra, zmarznjena al kadar je vjetar. Za sadit muorta bit dva djeluca. Parvi darži drevo u ta pravi višini, drugi pa pokriva korenine z zemljo. Ne stuojta previč malo globoko sodit, kjer suš an mraz škodo djelajo koreninam, drevo slabo raste, začne previč zguoda poganjat an rodit an pred cajtom se posuši. 3. ud previč globoko sadit nje prou, kjer drevesu pridejo buj lahko boljezni, ne rodi sadja an se hitro posuši. De se bo drevo posadilo glih prou globoko, je narbuojš, de se zasuje malo jame kaka dva tjediia pred sacitvijo, kjer se bo u tjem cajtu zemlja usjedla. Par saditvi muorate gledat, de drevo posadite kakih deset centimetru buj visoko kot je do sada rastlo, k.jer ku se bo zemlja usjedla, bo paršlo drevo u ta pravo visokuost. Djelavec, ki pokriva korenine, muora gledat, de pride na korenine samo dobra zemlja, ki naj to dobro pognojena, Gledat muora tud, de ne pušča med koreninami praznih prastorou, kjer drevo takuo se ne ujame. Zatuo muora djelavec z rokami zataknit use prastore med koreninami z rahlo zemljo. Drug djelavec, ki darži drevo, ga ne smije stresat, kjer bi se korenine, ki so u zemlji lahko skrivile an odtrgale. Kadar so korenine zasute je dobro, .de zemljo pohodite, de se buojš ujame okuol korenin. Potlé je potrjeba pokrit ejelo pevaršje drevesne jame z dobrim starini PRAVILNO povjedal kaj muora vjedet usak sadjar za imjet Ijep sadounjak. Zatuo si dobro zapomnite tuo, ki vam bomo kle zapisal. Drevo za sadit muora bit mlado, zdravo an frišno. Deblo par visokim drevju naj mjeri 170 centimetru, debla srednje Parvezovanje sadnega drevja h kolu De bo sadno drevo rauno rastlo, ga muorate parvezat h kolu. Po saditvi par-vežite drevo na rahlo, de se bo lanko z zemljo usedlo, če bi drevo parvezal tardo h kolu bi zavoj usedanja zemlje obviselo na kolu an bi se takuo posušilo. Za parvezat so narbujše vrbove al ben- gnojem. Gnoj pa ne smije bit preveč blizu debla. Iz zemlje, ki ostane nardite okuol drevesa kolobar, ki muora bit od zunaj buj visok kot par deblu, takuo kot KOLOBAR skljeda. U takuo narejenim kolobarju se bo voda lepuó odtekala h koreninam. Par saditvi se ne smije luošt gnoja pod korenine, kjer bi tiste lahko zače’e griit.