Štev.133. POLITIČEN LIST HI NAROD. Leto XXXII. Brcdniitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorižče nad tiskarno). S urednikom je mogoče govoriti le od 1»/.—12. ure dopoldne. I.koplal se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredniiketa telefona štev. 14. V Lijubljani, v torek, 14. junija 1904. !*h?J" nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. - Velja po pošti prejeman: »a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. ir UpravnIStvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Inaeratl se računajo cnostopna petitvrsta (dolžini 12 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta as h. — Pri večkratnem objavijenjn primeren populi. UpravnlSkega telefona iter. 188. Anglija in Rim. Katoliško gibanje na Angleškem, ki je dovedlo toliko odličnih iipreobrnjencev v naročje svete cerkve, ni zaspalo. Sicer se izpreobmitve vrše zdaj bolj na tihem in nekaj Jasa ni bilo mnogo slišati o njih, vendar napredujejo. Glavno je pač, da so dosedanji konveititi s svojim lepim zgledom podrli marsikak predsodek, ki je strašil druge. Katoličanstvu prijazno gibanje je imelo doslej svoje središče na vseučilišču cxfort skem, med tem, ko mu je vseučilišče v Cambrtfgu bilo sovražno. A pred kratkim je tudi to vseučilišče dalo katoliški cerkvi pet iipreobrnjencev. Veliko pozornost je zbudilo na Angleškem, da je katoliški nadškof westminsterski B o u r n e na praznik presv. Trojice posvetil v subdiakona Hugh Bensona, sina anglikanskega nadškofa canterburyskega. "Nadškof canterburyski je najvišji vseh anglikanskih cerkvenih dostojanstvenikov in vplivna oseba v državi. Tem večjo pozornost je zbudilo, da se je njegov sin, ki bi imel v anglikanski cerkvi gotovo lepo prihodnost, odpovedal vsemu in postal priprost katoliški duhovnik. Med ordinandi tegss dne *ta bila še R. E v a n s in R. Hume, eden župnik, drugi pomočnik pri londonski župniji sv. Mihaela. Oba Bta se odlikovala že doslej z uspešnim in neumornim socialnim delovanjem, zlasti na dobrodelnem polju, vsled česar uživata občno spoštovanje. Njunemu zgledu je takoj sledilo 150 župljanov, in katoliški nadškof jim je preskrbel novo cerkev. Pri župni cerkvi vseh svetnikov v Londonu je prestopil v katoliško cerkev duhovnik H. Drage, in ž njim okoli 200 vernikov. Še štirje anglikanski duhovniki so bili ta dan posvečeni v subdiakone, med njimi pisatelj G r i m e s. V kratkem pa potuje na Irsko kardinal Vinceneij Vannutelli. Potovanje rimskega kardinala na Angleško je vsekako nekaj posebnega in bo gotovo vplivalo na časopisje in na javno mnenje. Kardinal Vannutelli bo posvetil novo katedralo v Armaghu, katero je zidal tamošnji irski kardinal-nadškof Lo-gue. Da so Irci povabili kardinala Vannu-tellija, ima svoj razlog v tem, ker je kardinal Vannutelli ponent za kanonizacijo ar-maghskega nadškofa Plunkett, ki je umrl ket mučenik za katoliško vero, ko je kraljica Elizabeta preganjala katoličane. Irci mu pripravljajo najslovesnejši sprejem. Kardinal odpotuje iz Rima v sredi julija. Te vesti iz Angleškega so tembolj vesele v sedanjem času, ko se na evropski celini vrši tako brezobziren boj proti katoličanstvu in ko se nasprotne sile ponašajo s številom odpadnikov. A glejmo le na sredstva, s katerimi katoliška cerkev pridobiva svoje izpreobrnjence, in kako jih nasprotniki trgajo od nje. Protestantje in frama-soni delujejo z obrekovanjem, denarjem in umazanim slovbtvom ter od katoliške cerkve odtrgujejo člane, ki so žo izgubili vsak verski Čut. Katoliška cerkev pridobiva svoje ude le s silo krepostnih zgledov in božje milosti. Podobna je drevesu, od katerega odpada subo listje, da njegove yeje rode nove, sveže mladike. Rusko - japdffska vojska. Kuroki menda vendar-le počasi prodira, vendar preko črte Siujan Saimaci še ni šel, ampak pomnožuje ondi japonske čete. Kuroki z glavnim delom armado je baje še v Fenvančenu. Iz neke vesti iz Niučvana bi bilo celo posneti, da se umikajo tudi ruski oddelki, ki so bili poslani vznemirjat gene raia Oku za brbtom. »Dai!y Telegraph« pravi, da so japonski oddelki jirodrli štirideset milj daleč iz Fenvančena. , Ker bo skoro nastopila deževna doba, bo gibanje Japoncem jako otežkočeno, ruske čete v Mandžuriji pa bodo med tem časom se lahko pomnožile s številnimi novimi četami iz Evrope. Rusi so mnenja, da prodiranje Japoncev sedaj ne bo trajalo dolgo, ker jih bo skoro prčelo ovirati deževje. O japonskih namerah pri sedanjem prodiranju nihče nima jasne sodbe. Došle brzojavke se glase : Petrograd, 13. junija. (Uradno.) Brzojavka generalnega majorja Karkeviča generalnemu štabu 12. t. m* poroča : V sedanjih treh dneh ni bilo nobenih izprememb pri četah, ki so v okolici Vsfantiena. Neznatne praske s prednjimi stražami so vsaki dan. Japonski poiebus, naše prednje straže južno od postaje Vafantien potisniti proč, je preprečilo prodiranje kozakov. Na zahodnem delu poluotoka Liaotun je vse mirno. Sem-tertje se pokažejo sovražne ladje, ki se pa ne približajo obrežju. Japonci iz Siujana niso prodrli dalje, ampak so, kakor pravijo došla poročila, utrjujejo v okolici Siujana. Tokio, 13. junija. Kuroki prodira proti severu. Rusi se umikajo. Liaojan je že izpraznjen in rusko glavno taborišče preloženo v Mukden. Japonci Btoje v neposredni bližini Liaojana. Velika bitka je bila južno od Kaipina. Obe stranki trdita, da sta zmagali. Niučvan, 13. junija. V sredo je bila bitka 10 milj južno od KaiČova (Kaipin), ki je bila za obe strani neodločena. RuBi Dra-vijp, da je položaj poslabševalo 10 000 Čunguzov, ki so pomnoževali nasprotnikovo pre drznost. London, 13. junija. Iz Hajčena se poroča : Oddelek Rusov je strahovito pričel streljati na dva japonska bataljona, ki sta padla Rusom za hrbet. Oba bataljona sta bilauničena. P e t r o g r a d , 13. junija. Iz Mukdena poročajo : Japonci imajo pri Siujenu združeno veliko vojno moč. Vsak dan se vrše male praske. Japonci vsak dan dobivajo novih čet. Berolin, 13. iunija. Japonci zidajo železnico od Jalu do Fenvančena, da si olajšajo transport v deževni dobi. B e r o 1 i n , 13. junija. Iz Tokia poročajo : Zasedenju Saimace po Japoncih se v vojaških krogih pripisuje veliko važnost, ker je tako v nevarnosti delovanje naravne trdnjave Motienlin, najvažnojše točke ua cesti Fenvančen-Mukden-Liaojan. Japonci morejo tako skozi ruske postojanke prodreti od strani. London, 13. junija. Reuterjev urad poroča iz Niučvana z dne 12. t. m. : Oddelek Japoncev, ki je zaostal v Pulantienu, da zadržuje prodiranje Rusov proti jugu, je bil napaden. Japonci so llnerirali umikanje v katerem so Rusi izgubili 800 mož ter se umaknili proti Kaipinu. London, 13 junija. Neko japonsko torpedovko, ki je pred Port Arturjem polagal« mine, je kroglja iz portarturske trdnjave potopila. London, 13. junija. Japonci so zgradili cesto od Antuna do Fenvančena, in kjer je bilo treba, zgradili so tudi mostove. Na celi črti je živahno življenje. London, 13. junija. Prepričanje japonskih vojaških krogov je, da je Kuropat ainovo prodiranje na jug vsled ofenzive J« poncev na zahodu in severu preprečeno. London, 13. junija. V NiuSvanu so še Rusi. Japonci izvršujejo strogo blokado. Vlaks vozijo iz Niučvana šo proti Tientsinu in Mukdenu. K r o n s t a d t, 13. junija. Oklopnica »Orel« je zapustila včeraj popolnoma popravljena ladjedelnico. Petrograd, 13. junija. Tu se čuje, da bo v sredo, dne 15 junija, odplulo baltiško brodovje v Vzhodno Azijo. Potrjena ta vest še ni. Pariz, 13 junija. Iz Petrograda poročajo : Sodi se, da je položaj Kuropatkinov nevaren, ker mu še ni došla pomoč. Kuropatkin bo baje prisiljen, da se koncentrira bolj na severu, da ga ne obkolijo prodirajoče japonske čete. • N i u č v a n, 14. junija. Okolu 2000 mož ruske infanterije, ki bo prišli v smeri od Kaičova, je včeraj, 13. t. m., šlo skozi Niučvan. Vozili so seboj živila in lazarete. Rusi so svoja stališča, osem mi,.l-j južno od tu, opustil i. Življenje v Port Arturju. Zadnja številka »Novega Kraja«, ki je bila odposlana iz Port Arturja, predno je bila zveza pretrgana, slika zelo zanimljivo tamkajšno življenje. »V nedeljo«, tako poroča list, »je igrala godba pred palačo kraljevega namestnika. Kdor je videl veselo množico, ni mogel verjeti, da je to oni Port Artur, o čegar razdejanju evropski listi tako često poročajo. Prisotnost lepih dam v pomladanskih oblekah in splošno veselje ni nič spominjalo na to, da se vsak čas lahko prikažejo Japonci ter prično z obstreljava-njem trdnjave. Izvrstno izvršeni soored nas je spominjal na daljni Petrograd, Moskvo in Pariz, kjer igrajo druge godbe v popolnoma drugačnih razmerah. Rusko brodovje v Port Arturju. London, 13. junija. O ruskih načrtih piše »Morning Leader« iz Kob: Rusko portartursko brodovje namerava v odločil nem trenutku odpluti iz luke ter zato sedaj marljivo odstranjuje mine. Najbolj nevarne so Rusom njihove lastne mine, ker ne vedo, kje leže. Neverjetna vest. »Standard« poroča iz Petrograda, da je došla brzojavka admirala Skrydlova, da se je prejšnji torek približal z vladivostoškim brodovjem do 30 milj Port Arturju. Tam pa je zašel v meglo ter je našel na preži več japonskih torpedovk in dve bojni ladji. Japonci so ga z vso silo napadli ter mu napravili nekoliko škode. Rusi so Bicer nekoliko časa odgovarjali na japonske strele, toda ker ni došla iz Port Arturja nobena ladja na pomoč, se je Skrydlov 10. t. m. z brodovjem vrnil v Vladivostok. Vladivostok. London, 13. junija. Petrograjski dopisnik »E>:pressa« poroča, da Rusi vladivo-stoške utrdbe popravljajo, deloma pa na-pravljajo nove. Topove in živila odpošljejo v Vladivostok, kakor hitro jih bo dovolj v Mukdenu. Ruska vlada je baje izvedela, da se mislijo Japonci naipreje polastiti Port Arturja, nato pregnati Kuropatkina iz Mandžurije, končno pa odposlati svoje čete in mornarico proti Vladivostoku. Japonci mislijo, da bodo potem lahko stavili mirovne pred oge, ko prično oblegati to mesto. Zahtevali sodo gotove pravice na Koreji in v Mandžuriji. Dalje bodo še zahtevali vojno odškod nino. Ako so temu ugodi, se ne bodo pola stili Vladivostoka, ampak opustili nadaljno obleganje. Japonske grozovitosti. Petrograd, 13 junija. V neki hiši v Sajmači so našli dva ruska pešca grozovito razmesarjena. Misli se, da sta ta dva žrtva japonskega fanatizme, ki baje silno vlada v nekaterih oddelkih japonske armade. Ruske izgube. Tokio, 12. junija. General O k u poroča, da so niegovi vojaki v naočavaki okolici pokopali 10 ruskih častnikov in 664 mož. Razven tega so japonski vojaki še v bližini bojišča pokopali do 30 ruskih vojakov. London, 13, junija. ,Times" poroča iz Tokia: V japonskih bolnicah je 546 ruskih ujetnikov, med njimi 19 častnikov. Od teh je ranjenih 386 vojakov, med njimi 10 častnikov. Amerika — prelomila nevtralnost- Pariz, 13. milj. »Ne\v-York Herald« poroča iz Petrograda: Tu vlada veliko razburjenje radi vesti, da so Združene dfžave, ker so dalo Japonski podmorske čoltie, prelomile nevtralnost. . Proti ameriškemu 'poslaniku v Petro-gradu izvršujo petrograjska družba družabni ' bojkot. Sorodnik carjev, knez L e u c h t e n-b e r g , mu je odpovedal tudi stanovanje. Japonci pred Port Arturjem. London, 13. junija. Dopisnik „Daily Expressa'' v Nagasakiju ja b;ije dobil obvestilo o japonskih operacijah pred Port Arturjem. Japonski inženirji podkopujejo pod varstvom topništva pot proti trdnjavskim notranjim utrdbam. Vsako noč napravijo Japonci nove nakope, in kopači se polagoma bližajo Rusom. Posadka le malo strelja in hrani svojo zalogo streljiva. Dalo kopaSev ščiti več ko dvesto topov, ki morajo streljati iz velike daljave. Obležnih topov Japonci še nišo postavili. Postavili jih bodo na s cementom utrjena tla. General Oku ima na razpolago cel inženirski kor. Pomorski častniki se posvetujejo o sodelovanju bojnih ladij. London, 13. junija. General Matsui je došel iz japonske mornarske akademije v Ne\v York. Matsui trdi, da se bodo Japonci tekom dveh tednov polastili Port Arturja. Kakor se poroča iz kitajskih virov, dobivajo Japonci pred Port Arturjem vedno več novih čet. Tudi v Liaojanu so mnenja, da Japonci z napadom ne bodo dolgo odlaSali, ampak bodo kakor hitro mogoče na suhem napadli trdnjavo ter si zavarovali hrbet proti Bovražnim napadom. Kakor poroča »Daiiy Newa«, svetujejo japonski listi generala Stoaslu, naj pod gotovimi pogoji kapitulira, da prepreči prelivanje krvi, ko je vendar bramba trdnjave brezsmiselna (!?) Kuropatkinovo povelje. Petrograd, 13. junija. Iz L i a o -j a n a se brzojavlja: Položaj je neizpremc njen. Zia štiri dni vlada velika vročina. Armadi je dal Kuropatkin povelje, naj spoštuje hrabre sovražnike in ako pridejo mrtveci, ranjenci in vjetniki v ruske roke, naj mrtvecem izkazuje vojaške časti, za ranjence pa naj istotako marljivo skrbi, kakor za svoje tovariše. Ranjeni ruski častniki. Kakor poročajo lvovski listi, pride v kratkem v Berolin do 20 ranjenih ruskih častnikov, da obiščejo renska in francoska kopališča. Večinoma so mornariški častniki, ki so bili ranjeni v prvih bojih. Sedaj so sicer že precej zdravi, vendar pa trajno nesposobni za boj. Med njimi je tudi nečak generala Makarova in polkovni poročnik Homjakov - Mussin, sin znanega ruskega pesnika. Ranjence so na njihovem povratku v domovino povsod živahno pozdravljali. Mnogo jih je bilo nekoliko časa v japonski oskrbi. Mladočehi o položaju. V Mladi Boleslavi sta imela mladočeška poslanca Skarda in dr. Kramar ahod. Skarda je zastopal načelo, da se dež. cborom da večjo veljavo. Žito Čehi zahtevajo spremembo dežalnozborskega volivnega reda, istočasno pa tudi splošno volivno pravioo za državni sbor. Čehi imajo interes na krepki in zdravi Avstriji, a odločno bodo nastopali proti Avstriji, ki bi bila na razpolago nemškim željam. Preprečiti se mora, da bi se delovanje dri. zbora razširilo na škodo deželnih zborov. Mi nimamo sedaj cesarjevega absolutizma, ampak Korber-j e v e g a , kateremu ni nobeno sredstvo prenizko, da vzdrži svoj sistem. Skarda je govoril za parlamentarično vlado. V sedanjem ministrstvu so razven poljskega ministra sami Nemci. Posestno stanje Nemeev v najvišjih državnih službah moramo podreti. Predno je mogoče upoštevati nemške zahteve na Češkem, se mora spremeniti deželni volivni red, ustanoviti zakon za var stvo minoritetnih šol. Dr. Kranui- je dejal, da bi odnehanje od češke obstrufeo je v drž. zboru bilo le dokaz, da morejo Nemci vladati preko vseh drugih narodnostij. Hegemonija nemške manjšine v državnem zboru bi bila tako za vedno zagotovljena. Ko smo spoznali, da je Korber ujetnik Nemcev, da je nanje navezan z gotovimi obljubami, pričeli smo z novimi močmi obstrukcijo in iz istega vzroka i nami tudi Jugoslovani. Ravnotežje v drž. zboru bi se moglo izvršiti le s spre membo poslovnega reda, po katerem bi bila vsaka formelna obstrukcija nemogoča, a Korber sam noče reda, ker bi bilo potem njegovega absolutizma v vseh resortih kmalu konec. Krama f je govoril za nadaljevanje ob strukcije v drž. zboru na oeli črti. Ako bi odnehali, bi Korber pri glasovanjih plačal nemške glasove na škodo blovanom. Govornik je izrazil trdno nado, da odločen narod more stagnacijo v parlamentu dalje prenesti, nego država. Kramar je dejal, da bo poizkušal Korber dobiti denar za izredne vojaške potrebščine iz — poštne hranilnice. Nekoliko agitacije bi zadoščalo, da se bo vlagatelje poštne hranilnice polastil strah... Narodi brezkončno vladanje s §14. ne bodo dolgo prenašali. Če država ni za druzega, nego da vzdržuje Korberjevo vlado, petem tudi ne zasluži obzirnosti. Boj Češke obstrukcije ie boj za pravice vseh neneirških narodov v Evropi. Radi nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru Čehi ne bodo opustili obstrukcije v drž. zboru in se tudi ne boje novih volitev. Omeniti je še, da je dr. Kramar dokazoval, da bi refundiranje v delegaciji propadlo, če bi se Italijani ne absentirali od glasovanja. Češki deželni zbor. V nedeljo popoldne je obstrukcijski odbor nemških čeških strank Bklenil nadaljevati obstrukcijo in ž njo pričeti takoj v prvi seji. Na dnevnem redu prve seje sta ie dve prošnji za dopust in več nemških poslancev jih bode še vložilo. Pri vsaki prošnji bodo nemški poslanci govorili in stavili predlog za glasovanja po imenih. Določili so nadalje tudi podrobnosti za slučaj, da bi češki deželni sbor trajal dalj čaBa. Poučeni krogi menijo, da beda imel češki deželni zbor le eno sejo in da bode pri zakljuienju seje deielni maršal naznanil, da se bode prihodnja Beja naznanila poslancem pismeno. Prihodnji te den bode uradni list naznanil odgoditev ali pa zaključek zasedanja deželnega zbora. Kakor se je deželni maršal izjavil v zasebnem pogovoru, bode kakor doslej zavzel napram obstrukciji popolnoma pasivno stališče. Zvečer so poslanci vseh nemških strank v češkem deželnem zboru odobrili sklepe ob-strukcijskega odbora in so naročili odboru, da naj tudi v prihodnje skrbi za to, da bode imela obBtrukcija uspeh. Za obstrukcijo je 57 nemških poslancev, češki agrarci vplivajo na deželnega maršala, da bi v četrtek sklical zastopnike vseh strank na razgovor, v katerem naj bi se dogovorili omogočiti rešitev predlog o uimih in o ureditvi rek. Nemški poslanci so pa izjavili, da tudi za ta slučaj Nemoi v svoji oholosti ne prenehajo z obstrukcijo. — Oficielna „Montags-Revue" priporoča novo spravno konferenco med Nemci in Čehi. Z ozirom na zasedanje češkega deželnega zbora pravi list: v najkrajšem času mora priti do odločitve^ da bode jeBeni, ko bode pričel zborovati državni zbor, situacija jasna. Nadvojvoda Friderik na Angleškem. Pi i .vojaški paradi, kateri je prisostvoval nadvojvoda Friderik v Aldershotu na Angleškem, je bilo 16 000 mož pešcev, 4000 konjenikov in 119 topov, četam je zapovedoval angleški korni poveljnik general sir John F r e n c h. Čete so bile razpostavljene v bojnem redu na dve in pol milje daleč. Na čast nadvojvodi Frideriku ie bil v soboto 11. t. m. v palači Buokingham prirejen dvorni ples, ki je glede sijaja prekosil vse plese po kronanju kralja. Povabljenih je bilo nad 2000 oseb. Navioči so bili vsi ministri, državniki in drugi dosto janstveniki. Na ples sta prišla tudi angleški kralj in kraljica, kjer so bili za nju in za nadvojvodo pripravljeni posebni sedeži. Napad na dr. Luegerja. Včeraj opoldne je na osrednjem dunajskem pokopališču napadla neka žena župana dr. Luegerja in ga botela udariti z dežnikom. Pri tem je kričala: »Že dvanajst let čakam na te, sedaj te imam«. Navzoči bo preprečili napad na župana in so žensko odpeljali na policijski komisariat, kjer so dognali, da ie napadovalka na umu bolna vdova Karolina Hlapnik. Že dalje časa Be je v svoji domišljiji pečala z dr. Luegerjem. General Garibaldi o vojski z Avstrijo. General Ricciotti Garibaldi je priobčil spis o možnosti vojske med Italijo in Avstro Ogrsko. V spisu trdi: Za vojsko je Avstro-Ogrski treba milijonov, toda koliko je potrebovala denarnih pripomočkov francoska revolucija ? Ljudsko revolucionarno in VBta ško gibanje od Tridenta do Prage, in od Trsta do Balkana ne bi potrebovalo niti redne vojske, niti vojne blagajne. General trdi dalje, da ni treba vtrjevati meje, ampak je bolje, da se z dotičnim denarjem organizira dobra armada. General Garibaldi hoče s svojo armado, kadar bo treba, prekoračiti avstrijsko mejo, osvoboditi Jugoslovane, stvoriti balkansko zvezo ter zasesti za Italijo Trst in Trident. General se drži načela, da mora biti Jadransko morje last Italijanov, Slovanov in Albancev, nikakor pa ne Nemcev. Papež francoskim škofom. Kakor poročajo liberalni listi, pripravlja papež pismo na francoske škofe, v katerem apostolska stolica povdarja svoje stališče o potovanju predsednika Loubeta v Rim. Pismo bode baje obsegalo izjavo, da apo stolska stolica vztraja na stališču nezasta-relih svojih pravic in da apostolska stolica ni nameravala ialiti s svojim protestom Francoske. V Rimu so mnenja, da bode v krat kem času zopet imenovan novi francoski poslanik pri Vatikanu in da se bodo razmere med Vatikanom in Francosko preje kakor kdo misli zboljšale. Z Balkana. Nameravan ples srbskih častnikov v Belgradu dne li. t. mes., na dan umora rajnke kraljeve dvojice je bije preprečila avstrijska vlada. Avstrijski poslanik Dumba je zažugal ministru za zu« nanje zadeve, Pašiču, da bode avstrijsko poslaništvo z vsem osobjem zapustilo srbsko ozemlje, ako se bode vršil napovedani častniški ples. Ko sta v nedeljo, 12. t. mes., zapustila nekdanja ministrska predsednika Georgievič in Nikolajevič prostore, v katerih je zborovalo patrijotično društvo sv. Save, so ju zbrani visokošolci sprejeli s psovkami. Ni-kolajevic in Georgievič sta namreč predsednika društva sv. Save, ki že več let ni po dalo računa o svojem delovanju, akopram je med tem časom že izdalo več stotisoč društvenega premoienja. Na din obletnice izvolitve sedanjega srbskega kralja bode mesto v zastavah. Priredili bodo v čast kralju slavnosten sprevod in zvečer razsvetljavo. Turčija z največjo naglico nadaljuje oboroženje v o j a ških čet v Makedoniji. Tudi bojno brodovje hoče obnoviti in dobi tli nove bojne ladje. V Janini je Rumunska ustanovila konzulat, vsled česar so Grki zelo razburjeni in bojkotirajo ruoaunskega konzula, Padeano, tako, da ne dobi stanovanja, akoravno je že štirinajst dni v Janini. Kadar se pokaže na ulici, ga prebivalstvo psuje in smeši. Vali je sicer pustil že mnogo iizivalcev zapreti, a na tihem podpihuje sam prebivalstvo proti novemu konzulu, da bi se iznebil vsaj enega nadzornika turške uprave. Kulturni boj na Francoskem. Razprava v francoski zbornici je bila v petek zelo burna in se je ministrstvo Com-besovo komaj vzdržalo. Pričela se je z interpelacijo socialista Bosa o sodnem ta-rifu. Interpelant bi sam rad postal minister in je porabil to priliko, ker je sedanji ju-stični minister Valle moral umakniti novi sodnijski tarif, ki je imel dokaj višje postavke, kakor jih je imel prejšnji sodnijski tarif. Justični minister Vallč se je vjel v zanjko in je skušal vbo krivdo zvrniti na svojega prednika Monisa, ki je za novi tarif izvršil Bamo pripravljalna dela, medtem ko ga je izdelal in objavil sedanji justični minister. Podpiral ga je t tem Jaures, ki pa zaradi prevelikega hrušča ni mogel govoriti. Poloiaj v zbornici je postal kritičen, ko je nastopil prejšnji minister, izključeni socialist M i 11 e r a n d, in pričel ostro grajati politiko sedanje vlade. Ves kulturni boj je oinačil kot peBek v oči in je zahteval nadaljevanje socialnih reform. Millerand je spravil na dnevni red znano zadevo, da je imel Cimbesov sin na ponudbo dva milijona, ako bi bil povzročil, da kar-tuzijancev ne bi bili izgnali s Francoskega. Na to očitanje je moral Combes nastopiti. Njegova izvajanja pa niBo zadostovala, ker ni hotel podati dokaza o nedolžnosti Bvojega sina. Millerand je izjavil, da z ministrovim pojasnilom ni zadovoljen. Combes je nato povedal, da je tri mesece prej, preden je bil obdolžen njegov sin, prišel nekdo k njemu in mu ponudil dva milijona frankov, ako bode v zbornici stavil k a r t u zijancem ugoden predlog. Zadevo je Combes koj naznanil ministrskemu svetu, ki je sklenil iz višjih politiških ozirov za molčati vso zadevo. Poslanci so zahtevali, da naj se imenuje dotični posredovalec. Combes je povedal, da je v zadevi prizadet visok uradnik trgovskega ministrstva, ki je sedaj na svetovni razstavi v St. Louisu, a ni hotel naznaniti osebe, ki mu je ponudila dva milijona. Zelo razburjen je pa postal Combes, ko je poslaaec P i c h a t, arhitekt v samostanu kartuzijanesv, naznanil, da se je neka skupina obrnila na kartuzijance s ponudbo, da naj kartuzijanci takoj plačajo 300000 fr. in pozneje dva milijona, da bode zbornica sklenila kartuzijancem ugodno postavo. Na Pichatovo pojasnilo je Combes molčal. To je vsekako čudno, da je zgovorni Combes umolknil. Francozi imaje torej zopet svojo »afero*. Videli bomo, kako se pojasni ta skrivnostna stvar. Dogodki v Maroku. Angleška »Times« poroča, da obstoji v Maroku dobro organizirana zarota, ki namerava odstaviti sultana in katero podpirajo zelo odlične osebe. Angleško francoska po godba je zaroto ukrepila in zarotniki očitajo sultanu, da je prodal Maroko Francozom. »Dalv Mail« poroča iz Tangerja: Pričakuje se, da bo P e r d i c a r i s danes izpuščen, ako ne bo stavil Raisuli novih pogojev. Neko iz Raisulijevega tabora 4. t. m. odposlano pismo poroča, da se s Perdica-risom ravna zelo dobro. Raisuli je dobrosrčen in zelo omikan domačin, voditelj močne politične stranke. Nemci v južnozaliodni Afriki. Berolin. General, poročnik Throtha poroča : „11. t. m. sem došel v Svakopmund. Kakor poroča v Svakopmundu stoječi major Glasenapp je v Orambi pri Omataku do 6000 sovražnikov. 13. t. mes. opoldne pridem v Okahandjo.« Mednarodni ženski kongres. V Berolinu je bil 13 t. mes. otvorjen ženski mednarodni kongres, ki bo zboroval od 13. do 18. t. m. Spored je sledeči: Izobrazba žensk, žensko delo in poklic; socialni red in socialni smotri; pravno stališče ženske. Vsaka točka bo obravnavana v posebni sekciji. Pri otvoritvenem shodu je bilo navzočih 2000 ženskih. Iz brzojavk. Pariz, zbornica je 13 t. m. nadaljevala z debato o dveletni vojaški sluibi. Draždani. Kraljevo zdravstveno stanje se boljša. Dunaj. Cesar je imenoval za člana gosposke zbornice Jurija barona Vassilka. P a 1 e r m o. Tu je bil velik shod na korist Makedoncev. Udeležile so se ga tudi odlične politične osebe. Č a k o v a c. Tu so odkrili spomenik Nikolaju Zrinjskemu. Berolin. Ruska carica pričakuje meseca avgusta veselega družinskega dogodka. Shod \ Zagrelm. Iz Zagreba, 12. junija. Čim se je zvedelo, ped kakšnimi nepo-voljnimi pogoji ia Hrvaško se je sklenila nova financialna pogodba v Budimpešti, so se zedinili vodje vseh opozicionalnih strank ter začeli odločno akcijo proti tej novi pogodbi. Stranke so sklenile po posebnem odboru prirejati po celi Hrvaški skupščine za financialno samostalnost. Predvsem se je moral seveda pokazati Zagreb s tako skupščino, kar se je danes zgodilo. Radarstvena oblast je šele včeraj dovolila obdriavanje skupščine, potem ko je več nego 60 na proglasu podpisanih meščanov povabila k sebi ter jim razloiila, da so oni odgovorni za vsak nered, ki bi mogel nastati iz take skupščine. Ko so meščani prevzeli nase odgovornost, ni se seveda mogla oblast protiviti ter je dala dovoljenje. Vkljub temu pa je bilo daneB zjutraj vse redarstvo na nogah ter zbrano na vseuči liščnem trgu. Mesto je bilo že od zjutraj vse v zastavah; le vreme ni kazalo za skupščino pod milm nebom, vsled česar je bilo občinstvo ie namenjeno zbrati se v veliki sokolBki dvorani. Vendar Be je pa okoli 10.' ure toliko zjasnilo, da se je mogla skupščina vršiti na zapadnem pe-rivoju. Ob pol 11. uri se je skupščina začela. Za predsednika je bil izvoljen stari pobornik za hrvaške pravice dr. Derenčin, ki je bil od zbranega naroda iivahno pozdravljen. Spregovoril je zbranemu narodu prav na kratko o važnosti ljudskih shodov. Rekel je, da so potrebni taki shodi poBebno pri nas, da se ideje, ki sicer dremljejo v naroda, probude in dalje širijo, pa da prešinejo vos narod, kajti le ■ takim probujenim narodom se morejo voditi uspešne borbe. V tem slučaju treba, da je prošinjen ves narod za financialno 8bmoBtalnost. Obenem pa je opo« zoril skupščinarje, da bodo s svojim mirnim in dostojanstvenim držanjem najbolje dokazali, kako krivo sodijo hrvaške oblasti o takih shodih, češ da Be prenaša politika na ulico. Mi hočemo pokazati z našim držanjem, da bode ravno ulica odločila, kdo je gospodar pri nas, ali domačin ali tujec. Živahno pohvalo je žel govornik od vseh Btrani, a skupščinarji so se strogo držali govornikovih besed. O samem predmetu je prvi govoril dr. Vrbanic, član regnikolarne deputacije. Pod burnim odobravanjem je začel svoj govor, s katerim je razložil, kako bo bo vršile razprave in na katerem temelju se je sklenila sedanja pogodba ter na katerem temelju sta se temu sklepu proti vila govornik in dr. Frank, ki sta oba za financijalno samostalnost. Za zdaj, pravi govornik, se ne da pomoči, večina je odločila po svoje, a gotovo bo odobril to pogodbo tudi sabor. Nam pa je treba zdaj resnobnega dela vseh nas brez razlike, da se pripravimo dobro in z vsemi sredstvi, predno pride do druge nagodbe in da se takrat odločno postavimo v obrambo za Bamostalne finance. Eno pa je predvsem potrebne, da je vsa opozicija složna. Vsi osebni prepiri naj prenehajo in medsebojno spoštovanje naj se povrne v naše redove. C 3 imajo člani raznih opozicionalnih strank tudi razne načine v borbi za pravice našega naroda, naj se zato ne smatrajo za protivnike. Vsi gremo za istim ciljem. Govor je bil vsprejet z velikim odobravanjem od cele skupščine. Drugi govornik je bil dr. Frank, ki je bolj natanko razložil razprave kraljevin-skih odborov ter povedal golo resnico, da je sedanja financialna pogodba le na videz boljša od dosedanjih, ali da pri vsem tem tako mršava, da i njo ne more in ne sme biti zadovoljen noben Hrvat. Povedal je, kaj bo madjaroni vse prepustili Madjarom od hrvaških dohodkov ter je dokazal s številkami, kolike izgube bode imela Hrvaška še nadalje. Sicer pa ta pogodba ni še perfektna. Dne 17. junija se vnovič zbero kraljevinski odborniki v Budimpešti, in govornik se bo z dr. Vrbaničam najodločneje uprl nekim točkam nove pogodbe, posebno kar se tiče državnega dolga in investicij na Hrvaškem ter mnogih dohodkov, o katerih se ne govori v pogodbi. Tudi ni res, da bi morala pogodba trajati deset let. Imamo dokaz, da se more tudi poprej spremeniti. Tako se je leta 1868. sklenjena pogodba spremenila ie leta 1873., ker so Hrvati nezadovoljni s prvo pogodbo, zahtevali spremembo, in to je i«-vel novi sabor, iz katerega je izšel za bana Mažuranič. Tako je treba storiti tudi zdaj. Pri novih volitvah naj narod zavrže dosedanje madjaronske poslance ter voli samo opo-zicijonalce, in pogodba se bo spremenila tako, da bode odgovarjala pravičnim zahtevam Hrvaške. A taka pravična pogodba bode pospeševala obenem tudi zedinjenje cele Hrvaške. Pri sklepu svojega govora je odločno obsodil delovanje sedanje madjaronske večine ter pozval narod, da se je otrese. Potresni »živio!« je zadonel odločnemu govorniku, ko je še narod pozval na slogo in odločno delo. V prav poljudnem govoru je razjasnil Stjepan Rad č na temelju poznate razprave o finančni samostalnosti, kako bi bili mogli mažaronski poslanci s to knjigo pobiti vse protivne dokaze maiarBke kraljevinske deputacije, toda ti mažaroni so tako nemarni, da niso td razprave niti prebrali. Govornik se sploh čudi, kako morejo taki nevedneži in podleži zastopati hrvaški narod v najvažnejši zadevi. V polušaljivem govoru je povedal toliko resnic o nesposobnosti, pokvarjenosti in zlobi maiaronske večine, da mora prešiniti žalost vsakega rodoljuba, da ima Hrvaška tako nesposobne ljudi za zastopnike svoje. Se zdravega razuma ne morejo imeti taki poslanci, pravi govornik, ki sklepajo finančno pogodbo, a o narodno-gospodarstvenih vprašanjih topo molče, saj je vendar naravna stvar, da finance propadajo, če gospodarstvo nazaduje. In tako se obnašajo hrvaški regnikolarni' poslanci. Tudi ta govornik pozivlje narod, da se takih narodnih poslancev čimprej reši. Stjepan Radie je bil burno povrazljen, ko je dovršil svoj tako zanimiv govor. Zadnji je govoril vodja socialnih demokratov Brikšeg. Dokazoval je, da sedanji hrvaški sabor ni pravi zastopnik hrvaškega naroda, ker ni izšel na temelju splošnega volilnega prava, nego le po nekih privilegijih v sabor, pa so to tudi večidel samo sinekure. Tak sabor tudi ne more za narod nič dobrega storiti, kar se ja pokazalo tuli pri sklepanju zadnje finančne pogodbe. Prva naša skrb mora tedaj biti, da se spremeni stari volilni red ln uvede splošno volilno pravo. Zato naj bo uvede po celi zemlji poleg boja za finančno samostalnost tudi boj za splošno volilno pravic). S tem govorom je bil dnevni red skupščine dokončan. Nato so se prebrale resolucije o fi nančni samostalnosti, o splošni volilni pravici ter o organizaciji odborov po celi zemlji v to svrho, da se dosežejo omenjene pravice. Resolucije so bile enoglasno sprejete. Na to se je zahvalil predsednik dr. Derenčin prav ljubeznivo vsem skupščinarjem, da so s svojim uzornim obnašanjem na današnjem shodu dokazali ono, kar je trdil na početku shoda, da ulica dobro razumi in trezno aodi v dnevnih vprašanjih ter priporoča skupšči narjem, da se ravno tako mirno razidejo ka kor so se sešli. Ia to se je tudi zgodilo, ko se je odpela narodna himna in še nekoliko drugih pesem. Na shodu je bilo tri do štiri tisoč ljudi, kar je za Za greb premalo. Moralo se je zbrati najmanje še enkrat toliko ljudstva, kajti vprašanje, o katerem se je razpravljalo, je brez dvoma najvažnejše za ves narod. Zagreb je moral pokazati na tem shodu tudi po številu prisotnih, kako ga tla čijo nepovoljni gmotni odnošaji ravno radi slabe financialne pogodbe z Ogrsko. Zdaj se je šlo za manifestacijo proti novi nagodbi in Zagreb je moral pokazati, kako misli v svoji večini. S cer pa je shod krasno uspel, govorniki so bili izvrstno pripravljeni ter go vorili iz dna duše celega naroda. Zdaj je treba delo nadaljevati po deželi, da vidi ma žaronska večina, kako narod sodi o njenem najnovejšem delu na srečo (!) Hrvaške, kakor trdi uradni list vsak dan, odkar je nova nagodba sklenjena. v Štajerske novice. š Veliki pevski koncert v Mariboru Iz Ptuja nam pišejo : Kakor se ie že objavilo, priredi »Slovensko pevsko društvo« v Ptuji, dne 7. avgusta t. 1. veliki pevski koncert v Mariboru, za kojega so se bile določile sledeče skladbe: Mešani zbori: 1. »V mraku«, H. 0. Vogrič, novost; 2. »Nočna pesem«, Emil Adamič, novost; 3. »Na planine", P. H. Sattner, Mohoraka pesmarica, II. del, stran 110. Moški zbori: 4. »Lihko noč", H. O. Vogrič, novost; 5. »Povejte ve planine", Ant. Foerstei; 6. »Na moru", Nedved. Pesmi pod točko 1., 2 in 4. so bile od društva s častnimi darili nagrajene. Odbor si je zvest, da je storil svojo dolžnost ter priskrbel za koncert tri nove skladbe s svoje-časnim razpisom častnih daril. »Slov. pevsko društvo" v Ptuju osnovano na najširši pod lagi, ne razpolaga na svojem sedeiu v Ptuju s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes društvu na škodo zelo predruga-čile. Tužne narodne razmere po spodnješta-jerskih mestih in trgih zahtevajo tedaj neogibno in nujno obstanek društva, ki ie v narodnostnem oziru velikega pomena. R>z vidno Je torej, da ima društvo veliko nalogo, katere pa samo reševati ne more. Prosijo se torej slavna pevska društva, če se udeleže korporativno ali pa vsai po oddelkih č. pevk in pevcev koncerta v Mariboru, naj se nemudoma obrnejo na odbor »Slov. pevskega društva* v Ptuju ter naroče pesmi za koncert, da se zamorejo pesmi vežhati prej ko mogoče; čim večja bo udeležba, tem kras-neje bo donela slovenska pesem : torej je si jajnost koncerta odvisna od btagodušnoBti in požrtvovalnosti sodelujočih za narod probu jočih č. pevk in pevcev. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje uspehe našega društva, prosimo uljudno še enkrat slavna pevska društva, da store narodno dolžnost s svojim krepkim sodelovanjem in spodbujanjem k delu. Na delo torej č. slovenske pevke in pevci, z veseljem in vztraj nostjo se učite za koncert določene skladbe, da bo sijajnejši uspeh koncerta v Mariboru! Dnevne novice. V Ljubljani, 14. junija. „SlovenBka Matica" in »Slovenski Narod". Gospodi pri ,,Slovenskem Narodu" ni prav, da so se člani „Slovenske Matice" tako malo ozirali na njeno hujskanje. Namen „Narodovim" noticam je bil očividen izpodriniti dva katoliško-narodna člana iz odbora. Zato smo tudi mi iz liste odbornikov izpustili dva izrecno „Narodova" pristaša, da tako paraliziramo liberalni naskok ali liberalne zvijače, nismo pa napisali besedice, naj se g g. Ivan Vilharja in Jakob Dimnika ne voli v odbor, dasi bi bili v to s stališča, da morajo pri volitvi v odbor biti merodajne literarne zasluge, bolj opravičeni nego oni »Narodovci", ki so agitirali proti gg. dr. Opeki in dr. Jinežiču. Vreči iz odbora gg. Iv. Vilharja in Dimnika ni nihče hotel, sicer bi se bili domenili za protikandidata. D i bi bili še po imenu agitirali za „Narodovca", vendar nismo bili dolžni I »Narod" je pričel rušiti tudi pri »Slovenski Matic " dosedanjo slogo. Naj le razvije svoje rovarsko delovanje in poizkuša postaviti »Slovensko Matico" na stališče svoje klike — potem bo videl, kako žalostne nasledke bo imelo to za »slovensko Matico". Nikdar ne bomo mirno pripustili, da bi se name-tu naših odbornikov usiljevali v odbor pristaši „Slov. Naroda". Mi »mo za nravičen kcm promis na tem polju, a na »N »rodove" zahrbtne napade odgovarjamo tako, ktkor se nam prav zdi. Laika politična društva in poslanci. »Societa politica istriana« je izrazila obžalovanje, da so se laški poslanci absenti-rali iz delegacije ter zahteva, da morajo v držav, zboru pri pokritju novih potrebščin glasovati proti. — Grof Oskar Christalnik, c. in kr. nadporoČnik izven »lužbe, Slovencem jako naklonjeni potonuc starosto venske k iroške plemenitaške rodbine podedoval >e po svo jem stricu fml. grofu Adalbertu Christalniku fidejkomisne graščine Svirc W»isenbtr^, Hamburg, Mittertrinen in Metseiberg na Koroškem ter se preseli s svojo obiteljo iz goriške rožne doline, kjer je do sedaj bival, v graščino Svinc. Nekaj let je bival v svoji graščini v Goričah na Koroškem ter si pridobil vsled svojega prijaznega in vljudnega vedenja s priproatim slovenskim narodom mnogo simpatij. — Poročil se je v Metkoviču naš rojak g. Ivan Hafner, ekspedient bos niške drž. železnice, z gospioo Angelo S t e n e k. — Mesarji ln graški občinski svet. Včeraj se je graški oost omenil tega bega. Dr. Luzzatto je pobegnil baie na otok Kif. — Prva avstrijska ladja za izse Ijence je 9 t. m. odniula iz Trsta v Ameriko. Iz Trsta v New York bode trajalo potovanje 19 dni. Tvrdka Fratelli Consulich in Austro Američana bode od jeseni nadalje uvedla redni promet vsakih deset dni. Ka kor je čuti, pristopila bode družba velikemu prekmorskemu trustu parobrod nih družb Morgana. Trust hoče uničiti črto Cunard, ki vozi izseljence skozi Reko v Nevv York. Kakor si je trust porazdelil izseljence, bodo avstrijBki izseljenci izven Galicije potovali skozi Trst v Ameriko. S tem bode avstrij sko primorsko meBto pridobilo tsnogo, samo želeti bi bilo, da bi Avstrija potom zakono daje skrbela za izseljence vsaj toliko, kakor zanje skrbi Nemčija. — Električna razsvetljava v Kropi. Iz Krope nam pišejo : V Kropi na Gorenjskem dobimo električno razsvetljavo, žal, da samo 70 luči. Ravnateljstvo prve žebljarske in železo-obrtne zadruge si jo je omislilo v svojih prostorih. Vsa za to potrebna dela se že izvršujejo. Pričakovati bi bilo, da bi se ne delalo v nedeljah, kakor se je to zgodilo dne 12 t. m. — Razpisane so učiteljske službe v Preiganju, St. Lambertu, Smartnem in Za Korju, okraj L tija ; v Dobovcu, St. Rupretu, Cirkljah in Buieči vasi, okraj Krško. — Na črešnji obstreljen. Včeraj zvečer ob 9. uri zie^el je Lovro Benedičič v Skofji Liki na Kodrovo črešnjo. Koder ga je casačil in dvakrat ustrelil na Benedi-č*ča Drugi strel je zadel Benedičiča v glavo. Benedifiič je moral v Ljubljano po zdravniško pomoč. — Pri zažiganju smodnika ponesrečil je Jurij Engelbert v Beli peči. Smod nik ga je moJni ožgal oo obrazu. — Ponesrečeni delavec. Cirkularna žaga na Savi pri Jesenicah je delavcu Franu Sidivi odrezala tri prste. — Markacija potov na Vrh k Sv. Trem kraljem je deloma že izvršena, namreč od Vrhnike skozi Podlipo; orijentacijske table se bodo tekom prihodnjih dni pribile še v Rovtah in na križpotih pod Rovtami. — Izlet na Javornik nad Črnim vrhom pri Idriji napravi v kratkem več notranjskih planincev in prijateljev turistike iz Godoviča, Idrije i. dr. — Draginja kruha. Z Reke poročajo, da so tamkajšnji peki povišali cene kruhu. Za mesom je prišel na vrsto kruh! — Draginja meBa se občutno kaže v Zagrebu tudi na mestnem dacu. V prejšnjih časih bo znašali dohodki na dan najmanj 1000 kron, večkrat tudi 1400 kron, sedaj bo na padli na 300 do 400 kron. — Vojaška vest. Na letošnjem učnem potovanju bodo prišli 17. t. m. iz Zagreba v Ribnico in IS. t. m. v Kočevje en ge- neral, 2 štabna, 32 višjih častnikov in 15 mož. Dne 19. t. m. bodo odpotovali proti Starem trgu. Ljubljanske novice. Le dosledno! Občinski svet je sklenil, da zahteva od graškega rektorata slovensko pobotnico za dar dijaški mizi. Torej „niks dajč«. Prav! Zakaj pa občinski svet mirno sprejema nemške dopise deželne vlade in zakaj so, če je tako „niks dajč«, na magistratu nad vsakimi vrati dvojezični napisi ? Slabo obiskan železničarski shod. Scc. demokratični voditelji bi silno radi, da bi jim železničarji še dalje nosili denar v njihovo nikdar sito bis?go. Včeraj so imeli v ta namen shod pri »Štajercu«. Navzočih je bilo skupno b Kopačem in vladnim zastopnikom osem oseb. Veselica na korist družbe sv. Cirila in Metoda Sentpeterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredita v proslavo praznika slovanskih blagoveBtnikov sv. Ciril in Metoda ve* liko slavnostno vrtno veselico dne 10. iulija t. 1. na vrtu Goasove pivarne na sv. Petra cesta št. 47. Vabilo in skrbno izbrani vspored priobčimo pravočasno. Slavna slovenska društva pa prosimo, da se pri prireje vanju svojih veselic, na to veselico, katera bode v korist naše prepotrebne šolske družbe, prijazno ozirajo. Društvena godba. Se enkrat opozarjamo slavno občinitvo na vrtni koncert društvene godbe, kateri se vrši jutri, v sredo, dne 15. t. m. in pri katerem iz prijaznosti sodeluje slavno pevsko društvo »Slavec". Vstopnina za osebo 50 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje stroikov za uniforme, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vspored : I. P e t j e : 2 Iv. pl. Zaje: »Crnogorac Crnogorki", moški zbor. 2. P, Križkowaky : »Utopljenka«, moški zbor. 3. Iv. pl. Zaje : »M o r e«, simfonična glasbena slika za moški zbor z orkestrom. 4 Iv. pl. Zaje: »Slava delu", moški zbor. II. G o d b a : 1. Fučik: »Prihod gladiatorjev«, marche triumph-ale. 2. L«cocq: »Mali vojvoda«, over-tura. 3. Dvcf&k: »Zvoki iz M o 1 d a -v e " , valček. 4 Kovank : „ P o t p o r i iz čeških oper«. 5 Parma: Intermezzo iz » K s e n i j e «. 6. Schneider : »Diamanti in biseri opere", potpori. 7. F.lipovsky: »Žvrgolenjesenic", koncertna polka za piccolo. 8. Sipp6: ^Slavnostna overtura«. 9. Sa-befc: »Zbor dervišev«, orijentalaki prizor. 10 Ziehrer: »Avstrija v zvokih«, valček. 11. Dr. A. Dvorak: »Tr-d o g 1 a v c i « , potpori. 12 Koimak: »Potpori iz veselih koračnic«. — V slučaju slabega vremena vrši se koncert drugi dan. Priprava za knjigovodski kurz krojačev je v polnem teku. Djslei je naznanilo udeležbo že okolu 20 krojačev. Želeti je, da bi se vsi mojstri poslužili te velekoristne priredbe. Preveč sa je najedel črešenj. Vajenec Anton Cvar se je tako najedel črešenj, da so ga morali prepeljati v bolnišnico in operirati. Pod kolesom Neki kolesar je na svetega Petra cesti povozil Marijo Tonet ter ji zlomil roko. Pretep v Šiški Delavec pri zidarskem mojstru Treotu, Janez Jjhant, je bil v nedeljo v Šiški tako pretepen, da je dobil veliko nevarno rano na glavi. Vabilo na C X X X V I. o d b o r o v o sejo »Slovenske Matice« v Ljubljani, v sredo, dne 22. rožnika t. I., ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnikov o 135. odborovi seji in o XL. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. — V Ljubliani, dne 9. rožnika 1904 — Predsednik: Fr. Leveč. Surov mož. Klobučar Franc R»kar v Rožni dolini pri Glincah je svojo ženo in taščo v pijanosti pretepal s polenom. Grozil jima je, da ju ubije ali zabode. Zena in tašča sta pobegnili. Ker je Rakar tudi drugi dan še vedno ženi grozil, so ga orožniki aretirali in oddali dež. sodniji. Strela je udarila v soboto v hišo Marije Verbič na Prulah, a ni nič užgala. Raz streho je vrgla 200 opek. Tatvina. Te dni je bilo v Aurovi pivovarni v Wolfivih ulicah ukradeno hlapcem iz kovčkov 18 kron. Tatvine sumljiv je neki hlapec, ki je nedavno ondi služil. Umrla je v Gradišču štev. 2. Jožefa Vide. Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane bodo jutri gostovali v Karlovcu. Predobro se je obesil. Alojzij Andlovie, kleparski pomočnik, je v Krčonovi gostilni dejal, da se bo obesil, a da bo zopet prišel nazaj. Možu pa se šala ni tako dobro posrečila, kakor si je mislil. Na vrtu je pri-pognil vejo ter se na njo obesil, a veja sa je dvignila kvišku in vinjeni Andiovic jo bil obešen v pravem pomanu besedo. La s te- lavo ao mu reiili življenje ljudje, ki bo k ■reči opazovali njegovo »šalo«. V Afriko je šlo skozi Ljubljano osem Dolenicev. Umrl je uslužbenec o. kr. južne železnice, g spod P a v e 1 H r i b a r, v 58. letu svoje starosti. Književnost in umetnost. o »Evica Gubčeva« je naslov novi brvaški drami, ki jo je spisala gospa M. J u r i č Z a g o r k a. Ker je hrvaški cen zor sodil dramo kot nevarno za »javni mir«, igrali so jo brez oviro 7. m. m. v Splitu v Dalmaciji z največjim uspehom. Sujet dramo je mlada pisateljica vzela iz krvave prošlosti hrvaškega naroda, Siba nezdrave razmere, vsled katerih je moral narod mnogo pretrpeti, ter lepo in navdušeno opisuje slo vensko hrvaško vzajemnost. Zaderski »Novi List« je pisal o predstavi : »Gospa Zagorska je v treh dejanjih mojstrski opisala sukob tlačenega kmeta s tedanjim plemstvom. Dramo preveva ogenj rcdoljubja, a glavna junakinja E.ica Gubčeva oznanja Hrvatom boljšo bodcčnost m predstavlja hrvaške žene poziv v narodu«. Enako hvali »Edinstvo« to dramo, ki je polna narodnega duha in rodoljubnega zanosa. Kritika trdi, da je ta drama najboljša izmed hrvaških za širše sloje naroda, ker jo preveva gorka želja za pobratimstvo jugoslovanskih narodov. To dramo naj bi predstavljali tudi na vseh manjših odrih, da se poživi čisto rodoljubje med narodom. _ aB- Cerkveni letopis. Neguš Menellk piše papežu. S^eti oče je sprejel v avdieoci Tollija, predsednika društva za odpravljen]« suženjstva, ki je poročal papežu o uspehih društva. Misijonarji v Be-naderju so mnogo storili proti suženjstvu. Posebno je papeža razveselilo pismo abesin-Bkega negusa Menelika, ki v toplih besedah hvali to človekoljubno delo. Menelikovo pismo je pisano v aramajskem jeziku in ga je tolmač preložil papežu. Društvo za odpravo suženjstva si je pridobilo prijaznost afriških oblastnikov in upa na večje uspehe. Za bivanje v Rimu Papež je z brevom odredil, da mora VBak klerik, kateri biva v Rimu, da tam študira, stanovati v kakem kolegiju. Posvetiti v mašnika se ne sme noben klerik, ki ni dovr£il četrtega leta bcgoslovlja ali naredil izkušnje ter živel vsaj tri leta v duhovnem semenišču ali kolegiju._ Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Ukraden Palestrinov rokopis Iz lateranskega arhiva sv. Janeza v Rimu je ukraden rckopis Palestrinov, ki je vreden 100000 lir. -Velika železniška nesreča v Ameriki. Na kolodvoru Minneapolis je zavozil železniški stroj v osebni vlak, v katerem je bilo do 700 izletnikov. Dva voza sta bila razbita, ubitih je bilo veliko popotnikov. — N a odru j o je ustrelil. Iz Madrida porcčajc: V Mugnotellu pri Avili so igrali v gledališču priljubljeno dramo „Diego Lar-rientes", kjer se često rabiio puške. Med igro je ustrelil igralec Jcs. Jimenez z ostro nabito puško. Kroglja je zadela igralko te-liso Gonsales v glavo, da je na mestu umrla. — Grozovit detomor. Iz Geczela poročajo: 221etna šiv.l,a Marija Stevan je umorila svoje novorojeno, nezakonsko dete s tem, da mu je nabodla igle v glavo ter ga nato zakopala v vrtu Zločinu so prišli na sled ter detomorilko zaprli. Ko so pre iskali detetovo truplo, so našli v njegovi glavi do 200 igel. — Konkurenca med Morganovim trus t o m in C u n a r d - č r t o. Druiba Cunard črte je znižala vožno ceno iz Liverpola v Ne^ ork na 5 funtov, iz Rotterdama, Hamburga, Bremena in AnUverpna v New York ali Boston pa n. B funte. - Ivan Orth v To-k i u. Nekateii listi trdijo, da je bivši nadvojvoda Ivan, poznejši Ivan Orth v Tokiu, kier je irstiuktor japonske armade. — D e d š č i n a kraljice D r a g e. Prijatelji rodovine L u n j e v i c a predbacivajo pravnemu zastopniku dedičev kraljice Drage, & i v o j i n u V e l i č k o v i č u , da je is vabil kraljičinim Bestram pob« tnico za 270 tisoč frankov, dočim jim je uplačal le 27 tisoč frankov. Veličkovič je sioer javno iz javi', da je ta trditev neresnična ter grozil s tožbo, vendar pa prijatelji rodovine La-njeuo ša vedno trdijo, da je njihova trditev resnična. Ttlefonska In brzojavts* poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 14. juni'a. Preko Fusana bo došle vesti, ki trdijo, da Kuroki skrbno čuva tajnost svojega delovanja, kakor je to storil, predno je prodrl preko Julu. Kuroki vodi ostro cenzuro nad brzojavkami, v strahu, d« se no odkrijejf njegova kretanja. Nobon dopisnik, noben vojni ataSe ne ve, k*ko ima Kuroki razdeljene svoje oddelke. Zadovoljiti se morajo z vestmi, kattre donašajo dnevni buletini iz Tokia. Iz japonskega glavnega tabora javljajo, da so v sredini samih priprav. O številu japonskih prvih oddelkov Japonci nočejo ničesar povedati. Tokio 14 junija. Japonski generalni štab je časnikarjem preklical dovoljenje, da gredo pred Port Artur in v madžurijsko japonsko taborišče. London, 13. juniia. It Soula se poroča, da je dobil Kuroki 20.000 mož po moči in je v Fenvančenu Svoje prednje čete je pomaknil do Motienskega prelaza Tam so imele v soboto boj z Rusi,' M so se umaknili, pustivši na bojišču enega častnika in šest vojakov. Japonci so izgubili enega častnika in tri vojake. Zdi se, da namerava Kuroki napasti Liaojan hkrati od juga in vzhoda Petrograd, 14. junija. Skrydlov je za povedal poveljniku portartursko luke, da le v skrajni sili prodere iz luke, ker luko b!o kirajo japonske ladje. Berolin, 14 junija. Nekateri listi trdijo, da je imel Kuropatkin pred dvema tednoma pri Liaojanu samo 60 do 70 tisoč moi. V dveh mesecih bo imel premoč nad Japonci, ker mu železnica pripelje vsak dan 2000 mož. Kuropatkin noče razdeliti svojih čet. Stackelberga je poslal proti jugu le, da zadovolji javno mnenje v Rusiji. Kuropatkin se bo morda umaknil do Harbins, k»mor mu Kuroki ne bo sledil. Kuroki se bo utrdil na kakem kraju južno od Hirbina. London, 14. junija. »Daiiy Mail« po roča .z Niučvana, da se je bitka, v kateri so Rusi izgubili 800 mož, vršila pri S ungtaju, kamor bo Japonci prodrli od Pulantiena. — Predno so pričeli prodirati dalje proti Niučvanu so okolico očistili Rusov. Tokio, 14. junija. Togo poroCr, da je 3000 Rusov vsled bombardiranja Kaij-ina zapustilo Inkov. Tudi 20 topov so Rusi odpeljali seboj. Dunaj, H. junija. »Eistrablatt« po roča, da je poveljnik portartursko trdnjave b t o s s e 1 pri rekognoskuciji zapustil trdnjavo za nekaj ur, pri tem se je pa ponesrečil. S t o s s e l je bil od japonske kroglje zadet vstegno takonevarno, dasomu morali nogo amputirati. Jarše, 14. junija. Lastnik mengiške pivovarne Julij Stare je nenadoma umrl. Pogreb bode v četrtek. Dunaj, U. junija. Korber je bil danes zopet v posebni avdijenci pri cesarju. Praga, 14. junija. Tu so mnenja, da bo današnja prva seja dei. zbora tudi zadnja in da bo zasedanje ie v petek zaključeno. Praga, 14. junija. Mladočeški klub je imel danes sejo. Razgovor je bil o politični situaciji. Mncgi govorniki so obsojali Kra-mtfov govor v Mladi Boleslavi, kjer je Kra-m»f dejal, da se obstruktija mora nadalje vati. Povdarjalo se je, da sedaj ne kaže, vezati fi' rok. Genova. 14 juniia. Na pošti manjka 85000 br Uradnik Karol Iiaija jo ušel. Roka, 13. juiija Sinoči se je vnel velik pi žar v zalegi cunj papirnice Smith in M»ynicr. ftfeteorologidno porcMio. fiSina nad morjem 306-2 in, srednji iračni tlak 736-0 r C»« np»- uvanja Tomy< ■ \i»ro-uotri. f va. rtfcura OaLl'-. VotroTl. Neb. 11® S E •33, f iv Pijte Klauerjev »Triglav" iai H zveš! I 7HB-4 1 17'3 I al. jvzh. | _obL_ , , T zjutr. I (Mi » ! 16'0 I ..... . j 2. popol.l 735 4 | 544 3 | Sl. vih. I del. obl. 16'0 | sl. jzah. del. jasno | 0 7 Sl. vih. | del. obl. | Srednja včerajšnja temperatura 17 5' norm. 17-fi* Umi a j s ka borza dnč 10. junija. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3\;, °/o...... Ogrska zlata renta 4 %....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 8'/«% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice........ London vista........• • • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 8U mark............ 20 frankov . .......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 99 80 9980 118-55 99-30 9080 118--97-20 88-8U 16 21 640" -239 45 117--0 23-46 19 01 9510 11-32 Marija Benedek naznanja v svnjem in v imenu svojih otrok Slavkota, Vin kota in Briglte vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da .ie njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Matija Benedek trgovec in ccs. kr. žandarmerijski stražmošter v pokoju, v pondeljek, dne 13. junija, ob pol 5. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, pre viden s svetimi zakramenti za umirajoče, v svojem 19. letu življenja, mirto v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 15. t. m., ob 9 uri dopoldne iz hiše žilosti v Gab-rovki na pokopališče pri Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Križu poleg Litije. Sv. Križ pri Litiji, 13. junija 1904. naizdravejši vseh likerjev. 544 150-32 prodajalko, izvežban o v prodaji špecerijskega blaga, sprejme Ivan Jeleno v Tržiču, Gorenjsko._1035 3-1 Išče se v Ljubljani gostilna na račun ali v najem. Ponudbe na upravništvo tega lista. r 1033 3-1 —SS Na prodaj je SSS: v prijetnem gorenjskem kraju nova enonadstropna hiša pripravna tudi za letovičarje. Kje? pove upravništvo »S ov« lo 2 3-3 prodajalna % mešanim blagom, na ieljo tudi gO stilna na jako živahnem in dobro obiskanem kraju, da se v najem zaradi družinskih razmer. Trgovina |e dobro založena z vedno idoCim blagom. Djbro izurjeni trgo\ci imajo prednost. Vprašanja ali ustmene pogovora sprejema lastnik Vinko Cerne 10P4 3-3 V Gorjah pri Bledu. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka m. živino. 949 13 j Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov Svarilo. 1036 3—1 i f Kdor moji ieni Luciji Resek, zdaj omoženi Šolar, v Mojstrani oziroma Hru. šici kaj posodi ali kaj drazega da, za to od današnjega dneva nisem več plačnik. V Mojstrani, dne 13. junija 1904, Ivan Šolar, mizarski mojster v Mojstrani št. 24. Restavracija pri kolodvoru v Vižmarjih se takoj odda v najem z vsem pohištvom. Poleg hiše je tudi vrt in ,TANGIiEFOOT En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUHp KAVČIČ v Ljubljani. njiva 10C6 5-4 Več se izve ravno tam. Hiša na prodaj! V Ljubljani nasproti ne*e cerkve se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji dobro ohranjena enonadstropna hiša z več stanovanji- 998 3-3 Več se poizve pri naSem upravništvu. Ivan Nep. Thomitz železniški zdravnik v pokoju se dobi od 9.—10. ure dopoldne ;n 2.-3. ure popoldne v svojem stanovanju Marije Terezije cesta v Koli*eju;pritlično na levo. 999 3-3 Hiša, enonadstropna, z gospodarskimi poslopji, vrtom, gozdi, travniki in kavarniškim obrtom z električno razsvetljavo prodam iz proste volje. Več se i«\č pri posestniku. Sko f ja Loka, 7. junija 1904. Šink Anton 991 8-8 Spodnji trg štev. 50. 0O ogaška fl mi mirni.............. ^ Štajersko latina p/*/?"'/"'. Železniška postaja, pošta in brzojavni urad. Krasna lega, zrak poln kl-sllka, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno življenje. pneumat. soba, parne kopeli, elektr. masaža, »oinono kop , s ledvicah, ® Prelzkušenazdravllnloa ^^^^^^g^^jd.^o^znl^dalje proti trganju, kron. zaprtju hamorrhoidah kamnu^debelos«, .laa.do ^ £ f Karlovih katarom v grlu in krhljn. 971 a 2-21 „ Nakup tn prodaja „ i „Th drftavnih papirjev, .r.6k, denarjev itd. V.varovanja *a sgub^pri irebattjih, pri pehanju najmanj- »•W°VSadobitX - Pr«.« »ebanj^ % ^ mtml t Menjarična delniška družba „31 K It C U I I., Hnllaila ID in 13, Dunaj, I., Strpbelgasse Pol&anlla v vseh gospodarskih in finančnih S^S potem o turmih vrednostih vseh ipekulaoU.klh vrednostnih papirjev in vestni naaveti za dosego kolikor i. mogoče viiocega obratovanja pr. popolni varnosti naloženih i D glavnlo. 13* o-4u