PoStnfna platen« gotovtuL Leto XVII., št. 112 Ljubljana, petek 15. maja I936 Cena 2 Din UpravniStvo: ujuDijam^, ajuUljeva ulica 6. — reletOD Št. s123, 3123. 3124. 3125, 3126p Lnseratnl oddelek: Ljubljana Selen« Durgova ul s. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon št_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt Cele zavodih: LJubljana št- 11.842, Praga Sislo 78jl80, Wien St 105.241. Spremembe v Avstriji Pred par dnevi smo objavili članek svojega poročevalca z Dunaja, ki je opozarjal, kako se bolj in bolj zaostrujejo nasprotstva med obema kriloma avstrijskega režima, med klerikalnim in hajm-verovskim. Iz članka se je videlo, kako razmere dozorevajo in silijo k razčišče-njoi. Nihče pa takrat ni slutil, da bo tako kmalu prišlo do preloma. Toda že v noči od srede na četrtek je kancelar Schuschjiigg izsilil odločitev ter izvago-niral iz vlade kneza Starhemberga in njegove najožje prijatelje, kar je vsekakor le uvod v razbitje hajmvera. Knez Riidiger Starhemberg, avstrijski podkancelar in obenem vrhovni hajmve-rovski voditelj, je nedavno na nekem zborovanju izrekel ponosne besede, da vodi pot k razorožitvi hajmvera samo preko njegovega trupla Izkazalo se je, da se je knez v ognjiu govorniškega zanosa poslužil fraze, ki so jo cesto rabili že večji in mogočnejši od njega, ki pa jo je le malokdo poskušal držati, če je prišlo do preizkušnje. Tudi tokrat v Avstriji se stvar ni končala tako tragično in zdi se, da bo razorožitev hajmvera šla dosti gladko od rok, kakor so tudi Starhemberga brez posebnih težav izkrcali iz vlade. Vzeli so mu s tem vsako možnost, da po zakonitem potu brani organizacijo, ki mu je omogočila, da se je povzpel do mesta podkancelarja. Razumljivo je, da so po organizaciji avstrijske vojske, osnovane na splošni vojaški dolžnosti, postale odveč raz~e zasebne armade, to tembolj, ker so hajmveri v svoji ljubosumnosti izzivali konflikte z redno vojsko in v zadnjem času vedno češče javno demonstrirali proti vladi in proti kancelarju Schusch-niggu. Spor med kancelarjem in podkan-calarjem se je bil tako poostril, da je knez Starhemberg poklical na pomoč svoje priznano staronemško poreklo, s kakršnim se Avstriji prav nihče ne more pohvaliti. Trkajoč na svojo rasno čistočo, je knez dejal, da ne bo delal po predpisih, ki jih izdajajo zanj razni Slovani. Mislil je pri tem na kancelarja, čigar ime kljub petim nepotrebnim črkam le nima pravega nemškega zvoka, v svoji površnosti pa se ni spomnil na svojega prijatelja na podtajmika Znidariča, ki je bil obenem s knezom odstranjen iz vlade. Kancelar dr. Rurt von Schuschnigg je bil toliko previden, da ni naenkrat izkrcal vseh hajmv&rovskih ministrov. Oči-vidno je njegov namen, napraviti razkol v vrstah Starhembergove vojske, pa je zato obdržal v vladi še ministra Baara von Bahrenfalsa in dr. Draxlerja, ki sta člana hajmvera O obeh je sicer znano, da se nagibi j eta bolj na Schuschniggovo nego na Starhembergovo stran, vendar pa je Starhemberg dal v javnost izjavo, da jima je on sam svetoval, naj ostaneta v vladi Ali je to res bilo tako, ali pa je hotel knez s svojo izjavo samo prikriti razdor v hajmverovskem vodstvu, se zaenkrat ne da ugotoviti. Tudi ni posebno važno, ker je izven dvoma, da se razkol med hajmverovci ne bo dal preprečiti, ako ga ne bo prehitel razpust organizacije. Energični ukrep kancelarja Schusch-nigga je lahko razumljiv, saj je dosedanji dvojni tir močno slabil udarnost režimskih vrst Tudi je zelo verjetno, da je knez Starhemberg enako čakali na ugodno priliko, da bi spravil vso državno oblast v svoje roke, in ga je kancelar potemtakem samo prehitel Vprašanje ]>a je, ali bo avstrijski klerikalni režim prenesel še to radikalno operacijo, ki je že tretja ali četrta, odkar se je etabliral. Težko je videti, na kako silo bo kancelar sedaj oprl svoj avtoritativni režim. Zadnje volitve, ki so se vršile še v demokratični dobi, so pokazale, da so avstrijski volilci po eni tretjini marksisti, po drugi tretjini hitlerjevci in hitlerjevski simpatizerji in samo po eni tretjini pristaši strank, na katere se sedaj oslanja kancelar. Gotovo so se razmere od takrat precej spremenile. Marksistična in hitler-j-evska fronta, zlasti prva, sta izgubili mnogo pristašev, ki so prostovoljno ali prisiljeno stopili v Schuschniggovo domovinsko fronto. Nič manj gotovo pa ni, da domovinska fronta ž njimi ni mnogo pridobila, marveč se je celo okužila z levičarskimi in hitlerjevskimi elementi Spričo tega dejstva je nesporno treba občudovati kancelarjev pogum, da je sedaj razcepil še ono zanesljivo tretjino. Res je, da se lahko opira na vojsko, toda ta opora trni ne bo mogla zadoščati, kajti danes so razmere v Evropi take, da se tudi noben avtoritativni režim ne da trajno držati samo s pomočjo bajonetov. Kako se bodo nadalje razvijali politični dogodki v Avstriji, je težko prerokovati. Ako je Starhemberg tak, kakršnega se je kazal, potem najbrž ni mož, ki bi mirno spravil v žep tak silni udarec. Ia ako ga hajmverovske množice res tako obožujejo, kakor se je na zunaj zdelo, se tudi one ne bodo brez protesta umaknile. Zato je treba računati z možnostjo, da se bodo ne le nadaljevali, marveč še povečali incidenti, ki so bili na dnevnem rediu že par mescev. Zelo verjetno je tudi, da bodo hitlerjevci spretno izrabili nastalo zmešnjavo ter še po- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kabinetna revolucija v Avstriji Kancelar dr. Schuschnigg je izsilil ostavko celotne vlade, sestavil nato novo vlado brez izrazitih heimwehrovcev in prevzel tudi vodstvo patriotske fronte Dunaj, 14. maja r. Danes na vse zgodaj so posebne izdaje dunajskih listov sporočile javnosti, da so bile v teku pretekle noči izvršene v avstrijski vladi važne spremembe. Dasi se je po zadnjih dogodkih v vladnem taboru s tem že računalo, je način in obseg teh sprememb učinkoval kakor bomba. Krščanski socifld, ki so postali s temi spremembami absolutni gospodarji v dr- žavi, triumfirajo. v vrstah heimwehrovcev pa vlada ogorčenje, ki ne obeta za nadaljnji razvoj notranjih političnih dogodkov v Avstriji nič dobrega. Splošno prevladuje vtis, da bo kabinetna revolucija, ki jo je izvedel kancelar dr. Schuschnigg, izzvala nove notranje nerede ii nemire, ki utegnejo dokončno pokopati usodo samostojne Avstrije. Scht&schniggova ofenziva proti Meiiitwehru Ko si je Schuschnigg. kf s! je že dolgo prizadeval najti v delavskih krogih zaslom-bo proti heirmvehrovski diktatur?, z uvedbo vojaške obveznosti pridobil vojaške kroge, je smatral, da je napočil trenutek, ko lahko prične ofenzivo proti knezu Starhemhergu. Nedeljski dogodki na Dunaju so mu bili za to dobrodošel povod. Že v ponedeljek so v klerikalnih krogih napovedovpli, da je napočil čas obračuna s Heitmvehrom. Te napovedi so se kaj kmalu uresničile. V hvek je ime! kancelar dr Schuschnigg s knezom Starhembergom dolgo zaupno konferenco. Kakor se je še le sedaj izvedelo, je kancelar pri tej priliki zahteval nič več in nič manj kakor I n razpust Heimwehra ki je po njegovem mnenju postal v sedanjih razmerah ovira za konsolidacijo političnih priliv in naravnost nosilec nemirov in izffredov. Slično. kakor so klerikalci razorožil? svoje mfPtantne organ?zacj;e. Ost-steiermarkisrhp Stnrmscharren in krg^an-sko-socialni Freiheits^und. na? bi se tudi Heimwehr pretvorila v kulturno organizacijo. Po uvedbi splošne vojaške obveznosti v Avstriji ne sme nihče dni<*i več nositi orožja. kak or vojska. nolio?jn in f>ro7«J?tvo. Heiimvehr naj bi se docela združila s patriotsko fronto in tako postala sonosilec avstriiske državne ideje. Knez Starhemberg le seveda te zahteve odločno odklon?! in ni hote! Pristati niti na to, da hi zaradi kršenja discipline razpustil samo dunajsko organizacijo. da hi na ta način dal zadoščenie krščanskim socialcem za nedeljske dogodke Ločena posvetovanja Po tem brezuspešnem sestanku obeh nosilcev dosedanjega režima so se pričela ločena posvetovanja heimwehrovcev in kr-ščanskih socialcev. V obeh taborih so bili zelo bojeviti. Heimwehr je zagrozila z odkrito revolucijo, toda iz klerikalnega tabora so jim v tem primeru zagrozili z bajoneti, strojnicami in topovi reorganizirane avstrijske vojske. Poskusi pomirjenja in kompromisne rešitve so ostali brezuspešni. Prišlo je tako daleč, da je Starhemberg sam zagrozil z ostavko vseh heimwehrovskih ministrov, da bi na ta način izzval krizo vlade, prepričan, da bo v tem primeru zmagal. Izsiljena ostavka Kancelarju Schuschniggu je bila ta grožnja dobrodošla. Včeraj ob 18. je nenadoma sklical sejo ministrskega sveta, ki se je zavlekla globoko v noč. Na seji so ponovno razpravljali o rekonstrukciji vlade. Na eni strani je Starhemberg zahteval ojačenje svojega vpliva, na drugi strani pa je Schuschnigg vztrajal na tem, da vstopijo v vlado predstavniki radikalnega krila kr- ščanskih socialcev. Ob 23. še ni prišlo do nobenega sporazuma, čeravno so že dve uri poprej pozvali inozemske novinarje, češ da bodo dob.li informacije o rekonstrukciji vlade. Ob 23. sta se kancelar Schuschnigg in podkancelar knez Starhemberg skupno podala k predsedniku repu'like Miklasu ter mu vsak s svojega stališča pojasnila položaj. Predsednik republike si je nad eno uro prizadeval doseči sporazum, a zaman. Niti Schuschnigg, nit? Starhemberg n? hotel popustiti. Ob 24. sta se oba vrnila v kance-Iarsko palačo, kjer so čakali ostali člani vlade Schuschniggova podvala Zatem je dr. Schuschnigg odšel z izjavo da se kmalu zopet vrne. Odpeljal se je ponovno k predsedniku republike ter mu podal ostavko na položaj kancelarja. obenem pa prosil, naj se razrešijo tudi Vsi ostali člani vlade. Miklas. ki je eden izmed vodilnih članov klerikalnega tabora, je predlog dr. Sehuschnigga sprejel ter mu poveril mandat za sestavo nove vlade, obenem pa vodstvo kancelarskih poslov ter notranjega in zunanjega ministrstva. Ko se je Schnschnisg nato rrnil v kan-celnrsko palačo, je tam zbranim članom vlade sporočil da so razrešeni. Vest je učinkovala kakor bomba ker na to ni bil nihče pripravljen. Najbolj presenečeni so bili seveda heimwehrovski ministri. Ko jim je še povedal da ima tudi mandat za sestavo nove vlade, je knez Starhemberg g svojimi ministri zapusf«' seio ministrskega sveta z izjavo, da tega driarneea udara ne bo priznal. Nova vlada Dr Schuschnigg j© takoj nato po kratkih razgovorih predložil predsedniku republike očividno že v naprej pripravljeno listo svoje nove vlade. Predsednik republike je takoj podpisal dekret o imenovanju vlade, ki je se* stavljena takole: Zvezni kancelar, zunanji minister in votini minister: dr. Kurt Schuschnigg; podkancelar in vodja notranje uprave vključno varnostne službe: Eduard Baar von Bahrenfels; pravda: Hans Hammerstein — Equor d; prosveta: dr. Hans Pernter; socialna politika: dr. Josef Rese h: finance: dr. Ludwig Draxler; trgovina in promet: Fritz S t o c k 1 n-ger; državni podtajnik za narodno obrambo: general Wilhelm Zehner; državni podtajnik v kancelarjevem uradu: Quido Zernatto. Minister za kmetijjstvo in gozdarstvo še ni imenovan in bo tudi ta resor vodi! začasno kancelar dr. Schuschnigg sam. Homogena klerikalna diktatura Davi ob 4.30 je bil objavljen o imenovanju nove vlade komunike, ki ugotavlja med drugim: Dosedanji podkancelar in vodja Heim-wehra Ernst Riidiger knez Starhemberg je bil zaradi načelnih in stalnih nesoglasij s kancelarjem izločen iz vlade. Program nove vlade je koncentracija vseh patriotskih sil v državi. To zahteva tudi združitev političnega vodstva in razjasnitev odnošajev patriotske fronte do državnih ustanov. Zaradi tega je bi! knez Starhemberg odstavljen tudi kot vodja patriotske fronte, ki jo bo odslej osebno vodil kancelar dr. Schuschnigg. Na željo kancelarja pa je knez Starhemberg dovolil onim članom Heimwehra, ki jim je bilo ponudeno sodelovanje v vladi, da vstopijo v novo vlado. Nov član vlade je edino minister socialne politike dr. Resch. ki je vodil več let ta resor v vladi dr. Seipla in dr. Schobra pred uvedbo klerofašistične diktature. Velja za demokratično orientiranega krščanskega so- cialca in naj bi s svojim sodelovanjem okrepil vpliv socialistično usmerjenih klerikalcev, da bi tako polagoma zgradil most za sodelovanje s socialisti. Izvagonirani heimwehrovci Kot heimwehrovska ministra v novi vladi sta deklarirana podkancelar Baar von Bahrenfels in finančni minister dr. Draxler. toda heimwehrovci ju ne priznavajo več za svoja, ker se nagibata bolj na klerikalno, kakor pa na heimwehrovsko stran. V vladnih krogih pa zatrjujejo, da sta polnopravna predstavnika Heimwehra. ki imata prvo dolžnost, da izvedeta razorožitev heim-wehrovskih organizacij in njihovo popolno spojitev s patriotsko fronto. Iz vlade so bili izločeni vsi dosedanji hehmvehrovski ministri in sicer poleg podkancelarja kneza Starhemberga tudi zuna- nji minister baron Berger-Waldenegg, kmetijski minister dr. Strobl, minister socialne politike Dohretsherger ter državni podtajnik ministrstva za socialno politiko Schni-deritseh. Nadomestilo nemški nacionalci? Kar se tiče še nezasedenega resorn kmetijskega in gozdarskega ministrstva, se za-trjuje. da je Schuschnigg ta resor namenoma rezerviral, ker ga namerava ponuditi zastopniku nemških nacionalcev. da bi na ta način vsaj nekoliko zabriši] homogenost svojega novega klerikalnega kabineta. Ta resor so najprvo ponudili koroškemu indu-strijcu Haslacherju. ki pa je sodelovanje v novi vladi odklonil Sploh so se razgovori z nemškimi nacionalci izjalovili. Nocoj se je zatrjevalo, da bodo tudi ta resor dobili krščanski socialci. Kot kandidata prihajata v poštev bivša ministra tega resora dr. Reiterer in Fodermaver. Prva manifestacija novega kurza Kakor se govori v vladnih krogih, bedo prihodnje dni sledile velike spremembe na vseh vodilnih mestih. Dr. Schuschnigg je odločen sedaj definitlvno obračunati s Heitmvehrom in bo z vseh vodilnih mest v državni upravi odstavil vse pristaše Heim-wehra. ki ne bodo brez ugovora prešli v vladni tabor. Za 15. Junij bo sklicano na Dunaj veliko manifestacijsko zborovanja kmetov. ki se ga bo po napovedih klerikalnih krogov udeležilo okrog 300.000 Ijndi. Schuschnigg je že davno hotel vprizorltl to manifestacijo, toda Starhemberg se Je temu vedno protlvil. Starhemberg odpotoval v Rim Način in obseg sprememb v vladi je iz- | v katerem zagotavlja MussoEnijn neomajno nI tt nAimivaliPAVcIrili 1rf>n»ik ••«!_ ____ ■ _____» _ i _ j ___i«iM I • • zval r heimwehrovskih krosih največje razočaranje. ki se je spremenilo v ogorčenje, k« so zvedeli za podrobnosti. Vse d0 zadnjega so bili prepričani, da bodoči kancelar ne more biti nihče drusri. kakor knez Starhemberg. Ta je davi izginil z Dunaja in vse dopoldne niso mogli najti. Še ie popoldne se je telefoniono javil svojim zaupnikom in jim sporočil, da bo še nocoj ali pa jutri zjutrai z letalom odpotoval v Rim. da se pritoži Mussoliniiu zoper postopanje kancelarja dr. Sehusrhnigga. Brzojavka Mussoliniju Kot neposreden povod za Izivagoniranje Starhemberga navajajo v vladnih krogih tudi brzojavko, ki jo je včeraj poslal knez Starhemberg brez vednosti ostalih članov vlade Mussoliniju. V brzojavki pravi med drugim; Spremljajoč z najiskreneišimi čuvstvi usodo fašistične Italije, čestitam v popolni meri fašistični solidarnosti v imenu borcev za fašistično misel v Avstriji iz vsega srca k sijajni zmagi italiiansko-fašističnoga orožja nad barbarstvom k zmagi fašističnega duha nad demokratsko nepoštenostjo [n licemerstvom in k zmagi fašistične požrtvovalnosti in odločnosti nad demagoško lažnjivostjo. Naj živi zmaga fašistične misli po vsem svetu! V klerikalnih krogih navaiaio to brzojavko za dokaz, da je predstavljal Starhemberg zaradi svoje ultrafašistične ideologije veliko nevarnost za krščansko-soclalnostraa-ko in ves klerikalni režim v Avstriji. Tudi Schuschnigg zagotavlja svojo zvestobo D,r. Schuschnigg je takoj do sestavi nove vlade poslal Mussoliniju brzoiavnl pozdrav, zvestobo do politike, ki ie zasnovana na rimskem protokolu. Slično brzofavko je poslal tudi madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu- Prvi korak k monarhiji? V heimwehrovskih krogih so mnenja, da so klerikalci izigrali Starhemberga predvsem po želji cerkvenih krosrov ter Ja predstavlja sedanji režim prvi korak k obnovi monarhiji v Avstriji. Kot dokaz za to navajajo da se že par dni mudi v Avstriji sestra bodočega avstrijskega cesarja Otona Habsburškega ter da že nekaj časa sem neprestano potujejo kurirji med D»-najem in Brusljem kjer se sestajajo z zaupniki bivše cesaric® Zite. Schuschnigg ja zaradi tega hotel združiti rso oblast v svoji roki. da bi mogel neovirano izvesti mo-narhistične načrte. V Rimu presenečeni London, 14. maja. Reuter poroča z Dunaja, da je po mnenju tamošnjih diplomatskih krogov prišlo do sedanje rekonstrukcije avstrijske vlade zaradi redukcije državne podpore, ki so jo bile doslej deležne organizacije Heimwehra. Neposredni povod pa je bila Starhembergova brzojavka Mussoliniju. Italijanske kroge je izpremem-ba na Dunaju precej presenetila, ker smatrajo Starhemberga za voditelja italijanske smeri v Avstriji. Po mnenju poučenih krogov bo sedanja izprememba le okrepila po-kret za avstrijsko neodvisnost. Nemčija pozdravlja Starhembergov odhod, obžaluje pa, da so socialni demokrati dobili eno ministrstvo. Sestanek italijanskega parlamenta Poslanska zbornica Je brez razprave odobrila odlok o aneksiji Abesinije Rim, 14. maja. o. Danes ob 16. 6e je sestala poslanska zbornica. Na dnevnem redu je bila uzakonitev zakonskih ukrepov o aneksiji Abesinije, proglasitvi italijanskega kralja za abesinskega cesarja ter imenovanju maršala Badoglia za italijanskega podkralja v Abesiniji. Seje so se udeležili vsi poslanci v fašističnih uniformah. Galjrije in tribune so bile polne liudj. Na častni tribuni so bili zastopniki vojske, mornarice in senata. V kraljevski loži ie seji prisostvovala vojvodinja Ana d' Aoeta, v diplomatski loži pa so se zbrali poslaniki Nemčije. Avstrije. Madžarske in Japonske. V njihovi družbi je bil tudi baron Aloisi. Predsednik Ciano je najprej pozdravil zastopnico savojske dinastije nato pa je takoj otvoril sejo. Tedaj je vstopil v dvorano Mussolini, ki so mu priredili daljše ovaci- je. Ko so odpeli fašistično himno, so nra izročili šopek rdečih rož. Mussolini je nato izjavil na mu je Čast predložiti zbornici v uzakonitev kraljeva dekreta z 9. maja 1936 o aneksiji Abesinije, proglasitvi italijanskega kralja za abesinskega cesarja in imenovanju maršala Badoglia za italijanskega podkralla v Abesiniji. Mussolinijeve besede so bile sprejeto r- novimi ovacijami. Na njegovo zahtevo je Ciano odredil razpravo po skrajšanem postopku in je bil izvoljen poseben odtor. ki ie takoj pričel proučevati oba zakonska načrta. Seja je bila med tem prekinjena. Ko je odbor zaključil svoje delo, je zbornica brez razprave z aklamacijo uzakonila oba dekreta. Odobritev obrambnih zakonov v čsL senatu množili in okrepili svojo propagando. Teren bo za nje gotovo precej ugoden, kakor bo ugoden na drugi strani tudi za še vedno živo akcijo z nasprotne eks-tremne strani, marksistične. Vprašanje za sebe je mednarodni položaj Avstrije. Nikakor ni tak, da bi mogel bodriti k medsebojnim notranjim razračunavanjem. Toda to je zaenkrat zadeva avstrijskih državnikov in njihove ga čuta za odgovornost. Zanimiva in značilna pa je za vso evropsko javnost ena okoliščina: knez Starhemberg se je proti svoji izločitvi iz vlade pritožil gospodu Mussoliniju, torej šefu tuje države. Avstrijcem se zdi to menda že kar po sebi umevno in tudi kancelar Schuschnigg je smatral za svojo prvo dolžnost, da po brzojavki sporoči Mussoliniju, kaj je na Dunaju ukrenil. Praga, 14. maja. AA. Češkoslovaški senat je snoči sprejel zakon, ki daje vladi pooblastilo, da lahko pod gotovimi pogoji razpusti posamezne politične stranke. Senat je tudi sprejel zakon o državni hrambi m zakon o pobijanju vohunstva Proti zakonom so glasovali samo senatorji, ki pripadajo komunistični stranki in stranki sudetskih Nemcev. V debati o zakonu za narodno obrambo je senator Klofač poudarjal potrebo, da se organizira pouk vojaških inštruktorjev, ki naj bi pripravljali prebivalstvo za vojno. Mladi pristaši Henleinove stranke iz obmejnega pasu hodijo v Nemčijo, kjer se v posebnih narodno-socialističnih tečajih učijo, kaj jim je storiti, če bi v srednji Evropi izbruhnila vojna. Klofač je tudi povedal, da je prav za prav on ustanovitelj narodnega socializma, ki mu je položil temelje pred 39 leti. Znano mu je dalje, da je Hitler na Dunaju pridno obiskoval njegova zborovanja in si dal prevajati govore, ker ni razumel češki, ter je kasneje porabil mnoga načela češkoslovaških narodnih socialistov za svojo stranko. Konec poneinčevanja čsl. rodbinskih imen Praga, 14. maja. d. Na včerajšnji seji senata je napovedal narodno-socialistični senator Klofač, da je ministrstvo za izenačenje zakonov pripravilo predlog zakona, ki bo prepovedal, da bi se rodbinska imena češkega porekla še nadalje pisala s pokvarjenim pravopisom. Tozadevni popravki bodo v matičnih knjigah izvedemi po uradnem potu. Vsi. ki bodo hoteli dokazati z izpremembo rodbinskih imen svojo pripadnost k češkoslovaški republik^ bodo oproščeni plačila vseh taks in drugih stroškov. Zakon ima namen, popraviti na-silstva, ki so bila Čehom in Slovakom prizadeta v prejšnjih časih z germanizacijo ia madžarizacija. Predlogi za izboljšanje našega srednjega šolstva Resolucije glavne uprave Jugoslovenskega profesorskega društva — Nujna potreba novih srednjih šol V ponedeljek in torek se je glavna uprava Jugoslov. profesorskega društva sešla v Beogradu na prvo plenarno sejo, ki je razpravljala o stanju organizacije in o rožnih stanovskih vprašanjih ter sprejela naslednje sklepe: Predstavniki vseh sekcij JPD soglasno ugotavljajo, da se vrši prosvetno delo v vsej državi pod izTedno težkimi pogoji. Zaradi slabega stanja in premajhneoa števila gimnazijskih poslopij ter zaradi prena-trpanoeti po oddelkih, je skoro po vseh krajih onemogočen normalna pouk- Tabo ima državna ženska gimnazija v Ljubljani okrog 1800 učenk, ki nimajo niti dovolj zraka, da o drugih neobhodnih pogojih za uspešno delo ne govorimo. Dejstvo, da se učitelji med letom dodeljujejo z ene šcrfe na drugo ter da se razporejajo povsem neracionalno, brez ozira na stroko, kar se dogaja pogostokrat iz razlogov, k.i z interesi pouka nimajo ničesar skupnega, je dovedio današnjo srednjo šolo v stanje, ki ga je treba sanirati z neodložljivimi ukrepi. Če bi se to stanje nadaljevalo, bi rodilo težke in usodne posledrice ne samo za profesorje kot nosilce pouka, temveč tudi za šolsko mladino, ki v takšnih razmerah niti od daleč ne more daitii tega, kar pričakujejo od nje država in starši. Povsem brezpredmetno je vsako teoretično razpravljanje o tem, ali je treba današnje število srednjih šol reducirati ali ohraniti. V zadnjih letih beležijo naše šole približno 8000 učencev letnega prirastka-Ob dejstvu, da sprejme vsak oddelek po 50 učencev, bo treba v nekaj letih otvo-riti najmanj 160 novih oddelkov ali 8 celih gimnazij. Dokler je država dolžna, da sprejme v svoje šole ves sposoben naraščaj, dotlej je odveč razpravljati o redukciji gimnazij- Dolžnosit odločujočih činite-ljev je, da ob pravem času poskrbe, kako naj se 8000 novih učencev ob začetku prihodnjega šolskega leta sprava pod streho. Profesorji srednjih šol se nahajajo v izredno težkem gmotnem stanju. Zadnje znižanje uradniških prejemkov jih je z drugimi uradniškimi stanovi vred privedlo v brezupen položaj. Njihove gmotne razmere pa so še toliko težije, ker so od 1- avgusta lani izostala vsa napredovanja srednješolskih profesorjev. Občutek nemoči je zanje toliko bridkejši. ker vsak dan lahko čitajo o napredovanjih v vseh drugih ministrstvih. Zaradi tega se pri vseh profesorjih uveljavlja prepričanje, da so žrtve nekega z ničemer upravičenega izjemnega postopka- Da bi se to težko stanje izboljšalo, je plenarna seja naložila glavni upjavi, naj se z vsemi silami zavzame za izpolnitev naslednjih zahtev: Prijavljena načrta novega zakona o srednjih in novega zakona o učiteljskih šolah naj se čimprej spra vita pred narodno predstavništvo. Nor malno napredovanje srednješolskih učnih moči naj se zagotovi tako, kakor Se to vrši v vseh ostalih uradniških strokah. Zato je treba izposlovaiti izreden kredit m upokojiti vse one profesorje, direktorje in inšpektorje, ki so izpolnili 35 let službe. Prevelike gimnazije naj se razbremene s tem, da se otvarjajo nove srednje šole. Premestitve učnih moči naj se vrše samo v velikih počitnicah, v roku, ki ga določa zakon o srednjih šolah. Premestitve naj bi odrejala posebna komisija, v kateri bi poleg inšpektorjev prosvetnega ministrstva sodeloval tudi po en predstavnik glavnega prosvetnega sveta in profesorskega društva. Z iz-premembo uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva naj se brezpogojno ustanove inšpektorji pouka po strokah- Do boljših dni bi se mogel v ta namen uporabiti kredit, ki ga določa budžet za odposlance pri maturah. Vsa podjetja za privatni pouk učencev morajo imeti za svoje delo predhodno dovoljenje prosvetnega ministrstva, v njih morejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe, podvržena pa morajo biti stalni kontroli prosvetnega ministrstva Razveljaviti je treba sedanje omejitve o zasebnem pouku srednješolskih profesorjev. Te omejitve so bile sklenjene, ko je bil profesorski stan s posebnim mesečnim dodatkom ločen od drugih uradniških strok in je imel mnogo boljše prejemke kakor zdaj- Odpraviti jih je treba tudi zato, ker so osnovane na nekem nezaupanju, ki aa profesorji niso z ničemer zaslužili- Povsem dovolj je, če se ohrani obveznost, da profesor predstojniku svojega zavoda prijavi imena oniih učencev, ki jih privatno poučuje. Pri novih nastavitvah se ie treba ozirati na kvalifikacijo posameznih kandidatov brez ozira na spol, prvenstivo pa morajo imeti profesorji, ki so bili svoj čas brez lastne krivde reducirana- Čimprej je treba sprejeti novele zakona o srednjih trgovskih in o srednjih tehničnih šolah, z uredbo ministrstva trgovine in industrije pa naj se določijo strokovni inšpektorji za trgovske in tehnične stroke. Grožnja z izstopom iz Društva narodov Ako Društvo narodov ne ho priznalo aneksije Abesinije po Italiji, bo izvajala Italija skrajne konsekvence Rim. 14- maja. o. V službenih krogih se je zvedelo o stališču Italije elede na položaj ki je nastal v Ženevi, naslednje; Italijanska delegacija tako dolgo ne bo sodelovala v Ženevi, dokler Društvo narodov ne prizna dejanjskih interesov Italije v vzhodni Afriki in dokler ne pristane na aneksijo Abesinije. Če bi Društvo narodov skušalo še nadalje oporekati temu izvršenemu dejstvu in izdajati kakšen pritisk na Italijo, italijanski vladi ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da povsem izstopi iz Društva narodov, ki ne zna v pravi meri upoštevati interesov ene izmed svojih tako močnih članic. Kaj se bo nato zgodilo z Društvom narodov ne bo stvar Italije. Odločitev bo padla meseca junija Rim, 14. maja. o. Umik italijanske delegacije iz Ženeve je vsekakor poostril spor med Italijo in Društvom narodov. Dokler se ta spor ne bo likvidiral, ni mogoče pričakovati, da bi Društvo narodov priznalo italijansko aneksijo Abesinije. Položaj je v ostalem postal mnogo bolj jasen, kakor je bil doslej. Stališče držav, ki niso članice Društva narodov, bo odvisno od tega, ali bo njihovim interesom bolj ustrezalo, da se v tem sporu postavijo na stran Italije ali pa na stran Društva narodov. Prihodnje zasedanje sveta Društva narodov, ki je določeno za 16. junija, bo gotovo razčistilo še poslednje nejasne okoliščine. Vse kaže, da Italija sedaj ne namerava storiti ničesar, kar bi moglo njen spor z Društvom narodov še bolj poostriti. Snubljenje Nemčije Pariz. 14. maja- o. »Oeuv.re« je objavil vest, da je italijanski poslanik v Berlinu izročil zunanjemu ministru Neurathu noto o aneksiji Abesinije in mo ob tej priliki zagotovil, da je italijanska vlada pripravljena podpirati Nemčijo v vseh mednarodnih vprašanjih, ako prizna aneksijo Abesinije. Zvedelo se je, da si ie Hitler pridr-žal pravico odgovoriti na italijansko noto. Isti list poroča, da je italijanska vlada pozvala francosko in angleško vlado, naj odpokličeta svoja poslanika iz Adis AbeH*. Italija bi ju na ta način rada prisilila, da priznata aneksijo Abesinije. Obenem je zagrozila da bo 16. junija izstopilo iz Društva narodov razen Italije še nekai drugih držav, predvsem Švica. Avstriia in Madžarska, če Društvo narodov ne bo priznalo aneksije Abesinije . Italija bo umaknila protest proti Angliji London, 14. maja- o. Razširile so se vesti, da namerava italijanska vlada umakniti svojo noto, ki jo je pred kratkim izročil italijanski delegat generalnemu tajniku Društva narodov o dumdumskih nabojih, ki jih je baje Anglija dobavljala Abesiniji »Daily Telegraph« pravi, do se je Italija zbala odgovora, ki bi ga dobila od Anglije. Vsem je jasno, da je italijanska delegacija napravila v Ženevi hudo po-greško- Angleški poslanik ostane v Adis Abebi London, 14. maja o. Politični krogi se v zadnjem času zelo zanimajo za položaj angleškega poslanika v Adis Abebi. Dejstvo, da je ostal še nadalje v abesinski prestolici, čeprav so jo že zasedle italijanske čete in je bila Abesinija tudi že anektirana, razlagajo v tem smislu, da Anglija še vedno ni priznala izvršenega italijanskega dejstva. Res je, da je bilo angleškemu poslaniku v Adis Abebi od italijanskih oblasti sporočeno, naj se ne smatra več za diplomatskega zastopnika Britanije v Abesiniji toda po mnenju angleških krogov je tolmačiti to obvestilo le kot italijansko stališče, ki se Britanije ne tiče. Angleška vlada je mnenja. da je poslanik v Adis Abebj še vedno njen diplomatski zastopnik 1 v Abesiniji, okupacija Adis Abebe pa predstavlja dejanje, ki se ne tiče delokroga in pravic diplomatskega zastopnika. Vprašanje je le, kako dolgo bo trajalo to stanje Ce bi Italija skušala s silo odstraniti angleškega poslanika iz Adis Abebe, bi se njeni odnošaji napram Angliji zelo poostrili ter bi angleška vlada gotovo nastopila z vso odločnostjo proti takemu nasilju Angleški poslanik Barton se je v nekem smislu znašel v enakem položaju, v kakršnem je bil italijanski poslanik de Vlnci prve čase po prekinitvi diplomatskih odnošajev med Italijo in Abesinijo, ko ni hotel zapustiti abesinske prestolnice. Angleška vlada je ta precedens sedaj samo izkoristila. To njeno postopanje odobravajo tudi vse druge države, ki prav tako še niso odpoklicale svojih poslanikov iz Adis Abebe. Stališče Anglije odvisno od sklepov DN London, 14. maja. o. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je laburistični poslanec Cocks vprašal ministrskega predsednika Baldw£na, ali je Mussolini že obveščen, da angleška vlada ne priznava italijanske aneksije Abesinije. Baldwin je odgovoril, da se je angleška vlada postavila na stališče, da so vsi definitivni sklepi glede italijansko-abesinskega spora odvisni izključno od kolektivnega stališča, ki ga bo zavzelo v tej zadevi Društvo narodov. Odgovarjajoč na druge interpelacije, je Baldwin dejal, da angleška vlada še ni stopila v neposredne stike z abesinskim cesarjem, da pa smatra to Za zelo po. trebno. Storila bo to po britanskem vrhovnem komisarju v Palestini. Poslaniku Bartonu v Adis Abeibi je dal navodila, naj nastopa napram italijanskim oblastem tako, kakor da ima opravka z okupacijsko vojsko, ne pa z italijansko suverno oblastjo. Obisk nemških pravnikov Beograd, 14. maja. AA. Od 16. do 21. t m. bodo imeli nemški pravniki v Lipskem kongres Po kongresu bo skupina 16 nemških pravnikov prepotovala jugovzhodno Evropo. V Beograd bodo prispeli 21 t. m. ter jih bodo na postaji sprejeli naši pravniki. | Beležke Trumbičevi politični spomini Dr. Ante Trumbič je pravkar izdal prvo knjigo svojih političnih spominov, ki jI je dal naslov »Suton Avstro-Ugarake i Riječ-ka rezolucija«. V prvem delu svoje knjige razpravlja dr Trumbič o narodnostnem načelu v bivši Avstro-Ogrski, o cesarju Francu Jožefu in njegovih težnjah, o nastanku dualizma, o avstro-ogrskj ln hrvat-sko-ogrski nagodbi, o falzifikatu y tej pa godbi glede pripadnosti Reke, sploh o vseh političnih pokretih in dogodkih, ko so napotili hrvatske politike, da so se leta 1905. približali madžarski opoziciji pod vodstvom Frana Kossutha, sklenili ž njo sporazum na skupno borbo proti Dunaju ter se končno odločili, da z reško resolucijo javno napovedo temeljno spremembo hrvatske politike nasproti Dunaju in Pe-šti. Drugi del knjige slika politične razmere in dogodke na Hrvatskem in Madžarskem neposredno pred reško resolucijo. Tu se na prvem mestu spominja dr. Trumbič tridesetletnega jubileja te resolucije, riše splošni politični položaj v habsburški monarhiji tik pred objavljenjem resolucije, govori o Jjrvatskem stališču napram dua-]izmu in o borbi Hrvatske za finančno sa-mostalnost, o stališču, ki ga je v tej borbi zavzemala Dalmacija Dalje opisuje dogodke, ki so spravili srbo-hrvatske politike iz Hrvatske in Slavonije v stike z ma džarsko opozicijo in jih napotili, da so z reško resolucijo, ki je v knjigi doslovno navedena, napovedali borbo Dunaju, računajoč, da bodo lažje izvojevali neodvisnost Hrvatske, ako se bodo najprvo sporazumeli z Madžari in se ž njimi skupaj uprli nadvladi Dunaja. Ker stoji dr. Trumbič kot politik danes glede hrvatskega vprašanja na precej ekstremnem stališču, ni izključno, da je to vplivalo tudi na njegovo današnje gledanje na dogodke pred 30 leti. Ker pa vsebuje knjiga poleg subjektivnih spominov tudi množico dokumentaričnega gradiva, je vsekakor dragocen donesek za zgodovino one dobe, ki pomenja začetek jugoslovenske osvobodilne borbe. (Knjiga velja broširana 30 Din, vezana 40 Din in se dobi tudi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani.) Borba za Strigovo Občinski odbor mesta Cakovca je imel v torek sejo, na kateri je sklenil sprožiti akcijo, da se občina štrigova zopet priključi savski banovini in s tem Medjimurju. štrigova je bila, kakor je znano, z razdelitvijo na banovine, ki jo vsebuje ustava iz 1.1931, priključena k dravski banovini, ker gravitira mnogo bolj k Ljutomeru kakor k Ca-kovcu. Letošnji finančni zakon določa, da se tudi glede sodstva štrigova priključi k sreskemu sodišču v Ljutomeru, odnosno k okrožnemu sodišču v Mariboru. Prebivalci velike štrigovske občine so s priključitvijo k dravski banovini zadovoljni, niso pa zadovoljni trgovci in gostilničarji v čakovcu. Zato je čakoveški občinski vodbor sklenil odposlati v Beograd posebno deputacijo, ki naj zahteva, da ostane štrigova vsaj glede sodstva še pri Cakovcu, če se že banovinske meje ne morejo spremeniti. „Kmečki božič" v Dalmaciji V >Hrvatski straži« čitamo: V severni Dalmaciji bodo letos slovesno praznovali »kmečki božič« na dan 11. junija, na rojstni dan ideologa hrvatskega kmetskega gibanja dr. Ante Radiča. Od letos naprej hočejo vsako leto praznovati ta kmečki božič, pred vsem na ta način, da bodo ljudje iz mest in trgov prihajali na kmete in tu prebili ves dan šibeniški Hrvati bodo letos proslavili kmečki božič v Vrhpo-lju in Dubravi. Zanimivo je, da »Hrvatska straža«, ki ae smatra za najbolj katoliški list vsaj v Jugoslaviji, če že ne na svetu, piše z vidno simpatijo o uredbi tega novega praznika pod krščanskim imenom, če bi tako slično stvar skušali izvesti v Nemčiji ali Rusiji, pa bi prav gotovo tožila, da je to smešenje krščanstva in grdo poganstvo. Anglesko-nemski razgovori Pariz, 14. maja. o. Minister Paul Bon-cour je imel pred svojim odhodom iz Ženeve daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Opozoril ga je na stanje nemške vojaške sile in graditev utrdb v Porenju. Eden mu je obljubil, da bo Anglija poslala v Berlin novo noto z vprašanji, ki se bodo nanašala na nemško vojsko in porenske utrdbe, če od nemške vlade ne bo dobila po voljnega odgovora na svojo poslednjo noto. Berlin, 14. maja. w. Po uradnem poroči-u ie državni kancelar Hitler sprejel dopoldne v navzočnosti zunanjega ministra sleuiatha angleškega poslanika sira Erika ituppsa. To je bil obisk v smislu navodil, ci jih je angleški poslanik prejel iz Londona v zvezi z vprašanji nemški vladi. Pred preosnovo poljske vlade Varšava, 14. maja. g. Zunanji minister polkovnik Beck je danes odpotoval iz ženeve naravnost v Varšavo Odločitev o njegovem obisku v Beogradu bo padla kasneje. Pravijo, da se vrača naravnost Varšavo zaradi skorajšnje rekonstrukcije vlade. Konec splošne stavke v Grčiji Atene. 14. maja. AA. Ponoči je bila končana 24-urna splošna stavka. Po dosedanjih vesteh ni bilo nobenih resnih izgredov. Poudarjajo, da kljub agitaciji ekstre-mistov velika večina delavstva ni sodelovala pri stavki. Odgoditev zasedanja sveta Društva narodov če ne bodo zahtevale okoliščine drugače, se bo svet DN sestal šele 16. junija Ženeva, 14. maja- d. Svet Društva narodov je sklenil snoči na svoji zaupni seji, da svojega dela ne bo nadaljeval 15. junija, kakor je bilo nameravano, temveč šele 16. junija, vendar pa je predsednik Eden izjavil, da se bo svet DN sestal tudii prej. če bi zahtevale okoliščine- Svet DN je nato imenoval profesorja za narodno gospodarstvo na dunajski univerzi grofa Degenfeld-Schonburga, perujskega poslanika v Parizu Calderona in profesorja fizike na kodanjski univerzi Norlunda za člane mednarodne komisriie za intelektualno sodelovanje in sicer za dobo treh let. Po poročilu Pa ul-Bon cour j a je bil Norvežan Arnold Raestad imenovan za predsednik« konference za zakliučitev mednarodne konvencije o uporabi radija za pospeševanje miru- Generalni tajnik Avenol je sporočil, da namerava imenovati! sedanjega dlanskeoa poslanika v Varšavi Petra Schouja za ravnatelja manjšinske sekcije tajništva Društva narodov. Svet Društva narodov je nadalje sklenil, da dostavi Slanicam Društva narodo-v dokument o suženjstvu v Abesiniji s pripombo, da temelji to italijansko poročilo na informacijah po italijanskih oblasteh v času vojnega pohoda v Abesdniiji. ki ga je za počel a Italija v nasprotju s paktom Društva narodov. V tajni seji je Ml« na predlog poročevalca Edena poslovna doba vrhovnega komisarja Društva narodov v 6vobodnem mestu Gdansiku, Lesterja, podaljšana za eno leto. Končno je bilo sklenjeno, da se ra/nrava o odpovedi lokarnske pogodbe po Nemčiji in militarizaciiji Porenja odgodi na zasedanje. ki se bo pričelo 16- junija. Pomnožitev nestalnih sedežev Na javni seji je podal predsednik Eden namestu italijanskega zastopnika barona Aloieija, ksi je odpotoval že dan prej rz Ženeve, poročilo o začasni pomnožntvi nestalnih sedežev v svetu Društva narodov. Poseben odbor je predlagal, na i bi se ta mesta pomnožila za dve, izmed katerih bi eno dobila Kitajska, drugo pa kaka evropska država, ki doslej v svetu DN še ni imela svojega zastopstva. Iz poročila avstralskega delegata Bruce- ja je razvidno, da se je gospodaTska p*Jio-žaj Avstrije, Madžarske in Bolgarije nadalje zboljšal- Tudi položaj državnih fwnat»e Avstrije in Madžarske je zadovoljiv. Mednarodno razsodišče v Haagu Po odobritvi tega poročila se je bevfl svet DN z volitvami v stalno mednarodno razsodišče v Haagu. O nasledtiiku odstopiv-šega kitajskega člana razsodišča, Vang Čun Huja, bodo razpravljali na letošnjem rednem zasedanju skupščine Društva narodov. Vprašanje sodelovanja Nemčije, Brazilije in Japonske, ki so se pridružile statutu ha-aškega razsodišča, ki pa so i28toip.ile i r Društva narodov, bo proučil prihodnji ponedeljek poseben odbor pravnikov, ki ga je imenoval svet DN- Svet DN je odobril tudti poročilo španskega delegata Madariage o manjšinskih šolah v Al ban d ji, kakor tudi poročila o mladinski zaščiti, o pobi tare ju trgovine r ženskamri, o pobijanju zlorabe opojnih drog ter o uporabi in učinkovitosti konvencij Društva narodov- Včerajšnji sestanki v ženevi Ženeva, 14. maja. Večina delegatov je odšla že snoči iz Ženeve. Angleški zunanji minister Eden je ostal še danes v Ženevi, ker so ga držale razne obveznosti. Dopot-dne so imeli v Ženevi zbrani državniki Se razne razgovore. Tako sta bila pri ruskem delegatu Litvinovu danski runamji minister Munch in španski delegat Madariaga, nekoliko kasneje pa je angleški zaman ji minister Eden sprejel razne delegate, med njimi tudi Madariago in glavnega tajnika DN Avenola. Francoski državni minister Patri BoncouT je okoli poldneva odpotoval iz Ženeve. Boncour v Parizu Pariz, 14. maja. w. Minister Pa*ri-Bonooor se je popoldne vrnil z letalom iz ženeve. Kmalu nato je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Sama utoni, katerem« je poročal o poteku ženevskih posvetovanj. Zvečer se je sestal z zunaj im ministrom Flandinom. Palestina še vedno ni pomirjena Jeruzalem, 14. maja. k. V Palestini se je položaj v zadnjih dneh zopet zelo poslabšal. Arabska stavita se nadaljuje. Včeraj so prišlo do novih terorističnih dejanj. Po vseh okrajih starega Jeruzalema so morali znatno ojačiti policijske straže. V neki zakotni ulici sta bila ubit neki rabin in njegov spremljevalec. Po vsem starem delu Jeruzalema je bilo proglašeno obsedno stanje. Tudi na deželi je prišlo do večjih incidentov. Arabci so Židom znova zažgali nekaj hiš in skednjev. Kakor kaže, je vlada zaman opozorila arabsko prebivalstvo, do bodo varostni organi s silo zatrli vsak poizkus upora in demonstracije. Pred stanovanjem župana v Haifi je snoči eksplodirala bomba, ki pa ni napravila nobene škode. V Haifi je včeraj zboroval vrhovni arabski svet, čeprav mu je to angleški vrhovni komisar odsvetoval. Ogorčenje med Arabci je tem hujše, ker je angleški vrhovni komisar Wanchoppe odobril židovske načrte za nadaljnjo akcijo v Palestini in dovolil nadaljnje priseljevanje židovskih družin. Arabska agitacija je dosegla vrhunec in se širi že preko mej Palestine. Vrhovni arabski svet je v Haifi Izdal progla« na Arabce v Egiptu, Siriji, Maroku in Iranu, naj podprejo arabsko akcijo v Abesini^ tn prično v svojih krajih demonstracije proti Židom. Položaj je postal zelo kritičen tudi zato, ker je bilo zaradi včerajšnjih in predvčerajšnjih incidentov aretiranih okoli 600 ljudi. Veliki zadovoljstvo in odobravanje Je izzvaj v Palestini sklep arabskih voditeljev, da se bodo v borbi proti Židom posluževali Gandhijeve taktike. Beg Židov Jeruzalem, 14. maja. w. Židovsko prebivalstvo vedno tolj beži iz turških delov starega mesta- Tam so davi našli truplo umorjenega Arabca, kar je zopet poostrilo položaj. Mesto čuvajo močni oddelki policije in vojaštva, po cestah voziio oklopni avtomobili. V Jafi 'n starem delu Jeruzalema proglašeno obsedno stanje ie še vedno v veljavi. Če se položaj ne bo zboljšal. bo v kratkem proglašeno obsedno stanje nad vso Palestino. Otvoritev umetnostne razstave francoskih modernih mojstrov v Beogradu Beograd, 14. maja. AA. Danes ob 1L so svečano otvorili razstavo modernega francoskega slikarstva ki je prirejena v muzeju kneza Pavla. Svečani otvoritvi so prisostvovali Nj. Vis. knez namestnik kraljevska namestnika dr. Badenko Stankovič^ in dr Ivo Perovič, člani vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. predsednika senata in narodne skupščine poveljnik Beograda general Tomič. diplomatski zbor ter mnogi književniki, umetniki m drugi ugledni meščani. Kraljeve namestnike je sprejel in pozdravil prosvetni minister Stošovič ki je nato nagovoril vse odlične goste. Rekel je med druelm: Niti pol leta še ni, ko se ie uredil ta naš muzej, a že si je pridobil sloves odlične prosvetne in umetniške ustanove tudi v inozemstvu zlasti v Parizu, ki ie že stolet-in stoletja resnični arbiter, vrhovna so-in javno žarišče umetnosti in umetniških tvorb vseh narodov. Nov dokaz za to je tudi pričujoča razstava modernih franco-skih mojstrov. Za ta veliki umetniški dogodek ki ni samo pomembno priznanje našemu'kulturnemu stremljenju, temveč turav gotovo z največjim zadovoljstvom- Krožni horizont je visok 14 metrov in meri v obsegu 30 metrov. Z njim se je naša opera zelo izpopolnila. kaT mora vse, ki radi zahajajo v gledališče, navdajati z zadovoljstvom. Nova obmejna služba v Mariboru Avstrijske obmejne oblasti uradujejo pri nas Danes se uvede na postaji Maribor, gl. kolodvor skupna obmejna služba med Jugoslavijo in Avstrijo. Poslej bodo avstrijske oblasti opravljale policijski in carinski pregled potnikov, prtljage in blaga na tej postaji, ne pa kaikor doslej v Špilju ali Lipnici. Revizijo potnih listov in carinski pregled potnikov bodo opravljali pri direktnih vlakih po možnosti med njihovim postankom. Direktni potniki ne bodo smeli v Mariboru zapustiti vlaka brez dovoljenja policijskih in carinskih organov. Pregled potnikov, ki bodo stopili v direktne vlake v Mariboru, bodo opravljali policijski in carinski organi v skupnem prostoru v carinarnici pri postajnem poslopju. Ti potniki bodo smeli stopiti v vlake po dovoljenju s strani avstrijskih nadzorstvenih organov. S postaj Št. Ilj, Pesnica, in Cirkni-ea bo mogoče potovati v Avstrijo po železnici, zaradi policijskega in carinskega pregleda, samo čez Maribor. Prav tako bodo morali potniki iz Avstrije potovati do teh postaj čez Maribor. To stanje se bo izpremenilo, čim bo otvorjena na postaji Št Ilj naša policijska in carinska ekspozitura. Vagonske pošiljatve za Št. Ilj in Avstrijo bo mogoče cariniti na tej postaji z dovoljenjem carinskih oblastev. Pri va-gonskih pošiljatvah iz Pesnice in Št. Ilja za Avstrijo, ki so v Jugoslaviji oproščene plačila carine, bo naš carinski pregled opravljen v Št. Ilju, avstrijski pa v Špilju. Pregled voznih listkov v direktnih vlakih bodo opravljali na progi Maribor, gl. kol. — Št. Ilj avstrijski in naši sprevodniki. Pošiljatve prtljage ekspresnega, brzo-voznega in kvarljivega blaga v kosih, izročene v prevoz na postajah Št. Ilj in Pesnica za Maribor loco in tranzit kakor tudi pošiljatve, ki bodo prispele čez Mari- bor za Št Ilj in Pesnico, bo mogoče vto-voriti tudi na avstrijske potniške vlake. Carinski pregled potniške prtljage, ekspresnega blaga in blaga v kosih, ki bo prispelo v Maribor gl. kol. v uradnih in prtljažnih vozovih direktnih in potniških vlakov, bodo opravljali organi obeh oblastev v vlakih samih. Na enak način bodo opravljali carinski pregled v vlakih za pošiljatve, ki jih bo mogoče med postankom vlakov pretovoriti v druge priključne vlake. S tem bo mogoče pospešiti nagli prevoz blaga ter ne bo treba postajati zaradi carinjenja na dveh postajah. Prav tako potniki ne bodo ovirani z dvakratnim pregledom na dveh ločenih mestih, marveč bodo carinski uslužbenci obeh držav pregledali potnike zapovrstjo. * Novi vozni red je stopil v veljavo danes opolnoči. Vse važnejše spremembe smo nedavno objavili. Na nekaterih progah se poveča število potniških vlakov- Na nekaterih relaciijahh, kakor n. pr. Beograd— Niš. Beograd—Sarajevo in Slavonski B od —Sarajevo, se pa pospešeni vlaki spremene v brz«- Upoštevaje razvoj našega tujskega prometa je železniška uprava uvedla posebne sezonske vlake, ki bodo vozili samo v poletni sezoni. Tako je v relaciji Beograd—Jesenice uveden sezonski brzi vlak, ki bo vozil od 15. junija do 15- septembra vsak dan. Iz Beograda bo odhajal ob 20.55, in bo prišel v Zagreb ob 4-20, v Ljubljano ob 7.31 in na Jesenice ob 9-32. Na povratku se bo (a vlak vračal z Jesenic ob 20.15 in bo prispel v Ljubljano cb 22.02, v Zagreb ob 035 in v Beograd cb 7.22- Tako bo omogočeno udobnejše potovanje zlasti tistim potnikom, ki se vozijo na Bled, Bohinjsko jezero in v druge kraje v Sloveniji. I Šlager opereta: Jutri premiera v KINU SLOGI Na lepi plavi Donavi | Frohlichove hiše bodo padle Zgrajena bo nova palača neke zavarovalnice Večji kompleks stare Ljubljane bo še letos izginil. Gre za Frohlichove hiše ob Tyrševi cesti v bližini nebotičnika. Lastnika hiš 5. in 7. sta po deležih inž. L. Dukjč in inž. E. Stern, deloma pa tudi pek Ivan Piskar. Lastnika hiše št. 9 pa sta Matilda in Jos. Zalta, ki ima svojo trgovino z železni no. Lastniki so pravkar predložili sreskemu sodišču stanovanjske odpovedi, s katerimi odpovedujejo vsem 30 strankam stanovanja. lokale in delavnice za 1. avgust, kot razlog navajajo kratko, da se bodo te hiše podrle. Na tem prostoru bo potem zgrajena moderna palača za neko zavarovalno banko. Teko sicer še pogajanja, pričakovati pa je, da bodo ugodno končana. V palači bodo tudi mnogi trgovski lokali in razne pisarne. Palača se bo gradila ob regulačni črti v podaljšku nebotičnika. Načrti palače pa še niso predloženi gradbenemu uradu. Nad 100 let stare hiše hranijo precej zanimivosti. Zemljiška knjiga creskega sodišča ima zaznamovano, da so bile te hiše z velikim vrtom, kjer sedaj stoje hiše Dukičevega bloka, na podlagi prisojilne listine od 4. maja 1841. prepisane na Antona Froblicha, ki je umrl I887. Sledili so 'KINO SLOGA, tel. 27-SO" DANES PO SLEDNJIČ ob 16., 19.15 in 21.15 uri Frankensteinova nevesta Film strahu in groze! Boris Karloff- mu kot lastniki njegovi otroci. Frohlichi so imeli na Vrhniki pivovarno, ki je imela osobito na Krasu mnogo konzumentov. Dediči so 25. septembra 1917. prodali hiše z vsem kompleksom veletrgovcu Avgustu Tomažiču Po njegovi smrti so sledili kot lastniki njegovi dediči, ki so potem hiše prodali in so naposled prišle v roke sedanjih lastnikov. Afi ni nič SatSeaa »d Odota! Izlet jadranskih stražark na morje Vse bi še rade segle v roko dobremu profesorju, ki »mora« ostati doma Za časa odhoda opoldanskega vlaka proti Zidanemu mostu je bilo včeraj na glavnem kolodvoru nenavadno živahno- Podmladek Jadranske straže na ženski realni gimnaziji se je odpravil na večdnevni izlet na Jadransko morje. Prof. Andrija Ku-Iji.š 71 it\p* sestavi! podroben program in je gotovo, da bodo dekleta na izletu mnogo lepega videla in doživela, če jim le ne bo vreme nagajalo. Vseh rzletnic z devetimi profesorji za nadzorstvo in vodstvo ter z zdravnikom dr. Fonom je 1°0. Vštetih je tudj 17 gojenk gospodinjske šole z ravnateljico gospo Zemljanovo- Vsa velika ekspedicija je dobila od železniške direkcije na Tazpolago tri pulma-ne, tako da je za potovalno udobnost dobro preskrbljeno. Na kolodvoru je bil živ žav, da že dolgo ne enakega- Stražarke so se prvič ustavile v Zagrebu, kjer so si od 16. do 18. v skupinah ogledale mesto. V Split prispejo danes za rana- Na programu imajo kopanje, ogled Marjana, arheološkega muzeja, morskega akvarija, zoološkega vrta- Jutri odplovejo zgodaii zjutraj s posebnim parniikom na otok Biševo k ogledu »Modre jame«- Opoldne so že v Komiiži, kosijo na parniku in ob pol 14. so na Visu. Ob 17. na Hvaru in pozno zvečer zopet v Splitu. Izletnice bodo ves dan na morju in tega dne se gotovo najbolj vesele. V nedeljo doopoldne si ogledajo Klns, trdnjavo in okolico- Opoldne se vrnejo in do večera se bodo kopale na Baovicah. Po večerji se bodo sprehajale po obali in mestu, nekaj minut po 23- pa jih hlapon spet popelje proti demu in se vrnejo v Ljubljano v ponedeljek ob 15.03. Organizatorjem izleta je uspelo, da so dosegli mnogo udobnosti tako na potovanju z vlakom in parniikom, kakor tudji v pogledu prehrane, prenočišč in pri ogledu znamenitosti. Na ta način je bila ob dokaj majhnem prispevku omogočena udeležba toliko gojenkam in še od teh dobrih 200 Din je bilo nekaterim precej znižano, za nekaj ubožnih udeleženk pa plača prispevek Jadranska straža iz skupička nedavne "kademije- vesela kakor neveste odhajajo dekleta na morje Baraga in Cankar v Clevelandu Priznanje mesta našemu kulturnemu vrtu Cleveland, meseca maja. Družba cestne železnice mesta Clevelanda je začela izdajati tedenske vozne listke takozvane »passe«. Ti vozni listki veljajo za ves teden en dolar 25 centov. Veljavni so za ves teden na vseh progah cestne železnice, avtobuse, ki vozijo n>m sto električnih vozil — in to po vsem mestu in po vseh predmestjih Clevelanda. Družba proda vsak teden za nad 100.000 dolarjev takih voznih listkov. Ker lahko oseba poljubno posodi »pass« komu drugemu, kadar ga saina ne potrebuje, se vozi ves teden s takimi »passi« okrog pol milijona ljudi. Družba cestne železnice opremlja vsak teden te vozne listke s podobami cleveland-skih znamenitosti, vladnih poslopij, lepih palač, odličnih spomenikov ali zgodovinskih dogodkov. Na velikonočno nedeljo pa je družba izdala te tedenske vozne listke s sliko spomenika škofa Barage, ki smo ga bili odkrili lani 22. septembra v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. Jutri v kinu Unionu premiera najnovejšega Ufinega velefilma Dejanje se godi v Moskvi v predvojni Rusiji! Nadvse napeta vsebina! V gl. vi. H A N S A L B E R S. B9 HOTEL SAV0Y 217 25 let Glasbene šole v Kranju Slavnostni koncert bo jutri zvečer v Narodnem domu Kranj, 14. maja. Glasbena šola v Kranju praznuje letos 251etnico obstoja in proslavi ta jubilej v soboto 16. maja ob pol 21 uri v veliki dvorani Narodnega doma s slavnostnim koncertom. Kranj kot malo provincijalno mestece si ta jubilej Glasbene šole kot ene izmed najvažnejših kulturnih institucij lahko šteje v čast in ponos in prav bi bilo, če se koncerta Glasbene šole, ki danes deluje strogo nevtralno le za glasbeno vzgojo mladine, res udeleži vse kranjsko meščanstvo brez izjeme, da tako potrdi in dokaže razumevanje za to lepo panogo umetnosti. če danes Glasbena šola piše v svoje anale 251etni jubilej obstoja, je v tem zapopa-den tudi precejšen kos kranjske zgodovine. Iz glasbenega udejstvovanja Narodne čitalnice v Kranju, ki je bila ustanovljena 1. 1863. in ki je z vnemo gojila slovensko pesem in godbo, je izšla pobuda za ustanovitev »Glasbene šole«, že 16. avg. 1863. je nastopil moški pevski zbor. L. 1895 je bil ustanovljen še mešan zbor. L. 1870 že je imela čitalnica svoj diletantski orkester, ki je obstojal pod različnimi oblikami in imeni do 1914. To glasbenovzgojno delo Narodne čitalnice pa je bilo kronano z ustanovitvijo društva Glasbena šola v Kranju. Pobudo za ustanovitev je dal 1. 1908. čital-niški pevski zbor, zamisel pa sta naslednje leto uresničila čitalničarja Anton štri. tof in učitelj Vilko Rus. Kranjsko meščanstvo je zavod, ki je bil podružnica Glasbe- ne Matice v Ljubljani, prav toplo pozdravilo, kar priča veliko število učencev. Vojna je delo Glasbene šole ustavila, tako da se je s pravim delom moglo začeti šele 1.1925. Popolnoma novo dobo v povojnem času in hitro pot napredka pa Glasbena šola beleži od. 1.1931. dalje, ko sta pouk na šoli prevzela g. Albin Fakin in ga. Nil-ka, ki sta ves svoj prosti čas, vse svoje sposobnosti in vse svoje mladostne sile posvetila napredku šole, da je pod njunim vodstvom dosegla danes zavidljivo višino svojega razvoja, s katerim se lahko ponaša pred vsemi našimi mesti. G. Fakin je šolo popolnoma reorganiziral. Poleg klavirja in gosli je uvedel še pouk drugih predmetov. Zlasti se je pa zavzel za mladinski pevski zbor in orkester, s katerima danes dosega lepe uspehe (nastop na koncertu šentpeterske CMD letos 14. marca). G. Fakin se pravilno zaveda, da bo v par letih iz te glasbeno smotrno vzgojene mladine izoblikoval prvovrsten mešani zbor odraslih pevcev in pevk ter dober orkester. Pred njim se je na skupne vaje mladine premalo pazilo. Društvu so načelovali od 1. 1909. do 1910. gimn. ravnatelj Ignacij Fajdiga, od 1910. do 1914. okrajni tajnik Adolf Rohrman, od 1925. do 1932. šolski ravnatelj Janko 2i-rovnik in direktor dr. Simon Dolar od leta 1933. dalje. Do 1. 1914. so poučevali na šoli: Bajuk Marko, Doršner Vaclav, Masten Ivan, Pirnat Anica, Polaček 2iga, Rus Vil- ko, Vlasak Arnold, Jugovič Katinka in Novak Franc. Poučevalo se je: klavir, gosli, mladinski in dijaški zbor in glasbena teorija. Vsako leto se je vršila po ena javna produkcija. Po vojni do 1. 1931. so učili: Bruna Franc, Rebolj Marija, ZavršniK Stanko, švikaršič Zdravko, Krek Leon, Pfeifer Leon in Ravnik Minka. Od 1. 1931. dalje pa poučujeta g. Fakin in gospa in sicer: klavir, gosli, pihala, mladinsko petje, glasbeno teorijo. Z mladinskim pevskim zborom in orkestrom sta poleg običajnih produkcij nastopila še posebej v Kranju, Stražišču, Tržiču in Ljubljani z različnimi pevskimi programi in igricami. Letos so se mladinskemu zboru in orkestru, ki sta ponos učiteljev in rezultat trdega dela v glasbeni vzgoji ter bodoča pionirja glasbene kulture v Kranju, pridružili še mali harmonikarji, ki nam bodo jeseni prvikrat zagodli. Z veseljem lahko zreta g. Fakin in gospa na svoje delo zadnjih štiriK let in na mladino, ki se zbira okrog njiju. Tudi na jutrišnjem jubilejnem koncertu bosta izpolnila večino programa pod vodstvom dirigenta A. Fakina mladinski pevski zbor in mladinski orkester. Mladinski pevski zbor bo najprej zapel šest pesmic, nato bo orkester odigral M. Bravničarjeve: Plesne slike v 4 stavkih, katere je komponist, ki se udeleži koncerta, poklonil kranjski Glasbeni šoli. Tretja točka je vijolinski solo: Koncert v d-duru (igra gojenec Ku-mer) in za zaključek sledijo še štiri pesmice. »Glasbeni šoli« k jubileju čestitamo, kranjskemu meščanstvu pa toplo priporočamo obisk koncerta. Družba cestne železnice se je bila odločila, da bo na voznih listkih prinesla slike raznih spomenikov, ki se nahajajo v narodnih vrtovih. A prvega od vseh je izbrala v na-šem kulturnem vrtu. Nista prišla prej na vrsto Goethe in Schiller, ki imata velik spomenik v nemškem kulturnem vrtu, tudi ■Kino Union, tel. 22-21' SAMO DANES ob 16. uri (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) Lilian Harvey v najnovejšem filmu Noe v Monte Carin ni prišel na vrsto slavni poet Virgil, s katerim se diči italijanski kulturni vrt.. Prvi je bil Baraga. Kakorkoli, to je izzvalo dosti živahnega komentarja v Clevelandu. Dobili smo s tem častno priznanje od mesta. Informirali smo se o vzroku in visok uradnik cestne železnice nam je dejal, da so imeli dosti spomenikov na izbiro, toda od vseh se jim je najbolj prikladen videl Jugoslovanski kulturni vrt z Baragovim spomenikom. V slovenski javnosti se je zadnji dve leti govorilo, da s-e je Ivanu Cankarju storila krivica, ker njegov spomenik ni bil postavljen v naš kulturni vrt. Dovolite, resnica je ta, da pride Cankar letos na vrsto. Ne bi pa bili mogli postaviti nikogar, če bi ne bili izbrali Barage. Sicer bi bili morali vrt vrniti clevelandski občini. Z Barago smo prodrli in Cleveland ga je častno priznal med prvake v kulturnih vrtovih. Od tega ima dobro ime slovenski narod in Jugoslavija. Družba cestne železnice nam je iz prijaznosti poklonila vozne listke z Baragovo sliko, da jfh pošljemo tudi v domovino. Letos pa bo odkrit še spomenik Ivana Cankarja, ki ga je bila poslala ljubljanska mestna občina v Cleveland. obenem pride na vrsto Simon Gregorčič. Tako bo za enkrat dostojno reprezentirana naša kultura. Pozdrav vsem rojakom! Jože Grdina, glavni tajnik Jugoslov. kulturnega vrta. PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO /odo! ■>K> reg. S. bt. 90J74/36 s »JUTRO« št 112. == Petek, 15. K. 1936. Domače vesti * Imenovanje. Minister za promet g. dr. 8 pa ho je odobril, da posluje pri oddelku za gradbo železnic kot izvedenec g. inž. Maks Klodič, bivši direktor državnih železnic. V glavnem mu je poverjeno nadzorstvo nad železniškimi gradbaani v Sloveniji, to je gradbo proge Št. Janž — Sevnica in traei-ranjem proge Črnomelj — Vrbovsko, ki se bo v kratkem začelo. G. inž. Klodič posluje po potrebi v ljubljanski direkciji državnih železnic. • Šolski upravitej Rndolf Vižintin razrešen. Te dni je bil razrešen uDraviteljskih poslov šolski upravitelj pri Sv. Juriju v Slov. Goricah g. Rudolf Vižintin. v tem kraju je požrtvovalno deloval za ljudsko prosve-to že deset let: osem let kot učitelj in dve leti, odkar je šel v pokoj njegov prednik, kot upravitelj. Dolgo let ie vršil posle ol» črnskega tainika in mnogo sodeloval pri društvih- Povsod je požrtvovalno pomagal ter si pridobil zaupanje in naklonjenost domačinov. Za svoje zasluge ie bil omikovan z redom sv. Save- Kakor je priljubljen med občani, tako je tudi med učiteljstvom svoje šole in vsega sreza. Zato ga bodo vsi pogrešali. * Francoske štipendije. Kakor vsako leto, je vlada francoske republike tudi letos sklenila podeliti jugoslovenskim profesorjem in študentom več štipendij, da jim omogoči študije na Francoskem v šolskem letu 1936/37. Kandidati za te štipendije morajo biti jugoslovanski državljani in imeti diplomski ali njemu po činu enak izpit. Svoje prošnje za štipendijo naj predlože francoskemu poslaništvu preko rektorata univerze, kjer so študirali, in kjer lahko dobe tudi potrebne obrazce in vse druge informacije. Za študente lepih umetnosti služijo namesto diplome tudi lahko izpričevala ravnatelja njihovega zavoda. Vsi kandidati morajo dokazati, da dobro obvladajo francoščino. ♦ Popustj na češkoslovaških železnicah. Za potovanje v sezoni od 1. maja do 31. oktobra nudijo v ČSR obiskovalcem iz tujine splošno 50% popusta pri povratku Popust se dovoljuje samo po najmanji šest dnevnem nepretrganem bivanju v kateremkoli kraju CSR. Ta popust se dovoljuje na podlagi inozemskega potnega lista in tako imenovanega kontrolnega lista, ki se lahko dobi za znesek 5 Kč v potovalnih pisarnah v inozemstvu, oziroma na obmejni češkoslovaški železniški postaji. Notranje železniške postaje v ČSR kontrolnih listkov ne bodo izdajale. Potovalne pisarne lahko preskrbijo tudi vozni listek s popustom. Povratna vozna karta s popustom se dobi pri vsaki železniški postaji CSR. Za inozemske posetnike češkoslovaških zdravilišč in kopališč se popust na želez-nieah poviša na 66%% pri najmanj 10 dnevnem bivanju v času od 1. maja do 31. oktobra. Ta popust se daje na tako-zvano nakaznico za cenejše potovanje obiskovalcem zdravilišč, ki se dobi v potovalnih pisarnlh v inozemstvu, odnosno na obmejnih postajah pri plačanju normalne vozovnice pri potovanju v zdravilišče (na razdaljo najmanj 30 km od češkoslovaške meje). Pred nastopom potovanja nazaj si mora potnik preskrbeti potrdilo zdraviliške uprave o lOdmevnem bivanju, nato pa dobi vozovnico g popustom 66%%. Posebne ugodnosti so uvedene za skupne izlete bodisi z normalnim vlakom ali s posebnim izletniškim vlakom. Vodniki skupin dobijo pri določenem številu udeležencev prosto vožnjo. Uvedene so tudi ugodne okrožne vozne karte za potovanje po CSR, ki omogočajo tujcem obisk in spoznavanje naravnih lepot, zgodovinskih krajev in drugih znamenitosti CSR. Odstotni popust pri skupnih izletih in okrožnih potovanjih, odnosno navodila, sporoči konzulat na željo interesentov. žolča in jeter, žolčnih kamenih ln zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-J OSEFO VO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. & Itt. 16485/35 Vremenska poročila Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, « oblačnost #—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Četrtek. 14. maja 1936 Ljubljana 7, 762.3, 15 81, NE1 6 —, —; Ljubljana 14. 761.9, 20.8 59 SE, 8 —, —; Maribor 7, 762 4, 14 8-2, SW8 — —: Zagreb 7, 762.5, 17. 7o Wi, 7 ——; Beograd 7, 7603, 19 60, 0 4 — —; Sarajevo 7, 766.5. 10 90 0. — —, —; Skoplje 7, 760.2, 17 80, E2 — — —; Kumbor 7. 758.3 20 40, NNW1 4, —, —; Split 7, 758.3, 21 40, NE4 4 —. —; Rab 7. 759.5 20 30, NE4 4. —. —; Rogaška Slatina 7, —, 14 84, S2 3, —, —; temperature- Ljubljana 22 12; Maribor 23. 12; Zagreb'25, 15; Beograd 27. 14; Sarajevo 26, 4; Skoplje 24, 10: Kumbor — 16- Split 27, 18; Rab — 17: Rogaška Slatina 27 H. Poročilo zemunske meteorološke letalske službe 14. t.m.; Slaba depresija nad Rusijo in na Egejskem morju visok pritisk drugod V vsej Evropi prevladuje jasno vreme, nekoliko deževno v Nemčiji Rusiji in v Pirenejih V Jugoslaviji ie bilo deloma oblačno na zapadu, jasno v večjem delu vzhodne polovice. Dežja ni bilo. Najnižja temperatura Plevlje 4. najvišja Jašj Tomič 31 stopinj. ♦ Nove zajetje vrelcev v Laškem. V zdravilišču OUZD Radio-Thermi v Laškem se ravnokar vrše dela o popolnoma novem zajetju radioutermalnlh vrelcev. Dosedanje zajetje je staro že preko 80 let in ne odgovarja več modernim zahtevam ra-dio-termalnih kopališč. Zajetje se vrši po načrtih in pod vodstvom inozemskega strokovnjaka inž. Eugena Maurerja iz Baden-Badena Strokovnjak je zajel v naši državi vrelec v kopališču Ranja Vru-čica pri Tesliču, izvršil pa je tudi številna zajetja v Nemčiji, zlasti pa v Južni Ameriki. Dela okoli zajetja so prav zanimiva, ker se zdaj lahko vidi, kako so pred 80 leti zajemali take termalne vrelce in kako obsežna dela so potrebna, da se tako zajetje uredi na moderni tehnični podlagi. Delo je ne samo za Laško, temveč tudi za našo Slovenijo važnega medicinskega in gospodarskega značaja. + Javna dražba velikega posestva v Litiji. Včeraj je bilo na javni dražbi prodano veliko posestvo litijskega trgovca Hinka Lebingerja. Posestvo, ki obstoji v glavnem iz dvonadstropne trgovske hiše in obširnega gozda, je zdražila Mestna hranilnica ljubljanska za 983.031 Din Dasi je za današnje prilike izdražena cena priljčno visoka, izgubi Ljubljanska mestna hranilnica znatno vsoto 600.000 Din, kajti njena terjatev iznaša poldrugi milijon dinarjev Poleg Ljubljanske mestne hranilnice je prizadeta tudi Okrajna posojilnica v Litiji s približno 300.000 Din, za kar pa je krita s poroki. Vsi ostali upniki pa bodo morali svoje terjatve popolnoma črtati. * Kako organizirati zbirke v Protituber kuloznem tednu. Proti tuberkulozna Zveza v Ljubljani prosi vse krajevne lige, dispanzerje, ustanove in posameznike, na katere se je obrnila zaradi nabiranja denarnih prispevkov v p roti tuberkuloznem tednu, da gotovo vpoštevajo sledeča navodila: Občinske uprave naj razobesijo poslane jim lepake. Nabiranje naj se vrši od vasi do vasi, od hiše do hiše s sodelovanjem uči-teljstva, gasilcev, športnih društev itd. Pred kolodvorska poslopja naj se postavijo nabiralne mizice im nalepijo poslani letaki, za kar je še dala dovoljenje tukajšnja direkcija drž. železnic. Zbirke naj se vršijo tudi po cerkvah na podlagi dovoljenja kne-zoškofijskih ordinariatov. Letaki za zbirko protituberkuloznega dinarja naj se nalepijo tudi pri blagajnah kinopodjetij in gledališč. Nadalje pri športnih prireditvah. Zainteresira naj se razna trgovska podjetja radi prispevka iz sklada glob Prodaja naj se dr. Neubauerjeva brošura »Tuberkuloza — bolnim v tolažbo, zdravim v korist«, Zvezino glasilo »Delo proti tuberkulozi«, tablice »iNe pljuvaj na tla!« in ko-leki. * Smrt vzorne kmečke matere. Iz Skoci-jana pri Turjaku nam pišejo: V nedeljo je umrla v Malih Lipljenah ga. Lenčka Šmu-cova, stara 55 let. Zapustila je osem otrok, dve hčerki sta v Ameriki Spoštovano gospodinjo 6o v torek številni pogrebci spremili do groba. Pokojna je bila vneta podporna članica gasilske čete in je sodelovala pri raznih naprednih društvih. Po rodu je bila z Ižanskega, a na izobrazbi je mnogo pridobila v Ameriki, kamor je bila odšla kot dekle in se je tam tudi poročila s sedanjim možem Leopoldom Šmucom. Tik pred vojno se je vsa družina vrnila na svoje posestvo v Male Lipljene in vzorna gospodinja je znala tudi v najtežjih časih skrbeti za srečo in blagobit svoje družine. Bila je res zavedna značajna kmetska mati, katere se bodo vsi, ki so jo poznali, venomer toplo spominjali. * V visoki starosti 94 let ie umrla gospa Frančiška Bartlova, vdova po železniškem uradniku v Rožni votlini IV. Dri Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 15. V Trnavi v Savinjski dolini je umrla gospa Ana Korunova, vdova po posestniku, mati poštnega inšpektorja pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Dosegla je čestito starost 86 let. Pokopali jo todo danes ob 9 — Pokoinima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Ljubljanski Autoklub priredi izlet na Notranjsko. Ljubljanska sekcija Automobil-skega kluba obvešča, da priredi v nedeljo, 17. t. m. izlet na Notranjsko. Izlet se bo vršil kot majniški izlet in bo prvi družabni izlet kluba v letošnjem letu. Udeleženci ne odpotujejo skupno, pač pa je določena naslednja proga: Ljubljana—Turjak—Velike Lašče—Nova vas na Blokah, kjer ee zberejo izletniki v gostilni pri Lavriču pri zajtrku ob 10. dopoldne. Iz Nove vasi vozijo potem dalje do Starega trga, od tod pa po cesti ob jezeru čez Dane v Cerknico. Med potom si ogledajo Kriško jamo in po-nikovalnico Golobino pri Danah. Po kosilu, ki bo v Cerknici pri Zumru je predviden peš-izlet k jezeru, koder je dana možnost vožnje s čolnom itd. dalje po volji izlet na planoto v.Št Vid po novi cesti itd. Oni, ki bi želeli ogledati so Kriško jamo, naj spo-roče to tajništvu, ker je treba oskrbeti vodnike in razsvetljavo. Ravno tako je zaradi preskrbe kosila prijaviti vsaj približno število oseb. Izlet je povsem družabnega značaja, brez vsake prisiljenosti. Vršil se bo le v lepem vremenu. V primeru dvomljivega vremena je vprašati na dan izleta tajništvo, ki posluje od 7. zjutraj dalje. Vse ostale podrobnosti so objavljene v zadnji številki vestnika »AUTO«, ki prinaša tudi skico proge. * Namesto konja je zapretrel ženo. V Ca-čak se je pripeljal Nikola Raikovič. ubožen seljak iz Gline. V poltovomj voz je bila vprežena njegova žena Roza. Mož ji je pomagal vleči na vozu pa se le zadovoljno smehljalo četvero otrok. Nikola je pojasnil svojo vožnjo takole: Pozimi so mu bili dodeljeni trije hektari zemlie v okolici Kuma-nova. Zaradi slabega vremena nI mogel prej kreniti na pot kakor pred mesecem. V svoj voz je vpregel konjiča, ki pa mu je kmalu omagal in poginil. Nato je vpregel svojo ženo Rozo in šlo je dalje počasi vendar gotovo. Z ženo sta se stalno menjala v vpregi. Vso pot je voz vzbujal pozornost, usmiljeni ljudje so družini radi dali hrane pa tudi denarja, da ne bo omagala na poti v obljubljeno deželo. * Za mrtva jn bodo preriaslIL Rudolf Mi- količ. rojen 1887. v št Jurju pri Logatcu, je odšel pomladi 1915. s celjskim polkom v Galicijo. Od zime 1916. ni vesti več o njem. Zato je okrožno sodišče v Celiu uvedlo postopanje. da se proglasi za mrtvega- Isto postopanje je uvedeno glede Ivana Tomažiča, posestnika v Škof j i vasi. rojenega 1880.. ki je takoj ob mobilizaciji 1914, odšel na rusko fronto in odtlej ni bilo nobenega glasu več o njem. * Arheološke najdbe v Osijeku- Med vojašnicama 15. in 31. topniškega polka v Osijeku delajo novo cesto. Pn kopanju so delavci naleteli na raznovrstne starine iz predzgodovinske dobe, a našli so tudi denar iz rimskih časov- Pokazal se je tudi rimski ziid, v katerem je bilo veliko zelo lepo izklesanega kamna in naravnost umetniško izdelan steber. Ob tem zidu so razkopavali grobove, v katerih so našli šest krasno izdeianih žar z ostanki zogljenelih človeških kosti in pepelom- Grobovi so torej iz časov, ko se mrliči niso pokopavali, temveč sežigali. * Zaklad s pol milijona Din je izginil. Na splitsko policijo je prišla neka gospa z Brača in je v joku povedala, da so ji iz kovčega. ki ga je imela zakopanega, ukradli okrog pol milijona Din v dolarskih oan-kovcih. S soprogom, ki je že ookojen. se je pred petimi leti vrnila iz Amerike in prinesla s seboj to premoženje. Namenila ga je za dedščino svoji nečakinji, kateri je tudi že izbrala ženina. Toda dekle se ni brigalo za fanta, ki pa ie užival naklonjenost bogate vdove. Ko ie nedavno odslužil vojaški rok. se je fant vrnil k vdovi. Te dni je gospa šla gledat, kako ie z menim zakladom Na strahovito zaprepaščenje ni našla niti pare več. Osumila je fanta, ki ie živel pri njej in vtaknili so ga v preiskovalni zapor. Danes ob 20. vsi v Union na koncert akademskega pevskega zbora „Mladosti-Balkana" iz Zagreba • V štirih urah sta umrla mož in žena. V Sarajevu je že dalje časa bolehal vpoko-jeni živinozdravnik Mozes Uriiner. ki mu je bilo 70 let. Bolehna pa ie bila tudi njegova žena Šarlota, ki je v torek poooldne nenadno dobila napad slabosti in ie izdihnila za kapjo. Štiri ure nato je izdihnil tudi njen mož. Skupno so ju prepeljali v židovsko mrtvašnico. • Razbito kolo je ubilo mehanika. V Dobr-ljinu-Drvarju se je v stroinem oddelku »Si-padovih« žag zgodila v torek nekaj minut pred poldnem, huda nesreča. Instalirali so nov parni kotel. Ko je začel obratovati, se mu je približal 28-letni mehanik Rudolf Kette, po rodu Slovenec. Tisti trenutek se je zaradi silne hitrosti razbilo kolo in del kolesa je udaril Ketteja v prsi da se je na mestu zgrudil mrtev. • Lastnega otroka je krmil s steklom. V Osijeku je bil obsojen kočiiaž Nikola Cika rdič na 20 let ječe. njegova priležnica pa na 10 let, ker sta na strahovit način spra vila Cikardičevega nezakonskega otroka s sveta. Fantič ki ga je imel kočijaž s pokojno Marijo Cvijičevo. je bil star dve in pol leta. Ker je nenadno umrl ie bila izvršena obdukcija in se je ugotovilo, da sta Cikardič in njegova priležnica osem dni hranila fantka s hrano, v katero sta vsipala zdrobljeno steklo. Dvakrat sta mu tudi dala piti kamene sode. • Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Moški akademski zbor Mladost—Balkan priredi danes ob 20. v veliki unionski dvorani koncert sodobnih zagrebških skladateljev. Ze samo ime tega zbora in njihovega dirigenta Jakova Gotovca, — saj je nastopil neštetokrat pred kritično publiko v tu — in inozemstvu, — nam jamčita za prvovrsten umetniški užitek. Na sporedu so dela popularnih hrvatskih skladateljev Odaka, Dobroniča, 0. Josefoviča, B. Ši-role, J. Parača, M. Tajčeviča, R. Matza. F. Lhotke, Z. Grgoševiča in J. Gotovca. Zanimiv je Gotovčev narodni obred: Koleda za moški zbor, tri klarinete, dva fagota in tolkala. Vstopnice se dobe čez dan v knjigarni Glasbene Matice, pol ure pred koncertom pa pred koncertno dvorano. u— 40. pešpolk Triglavski bo proslavil svojo krstno slavo 28. t. m. v spomin na dan, ko je slovenski planinski polk (sedanji Triglavski) ob koroški ofenzivi 1919. zlomil odpor sovražnika pri vasi Kotlah- Lomljenje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Popoldne bo vojaška zabava. Domačin slave je komandant polkovnik Milan J. Mašič. u— Še o Ostrovskem. Mojemu poročilu o Ostrovskega »Gozdu« v včerajšnji kulturni rubriki so kumovale Bame boginje nesreče. Najprej je tiskarski škrat skazil naslov tako, kakor da so Ostrovskega dajali v operi, ne pa v drami, nato pa je nasul še za dobršno prgišče drobnih in večjih napak v članek sam. Izmed slednjih naj popravim samo tisto, ki govori o tem. da nečemu »ni bilo treba... enako pozorne mere«. Tisti stavek se pravilno glasi: »Komedijo sestavlja prav toliko resne tragike in težine kar kor humorja, pa bi bilo treba na odru obojemu enako pozorne mere.« Prav tako moram seznam sodelujočih igralcev izpopolniti še z imenom Potokarja, ki je v vlogi trgovca Vosmibratova podal eno najbolj zanimivih, igralsko dograjenih figur. — L. M. u— Žirija Druge mednarodne razstave fotografske umetnosti je snoči zaključila svoje delo s podelitvijo odlikovanj in priznanj razstavljajočim mojstrom. Ker je poslovala še pozno v noč. priobčimo rezultate prihodnjič. Kakor je bilo število odlikovanj razmeroma veliko, vendar ni zadostovalo. da bi mogli upoštevati vse avtorje, ki bi si odlikovanje zaslužili, zato so se člani ljubljanskega fotokluba, Čeprav bi jih več prišlo v poštev tudi za prva odlikovanja, s kavalirsko gesto že v naprej odpovedali temu priznanju v prilog gostom. To vse govori po eni strani, da je naša druga inter-nacionalka na splošno umetniško na res visoki stopnji, po drugi strani pa, da naši amaterji ne delajo v prvi vrsti za zunanja priznanja. Odlikovani avtorji in slike se bodo označili na razstavi posebe. tako da bo imel vsak obiskovalec priliko oceniti razstavo tudi s te strani. Razstava se bo »osvežila« tudi z nekaterimi deli, ki so dospela po določenem roku in jih žirija tedaj ni Elitni kino Matica - TeL 21-24 DANES PREMIERA! 11 nepozabnih ljubavnih pesmi! Veleoopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje pesmi in pustolovščin: Pesem gauča Film petja in smeha, pustolovščin in strasti, ljubezni in junaštva! V glavnih vlogah odlična pevca GLADY SWARTHOUT znana iz filma »Daj mi to noč« in JOHN BOLES, nepozabni zvezdnik iz Rio Rite. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure in od 15 dalje - PRIDE „AVE MARIJA" ~~ mogla upoštevati. Na drugih razstavah je v teh primerih praksa takšna, da se naknadno dospele pošiljke zavrnejo — avtor pa nosi v takšnem primeru poleg vseh drugih stroškov še strošek dvojne poštnine. V večini primerov pa krivda za zamudo ni na njegovi strani, saj se je v tem primeru n. pr. zgodilo, da so dospele z zakasnitvijo pošiljke. ki so bile odposlane celo prej nego pošiljke razstavljenih avtorjev iz istih krajev. Kakor je fotoklub v drugih pogledih kulanten. je bil zato tudi tu in se je odločil naknadno obesiti dela-, ki se lahko primerjajo z najboljšimi na razstavi in ki bodo gotovo zbujala pozornost. u— Naši trgovci in obrtniki, veliki in mali. so z razumevanjem potreb in želja, ki jih je iznašala Protituberkulozna Zveza ob priliki organiziranja »Otroškega sejma« in »Modne revije otrok«, pokazali, da je v njih veliko srčne kulture, veliko smisla za splošne ljudske potrebe. Naš trgovski in obrtniški stan je tudi ob tej priliki pokazal, da je živi del narodnega organizma; oba stanova sta z dobrohotnim odzivom omogočila, da se bo organizacija »Otroškega sejma« in »Modne revije otrok« izvedla brez stroškov v korist protituberkuloznega skrbstva med slovenskim ljudstvom. Izjeme so bile tako redke, da res ne morejo vreči prav nobene sence na kulturno dozo-relost našega trgovstva in obrtništva in na njegovo razumevanje za potrebe ljudstva. Prepričani smo, da bo kulturna in ponosna Ljubljana z mnogoštevilnim obiskom prireditve »Otroški sejm« ( v nedeljo 17. t m. od 9. ure dalje v »Zvezdi«) in »Modne revije otrok« (Delavska zbornica v soboto, 16. t. m. ob 18.30 uri) vse storila, da bo moralni in materielni uspeh prireditev Pro-tituberkulozne Zveze kar največji. S tem bo ljubljanska javnost stala na čelu onih, ki so voljni razumeti ljudstvo v njegovih zdravstvenih težavah in neprilikah. u— Opozorilo prosilcem za francoske štipendije. Profesor Lacroix, lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, prosi vse one ki bodo prosili za francoske štipendije, da mu čim prej predlože prošnje v podpis, ker se bo komisija za razdelitev štipendij kmalu sestala. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri koncert v Unionu; v nedeljo zjutraj ob lepem vremenu izlet na Sv. Goro; prihodnja vaja vsega zbora v torek ob 20. uri. u— Nevarnost geodnih požarov. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 4. aprila je v mestni gozdni parceli na Drenikovem vrhu nastal ogenj, ki so ga mestni gasilci sicer takoj pogasili, ki bi bil pa lahko povzročil občini precej škode. Ugotovilose je, da je najbrže kak sprehajalec vrgel v suho vejevje in travo goreč ogorek cigarete in na ta način zanetij ogenj. Mestno poglavarstvo opozarja sprehajalce po gozdnih sprehajališčih v Ljubljani in okolici, da skrbno ugašajo cigarete, ker bi lahko iz majhne neprevidnosti nastala mestni občini in drugim gozdnim posestnikom ogromna škoda. Tudi pričakuje mestno poglavarstvo od meščanov, da sami pazijo na mestne nasade in gozde, ki so ne le v okras mesta, temveč tudi za zdravje mestnega prebivalstva potrebni in koristni. Mestno poglavarstvo opozarja, da bo proti vsakemu krivcu najstrožje postopalo po zakonu o gozdih. Film ZKD Danes ob 14.15 poči I BOMBA SMEHA: I Lucie Englisch — Adela Sandrock I Borba z zmajem I Enotna vstopnina Din 3.50. I »ELITNI KINO MATICA« mtm u— Hud udarec za Topolovškovo rodbino na Galjevici. V torek zjutraj je v bolnišnici umrl za posledicami hude operacije g. Edvard Topolovšek, uslužbenec cestne železnice v Ljubljani. Pokojnik je štel 53 let Bil je miren in povsod priljubljen mož. Na Galjevici si je zgradil lično hišico. Pokopali so ga včeraj. Istega dne zvečer pa je preminil v št. Jurju pod Kumom brat ge. Topolovškove g. Janko Weithau-ser, finančni preglednik v pokoju, štel je 52 let in med domačini priljubljen. Naj v miru počivata! Svojcem sožalje! u— Kolo jugoslovenskih sester sporoča, da se akademija v proslavo materinskega dme ponovi v soboto 16. t. m- ob 17. po zelo znižanih cenah v gledališki dvorani Šentjakobčanov v Mestnem domu- Prireditev bo v prid ubogim materam m sirotam. — Rezervirajte si vstopnice, ki se dobe v Matični knjigarni in 16- t. m- od 16- do 17. pri blagajni. u— Na javni dražbi pri sreskem sodišču je včeraj kupil Torkarjevo hišo z mesar rijo in vrtom v Zgornji šjški lesni vele-trgovec g. Alojzij Kraje z Grahovega. Posestvo je bilo cenjeno na 142.000 Din, prodano pa za 94.200 Din. u— Odpoved prostorov v šempetrakf vojašnici. Mestna občina ljubljanska je odpovedala ba no vinski lolskj zalogi knjig in učil vse pritlične prostore in skladišče kakor tudi prostore v I. nadstropju za 1. oktober. Občina navaja, da je bila odpoved potrebna, ker se bo izvršila adaptacija poslopja. Gre za namestitev mestne bolnišnice. Namesto venca na krsto Jakoba Golmajerja, sJužiitelja trgovske šole v L:ub-Ijani, je darovala podružnica Zveze bančnih zavarovalnih, trgov>kih in industrijskih uradnikov 200 Din za podporno zalogo šole Lepa hvala! u— Opozorilo! Obveščamo gospodinje da se vrše vsak petek zvečer ob 20. v Radi on poslovalnici na Mestnem trgu Dredavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, ki so čez dan zaposlene, da se v lastnem interesu udeleže teh večer-nih predavanj in da prideio drevi ob v Radion poslovalnico- u— Mestna elektrarna opozarja ponovno svoje odjemalce električnega toka na točno plačilo računov. Ker se še vedno dogaja, da nekateri odjemalci zavlačuieio plačilo toka po dva in več mesecev, sporoča mestna elektrarna, da to takim strankam nadaljnjo dobavo toka ukinila do popolnega plačila zastalih računov; priključila pa bo vod šele jx> položitvi potrebne varščina. Mestna elektrarna ima sama velike obveznosti, katere mora izvrševati v smislu pogodb redno in točno. Nekateri dolžniki se neupravičeno pritožujejo, zato prosi mestna elektrarna svoje stranke da take pritožbe in intervencije radi zastalih dolgov v bodoče opustijo, ker jih žal ne bo mogla upoštevati. Stari dolgovi moraio biti čimpreje poravnani, da zamore občina zadostiti svojim obveznostim. Iz Maribora a— Občni zbor CMD je bD v sredo zvečer v gornji dvorani Narodnega doma. Vodil ga je g. dr. Ferdo Lašič. Poročal je o poslovanju obeh podružnic v preteklem letu, povdarjajoč, da naj bi bil vsak zaveden Mariborčan član te nacionalno pomembne organizacije. V istem smislu je govorila predsednica ženske podružnice g. A. B urnik ova. Nato je predsednik dr. Lašič sporočim, da bo 6. septembra slavnostna otvoritev narodne šole v Gradišču, 8. septembra pa letošnja glavna skuščina CMD v Mariboru. Sledilo je poročilo neutrudnega tajnika g. Franja Goleža, iz katerega je razvidno, da šteje moška podružnica CMD v Mariboru 375 članov, ženska pa 365. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Leopold Haller, za žensko podružnico pa bla-gajničarka gospa Kosijeva. Dohodki obeh podružnic bo znašali v preteklem letn 19.157.25. izdatki 13.665 dinarjev. Občni zbor so nato pozdravili dr. Dolar, dr. Li-pold. in Janko Pire. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika moške podružnice dr. Lašič, za predsednico ženske podružnica gdč. Lobenweinova. a— Mariborska regulacija. Včeraj se je mudila v Mariboru komisija tehničnega oddelka banske uprave, da prouči razne pereče zadevo regulacije mariborskih javnih prostorov, ulic in cest V komisiji bo bili tudi člani mestnega gradbenega urada z načelnikom inž. Baranom na čelu ter zastopniki policijske oblasti Dopoldne je komisija proučila načrt preureditve prometa na Kralja Petra trgu, načrt regulacije prometa na Glavnem trga, zadevo regulacije Zrinjskega trga in projektirane nove ulice, ki bo vezala Cafovo z Aškerčevo ulico. Prav tako je komisija proučila tudi nekatere pereče zadeve iz generalnega regulacijskega načrta mesta Maribora. Komisija je po lokalnem ogledu vzela načelno predložene načrte, ki so jih razlagali vodilni uradniki mestnega gradbenega urada, na znanje ter bo po podrobni proučitvi odločila o njihovi usodi. Vsekakor pa je upati, da se bo zlasti regulacija Kralja Petra trga kakor tudi regulacija Glavnega trga s tem pospešila. a— Mariborski odvetnik ponesrečil v vtl-donskem klancu. Prevčerajšnjim zvečer se je na prvem ovinku vildonskega klanca ponesrečil mariborski odvetnik dr. Senkovič. Z motornim kolesom je trčil v nasproti vozeči tovorni avto, pri čemer si je stri levo nogo nad kolenom in dobil razen tega poškodbe tudi na glavi in obeh rokah. Njegova sestra je dobila poškodbe na obeh rokah in obrazu. Vildonski reševalci so oba prepeljali v graško bolnišnico. a— Drugi kulturni film se predvaja jutri zvečer v tuka^mi I.j.idsH univerzi in sic^r o solnčnih otokih »Rab. Pag in Krk«. Ob štirih f opoldne mladinska predstava za ljudske in meščanske šole. a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva vajence in vajenke, ki so letos dovršili obrtno nadaljevalno šolo. naj pridejo po svoje odpustniee v nedeljo dne 17. t. m. od 9 do 12 na deško meščansko šolo v Krekovi ulici. a— Incident na vinarski ln sadjarski šoli. Učenci prvega letnika tuk. banov, vinarske in sadjarske šole so predložili ravnateljstvu šole neke zahteve, ki jih je ravnateljstvo odklonilo. Trije gojenci, ki so kakor se glasi službeno sporočilo, »na.hujskali svoje tovariše k nepokorščini«, so bili v smislu sklepa profesorske konference izključeni iz zavoda in so morali šolo takoj zapustiti. a— Nehvaležna mrcina. 52-letni železniški Čuvaj Ivan Has iz Mihajlovcev je hotel rešiti nekega psa, ki je padel v precej globoko jamo. napolnjeno z vodo, in žalostno cvilil. Ko je Has rešil mrcino iz jame, ga je pes za zahvalo vsega obgrizel po rokah, da so Hasa radi občutnih poškodb morali OTftlfrti x tnkajftgp t&ošuo jtahufcMa* f »JUTRO« št 112. Petek, 15. R. M36. Iz Celja e— Umri je v sanatoriiu v Zagreba 37-letni Josip Kor^er iz Celja. Truplo prepeljejo v Celje in bo posreb danes ob 17. Blag mu spomin! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Živim in liubimc in dve predigri. e— Spored prireditev protituberkulozne-ga tedna bo naslednji: v sredo 20. t. m. ob 20.30 koncert pevskega društva »Oljke« v mestnem parku; v soboto 23. t. m. ob 20.30 koncert delavskega pevskega društva »Zarje« v mestnem parku; v nedeljo 24. t. m. od 10.30 do 12. promenadni koncert železničar-ske godbe v mestnem parku in ob 15. na Glaziji brzi turnir, pri katerem bodo sodelovali vsi domači športni klubi. Občinstvo opozarjamo na radijski prenos predavanja o jetiki, ki ga bo liga prenašala z zvočnikom pred postajo. Ves teden in na prireditvah bodo dame pobirale prispevke v prid jet.ičnikom. Darujte vsaj dinar. e— Kuratorij ustanove trgovca Antona Kolenca v Celju je razdelil v smislu oporoke 10.200 Din visokošolcem in 3.450 Din srednješolcem. Podpore je prejelo 34 viso-košolcev m 27 srednješolcev. e— Usoden padec s kozolca. Ko je šel 31-letni v rudniku Hudi jami uslužbeni hlapec Jože Kukovičič s Spodnje Rečice pri Laškem na kozolec po krmo, je padel in si zlomil levico in se močno poškodoval po glavi. Zdravi se v celjski bolnišnici. Iz Trbovelj t— Avtomobilski promet. Ker se 15. t. m. izpremeni vozni red na železnici, bodo ■odhajali avtomobili iz trga Trbovelj takole: ob 5.20, 7.30, 11.45, 14.15, 16.25, 18.50 in 20. Iz Novega mesta n— Otvoritev protituberkuloznega tedna v Novem me^tu. V soboto 16. t. m. ob 17- bosta predavala za bolnike banovinske ženske bolnišnice in posetnike prati tuberkuloznega dispanzerja o socialnem in zdravstvenem pomenu protituberkuloznega dispanzerja o socialnem in zdravstvenem boja pri mar i i g. dr- Červinka, vodja ženske bolnišnice in priim. g. dr. Prodan, vodja profeitub. dispanzerja- Predavanje bo dostopno tudi znancem in sorodnikom bolnikov obeh ustanov. Vršilo se bo v bolniškem parku. Dostop akozi vrtna vrarta iz Defrančeskijeve ulice- — Dispanzer je pni čel delovati. Ožrivotvoriti se hoče proti-tuberkulozna lige- V nedeljo 17- t. m. bo v mestnii posvetovalnici ob 10. posvetovalni sestanek, h kateremu so vljudno vabljeni meščani in okoličani, ki naj v čim večjem številu pristopijo k protituberkulozni ligi (članarina samo 1 Din mesečno). V nedeljo bo tudi cvetličen dan: dohodek bo za protituberkulozno ligo- iz Ptnfa j— Predavanje. V soboto 16. t. m. bo z začetkom ob 20. predaval v prosvetni dvo-iani »Mladike« društveni zdravnik Sokola g. dr. Vrečko o utrjevanju. Brez vstopnine. Dobro došli razen sokolskih pripadnikov tudi prijatelji Sokolstva! j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21 film »Ne-' mogoča žena«- Predigra kulturna film in Foxov tednik- Iz Julijske Krajine Novi zakon o imenih in priimkih Sredi aprila je bil uveljavljen novi splošni zakon o imenih in primkih. s katerim so se ukinile neke določbe sličnega zakona iz leta 1865. in generalizirale določbe zakonov iz leta 1926 o spremembi tujih (slovenskih, hrvatskih in nemških) priimkov ter iz leta 192y o spremembi krstnih ( slovanskih ali germanskih in drugih) imen. ki sta veljala doslej partikularno le za Poadižie in Julijsko Krajino. Novi zakon določa, da smejo posamezniki zaprositi za spremembo vseh sramotnih in smeršnih imen ter primkov, pa tudi takih. ki so ilegalnega izvora.« Sem spadajo po citatih »Piccola« ki je objavil o zakonu te dni daljši članek, imena, kakor »muio, porko, asino«, pa tudi »Cvetko, Srečko, Gorazd. itd.«. Razlika bo v praksi le ta. da bo treba za spremembo priimkov, ki so posneti po omenjenih nečednih živalih, vložiti prošnjo kar na apelacijsko sodišče, za poita-lijančenje slovenskih in hrvatskih priimkov pa bo pristojna kakor doslej že upravna oblast druge stopnje, za spremembo naših krstnih imen celo že upravna oblast in sodišča prve stopnje. S tem so pač jasno določene tudi vrednostne stopnje posameznih imen in primkov. List pripominja, da je bilo v zadnjih 9 letih poitalijančenih več 10.000 slovenskih in hrvatskih priimkov v Julijski Krajini. Načeloma so si vsi ti ljudje spreminili priimke po svoji volji, le v nekaterih primerih so bile spremembe dekretirane po prefektih-Podatki, ki so bili sproti objavljeni v »Gaz-zetti Ufficiale«. kažejo, da so bili spremenjeni priimki v prav izredni večini takim družinskim poglavarjem (in članom njih družin), ki so v državnih ali samoupravnih službah, ki imajo gostilniške, trgovske in obrtne koncesije ali pa poklice, zaradi katerih so kakorkoli odvisni od merodajnih faktorjev. - Drobne novice V Črnem vrhu se ie te dni mudil na kratkem oddihu konfinirani župnik Kavčič-Prišel je domov zaradi nekih rodbinskih zadev. Po nekaj dneh pa se ie moral spet vrniti v južno Italijo, kjer ie interniran že od leta 1934. Preko meje se je te dni vrnil 27-letni Stanislav Pregarc iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Nameraval je domov, a že med potjo so ga aretirali in odvedli v zapore. Baje pride pred sodišče. V tržaški pokrajini se ie meseca aprila rodilo 455. umrlo pa je 399 liudi- Naravni prirastek prebivalstva na deželi je znašal 61 oseb med tem ko je v Trstu 5 oseb več umrlo, nego se jih je rodilo. Za pomorsko univerzo v Trstu. V rimskem parlamentu je imel poslanec Coceani (nekaj Kocjančič) govor, v katerem se je zavzemal za ustanovitev pomorske univerze v Trstu, ki naj bi združevala v svojem okviru trgovinsko in gospodarsko, ladiedelniško in strojno ter pomorsko visoko šolo. V Pazinu in Vodnjanu sta bila dosedanja občinska komisarja dr. Vital Bernardinehi in dr. Jurij Sansa imenovana za podestata. Blizu Tolmina so našli vaški fantje pretekli petek zjutraj truplo 161etnega Viktorja Uršiča. Nihče ne ve, ali ie deček postal žrtev zločina ali nesreče. Gospodarstvo Starostna preskrba trgovcev in njihovih sotrudnikov Na včerajšnjem 36. rednem letnem občnem zboru trgovskega društva »Merkur« je dolgoletni društveni predsednik dr. Fran Windischer v svojem zanimivem predsed-stvenem poročilu obravnaval med drugim tudi važno vprašanje starostne preskrbe trgovskih nameščencev in samostojnih trgovcev. Dejal je naslednje: Naše društvo je imelo vedno smisel za vprašanje starostnega zavarovanja in starostne preskrbe ter se je ob raznih prilikah zavzemalo za obveznost starostne preskrbe glede trgovskega osobja. Vsi preudarni gospodarji so bili v-net' za to misel ob času, ko se« je uvedlo v stari monarhiji takozvamo pokojninsko zavarovanje za privatne nameščence, pa je bilo med trgovskim naraščajem vse premalo zanimanja za tako socialno uredbo. Ti časi so četrt stoletja za nami. Razni so bili razlogi za to. Glavni vzrok pa je gotovo iskati v dejstvu, da so naši mladi trgovci, dokler so bili v službi, do malega vsi računali s tem, da bodo še v čvrstih letih postali samostojni trgovci. Trgovina v naših krajih še ni bila posebno razširjena in tudi ne dovolj razčlenjena. Mnogo je bilo še prostora in prilike za nastanitev novih trgovin. Razmere so se v zadnjem desetletju kar bistveno izpremenile. Po vojni je število trgovin silno naraslo. Trgovina se je tudi v strokovnem pogledu močno razčlenila. Ko je prišel prevrat v stihih letih, je začelo število trgovin padati in še danes vidimo padajočo nagibnost. Ker so tudi sicer izgledi za trgovsko samostojnost postali mnogo slabejši, je naravno, da danes nas ta v-lj-enci v trgovinah in obrtnih podjetjih vse drugače gledajo na vprašanje starostne preskrbe potom uvedbe obveznega zavarovanja. Le mali odstotek trgovskega naraščaja more v obstoječih prilikah računati na to, da začne samostojno trgovati. Velika večina pa mora računati s tem, da ostane v službi celo življenje. Starostna preskrba je danes mnogo bolj razumljiva tudi gospodarjem, ker jim ne more biti vseeno, kakšna bo bodočnost njih dolgoletnih zvestih sodelavcev. Pri tem je treba imeti pred očmi, da smatrajo tudi samostojni trgovci, zlasti tisti, ki imajo trgovine srednjega in malega obsega, za potrebno, da se začne misliti na preskrbo samostojnih trgovskih gospodarjev v slučaju bolezni, onemoglosti in starosti. Interesi gospodarja in uslužbenca so tako prišli na eno ravnino. Gospodarske prilike so pride zbližale in in har-mon izbrale, pa danes vidimo, da vlada precej velika soglasnost glede vprašanja o potrebi obvezne preskrbe za starost in onemoglost v naših trgovskih vrstah. Težave so pri tem v naši državi zaradi tega, ker je zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nastavljencev domač in popularen samo pri nas in v dalmatinskem Primorju. Velika razlika v gospodarskem razvoju in v socialnem stanju ter v naziranju na severu in jugu naše domovine so tudi okol-nosti, ki prečijo praktično izvedbo tega danes že zelo popularnega socialnega problema. Dolga leta že ima naše društvo posredovalnico za službena mesta, ki je bila uve- I d ena v ta namen, da se v strokovnnem društvu opravlja preskrba in oddaja služb in mest Bili so časi, ko se je v naši posredovalnici osredotočalo delo za preskrbo služb in mest. Gospodarji in uslužbenci so s radi obračali na nas. Naša naprava je mogla storiti mnogo koristnega ob zadovoljstvu gospodarja in uslužbenca. Zadnja leta žalibog prihaja iz navade, da bi se trgovski gosipodarji obračali do nas za posredovanje. Na drugi strani je tistih, ki iščejo službe in mesta, vedno več. Za redka mesta, ki se odpirajo, je seveda največje zanimanje. Navadno oddajajo mesta po priporočilih, prijateljih in pod roko, ne da bi interesent pritegnil posredovalnico. Naša velika želja je, da bi mogli oživiti m razgibati svojo gtaro, koristno napravo, ki je nastala iz žive praktične potrebe. Preteklo leto naši trgovini in našim trgovcem ni prineslo zadovoljstva V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dr. Windischer pečal budi z aktualnimi vprašanji naše trgovine. Svobodni razmah trgovine in prometa prečijo vedno nove ovire in posku-šano gospodarsko dirigiranje ni doslej pokazalo bodrečih uspehov. Po vsem, kar se je do sedaj videlo in poskušalo, je pač dopustna misel, da je bilo za trgovino in blagostanje najboljše tedaj, ko je vladala svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda človeka. Tiste čase je nastajalo blagostanje, pognala je socialna kultura in mislimo, da je svobodno trgovsko delo v obilni meri pripomoglo do relativne gospodarske blaginje, ki je vladala pred gospodarsko krizo. Tiste čase je bilo tudi več samozavesti in več pogumnega tveganja, brez zanašanja na pomoč države. Proteze in berg-lje redkokje delajo človeka zadovoljnega in stvarilnega. Da je vzeti kupčijo, promet in produkcijo iz rok podjetnikom in gospodarjem ter jo prepustiti raznim gosposikam. je danes prav priljubljeno geslo. Vprašanje pa je. jeli tudi premišljeno do zadnjih posledic, kajti živo življenje pri nas in drugod dokazuje, da malčkje uspevajo podjetja v rokah gosposke, narobe, navadno morajo davčna sredstva vsako leto celiti težke gospodarske rane. Uspešno voditi gospodarsko življenje, proizvajati m prodajati bi mogel le prvovrsten upravni aparat, odlično kos težki nalogi pa so celo stare državne tvorbe v veliki zadTegi, kadar vstopajo v trdo trenje neusmiljene gospodarske borbe. Trgovini se danes napravljajo v njenem pralastnem delokrogu najrazličnejše zapreke. Podpira se posredovalno delo v blagovni kupčiji daleko preko potrebe, ali je resnica: Trgovci se ne boje konkurence, zahtevajo pa, da ostanejo v gospodarski borbi pogoji enaki, ne smejo jih gosposke premikati na škodo poklicnega trgovca. Življenje našega trgovca je danes osobito po manjših krajih zelo zaskrbljeno. ali vendar je še ziek» razširjeno mnenje, da žive trgovci v za vidnem blagostanju. Tako pa prihaja, da se vedno navzlic vsem zahtevam m protestom ni posvečena tista skrb obrambi nastanjenega trgovca od strani gosposke, ki je potrebna v boju proti zakotnemu delu in trgovanju ter prodaji blaga od hiše do hiše. , Nase industrijske delniške družbe Trgovinsko ministrstvo je pravkar sestavilo skupno bilanco vseh naših industrijskih družb, in sicer za leto 1934. Ta bilanca je popolnejša nego je bila ona za leto 1933, ker se nanaša na 1045 delniških družb, dočim se je skupina bilanca za prejšnje leto nanašala le na 887 delniških družb. Po tej skupni bilanci so znašala ob koncu leta 1934 lastna sredstva upoštevanih 1045 industrijskih in trgovskih delniških družb 7.6 milijarde Din, od tega vplačana glavnica 4.8 milijarde Din. Razni upniki so znašali 6.7 milijarde Din, skupna bilančna vsota pa je dosegla 16.4 milijarde Din. Na strani aktiv so izkazana gotovinska sredstva v višini 670 milijonov, sirovine in sredstva za produkcijo 712 milijonov, izdelano blago 1546 milijonov, stroji in tehnične opreme ter prevozna sredstva 4993 milijonov, nepremičnine 2579 milijonov, inventar 725 milijonov in dolžniki 3232 milijonov. Kakor v prejšnjih letih so tudi v letu 1934 prevadovale izkazane izgube, ki so znašale 471 milijonov, dočim so družbe, ki so poslovale z dobičkom izkazale 260 milijonov čistega dobička Izkazani dobički in izgube kažejo za zadnja tri leta naslednjo sliko (v milijonih Din): čisti čiste dobički izgube razlika 1931. 257 336 —79 1932. 189 . 339 —150 1933. 247 485 —238 1934. 260 471 . _211 Razvoj zadnjih treh let kaže zboljšanje predvsem na strani izkazanega čistega dobička ,ki se po padcu v letu 1932 izpod 200 milijonov ponovno dvignil na 260 milijonov. še vedno pa se vidijo posledice težke krize v visoko izkazani čisti izguibi. Kakor se zdi še niso bilančno prebavljene vse izgube, ki jih j»j zlasti prvih letih krize utrpela naša industrija. Skupni račun izgube in dobička nam prve, da so znašali osebni izdatki industrijskih delniških družbe v letu 1934. 1083 milijonov, os-tali stroeiki 1430 milijonov, davki 217 milijonov, in odpisi 217 milijonov. 3iedstvo Pariz, 14. maja. lista >Oeuvre« iz 2t ska delegacija pri j strani nasvete, naj o načrtu sredozems ga sklenile Franc. Španija, Jugoslavija o. Po mlormacijah *K*ve je dobila franco-»ruštvu narodov z več sedaj sproži razpravo cega pakta, ki naj bi ia, Anglija, Italija, Grčija in Turčija. Pakt naj bi določal njihovo vzajemno pomoč za primer nejzzvanega napada na eno izmed njih, kakor tudi očuvanje sedanjega teritorialnega stanja V tej obliki bi bilo mogoče na eni strani priznati sedanji položaj v Abesiniji, na drugi strani pa bi morala Italija priznati sedanji položaj na Sredozemskem morju. Tako bi se likvidiral italijantSko-abesinski spor, Italija pa pridobila zopet za sodelovanje v evropski politiki. Slab avstrijski izvoz lesa Čeprav ima Avstrija, odkar so v veljavi sankcije, na italijanskem tržišču skoraj monopolni položaj glede dobave lesa, je leto* ves avstrijski izvoz lesa manjši, nego je bil lani. V prvem letošnjem četrtletju je Avstrija izvozila vsega 25.950 vagonov lesa nasproti 29.687 vagonom v lanskem prvem četrtletju, tako da znaša nazadovanje 12.8%>. Vrednost izvoženega lesa pa je letos znašala v prvem četrtletju 17.6 milijona šilingov, nasproti 20.9 milijona šilingov v lanskem prvem četrtletju. Tudi podatki za april kažejo slabši rezultat, nego je bil lani. V aprilu je Avstrija izvozila vsega 10.194 vagonov lesa, nasproti 11.961 vagonom to je za 1767 vagonov ali za 17°/o manj nego lani. Mehkega rezanega lesa je Avstrija izvozila v aprilu 5875 vagonov .(lani 6138), od tega v Italijo 4639 (4000), v Madžarsko 609 (1362), v Francijo 194 vagonov (144) in v Grčijo 125 vagonov (31) Precej je nazadoval izvoz okroglega lesa, in sicer na 2.035 vagonov (kun 3188), od tega je šlo v Nemčijo 1564 vagonov (2475), v Italijo 230 vagonov (119), v Švico 173 vagonov (360) in v Madžarsko 63 vagonov (226). Prav tako je nazadoval izvoz brusnega lesa na 1144 vagonov (lani 1625), od tega je znašal izvoz v Nemčijo 452 vagonov (860), v Italijo 473 vagonov (85) in v Švico 205 vagonov (487). Jamskega lesa je izvozila Avstrija 304 vagone (lani 295) in tesanega lesa 836 vagonov (745). Gospodarske vesti = Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Včeraj se je vršil občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, na katerem se je obravnavala bilanca za leto 1935. Cisti dobiček Din 2,194.644.26 je občni zbor sklenil razdeliti po dosedaj običajnih načelih ter plačati'10% no dividendo. Obenem je bilo sklenjeno zvišati delniško glavnico od Din 12,500.000.- na 25,000.000.- Din in spremeniti nekatere točke družbenih pravil, ki so v zvezi s povišanjem glavnice. Dividenda na podlagi kupona štev. 16 se bo pričela I plačevati dne 20. maja 1936. • = Skupne banovinske trošarine. Finančni minister Letica objavlja v »Službenih Novinah« od 13. t- m- pravilnik o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin- Po tem pravilniku 6e eroatrajjo kot trošarini podvrženi dodatki h kavi: kava iz cikori-je, sladkorne pese, emokev, žita, koruze, sadja, mandeljnov, žira, sjraha, soje itd. Le praženj ječmen v zrnu, ki se prodaja brez drugih primesi, se ne smartra kot kavni dodatek. Pravilnik vsebuje tudi podrobne določbe glede trošarine prostega prometa s sodo za predelavo. V zvezi s trošarino no vinski kis pa določa, da pnoducent lahiko zahteva od banske uprave povračilo banovinske trošarine na vino, ako je bila na vino, ki se predela v vinski ki6, plačana ta. trošarina- = Privatne kompenzacije s Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da je med našo Narodno banko in predstavniki češkoslovaške Narodne banke prišlo do sporazuma, po katerem bodo znova dopuščene v blagovnem prometu med našo državo in češkoslovaško privatne kompenzacije z določenimi omejitvami. = Izjave glede plačila uvoženega blaga iz Nemčije in Francije. Po odloku finančnega ministra so vsi uvozniki blaga iz Nemčije in Francije od 21. aprila t. L dalje pri carinjenju blaga dolžni izročiti carinar-nam izjave za vsako partijo blaga, čigar vrednost presega 2000 Din. V zvezi s tem, je bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da imajo vse ca-rinarne v državi zahtevati od uvoznikov blaga iz Nemčije in Francije prijave tudi za pošiljke, ki ne presegajo vrednost 2000 Din, če se pogosteje ponavljajo. = Poravnalno postopanje je navedeno o imovini Kmetijske gospodarske zadruge, r.z.z o.z. v Boh Bistrici (poravnalni upravnik Vladimir Krištof, odvetnik v Radovljici; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Radovljici 15. junija ob 10., prijavni rok do 10. junija). OSTRA BRITVICA - NIZKA CENA! Pred nekako enim letom je prinesel NAČET zares dobro poceni britvico. Vsako rezilo vsake britvice v vsakem zavojčku je stvarno ostro in dolgotrajno. Prikladno za vs^ aparate za britje s 3 klinami. NAČET BLADES Borze 14. maja Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz v splošnem popustili, ker se je švicarski frank na mednarodnih tržiščih popravil. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19, in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.22 in v grških bonih po 30.75, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.85. Nemški klirinški čeki nadalje popuščajo in so se v Ljubljani trgovali po 12.40, v Beogradu po 12.3643 in v Zagrebu po 12.35, odnosno za 15. junij po 12.20 in za konec junija po 12.2750. Na zagrebškem efektnem tržišču je pri mirni tendenci vojna škoda notirala 358 — 359 brez zaključka. Promet je bil zabeležen samo v delnicah Trboveljske po 120 in 125. Devize Ljubljana. Amsterdam 2971 — 2985.61, Berlin 1576.08 — 1769.95, Bruselj 744.18— 749.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 217.84—219.90, Newyork 4361.79 — 4398.10 Pariz 289.96 — 291.39, Praga 182.54 — 183.65. Curih. Beograd 7, Pariz 20.3650, London 15.3325, New York 308.75, Bruselj 52.2750, Milan 24.30, Madrid 42.1750, Amsterdam 208.70, Berlin 124.50, Dunaj 56.20, Stock-holm 79.05, Oslo 77.05, Kobenhavn 68.45, Praga 12.8250, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti + Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 358 — 259. 4 odst- aerarne 48 den., 6 odst begluške 66 den. 6 odst dalm. agrarne 63 den.. 7 odst. invest 81 den.. 7 odst stabiliz. 81.25 den., 7 od6t- Drž. hip. banka 83.50 — 84, 7 odst. Blair 72 den- 7 odst. Blair 72 den., 8 odst. Blair 82 den.; delnice; PAB 217 —220 Trboveljska 126 — 130, Sečerana Osijek 150 bi. Beograd. Vojna škoda 357 — 358. 4 odst agrarne 48-25 den., 6 odst beduške 67 — 67.50. 7 odst. invest. 82 — 82.50 (81.50 — 82.75), 7 odst. Drž. hip. banka 83.50 bi-, 7 odst. Blair 72.75 — 73-25 (72.75) 8 odst Blair 82.50 — 83. Narodna banka 6350 PAB 217-50 — 218.50 (217). Blagovna tržišča zrro + Chieago, 14. maja Začetni tečaji: Pšenica; za maj 92, za julii 84.875. za sept 84 375; koruza: za maj 62.375 za julij 60.125, za sept 58-125. + Winnipeg. 14. maja Začetni tečaji; pšeniea: za maj 77.375, za julii 78, za 6ept-79.125. + Novos^dska blagovna borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 131—133, okolica Sombor in ba-nafcka 130 — 133, baška ladja Tisa 138— 140; ladja Begej 137—139; slavonska 135 —.137. Oves: baški, sremska in slavonski 120 — 112.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 125—127J50. Koruza: baška, sremska in banatska 99—100. Moka: baška in bonat-ska »Og« in »Ogg« 217.50—227-50; »2« 197-50 -207-50, »5« 177-50—18730; »6« 157.50— 167-50; »7« 132.50—14250; »8« 102.50—105. Otrobi: baški, sremski in banatska 98—102-Fižol: bašlci in sremskii belri 165—170- + Budimpeštanska terminska borza (14. t.m.) . Tendenca stalna. Pšenica: za maj 15.25 — 15.27; koruza: za maj 1147 — 1149, za julij 11.82 _ 11.84 za sept 12.10 - 12-12. BOMBAŽ 4- Iiverpool, 13. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.17 (6.18), za dec. 5.56 (557). -f New York, 13. maja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 11.58 (11.58), za dec. 10.33 (10.27). S o k o I Pojasnilo mariborski Javnosti V ponedeljskem »(Slovencu« od 11. maja je izšel pod napisom »SSIK Maribor se je poslovil od svojega igrišča« članek, ki skuša^ v hujskaškem tonu vzbuditi nerazpo-ložanje javnosti poti sokalskerrru društvu Maribor-matica. Ker vsebuje članek celo vrsto neresničnih trditev, smatramo za potrebno, pojasniti mariborski javnosti zadevo novega sokolskega telovadišča v pravi luči. — Sokol Maribor-matica je zaprosil mestno občino mariborsko že 1. 1932, da po poteku najemne dobe s SSK Maribor da prostor v Ljudskem vrtu v najem Sokolu Maribor-matica. — SSK Maribor se je namreč že ob podelitvi velikih teniških prostorov v Ljudskem vrtu napram mestni občini mariborski sam zavezal izprazniti nogometno igrišče po preteku najemne dobe, to je koncem leta 1933. Zato je bil Sokol Maribor-matica upravičen zaprositi za prostor. Prisiljen pa je bil k temu, ker je njegovo dosedanje letno telovadišče le začasno, ker se ima preko njega po regulacijskem načrtu v doglednem času podaljšati Gregorče-čeva ulica, ne glede na to, da je prostor za veliko število članstva m mladine, kakor tudi za vežbanje lahko atletskih panog premajhen. Izključno je bilo, dobiti v območju društva t j. na levem bregu Drave drug primeren prostor, ki že z ozirom na stotine dece, ki se vežha v Sokolu, ni smel biti preoddaljen. Na podlagi te prošnje se je pri mestni občini vršila anketa prizadetih društev z zastopniki mestne občine, ki je, uvažujoč te razloge, priznala upravičenost prošnje Sokola Maribor-matica. Pogajanja glede prostora so se zavlekla do L 1934, ko se je med Sokolom MarSborvmatica, SISfK Mariborom in mestno občino mariborsko dosegel sporazum, po katerem je oddala mestna občina prostor v najem Sokolu Maribor-matica, SSK Mariboru pa je poleg drugih ugodnosti v kritje investicij priznala vsoto 130.000 Din. Docela neresnična pa je trditev, da bi bil Sokol Maribor-matica prejel kak znesek. Poleg tega se je SSK Mariboru zagotovila souporaba prostora do 31. XII. 1935. Na prošnjo SSK Maribora je podpisana uprava koncem L 1935 iz lastnega nagiba podaljšala ta rok do 15. maja 1936, tako da se dosedaj ni moglo pričeti s preurejevanjem prostora. — Trajna souporaba pa ni mogoča že zaradi tega, ker se mora prostor, da bo služil svojemu namenu, z napravo tekališča, igrišč im drugih naprav preurediti tako, da se za nogomet ne bo mogel več uporabljati. Iz tega je razvidno, da je bito postopanje Sokola Maribor-matica vseskozi korektno in da je društvo šlo tudi SSK Mariboru na roko kolikor je bilo mogoče. Kar se pa tiče očitkov napram mestni upravi in »kulturno narodne sramote«, ki je v tem, da je dobil prostor Sokol in da se je s tem napravil dostopen stotinam sokolske mladine obojega spola za sistematično telesno vzgojo, pripominjamo še, da bo »tal . na tem mestu mariborski Sokolski dom kot trajno svetišče nacionalne misli, kar je omogočila s svojo odločitvijo prejšnja mestna uprava, za kar ji moramo biti vsi narodni Mariborčani hvaležni. Maribor, 15. maja 1936. Uprava Sokolskega društva Maribor-matica. Sokol Ljubljana—Šiška. V petek ob 20. uri predava br. Puhar. >En glažek al pa dva« s skioptičnimi slikaani. Po predava- * nju film: Kaj žene ljubijo. Vstopnina 3 Din ALBUS DOMAČE MILO #ČUVA VAŠE PERILO! Dobiva se povsod f kazite na ime Albus! »JUTRO« št. 112. 6 Petek, 15. K. »36. « Preizkušnja moči Dnevi sroze v Addis Abebi Kitajska Grela Garbo Dopisnik „Timesa" opisuje zadnje negnim dneve v abesinski prestolnici, ko }e ugotovil pomanjkanje čuta odgovornosti in je ljudstvo odpadlo od vladarja - SO tisoč tolarjev pod cesarjevim Mazinjakom — Izpraznjene steklenice s strupi — Policija se pridruži razbojnikom — človeške žrtve Neguš v pregnanstvu Haile Selassie je vladar Se po vseh pravilih Negušev beg v tujino ni imel za Evropo le političnih posledic, temveč je spravil na dnevni red tudi razm-a težka državno-pravna vprašanja. Zastopnik pariškega »JouUiala* se je informirat o juristioroi te zadeve pri prof. de la PradeHu, enem izmed najboljših poznavalcev mednarodnega prava, ki je bil tudi francoski izvedenec v komisiji Društva narodov za preiskavo incidentov v Ual-Ualu, ki so dali, kakor znano, Mussoliniju povod, da je vsilil Abesiniji vojno. Prof. de la Pradelle pravi, da je z držav-nopravnega stališča Abesinija od začetka voine v istem položaju kakor Belgija v svetovni vojni. Ker ni bilo nobene vojne napovedi. ni vodila tudi nobene vojne, temveč je samo organizirala svojo obrambo. Iz tega razloga ne more nobena država internirati neguša in mu mora vsaka tudi nuditi gostoljubnost. V malo verjetnem primeru, da bi Italija od države, ki bi imela noguša v gosteh, zahtevala njegovo izročitev, bi morala slediti odklonitev. Tudi Holandska Viljema II. n. pr. ni samo sprejela, temveč je tudi odklonila njegovo izročitev. V Saint Philibertu v Vendeji (Francija) so obhajali štiri bratje, ki jih vidimo na sliki, poroko s tremi sestrami, kar se pač redko primeri Kar se tiče dTžavnopravnega položaja neguševe osebe, je po naziranju de la Pra-detta slej kakor prej vladar. Ker se ni odpovedal prestolu, so države, ki bi ga imele kot gosta, dolžne izkazovati mu iste časti, ki gredo vladarju tuje dežele. Uživa eks-teritorialnost in ni podvržen zakonom države, kjer je gost. Mogoče je seveda, da bi Italija zahtevala priznanje drugega abesinskega vladarja, toda dokler se bo Haile Selasie branil odpovedati se svojim pravicam, bo za priznanje njegovega eventualnega naslednika zelo težko dobiti oblike, ki bi bile drža vn opna vr*o obvezne. »Aj, ti nagajivec ti! Kaj mi nisi mogei prej povedati, da si splezal name?« ,t»Dassk Famffie Blad«) Dopisnik londonskega >Timesa« v Adis Abebi. o katerem smo poročali, da se je bas v dnevih abesinskega razsula poročil z dopisnico nekega pariškega žurnala je poslal svojemu listu obširen opis dogodkov. ki so v abesinski prestolnici sledili neguševemu begu v tujino. Dopisnik, ki je ves čas ita-lijansko-abesinskega konflikta igral ulogo nekakšnega abesinskega projjagandnega ministra, ne more zatajiti svojega razočaranja nad neguševim ravnanjem posebno ne nad strašnim razdejanjem in liudskim besom, ki ga je doživela črna prestolnica v zadnjih dnevih svoje neodvisnosti. Neguševega bega ni pričakoval kakor piše angleški žurnalist, noben Evropec. Haile Selassie se je vrnil 30. aorila z rasom Kaso. rasom Getačujem in drugimi dostojanstveniki iz Entota v Addis Abebo. Popoldne je zbral svoj ministrski svet. a vsi njegovi člani so bili brez upania, neodločni in nezmožni vsakega dejanja, kakor sploh v zadnjih dneh po zasedbi Desieja-1. maja je dal neguš na lastno pobudo pred Veliko palačo razbobnati jjovelie. naj se čete rasa Getačuja in dedžasmača Mangaše odpravijo proti severu, proti sovražniku. Kakšnih tisoč mož iz Šoe ie ta ukaz sprejelo z navdušenjem — toda pri tem je tudi ostalo. V Mali palači, kjer je bivala cesarica, se je med tem odigraval žalosten Intermezzo. Neguš je ležal, navidez do smrti utrujen, na blazinjaku cesarica je sedela pred njim in ga rotila naj pobegne. Neguš ie nevoljno ugovarjal, da se hoče boriti do konca. Dopisnik pripominja, da so napori umika po bitki pri jezeru Asangi, kakor ie vse kazalo, cesarja zelo potlačili, še boli Pa nedvoumni znaki, da je vse njegovo liudstvo odpadlo od njega- Prebivalstvo je umikaloče se čete povsod nadlegovalo v Magd-ali so celo streljali na njegove osebne služabnike in jih več ranili ter ubili. Cele ure ie cesarica pregovarjala svojega moža, med tem ko sta prestolonaslednik in ras Getaču sedela v sosedni sobi po abesinski navadi na tleh in se šalila ter smejala — 2>dokaz strašnega pomanjkanja čuta odgovornosti v kritičnih trenutkih«. To pomanjkanle je dopisnik opazil pri vseh Etiopcih razen pri ne- Mati in srce njenega sina" Žalne svečanosti ob obletnici smrti poljskega narodnega junaka V soboto pred binkoštmi bodo na prelazu Packu na meji med avstrijsko Štajersko in Koroško blagoslovili in otvorili novo cesto, ki veže Gradec s Celovcem in je skrajšala potovanja med obema mestoma za več nego 60 km. Dosedanja zveza med Gradcem in Celovcem je šla preko jugoslovanskega ozemlja in je bila daljša. Trasa nove ceste meri kakšnih 80 km, od tega gre 30 km čez gorsko ozemlje. Njena širina znaša skoraj 6 m, vzpon znaša 8 odstotkov, na ovinkih pa 2 odstotka. Pri gTadnji je bilo treba premagati mnoge ovire, sedaj pa bo to ena najpripravnejših gorskih cest za promet z motornimi vozili. Naj- višjo točko doseče na prelazu Packu s 1190 m. Avstrijski list.i pišejo, da je ta cesta samo del velike prometne žile, ki bo vodila nekoč iz Milana do Varšave. Če pomislimo, da je vmes tudi Budimpešta, se nam pokaže pri upoštevanju današnjega zavezništva med Italijo, Avstrijo in Madžarsko tudi ves strategični pomen te poti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vi pač hočete b»'ti vedno Pametnejši od mene!« »No, mislim, da je ta želja dovolj skromna«. štiri bratje so vzeli tri sestre gušu. Končno je dal cesar pozvati rasa Kašo, na kar so se mladi Etiopci. ki eo se biii zbrali pred palačo razočarano umaknili, ker so vedeli, da bo zgovorni stari gospod vladarja sedaj imel dolge ure v oblasti. Ko je pozneje dospel negušev ameriški politični svetovalec dr. Spencer ie prejel navodilo. naj pride naslednji dan ob 9. k cesarju, kratko pred polnočjo pa ie odšel neki negušev zasebni tajnik do britskega poslanika, da bi se tam zgovoril zavoljo britske vojne ladje, ki naj bi priplula v Džibuti. Takrat se je bil neguš torei že odločil za beg. Posledica tega usodnega povelja je bil kratko potem začetek streljanja v prestolnici. Množica se je bila v odprti in ne-zastraženi orožarni v negijševi palači polastila modernih pušk in stroinic- V gebiju. starem neguševem dvorcu se je začela plenitev takoj po cesarjevem odhodu. Nekoliko izmed dvorjanov, ki jih je bil cesar ostavil, eo se spravili takoj na iskanje njegove osebne blagaine. Po poročilih italijanskih listov, ki pa temeljijo na seveda nezanesljivem pripovedovanju domačinov, so našli baje v tleh pod pozlačenim blazinjakom v cesarjevem salonu 50.000 tolarjev. V prestolni dvorani ie ostalo samo golo ogrodje prestola in v zasebnih sobah samo nekaj težkega pohištva ki ga ni mogel nihče dvigniti, vse ostalo so plenilci odnesli ven. spravili na kup. razbili in deloma zažgali. V širnem raztresenem mestu je nastala prava anarhija. Razen orožja ie plenilce mi- 1 kalo vino in alkohol, ki ?o ga povsod iz- ! pili na mestu, kjer so ga našli. V lekarnah j so se ljudie polastili tudi steklenic s siru- j pom in več oseb je obležalo zastrupljenih i na cestah. Prvi dan ie skušala policija, zadnji ostanek nekega državnega reda, usia-viti razdejanje. Prvi spopad s tolpo se ie izvršil dozdevno pred trgovino nekega Go-natakisa, Grka z Dodekaneza. Policija je skušala preprečiti izropanje tega lokala, io-da tolpa je bila močnejša, pa se je morala policija vdati. Od tega trenutka dalje ni bilo moči ki bi se mogla ustavljati razdejanju. Vse, kar je masa dosegla, je raznes- • la, razbila, zažgala. Potem se ie začelo divje streljanje. Za plen so se roparji tepli med seboj, nastajale so bitke med njimi, napadalci so streljali na vse. kar jim je bilo na poti posebno so se znašali nad belci. v trgovini neke šivilje so se z neštetimi streli znesli celo nad belimi lutkami. Kmalu se je pretežni del policije priključil tol- pi. V središču Addis Abebe ie bilo kmalu vse v plamenih. Tu je množica obglavila nekega Grka, ki je hotel braniti svojo lastnino. a drugače se je drhal umikala strahopetno pred vsakim odporom. Neki uradnik nemškega poslaništva, ki je iskal poedine rojake in varovance tega poslaništva, da jih spravi na varno se je moral s svojim avtomobilom v neki ulici ustaviti, ker so mu goreči tramovi z neke hiše zaprli pot Stopil je mirno iz avtomobila in s samokresom v roki, ne da bi oddal niti en strel, je prisilil plenilce same, da so cesto očistili in spravil njegov voz naprej. Angleškega zdrav nika dr. Mellyja so težko ranili, ko je na cesti hotel obvezati nekega ranlenca. Umrl je pozneje v britskem poslaništvu. V soboto in posebno v nedeljo so ležala povsod trupla, med njimi zlasti mnogo trupel žensk, ki svojega plena niso hotele brez odpora ostaviti drugim plenilcem. Število smrtnih žrtev teh dni ceni zastopnik »United Pres-sa« na kakšnih tisoč. Evropci so se mogli z maihnimi izjemami rešiti. V vsem je bilo kakor se zdi, ubitih pet ali šest belokožcev. Večina jih je pribežala v tuja poslaništva. Angleško poslaništvo je bilo najbolje Doskrbelo za vse eventuelnosti že v naorei. ker je imelo za svojo obrambo na razpolago zanesljive indijske čete. Šele v ponedeljek, na tretji dan nemirov, so postali napadi na poslaništva drznejši in cešči. tako da sta bili belgijsko in ameriško poslaništvo nekaj časa resno v nevarnosti, dočim so turško poslaništvo rešile angleške čete. Francosko poslaništvo, ki ni imelo lastnih čet, je organiziralo obrambno službo iz pripadnikov svoje kolonije. V francoski koloniji sta se v dnevih groze rodila tudi dva otroka. Nemško poslaništvo si je znalo (kakor smo že poročali) v teh dneh jiovečati zalogo orožja s tem da je odkupilo nekoliko strojnic in municije od tolpe ki se ie pripravljala, da napade to poslaništvo samo... S temi strojnicami je poslaništvo odbilo napad •.. Skupina belcev se je več ur iunaško branila v hotelu »Imperial«. K sreči je bil lastnik najbogatejše zaloge bencina to zalogo že 30. aorila na skrivaj spravil v okolico na varno. Če bi ne bil tega storil, bi bila katastrofa še dosti večja. Za čudo je ostalo nekaj poslopij v splošnem kaosu neprizadetih. Tako se je n. pr. v poslopju zunanjega ministrstva popolnoma ohranil ves arhiv. V Holivvood je prispela kitajska »Greta Garbo«, filmska igralka Sašiko Hiba. Študirala bo v Ameriki filmsko tehniko in si prizadevala za sestanek z resnično Greto Garbo NEKAJ ZA VSE Iz strupne žleze gada je mogoče izstisniti povprečno štiri kaplje strupa. Davici podobna obolenja pri kokoših, golobih. mačkah in teletih ne morejo povzročiti davičnega obolenja pri človeku Že dalj časa je znano, da ie sladkor v vodni raztopini izboren pripomoček za okrepitev srca. posebno v primeru pljučnice. V ta namen ga zdravniki v novejšem času zapisujejo večinoma v maJinovcu ali pa tudi v sami vodi. Kako poroča Svetonij. je Cezar vse ljudi, ki so v Rimu izvrševali zdravniško stroko, obdaril z meščanskimi pravicami da bi jih navezal na Rim. Prva staroveška farmakologiia. ki se nam je ohranila, je izšla 1. 77. ali 78. jx> našem štetju jx)d naslovom »Materia medica« in jo je napisal Pedanij Dioskorides. Pri žolčnih kamnih ne smemo piti mrzlih pijač, kajti izkušnja uči, da more mrzel po-žirek izzvati napad bolečine. Otrok porabi na kilogram svole teže 13 do 2.7-krat več kisika nego odrasel človek. Tako zvano >disponirajočo konstitucijo« ta jetiko so spoznali v mnogih primerih za pravo infekcijsko obolenje, ki je bilo le la-tentno. Dunajski kan cel ar dr. Schuschnigg Je odstranil iz svoje vlade heiimvehrov-ske ministre, med njimi tudi njihovega voditelja, kneza Riidigerja Starhemberga Nova cesta iz Italije na Madžarsko Pot iz Gradca v Celovec za 60 km krajša V prepad pred očmi zaročenca Vsi bomo kmalu letali! 21-letna učiteljica Ana Ruechtijeva iz Engallona v Švici je Šla te dni s svojim bratom in svojim zaročencem, s katerim bi se morala poročiti v nekoliko tednih na izlet v Sejonsko ozemlje. Ob robu Sejonske soteske se je ustavila ob strani svojega zaročenca, da bi malo počila, pa se jo je hipoma polotila vrtoglavica in je padla v 200 m globoki prepad. Njeno telo je udarilo neštetokrat ob ostre skalne robe. dokler ni obležalo vse razbito na dnu. Trupla doslej še niso mogli dvigniti. »IMMIIIMIIMMMIMMMMMIMH šaljapin leži na tleh Vsa Poljska je bila v torek 12. t. m., na obletnico smrti svojega narodnega junaka, maršala Pisudskega, v znamenju žalnih svečanosti. V cerkvah vseh veroizpovedi so se vršile spominske službe božje, a opoldne se je v vsej državi za tri minute ustavil promet. V središču svečanosti je bil prenos žare z maršalovim srcem in zemeljskih ostankov njegove matere na zgodovinsko vojaško pokopališče njegovega rojstnega mesta Vilne. Svečanost se je začela z zadušnico v cerkvi ob Ostri Brami, kjer sta nedaleč od znamenite podobe Matere božje na ka-tafalku stali žara in krsta. Ob ropotu bobnov in zvonenju zvonov iz vseh cerkva, samostanov in kapel se je stvoril orjaški sprevod, v katerem so stari sobojevniki nosili srebrno žaro z maršalovim srcem, dočim so krsto z zemeljeskimi ostanki njegove matere, ki so jih bili prepeljali iz Litve, vozili na topovski lafeti. Za člani maršalove rodbine in sorodniki je sledila celokupna vlada s predsednikom republike na čelu, za njo pa člani parlamenta. Na vojaškem pokopališču so bili zgradili preprost mavzolej, v katerem so položili srce in materino okostje k večnemu počitku pod gTanitno ploščo z napisom: »Mati in srce njenega sina.« Maršalova vdova je sama nesla žaro v grobnico, z bližnjega griča pa Slavni ruski basist Fiodar Šaljapin se mudi ta čas kakor znano na koncertni turneji na Daljnem Vzhodu- Njegovo potovanje je združeno z vsakovrstnimi komičnimi prigodami, kajti pevec je zelo dolge postave in v mnogih hotelih ne dobi dovolj dolgih postelj, da bi v njih spal. Posebno na Japonskem, kjer so ljudje majhne postave, mu prede v tem pogledu kaj trda. Takoj prvi dan, ko je dospel v Tokijo, je imel veliko smolo. V uajbolišem hotelu* japonske prestolnice, v hotehi Imperialu. je moral v svoji sobi prenočiti na tleh, ker je bila postelja zanj prekratka. Nekoliko dni pozneje si je moral v Osaki soet pomagati brez postelje in na dvodnevni ladijski vožnji iz Kobeja v Šanghai ga le zasledovala ista zia usoda, šele v Harblnu je mogel umetnik, kakor sam pravi, po vseh pravilih stegniti svoje ude. Okada naj izvrši harakiri • •. V japonskem parlamentu je prisilo do značilnega incidenta. Neodvisni poslanec Majada je vložil interpelacijo, v kateri pravi, da je bivši ministrski predsednik admiral Okada odgovoren za februarsko vojaško revolto, in vprašuje, zakaj ni mož izvršil harakirija. V parlamentu je nastala velika zmešnjava in razburjenje. Majado so pozvali, naj svoj predlog umakne, pa se je branil. Zato so ga izključili iz parlamenta so topovi oddali 101 strel. Državni predsednik je na koncu v posebnem nagovoru ocenil osebnost in delo pokojnega maršala. Žara s srcem maršala Pilsudskega Angleški pilot Lowe Wylde je skonstruiral letalo, ki ne stane več nego 2000 švicarskih frankov. Namesto avtomobila si bodo petičniki v bodoče lahko omislili takšno ceneno vozilo po zraku Kralj s 160 ženami / Arabski kralj Ibn Saud ima med današnjimi moškimi menda rekord, kair se tiče zbiranja nežnega spola. S 15. letom se je poročil prvič, z 18- letom je imel tri žene in v svojem 3>7. letu je im»l za sabo že okrog 100 žen. Prerok Mohamed dovoljuje sicer dve, tri ali kvečjemu štiri žene, toda mož se od svoje žene vendar lahko loči, posebno v Sau-dovini, in se poroči potem z drugo. Sedaj šteje Ibn Saud 56 let in ie imel že 160 žena. Rodile so mu 27 sinov in toliko hčera, da sam ne ve, koliko jih ima. Okrog sebe ima vedno po tri žene. Za četrto je mesto vedno pripravljeno da se lahko zasede, če zagleda kralj dekle, ki mu ugaja ali pa če se hoče iz državnih razlogov znova poročiti. ANEKDOTA Igralec Max Pallenberg ie srečal nekega dne znanega avtorja in mu ie rekel: >Napi-šite mi vendar igro.« — »Rad, toda ta trenutek nimam absolutno nobene ideje,< je dejal pisatelj. >Če je tako. vam lahko pomagam.« je menil Pallenberg »imam sijajno in originalno idejo-« — >Pa jo povejte!«— >Da, napišite veseloigro s humorjem. To bi bilo končno nekaj novega...« VSAK DAN ENA Kulturni pregled Prešeren v novem nemškem prevodu Akademska, založba je izdala kot bifoli®-fiiski tisk ▼ 200 mimeriranah izvodih 64 strani obsegajočo knjižico »Franz Prešeren: Gedichte. Auswahl nnd Ubertragung von Lili Novy«. Prevajanje Prešerna v nemščino ima že stoletno tradicijo, ki jo je začel sam pesnik. (Njegove prevode lastnik slovenskih pesmi ponatdekuje nova Kidričeva izdaja Prešerna na straneh 254-264). Dolga vnsta prevajalcev je že merila svoje sposobnosti na pesnitvah slovenskega klasika, m primerjalni študij dosedanjih prevodov, katerih starejše je 1- 1901. izbral dr. Vidic, ba dafl prizadevnemu poznavalcu obeh jezikov obilo hvaležne fcva-rine- Gospa Lili Novy, ki je pokazala nenavadno prevajalsko tankočutnost že z zbirko »Bdatter aus der slowenischen Lyrik (Ljubljana 1933) si je s prevajanjem Prešerna v moderno nemščino zastavila težko nalogo. Sprioo tolikih bolj ali manj uspelih poskusov, preliti bogastvo Prešernovih pesniških vrednot v nemški jezik, ni imela široke poti k cilju. Med dosedanjimi prevodi, ki jih gotovo pozna, je morala najti nove, še tesnejše, originalu zve9tejše možnosti, nove, doslej neodkrite izraževalne odtenke, še neizhojene besedne stezice k obvladanju Prešerna- Prav s te sitrani je njen pogumni poizkus vreden vse pozornosti. Prevajalka je preložila pesmd: »Strunam«, »Pod členom«, »Kam?«, »Sila spomina«, »Zgubljena vero«, »Mornar«, »Povod-nji mož«. »Ribič«, »Orglar«, »SlovG od mladosti«, Gazele 1—7, Sonetni venec in njegov Magistrate Sonete nesreče, »Momento mori!« in uvod »Krsta pri Savioi«. Izmed teh jih je pet prevel sam Prešeren: nedvomno redek primer, ko lahko prevajalec pokaže, da v umetnosti prevajanja prekaša samega pesnika. Takih prilik je v svetovni literaturi le malo. Prekoračili hi referaldvni namen časni-Skega članka, če bi se spuščali v primerjave in v končno vrednotenje doseženih uspehov te nove in pomembne prevajalske afirmacije ge Nove. Po nekaterih novejših poizkusih prevesti Prešerna, izmed ka- terih velja zlasti glede Gjukačevšh srbskih prepevov italijanska krilatica tnaduttore — tradiiore, so — po pavšalnem vitasku — prevoda ge Lili Novy vprav prešernoslov-ski dogodek, čigar pomen sega iz zgolj prevajalskega kroga v višji krog umetniško — tvornega prevajanja. Ne zdi se nam, da je njena prevajalska sposobnost (ki je vedno odsev pesniško-kreativne sile, v kolikor prevajalec ni samo filološki interpret pesnika), dosegla v vseh pesmih enako visoko stopnjo. Toda v nekaterih (na pr. Umter dem Fenster, Wohin, Der Seemann, Der Wassermann, Abschied von der Ju-gend in v nekaiterih sonetih) je dala prevajalka verjetni maksimum dosedanjega pesniškega tolmačenje Prešerna v jeziku Goetheja. Ti prevodi ne učinkujejo le po svoji zvestobi Prešernovi pesniškim mislim in oblikam, marveč tudi po značilno Prešernovem estetskem ozračju, kakor ge čutimo v originalu- Za primer navedimo samo motto iz Poezij, ki &e glasi v izvirniku: Sem dolgo upal in se bal, slovč sem upu strahu daj srce je prazno srečno ni, nazaj si up in strah želi. Prešeren je to svojo pesniško izpoved takole prevel v nemščino: Am Herzen hait Hoffnung, hat FurcHit genagt; nun hab'ich beiden Lebewohl gesagt. Das Herz ist frei- Auch ruhig, gliick- lich? Nein. Ah, zogen doch Hoffnung und Furcht, wieder ein! Ga Lili Novy pa je prevela takole: Ich furehteite und hoffte lang, Bis Furcht und Hoffnung ich bezwang; Das Herz ist leer. ist ohne Gliick, Wun6chit Furcht und Hoffnung sich zuriick. Izvirna biblnofilska izdaja teh prevodov posnema po notranji opremi tisk prve izdaje Poezij; pripojena jli je radiranka Božidarja Jakca. BibMofilska vzorno opremljena knjižica je v trenutku izida postala dragocena redkost. — o. Mesaričevo »Gosposko dete" Zagreb,maja. Ze petič je sitopil mladi hrvatski drama/taki pisatelj Ka Mesarič pred zagrebško gledališko publiko z novo komedijo. To pot so uprizorili »Gosposko dete«, ki je bila zadinja domača premiera te sezone. Do sedaj so igrali v ZagTebu njegovo scensko delo »Kozmiički žongleri«, ljudsko igro »Joco Udmanič«, komedijo »I u našem gradu« ter dramo »Poslovne tajne«. Razen tega je spisal še satiro »Medju nama«, v rokopisu se še nahaja »Covjek v kruigu života«, sodobna igra, spisana na osnovi svetopisemskih motivov- Mesarič je že bil odlikovan z dvema nagradama De-meiiTO ter z nagrado Matice hrvatskih gledaliških dobrovoljcev. »Gosposko dete« je kajkavska ljudska komedija, spisana delno tudi v šestinski kajkavščini. Prvo dejanje se odigrava v mali vasici Kraljevcu nad Šestinami pri Zagrebu, ki so znane po svojem folklora Drugo in tretje dejanje poteka v odlični rodbini v Zagrebu. V tej komediji vidimo torei del življenja Zagreba in njegove neposredne okolice, ki je v hrvaitski književnosti po Šenoi tako pičlo zastopan. Da bi bil še bolj dostopen gledališki publiki, je avtor improviziral šestinsko kajkavščino. kar je tudi vprašanje zase, kjer književna, enotna kajkav-ščina sploh ne obstoji Kar se tiče same vsebine, je že nekoliko zastarela- Gosposko dete je sad grešne ljubezni domobranskega nadporočnik« ob priliki rekvizicije v vasi za časa vojne in mlade »snaše«, hrvatske kmetice, ki je imela moža pni vojakih. Poznejši plemeniti zagrebški odvetnik je imel najprej svojega grešnega Jožeka na deželi v oskrbi, dokler ga po mnogih zaplettljaijih ne sprejme k sebi v mesto. Igralci so bili odlični v domačem ambientu: Šestiinska »kumica« Nina Vavra. njena vnuka Marice in Jo-žek: Nada Babič in Jožo Laurenčič, zagrebški odvetnik Predrag Milanov, njegova soproga Anka Kernic in drugi- Kritika je komedijo v glavnem dobro sprejela. Priznala je Mesairiču napredek v razvoju in posebno veliko tehnično znanje. Komedija postaja od začetka igre proti koncu vedno bolj zanimiva. Nekateri so mu očitali, da mu je samo do cenenih efektov- Sicer je avtor tukaj imel izrecno namen, spisati komedijo za širše sloje brez večjih pre--tenzij- On je samo komediiograf, ki hoče zabavati občinstvo. Vsi so pa morali priznati, da je bilo občinstvo s to domačo komedijo zelo zadovoljno ter da gledališki uspeh gotovo ne bo izostal. Dr Oton Ambrož »Književni horizonti«, zagrebška literarna revtija, ki izhaja v redakciji pisatelja prof. L. Žimbreka, prinaša v pravkar izi-šlem petem zvezku Žimbrekov člainek »Bezpoelen radnik napisao je roman«. Gre za spis Ivana Soflte »Na cesti«, ki ga je izdala založba Binoza, pri kateri je nedavno izšel tudi roman kmeta Miškina. Pisec romana »Na cesti« je v trenutku, ko ga je trudoma našel pisec članka, delal kot zidarski pomožni delavec. Prof. Žimbrek sodi: »Ivan Softa jak je talenat, koji več srvojom prvem knjigom upozorava glasno na sebe i kojii obečaje još mnogo- •..« Novi Maiksim Gorlcij ali Knut Ham&un? Vse-kako talent, toda kdo ve, ali ga ne bodo naše majhne razmere ubSe?! K. H. priobčuje jo tudi nekoliko Sofljove lirike.« Nadaljujejo se literarno polemični razgovori Vlad. Nazora z Gebr. dAnnunzijem »Faun i njegov Mijeh«. Ivan Krnic piše o Theodora Dreisera avtobiografiji» A Book about my seli« in objavlja prevod značilnega odlomka, ki v njem Dreiser pripoveduje iz svojih bogatih časnikarskih izkušenj. Nadaljuje se razprava dr. Slavka Ježi ča »Ilirski pokret u hrvatskoj povijesti«. Josip Kosor je prispeval pesem »Božrič«. Med beležkami je več književnih poročil. >Ceskoslovensko - jihoslovenska revue« je s pravkar izišio 1.—2- številko začela šesti letnik, ki prinaša nekatere hvale vredne novosti. Tako se je z osrednjim glasilom češkoelov. — jugoslov. lig fuzioniral prej samostojno izhajajoči mesečnik >Slovansky Jadran« Ta revija je seda i postala priloga »Č6l,-jihoslov. revue« in jo bo tudi v bodeče urejal pisatelj »Adolf Vesely. Nadalje je vstopil v redakcijski kros dr. Oton Berko-pee in prevzel urejanje posebne rubrike Jugoslov. literarne novosti.« Z novo številko se je šesti letnik lepo uvedeL Na uvodnem mestu je objavljen programatski članek Antonina Beringerja >Češkoslov - jugoslov. kulturna konvencija«. Važnih problemov se nadalje dotika Vaclev Paleček v članku »Opombe k časniškim člankom gospodarskega značaja«. Docent dr. Julius Heidenreich je prispeval epilog prvim desetim zvezkom >Jihoslovanske knihovne« — poln lepih in vzpodbudnih misli o literaturi slovanskega juga. Miloje Milojevie je odstopil v objavo svoje predavanje »Glasbena vzgoja v Jugoslaviji« ki ga je imel na praškem mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo. O sodobni jugoslovenski glasbi piše v preglednem članku Svetomir Na9tasijevič. Izmed slovenskih skladateljev karakterizira samo Slavka Osterca, »tipičnega predstavitelja intelektualno konstruirane glasbe in izrazitega nasprotnika glasbenega folklora in narodnosti v glasbi-« Kje so ostali drugi slovenski skladatelji? Jelena Holečkovi piše v srbohrvaščini o E. F. Buriana divadlu 36. Pisatelj A. C. Nor je svoie vtiske z januarskega predavateljskega gostovanja v Ljubr Ijani in Mariboru strnil v članek »Naše kulturno bratstvo«, ki kaze toplo razumevanje za slovensko kulturno življenje in za stike med Prago in Ljubljano. O delovanju Češkoslov. - jihoslov. lige v 1. 1935 podrobno referira generalni tajnik A. Beringer. V rubriki literatura, veda. umetnost so številni prikazi naših kulturnih pojavov. Dr. Ber-kopec je novo rubriko »Jugoslov. literarne novosti« uvedel s kar očitno uredniško spretnostjo in napravil iz nie enega najzanimivejših oddelkov revije. Tokrat poroča o najpomembnejših slovenskih in srbsko-hrvatskih slovstvenih izdajah. Izmed slovenskih novosti so omenjene res vse pomembne edicije. Vsak(> knjigo nisec jedrnato označuje. Takih prikazov smo že želeli. Tudi priloga >Slovansky Jadran« prinaša marsikaj zanimivega, med drugim članek Ludvika Kube »Dežela mitov, nasprotij in različnosti« (Dalmacija) in A. Veselega prevod Cettinijeve pesmi z jadranskim motivom. Redakcionalno in grafično je >Cesko-slov.-jihoslov. revue« dosegla z novim letnikom svoj dosedanji optimum. ŠPORT Zapiski Kreftove »Malomeščane« je vprizorilo v prevodu in režiji Hinka Tomašiča, bivšega režiserja in igralca mariborskega gledališča, osiješko Narodno gledališče. Igra slovenskega avtorja je imela prodoren uspeh. V osiješki »Jugoslov. zastavi je napisal kritiko dr. M. Pražič. Pisec sodi, da spadajo »Kreature« (pod tem naslovom so komedijo uprizorili v Osijeku) v vojno literaturo in sicer v vojno literaturo zaledja. Nadalje pravi osiješki kritik: »Brartko Kreft ni zagrabil same vojne, marveč je zašel v njeno ozadje. V svojih »Kreaturah« se bavi z navadnim malomeščanskim okoljem. Na oder je postavil same majhne, vsakdanje ljudi, lažnjive neiskrene strahopetne, podle, plitve, površne, vendar pa ljudi iz mesa in krvi, ljudi, ki 6e znajto tudi maščevati, ki znajo trpeti, se bati in klečeplaziti, kadar je treba, in ki vedno in povsod mislijo samo nase in delajo zase-Kreftu ni bila potrebna vojna, ne grmenje topov in pušk, ne bajoneti, pa nam je vendar evooiral vojno in vojno psihozo za-ledja.kdaj pa kdaj vprav strahotno plastično- Potrebno mu ie prav majhno, navadno okostje, da na njem zgradi tako bridko, tako trpko satiro, ki je obenem tuidti toliko vredna, da je v naši novejši odrski literaturi ne najdeš pendanta.... « — Osiješko gledališče je vprizorilo »Kreature« minule dni v Varaždinu, kjer namerava gostovati dva meseca Tudi tu je imela Kreftova igra izreden uspeh. Prisotnega 6/vtorja je publika večkrat aklamirak im mu izražala priznanje. Uprizoritev Kref-tovih »Malomeščanov« in Cankarjeve »Lepe Vide« v Zagrebu sta dva prikupna znaka zanimanja Hrvatov za slovensko dramo. 10 let nogometa med rudarji Jubilej trboveljskega SK Amaterja V nedeljo bo trboveljski SK Amater proslavil 10-letnico svojega plodnega delovanja na polju telesne vzgoje med rudarsko imladino. Pred 10 leti se je zbrala peščica mladih fantov, ki so začeli na majhnem prostoru gojiti nogomet, in v kratkem času se je gibanje toliko razmahnilo, da je tedanji veliki župan klubu potrdil pravila in ga je LNP sprejel za svojega rednega člana. Izprva je bilo delo precej otežkoče-no, ker klub ni imel dobro urejenega, stalnega igrišča, a ko je leta 1928 dala TPD na razpolago velik prostor na štireu nad Lanišarjem, se je začela gojiti prava nogometna igra. Dasi je bilo igrišče zelo od rok, so se igralci z največjo požrtvovalnostjo redno udeleževali treninga, prav tako pa tudi na tekmah nikoli ni manjkalo občinstva. Takratno moštvo je bilo zelo dobro in je z malimi izjemami skoraj vedno imelo prvenstvo Trbovelj. Igralo je z vsemi klubi naše banovine in priredilo tudi več gostovanj zagrebških moštev, kakor je tudi samo gostovalo v vseh mestih banovine. Poleg nogometa je v malem klub že takrat gojil tudi lahko atletiko. Vedno je imel velik krog prijateljev in lepo število podpornih članov, ki so mu ostali zvesti do danes, čeprav delujejo zdaj že 4 klubi v Trbovljah. največjega prijatelja pa je vedno imel v delavski javnosti. V letu 1932, je klub dosegel svoj veliki cilj: igrišče v centru Trbovelj tik glavne ceste. Prostor je bilo treba urediti, kar so člani in prijatelji opravili brezplačno, čeprav jim je dalo mnogo trdega dela podnevi in ponoči. Tu se je šele začelo intenzivno delo in uspeh ni izostal. Čeprav je gospodarska depresija še posebej zadela športno gibanje v revirjih, je SK Amater ohranil svoj renome in obdržal kader mladine, ki je našel v njem najboljšega vzgojitelja. Brezposelnost je bila eno najtežjih vprašani njegovega obstanka, saj se je pogostokrat dogajalo, da so bili vsi člani njegovega moštva brez dela, a v medsebojni pomoči se je klub zmerom rešil največjih težav. V zadnjih letih je dobil mnogo prijateljev med trboveljskimi obrtniki, ki so mu vedno radi z večjim ali manjšim darom priskočili na pomoč. Moštvo si je priborilo 5 lepih pokalov in zastavic na raznih turnirjih. V tej pomladni sezoni je Amater trboveljski prvak. V novejšem času je vzorno izpopolnil tudi svojo lahkoatletično sekcijo in je tudi član zagrebškega TLAS. Marljivo delujejo tudi šahovski, smučarski in dramski odsek. Vodstvo kluba je bilo vedno v prijateljskih odnosih z vsemi klubi LNP. Ob svoji 10-letnici se Amaterci s hvaležnostjo spominjajo vseh svojih predsednikov. ki so s svojo požrtvovalnostjo mnogo pripomogli njihovemu pro&pehu in ki so bili po redu: Tvan Šuštar, Jože Hauptman. Ivan Rovšnik. Ivan Pavešič. Adalbert Božič, Robert Stepišnik. Josip Varga. Zlasti pod predsedstvom pekovskega mojstra Varge je SK Amater doživel prav lep raz- mah in v znak hvaležnosti za njegove zasluge je zadnji občni zbor g. Vargo izvolil za častnega člana. Sedanji predsednik kluba je rudniški mojster Jože Ribezi. Poseben jubilej dela praznuje s klubom tudi njegov tajnik Tone Bostič, ki je vsa leta vzdržema zavzemal to funkcijo na splošno zadovoljstvo članstva. Za 10-letnico je prevzel pokroviteljstvo ban dr. Natlačen, častno predsedstvo pa tvorijo inž. Milutin Debelak, predsednik LNP dr. Janko KOstel in Josip Varga. Celotna prireditev bo posvečena lahki atletiki in nogometu. Ob 9. bo članstvo Amaterja in ostala športna javnost sprejela pokrovitelja in druge goste pred rudniško restavracijo z rudniško godbo na čelu, nato pa se bo vršilo slavnostno zborovanje v Delavskem domu. Lahkoatletski miting Primorja Igrišče Primorja v soboto ob 16.30, v nedelja ob 15. Opozarjajo se vsi lahkoatleti na program prireditve, ki velja istočasno kot izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi proti Gradcu 23. in 24. maja. Sobota, 16. t. m. ob 16.30: 1. tek 100 m, 2. skok v vis. 3. tek 400 m, 4. met diska, 5. tek 5 km, 6. skok v dalj, 7. tek 100 m jun C, 8. tek 800 m, 9. met krogle, 10. štafeta 4X100 m; Nedelja, 17. t m. ob 15.: 1. tek 200 m, 2. skok ob palici, 3. tek 1500 m, 4. met kopja, 5. tek 10 km, 6. troskok, 7. tek 1000 m jun. C, 8. met kladiva, 9. štafeta 4X800 m. Službene objave LNP 30- seja p.o. dne 13 .maia Spored prvenstvenih tekem 17. maja t 1.; V Ljubljani; igrišče Hermesa ob 16. Her mes-ČSK, s predtekmo, služb- S lam ič Hermes 10 rediteljev; igrišče Primoria ob 9. Svoboda Slovan, ob 10.45 Grafika-Reka službujoči Benedetič. vsi klubi po tri reditelje; igrišče Korotana, ob 10. Korotan-Mars, službujoči Slanovec. ota kluba po 3 reditelje; igrišče Most, ob 16. Moste-Mladika službujoči Sto-jan. oba kluba po 5 rediteljev; Igrišče Bro-da, ob 16. Brod-Slavija. službujoči Uranič. rediteljstvo Brod; igrišče Hermesa, ob 9.30 Liubljana-Hermes jun.. ob 10.30 Mladika-Svoboda jun. službujoči Jurkas. vsi klubi po 3 reditelje; igrišče Jadrana ob 9-15 Mars-Slavija jun-. ob 10-30 Reka-Jadran jun-. službujoči Belič, vsi klubi po 3 reditelje. V Mariboru: igrišče Železničarja, ob 16. Železničar-Ljubljana, službujoči dr. Glušič, rediteljstvo Železničar. Na Jesenicah; igrišče Kovinarja, ob 16. Kovinar-Bratstvo. službujoči Bregant, oba kluba po pet rediteliev. V Ptuju: igrišče Ptuja ob 16. Ptuj-Dra-va. službujoči Nagelschmidt, oba kluba po pet rediteljev. V Kranju; ob 15.30 poskusna Savica-Ko-rotan, službujoči Kern. Prijateljske tekme 17. tm.- Korotan-Jadran v Kranju. Laško-Litija, proslava lOletnice Amaterja fAmater-Ljub-ljana itd.), otvoritev igrišča Olimpia (Olimp-Liubljana itd.): Kamnik-Sora se ne odobri ker je Sora (iz Ljubljane) divji klub. Verifikacije igralce*: S pravico nastop« z dnem objave (ker je bil že čitan) za Atletitfe Čehovin Jurij. S pravico nastopa dne 23. maja UL; za Atletike Agrež Edvin, Konig Fredi, Krell Robert. Schwisaj Josip. Jellenz Josip; za Dravo Leskovšek Franc: za Jugoslavijo Ivanšek Henrik Steblovnik Ludvik. Kolenc Frane. Ograjšek Viljem, Goričan Anatol, Dečman Viljem; za Korotan-Ljo.. Doiinar Borislav; za Hermes Pišek Matija, Rihtar Oskar. Starman Adolf; za Ljubljano Laza-revič Radomtr: za Slovana Pogačnik Miro, Hovar Berto. Rihar Ivan; za Jugoslavijo Rupar EmiL S pravico nastop« 6. avgusta in 6. novembra; za Jadran Uršič Franc- S pravico nastopa 20. juliia in 29. oktobra: za Atletike Spat Viliem. S pravico nastopa 13. avgusta in 13. novembra Ll. za Bratstvo Kovačev ič Stevo- Čitajo se; za Bratstvo Grošelj Anton, Schasche Robert; za Jadran Macarol Viktor, za Kovinarja Koren Pavel: za Korotan-Lj. Zganjar Anton; za Lendavo Kiraly Aleksander, Horvat Ludvik, Schftn Dragutin. Gyo'i Stjepan. Cian Rudolf. Feher Franc, To rok Ladislav — s tem da bo sledila verifikacija po odstranitvi raznih pomanjkljivosti. Popravlja se verifikacija Craobori Drago, Bratstvo, tako. da ima pravico nastopa 9. maja Ll., ker ni nastopil nad leto dni za prejšnji klub. Kos Hinko preklicuje za Hermesa, ostane pri Grafiki. Veže se za Železničarja po par. 8. III. spi. prav- Sačič Fadil do 31. decembra 1997- V roku treh dni imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami: Atletiki za Ruparja Emila: Ilirija za Pogačnika Mira. Riharja Ivana Itovarja Berta, Lazareviča Radomiria: Sloga-Lj. za Starmana Adolfa. Rihtarja Oskarla; Ljubljana za Piška Matijo; Jugoslavija za špata Viljema; Korotan-Lj. za Uršiča Franca Sir spendira se do poravnave članarine Uršič Franc, Jadran. Jugoslavija nai do prihodnje seje predloži dokazila o predaji opreme Brunšku Viktorju in Kitku Martino, sicer ju v smislu tozadevnega sklepa u.o. ni mogoče suspendirati. Opozarjata se Bratstvo in Kovinar, da morata zastran mednarodnih tekem vložiti prošnjo na MZFVN preko LNP; vlogi je primerno kolkovati (20 in 5 Din). Predloži se prv. tekma Gorenjec-Kovinar na poznejši termin. Rezervirata se termina 6. do 8. septembra Gradianskemu za proslavo petletnice. SK Kočevie ni član JNS in se ne dovoljujejo javne tekme s temklu-oom. Zavrne se protest CSK z dne 5. maja t-L proti verifikaciji Ljubljana-ČSK zaradi nastopa Grintala v moštvu Ljubljane kot neutemeljen; Grintal se je pravilno v smislu par. 8 in 9 spL praiv. pri iavil za SK Ljubljano in je kil v smislu par. 10 spi. prav. verificiran; verifikacija je bila objavljena v službenih objavah p. o. dne 25. aprila t.l. s pravico nastopa 3. maia ti-; ker ni bil vložen v smislu par. 23 spL prav. v predpisanem roku noben priziv je postala verifikacija pravomočna in ie imela Ljubljana pravico nastopiti z omenjenim igralcem. Klubi ljubljanskega drugega razreda, ki bi hoteli na praznik 21. tm. igrati prv. tekme, naj dostavijo pismen sporazum do 17. tm. v podsavezni pisarni. SK Radeče je odigral obe poskusni tekmi in se predloži u.o. za začasen sprejem v članstvo. Na podlagi sodniških poročil se predajo k.o.: Tur-ner Franc, Slavija, Boben Franc. Zalog, Novljan Stanko Mladika. Celje in Jugoslavija sta predložila seznama hiniorskih igralcev za tekmovanje podmladka. SK Ljubljana. Postave vseh Štirih moštev, ki igrajo v nedeljo, so na oknu kjub-eke pisarne in v objavni knjigi v pisarni. Vsi določeni igralci naj spodnjo opremo pravočasno dvignejo pri hiSniku. Moštvi določeni za Maribor in Trbovlje naj bosta točno oh 7. na postaji. Slamič počaka v Celju. Moštvo določeno za Celje naj bo na postaji točno ob 13. Zemljič dopotuje v Celje iz Maribora Juniorsko moštvo naj bo točno ob 9. na igrišču Hermesa. Subju-niorji igTajo v soboto ob 16. na igrišču Mladike na Kodeljevem. Postava na oknu tajnidtva in v garderobi. ASK PrlmOrje (lahkoatjetska sekcija). Lahkoatleteka ekipa nastopi v nedeljo dopoldne na proslavnem mitingu Amaterja v Trbovljah in sicer: Pogelšek, Vahtar, Cerar Vlado, Kosec, Serše, Skaza, štok, Srakar I., Požar, Nabernik, Krpan, šušter-šič in vodja ekipe Weibl. Imenovani morajo biti na postaji v nedeljo zjutraj najpozneje ob 7. Zaradi opreme se tmajo javiti vsaki dam od 16. naprej na igrišču tehničnemu vodji sekcije. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na mitingu Primorja 16. in. 17. tm. starta jo tile atleti: Banko, Bručan, Brunett, Dečman, prof. Dobovšek, Hovar, Jeglič, Kvas, Oro-zsy, Osterman, Pribošek, Pristov, Safošnik, Starman I in II, ing. Stepišnik, Stropnik, Svetek I in n, Zupan, Zupančič. Sestanek vseh juniorjev danes ob 18.15 v klubski sobi kavarne »Evrope«. Kolesarski podsavez obvešča vsa kolesarska društva, da priredi v nedeljo kol. društvo »Ljubljanica«, Dobrunje, otvoritveno medklubsko dirko na progi Dobrunje—Besnica in obratno za A in B skupino. Start pred gostilno g. Pavčiča v Do-brunjah Ob 13.30. Podsavezni delegat g. Maver. Sodniki: Gregorc, GregorCič in Pogačar. Pozivajo se vsi vozači m funkcionarji posameznih klubov, da ee dirk v čimvečjem številu udeleže. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Izlet! planincev vzdolž Jadranske obale se pričnejo 31. maja ter trajajo do septembra meseca. Izhodišče je Sušak. Vsak izlet se vrši 10 dni s parnikom Dubrovačke pa-roplovne družbe »Pelješac«, ki vozi vzdolž obale v Starigrad. Rogoznico. na otok Bi-ševo, v Makarsko. Orebič, Dubrovnik, Kotor ■ ter nato mimo Hvara. Preko na Sušak V krajih, kjer bo parnik pristal, bodo organizirani izleti planincev, tako na Velebit. Bio-kovo. Sv. Tlija, Orjen. Rumo itd. Podrobne informacije daje pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4. SK Svoboda. Od 14.30 dalje obvezen trening za vse igralce. Ob 20. Članski sestanek v Delavski zbornici SK Istra Jeiica. Danes ob 20. pri »Rebcu« članski sestanek. Kupujte domače blago! Vestnik ZKD Delavec ▼ kulturnem pokretu Ze več let opazujemo razveseljivo dejstvo, da se delavska društva udeležujejo našega kulturnega dela. Število tečajnikov iz delavskih vrst je vedno večje tako da bo treba prihodnje leto povečati število predavanj iz socialne politike ter posvetiti tem vprašanjem kar največjo pozornost. Okrožni odbori bodo pritegnili k sodelovanju še ona delavska društva, katera niso bila doslej posebno navdušena za tako sodelovanje iz razlogov, ki so ah sedaj povsem odpadli ali pa so materiialnega značaja in v zvezi s splošno bedo delovnega ljudstva Okrožni odbori naj proučijo možnost učinkovitega sodelovanja, centrala jim bo pomagala s svojimi sredstvi. Dosedanje delo je zadosten dokaz, da delavstvo stremi za sodelovanjem pri kulturnem delu in da se odtuiuie vsem onim stremljenjem, kateri so videli v njegovi osamljenosti najboljši predpogoi za svoje razdiralne in sebične namene. Delavec je že prepričan, da se mora udejstvovati in da mora v sodelovanju z ostalimi stanovi prevzeti vidnejšo vlogo v družbi da bo mirnim potom uveljavil vse zahteve socialne pravičnosti. Povdarja sicer svojo borbenost in odločnost, toda zaveda se da je pri splošni obubožanosti naroda pogubno smatrati vse druge stanove za sovražnike. Te spremembe se moramo veseliti, čeprav ne smemo pozabiti, da nam nalaga novih dolžnosti, ki jih moramo izpolniti, ako ne želimo izgubiti tako dragocenega prijateljstva. Ti vidiki morajo biti odločilni pri določevanju našega programa, ki mora imeti izrečno povdarjeno socialno obeležje. Naša predavanja morajo stremeti za poglobitvijo razumevanja delavskih zahtev ter vprašanj moderne socialne politike in zakonodaje-Naše delo naj onemogoči dosedanje umetno spreminjanje delavskih evolucijskih zahtev v revolucionarna stremljenja. Z razumevanjem delavskih potreb bomo obenem ovrgli naziranje. da je treba »nasprotnike« pro-letarjata pregnati in uničiti Onemogočili bomo vse ugovore zoper sodelovanje med stanovi in podprli nacionalno delavstvo v njegovi borbi za narodne ideale proti raznim negacijam le-teh. V novi sezoni bodo morala vea naša društva posvetiti največjo pozornost delavskemu vprašanju in prirediti čim večje število predavanj iz socialne politike. Centrala naj prouči možnost posebnega tečaja za delavske funkcionarje da tako ustvari v.rsto dobrih sodelavcev, ki bodo koristili celokupnemu pokretu. S tem pa ne bomo prekoračili našega delokroga, ker bomo samo povdarili en del kulturnega udejstvovania. Pričakujemo, da bodo delavska draživa razumela ta naša stremljenja in da nas bodo podprla v naši želji koristiti delavstvu in njegovim upravičenim zahtevam. Pri Sokolu v Zagorju bo predaval 26. t.m. ob 20. g. inž. Jože Rus o temi: »Zlata Praga slovanska Meka«. Opozarjamo vsa včlanjena društva, ki še niso poravnala članarino za leto 1935/36^ da to čimprej store Posečajte kino-matineje ZKD. ker je čisti dobiček namenjem izključno ia knklar-no delo na deželi. MARIBORSKA ZKD opozarja vsa včlanjena društva v Mariboru in okolici na sedemdesetletnico enega najstarejših prosvetnih društev na Slovenskem to je Bralnega društva v Rušah. Imenovano društvo praznuje jubilej svojega plodonosnega nacionalnega in kulturnega delovanja v nedeljo dne 17. V. Dolžnost naših društev ie. da v znak priznanja 70-letnemu kulturno prosvetnemu delu Bralnega društva v Rušah pohitijo ta dan v Mali Beograd in se tam udeležijo jubilejnih slavnosti. Pričneio se ob 11. uri z mašo zadušnico za ustanovitelie društva, ki se bo služila v pokopališčni kapelici. Naše gledališče DRAMA Petek. 15. maja: Zaprto. (Gostovanje v Kranju; Otroci). Proslava 25-letnega dela člana In režiserja Narodnega gledališča g. Milana Skrbinška bo v sredo 20. t m. Ob tej priliki se vpri-zori Besierova igra »Tiran«, kjer bo jubilant kreiral eno glavnih vlog. Komad ima za vsebino usodo znamenite rodbine Browningov, iz katere je izšla tudi pesnica znanih sonetov. Komad režira g. C. Debe-vec. Opozarjamo na ta večer naše občinstvo, ki bo vedelo oceniti ogromno delo, ki ga je izvršil v teku 25-ih let Milan Skrbinšek v korist slovenskemu gledališču. Vstopnice &o že v prodaji pri dnevni blagajni. TeL štev. 2231. OPERA Petek. 15. maja: Zaprto. Sobota, 16. maja: Otello. C. Sprememba opernega repertoarja. Za petek napovedana predstava opere »Lueia di Lammermoor« (za red Četrtek) se ne more vršiti, ker še ni dospel iz Šibenika tovorni voz s kulisnim in garderobnim fundusom te predstave. Abonente reda Četrtek prosimo, da blagovolijo vpoštevati vzrok odpovedi odnosno preložitev predstave za njihov abonma. Izven abonniana pa se poje ta opera v nedeljo zvečer, po cenah od 30 Din navzdol. Mariborsko gledališke Petek, 15. maja: Zaprto. Sobota, 16- maja: ob 20. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene- Zadnjič v sezoni. ZAHVALA Tem potom izrekam javno zahvalo gosp. dr. GUZELJU, prim. kirur. odd. spL bolnice, ki je izvršil na meni operacijo, katera je izvrstno uspela. Zavedam se prav dobro, da me je s tem otel gotove smrti. Smatram za svojo dolžnost, da se odličnemu kirurgu za njegovo skrb in požrtvovalnost iz vsega srca najtopleje zahvalim. Ljubljana, 13. maja 1936. Leopoldina Kotar. »JUTRO« št 112. 8 Petek, 15. 1936. LIANA SANDEN: 13 VSE ZAT)ELr Brat se malone obotavlja. »Odkar imam spet trdna tla pod nogami, Lora, samega sebe več ne razumem, da sem se mogel toliko ukvarjati s temi kavarniškimi ljudmi.« In če že kam gre, je kmalu spet doma. Lori se zdi, da dobiva veselje in zmožnost za pravo, pametno sožitje. Po dolgih kitih jo vendar že obhaja občutek, kakor da je med njima nekaj skupnega. ^ Montana je prišel iz Pariza v Berlin. »Kaj sta dosegla?« je njegovo prvo vprašanje, ko se snide z Dadom in Joossnieraem na samskem stanovanju, fci si ga je najel za čas bivanja v Berlinu. Dad poroča. Gragertovi načrti in proračuni za BTackwela so zdaj toliko dogotovljeni, da jih ho moči čez kakih deset dni poslati Mr. Bladkwiellu. Zapiske o najvažnejših rečeh in proračune je Dad prepisal in izročil Joossnerju. »Torej je čas, da se lotimo dejanj,« kratko reče Montana; »s pomočjo Charlyja Browna bom ukre* nil kar je treba. Prinesite mi do pojutrišnjem vse gradivo, pa prehitimo Gragerta. Vendar ne zadostuje, da predložimo Blackwellu im njegovim ljudem ugodnejšo ponudbo kakor Gragert. Brez tehtnega razloga ga ne bo odrinil.« »Tedaj moramo ustvariti ta razlog,« se oglas1 Joossnor. »Tiri glave, kakršne so naše, bodo že kaj izfuhtale.« Z rahlo nagutančemm čelom vzdigne Lora oči od dieila. To jie te dni že tretjič, da je prišel bančni ravnatelj Joossner nenapovedan v pisaimo. Ze včeraj je imel šef jezen obraz, ko mu ga je naznanila. »Gospodična Fehiauova,« je rekel, »dajte, prizanašajte mi z ljudmi, ki nimjo drugega opravka kakor da me motijo pri delu. Prihodnjič jim recite, da sem odpotoval ali umrl, kar koli vam pride na misel.« Georg Joossnerja po strani gleda, odkair sta se tisti viečer na vrtu sporekla zaradi Renate; in Lo» ra je zvesto prevzela šefovo mržnjo. Zdaj, ko dela tu v njegovi neposredni bližini, je vse njeno življenje tolikanj pod vpHvom Gragertovega značaja, da se vsak dan bolj prilagata teimu živemu, izvirnemu duhu. A Lorina slika o njem je bila šele popolna, ko ga je nekoč videla na stavbišču, ka* mor mu je morala nesti neko risbo, ki jo jte zahteval po telefonu. Tisti, ki je stal tam med delav* ci in zmerjal in klel in zbijal robate šale, zdaj resast kakor osat, zdaj dober kakor jagnje — šele ta je bdi resnični Georg Gragert. Stal je med ljud* mi, rjav, širokopleč kakor kak atlet in vendar vitek v svoji stari, ponošeni obleki, ki ni s pristnostjo prav nič ostajala za oblekami dielavcev. Kar mahoma se mu je bila vrnila stara tesarska hoja. Lora si ga je živo predstavljala kakšen je br! takrat, ko je začel, potujoč tesarski pomočnik iz južnih pokrajin. Ta mož je ves v sebi, človek, ki mu teče življenje v ravni, jasni črti in ki se mu ni treba kesati nobene stopnje svojega razvoja. Ta se je gooovo zmerom in povsod uveluaviL Zato meri vse ljudi s svojim lastnim merilom. In veči* na ljudi temu merilu ni kos. Joossner na primer — v njegovem vedonju je zmerom nekaj tako mučno prijaznega. Sedel je in sedel, in sinje, voden,? oči so mu venomer gledale okoli. Tudi zdaj spet sedi, in rdeči svetlobni napis »konferenca« ga ne prežene in ne prežene. »Kdo pa je notri, gospodična Fehlauova?« vpraša in z glavo zaupno pokaže na zaprta dvotna vrata. Lora kratko vzdigne oči od dela. »Neki gospodje, gospod bančni ravnatelj.« »Toliko pameten sem sam, da to vem. Z damam; Gragert ne bo imel konference.« Kaikor blisk šine Lori po glavi: prav za prav je čudno, da ograža Joossnerjev obisk baš razgovor z Mr. BlackweJlom! Nejevoljno zmaje z glavo. In bogme, ta mah se že v tretje zmoti, med tem ko Joossner zložno sedi v naslanjaču in moli noge od sebe in se izza opoldanskega lista spet in spet pazljivo ozira po sobi. Morda ni vse nič res, kar se ji dozdeva — a neprijetnega občutka se kar ne more otresti. V tem. ko vzame nov list za stroi, pritisne skrivaj na mali gumb, ki je vdelan zra* ven nje v mizno ploščo. Znotraj v konferenčni sobi se Georg Gragiert ozre na zvoniloe, ki je komaj slišno zabmelo. »Aha, SOS,« se zasmeje, »zunaj imajo nezaželen obisk! Kaj menite gospodje, koliko nepoklicanih bi rado vedelo, kaj delate pri meni? — Nu, ti ljudje se bodo čudili! Okrevališče za štiri tisoč otrok. Kar tako na mah, in celo mesteoe, pa še kakšno — ne, tio je nekau fantastičnega!« »Meni se ne zdi prav nič fantastično, Mr. Gra-giiirt. Pri nas v Ameriki gradimo še čisto drugač* na mesta,« reče Biackwel'k)v prijatelj Gardener, ki je tudi izmed finančnikov. Georg ga pazljivo pogleda. Ia Gardener je res pravi Yankee; širok obraz ima, kakor kak boksač, in tudi nos je boksaški, oči so pa dobrodušne in smejave. To je tisti bučni ameriški tip, zmerom dobre volje in zmerom nared za šalo. Zraven njega sedi tihi in pozorni George Wards, zasebni tajnik, ki hrani v mozga« nih menda sleherno besedo slehernega razgovora, ki ga je imel Mir. Blaokwell, odkar je vzel Ge= orgea Wardsa v službo. »Torej, Mr. Grageirt,« pravi Gardener, gledaje na polo polno številk, ki leži na veliki pisalni mizi, »v treh tednih pripravite proračun, to je, samo proračun za zgradbo stanovanjskih poslopij. Proračune za odvodne naprave in zgradbo cest dogo« tovijo v tem času naši inženjerji. Potem sedemo še enkrat za mizo, da vidimo, ali ostaja gradbeno podjetje v metah, ki smo si jih določili za prvi poizkus. Imamo še kaj važnega? Ne? Torej good bye, Mr. G.rageirt. Veselilo bi me, če bi hoteli dre-vi z nami večerjati. Dotlej bomo gotovo imeli po* ročilo, koliko stanejo zemljišča.« Georg odpre tapetna stranska vrata, ki vodijo na majhen hodnik in od tod naravnost na cesto. Še roko stisne gospodoma. Voz čaka na ulici. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo orrt, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al! dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« P||| odgovor, priložite Le, če zahtevate od 3*" ▼ yywnfcafi Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih. je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana« Sli^ibodobi Beseda 1 Din, davek 3 Din. ia Šifro ali dajanje naslova fi Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Barvarja samostojnega, za barvanje nogavic in pletenin, sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Ponudbe z navedbo >laee in dosedanjih služ-jenib mest na ogl. odd. Jutra pod »BarvaTc. 11492-1 Damsko frizerko samo dobro, starejšo moč, sprejme salon Mrakič, Maribor. 11656-1 Stavbenega risarja spretnega, za priložnostna dela, iščem. Ponudbe na o"-l odd. Jutra pod »Ta-kSjc.___11768-1 Mlad krojač i lastnim obrtnim dovoljenjem za mesto, dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11733-1 Pomožno kuharico (kave) in natakarico - ser-virko, sprejmemo za se-zijo na Gorenjsko. Služba lahko stalna. Poletna in zimska sezija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska - sezija«. 1H749-1 Poštenega prodajalca ki je zmožen samostojno voditi trgovino in zamore tudi položiti kavcijo od 5 do 10.000 Din, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksport«. 11740-1 Beseda 1 Din. davek 3 uu>. za šifro ali lajanje naslova 5 D.n. Najmanjši inesei 17 Din Potnika za Ljubljano, dobro vpeljanega v špecerijskih trgovinah, sprejmem takoj proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potnik 1936«. 11753-5 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. Prodata Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moške srajce v kvall-aajvečia ene pri prvovrstno blago, v teti kot Izdelavi, izbira, najnižje eene pi P. L GOBICAH Sv. Petra cesta 29. 0631 P Birmanske ure nudi najcenejše IVAN P A K I 2, Ljubljana, Pred £kofijo 15. 11757-6 IG Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico pleskano, 9 kosov, solidno delo, prodam za 1300 Din. Rihar, mizar. Žlebe, pošta Medvode. H73&Ji2 Avto9tfitito Bee-eda 1 Din, davek 3 Din za Siiro sil dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motor Puch kupim, z lučjo ali brez. Ponudbe pod »Puche na ogl. odd. Jutra. 11736-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico 1.90 m stružne dolžine, v dobrem stanju, kupim. Natančen opis in označbo po slati na naslov: Avtode-lavniea Logatec, Cevica 28. U745-2I Živali tleseda 1 Din. davek 8 Dir ta šifro »11 lajanje naslov« 5 Din. NajmanjS tnesei-17 Din. Racmana male vrste, kupim. Leopold Jesih, Medvode. 1173^-27 G. Th. Rotman: MIha Klapouh in njegovi prijatelji Drugo jutro jo je na vse zgodaj zbudil hrup glasov. Množica ljudi ju je debelo gledala izza mreže. »Pojdiva!« je šepnil Miha, in že sta se oba pognala čez mrežo, med tem ko so se gledalci prestrašeni razkropili na vse strani. Ko sta se pa spustila v tek, jo je množica hrame in kriče udrla za njima. m.-irrflm Dva sostanovalca k domačemu sinu, sprejmem v veliko in solnčno, opremljeno sobo z elektriko, zo 80 Din za osebo mesečno. Vodmat, Pod Ježami 19, pritličje. 1.1767-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Valjar 12—14 ton parni ali motorni, kupim po primerni ceni. Krav-čenko Ivan, Beograd, Triglavska 68. 11686-7 Lepo sobo opremljeno ali prazno, oddam takoj po ugodni oeni. Medvedova 7. 11705-33 Skobelnik kombiniran, dobro ohranjen, kupim. Najnižjo ponudbo z opisom in sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Skobelnik 564<. 11754-7 Hirr/rarerea Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje .aalova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. EglfflLI Gospodična išče prazno sobo ali sobo s kuhinjo, za takoj, po možnosti v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 88«. 11762-23a Seseda 1 Din, davek S Din. ta šifro aH lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne lo kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in stro go solidnost v vseh poslih. M277-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 10750-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, ja šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Bledu \upim manjšo enodružinsko vilo. Ponudbe z opisom in ceno poslati na: Gdja. Vo-raček, Beograd, Pariška ulica 18, III. sprat. 1)1617-30 Enonadstropna vila solidna, na prijaznem gričku v kopališču »Dobrna«; pod najugodnejšimi pogoji naprodaj. Interesenti naj se javijo na ogl. odd. Jutra ;>od »Krasen razgled«. 1174-20 Stanovanje odda Seseda 1 Din, davek 3 Din. •a šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje ■ddarn s 1. junijem. Kam-bič. Aleksandrova 4/1. 11765-21 Stanovanje 3 sob, kabineta in kuhinje, oddam takoj. Karlovška c. '-t. 16, Kastelic. 11751-21 Stanovanja Seseda 1 Din, davek 3 Din, '.a šifro ati dajanje naslova 'i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kopalni-co, v okraju Tabor, bolnica, začetek Kode-Ijevo, iščem za 1. avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod SifTO »Točen plačnik 898«. 41640-21» Sobo odda tieseda 1 Din. davek 8 Din. ss Šifro ali lajanje naslova ' Din. NajmanjSl inesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, oddam takoj. Masa-rykova cesta 23. 11764-26 Pozor zdravniki Lepo opremljeno sobo, v vili, oddam takoj. Jegliče-va cesta 11. 11738-23 Opremljeno sobo elegantno, z vsem komfor-tom in kopalnico, iščem za dve osebi, samo v centru-mu. Ponudbe pod »Elegantno* na ogl. odd. Jutra. 11(747-23» Za dva dijaka iščem sobo s hrano za čas od 1. do 30. junija. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Eden mesec«. 11728-23a Oh^t Beseda 1 Din. aavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Pozor dame! Trajni kodri na najnovejši aparat na 16 in 34 volt. Salon Videmšek, Cankarjevo nabrežje 3, pri tro-mostju. 11750-30 Dražbe Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje rsalova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Sodna dražba gramofonov, avtom« t-gra mofonov ter gramofonskih plošč se bo vršila dne 16. t. m. ob pol 16. uri pri ABC. Medvedova ul., Šiška, poleg gor. kolodvora. 11501 -K Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zgubil se je pas iz lesenih kroglic (Holz-perlen) v petek zvečer od Gajeve ulice do Tržaške ceste. Najditelj se naproša, da ga odda v ogl. odd. Jutra. 11756-28 Informacij* Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel mesarijo tvrdke Pavel Košenina v Ljubljani, na Gallusovem nabr. 41, ter se 'za cenjeni poset najvljudneje priporočam. Meso bom prodajal dnevno sveže in po najsolidnejših cenah. Janez Rezar. 11748-31 RADIO Izvleček iz programov Petek, 15. maja Ljubljana 11: šolska ura? Skladatelj Vav-ken v besedi in pesmi. — 12« Ura narodne glasbe (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Po daljnih tujih krajih (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Mladina in kriminal (ga. Zlata Pirnat). — 18.20; Fagot solo, izvaja g. Avgust Soparnik). — 18.40; O stavki (g. Milan Valant). — 19: Čas, vreme. poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura; Kulturni mesečni pregled. — 2o: Rezervirano za prenos — 21.30: Radio orkester. — 22: čas. vreme, poročila, spored — 22.30; Angleške plošče- Beograd 17: Komorni koncert. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zaereba. — 22.20: Plošče. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet — 20: Koncertni večer. — 22-15; Lahka in plesna muzika. — Praga 1925; Češke narodne pesmi. — 20: Pester spomladanski program. — 21.50; Komorna elasba,—22.15; Plošče. — Varšava 20: Operetni večer. — 22: Klavirski koncert — 22.5n- Plesna muzika. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.06: Mladostne skladbe R. Wagnerja. — 17.30: Koncertna ura. — 19.25 • Puccinijeva opera »Dekle z zapada«. — 22.30: Lahka glasba. — 23.45; Dunajski sprehodi (plošče). — Berlin 19-20; Griegove pesmi. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21; Dramski večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Munchen 18; Koncert orkestra. — 20.10; Plošče. — 20.30; Zvočna isra. — 22-30: Recitacije. — 23.30; Lahka eodba orkestra.— Stuttgart 18.30; Pevski koncert — 20.10; Pester starodunajski večer. _ 22.30; Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koneort. — 20.40: Obisk v Uffiziiah. — 20-50; Simfoničen koncert. — 22.10: Skladbe za čelo. — 22.30: Plesna muzika. (fCdor eglašuje ta napreduje f PARKETE prvovrstne, hrastove in bukove, dobavlja in polaga FERDO PRIMOŽIČ Ljubljana, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 16. Popravila in struženje starih parketov. Delo solidno, cene zmerne. — Telefon: škafar, 28-23. Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik f V globoki žalosti naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati, babica in prababica ANA KORUN roj. LEBAR VDOVA PO POSESTNIKU V TRNAVI včeraj, dne 13. maja, po daljšem trpljenju, v starosti 86 let, boguvdano za vedno zatisnila svoje trudne oči Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 15. maja, ob 9. uri izpred hiše žalosti v Trnavi na pokopališče k sv. Rupertu. GOMILSKO-TRNAVA, dne 14. maja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Po srečno prestani težki in smrtno-nevarni bolezni čutim dolžnost, da se javno zahvalim šefu internega oddelka Splošne bolnice v Mariboru g. DR. LI TMANT" STANETU za ves njegov trud, požrtvovalnost in vestnost., katerim dolgujem rešitev svojega življenja. Istotako se zahvaljujem ostalim gg. zdravnikom za njih pozornost. KARL GASPARI, trgovski zastopnik. f Z jutrišnjim dnem prevzamem bivšo Severjevo mesnico na Krakovskem nasipu št. 1)0. Postregel bom s prvovrstnim volov-skim, telečjim in prašičjim mesom. Postrežba točna. — Cene zmerne. Priporoča se JAKOB JESIH ML. 11753-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Aerodrom, Banja, Brez rizika, Cvetoča pomlad 1036, Dobro ohranjen, Državni uradnik, Dober risar, Do deset milijonov, Dobra provizija, Dobro srce, Edinstvena prilika, Gospodarski napredek, Gramoz na mesto aerodroma, Gradim, prevzame se tudi vloge 15, Iskren, Koncesija 100, Lepa prilika, Letovišče, Muzika-lična 12. maja, Mirna, Mirna 222. Mir, Mlajša moč. Novost, Na deželi, Odvetnik, Obroki, Primorka. Parcela 80, Plačam takoj. Proti gotovini, Prilika, Poštena hiša, Pošten vajenec. Popolnoma samostojna, Resne ponudbe, Samostojna in skromna. Stalna eksisten ca 1996, Slovenija, Sigurnost, Strojna tovarna, Spa nijel. Tovarna, Tričlanska družina, Uradnik 883, Vestna strojepiska. Vstajenje. Vseskozi zanesljiv in pošten, Zdrava, pridna in poštena, Zanesljiv takoj, Zelo sposobna, Zanesljiv fant 34. Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izbe' rl, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c 14 TUefoo 38-88. Vsemogočni je poklical k sebi našo dobro mamo, staro mamo, gospo FRANČIŠKO BARTL vdovo po žel. uradniku v starosti 94. let. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto 16. t. m. popoldne ob 15. uri iz hiše žalosti, Rožna dolina, c. IV. št. 14, na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. LJUBLJANA, ST. PAUL, W. NEUSTADT, 14. maja 1936, Žalujoča rodbina BARTL. Zdrava pamet vaa vodi do .. Znamka svetovnega alovesa 1 SUikvata. Za vse izraze sočutja, pohtonjeno cvetje in spremstvo na poslednji poti naše predobre mame, gospe §a(ftijeCe v\u% fio$ačni&ove izrekamo vsem našo iskreno zahvalo• Posebno zahvtdo pa izrekamo čč. duhovščini in častitim sestram sv. Vin-cencija Pavelskega. PODNART, v maju 1936. tr SaCufoet ostati. Urejuje Davorin Ravljea, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribniku, — Za Narodno tiskamo d. d. kot Uskarnarja Frane JezerSek, — Za (naerato) del je odgovoren Alojs Novak. — Vsi « LJubljani.