nflRODM GOSPODAR
GLASILO ZHDRUŽnE ZVEZE V LJUBLJHOI.
Člani „Zadružno «vez«“ dobivajo lint brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto. za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. — 1'osa-mezite številke 20 vin.
1
:: Telefon šteu. ZIB. ::
C. Kr. pošlne hran. šl. 64.846 Kr. oursKe „	„	15.64(1
:zm
•• ••
A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 6. in ‘20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inse.ratoin po HO vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracüo po dogovoru.
Vmclvina:	Poziv poljedelskega ministrstva glede VI. vojnega posojila. — Preskrba prebivalstva s potrebščinami. —
Zadružni pregled. — Gospodarski pregled. Razglasi. — Vabila.
Poziv poljedelskega ministrstva glede VI. vojnega posojila.
Vodja poljedelskega ministrstva, c. kr. ministrski predsednik grof Clam - Martini« je razposlal zadružnim zvezam sledeči oklic:
Da se dobe nadaljna za vojevanje potrebna sredstva, namerava finančna uprava v mesecu maju razpisati VI. vojno posojilo.
Vojaška premoč osrednjih velesil se je po razpisu V. vojnega posojila znova brez-dvomno ojačila s krepko ofenzivo proti Ru-muniji in s tem, da je bil zaseden večji del te dežele. Nepremagljivo se upirajo naše hrabre čete na vseh frontah navalu sovražnika in močne, svobodno uporabljive sile stoje dobro oborožene in v boju izurjene pripravljene na obrambo kakor tudi na napad. Z odločnim vstrajanjem smo se znatno približali miru, ki so ga naši nasprotniki pred meseci zaničljivo zavrnili. Vstop Amerike v vrste naših nasprotnikov ne more zmanjšati neomajne odporne sile orednjih velesil, dogodki v Rusiji pa pospešujejo naša prizadevanja, ki merijo na trajen, časten mir.
Stojimo v zadnjem odseku strašnega borenja narodov; zato velja, v veliki meri ob naporu vseh sil zmagati v končnem boju in
na gospodarskem polju z dosego kar največjega uspeha vojnega posojila venčati slavna dela naših čet in pohvale vredno vstrajnost vsega ljudstva.
Tak uspeh vojnega posojila pa se more le doseči, če se bo tudi sedaj ob izvrševanju te, za dosego vojnega smotra tako važne naloge delalo z največjim poudarkom in se bodo vsa dosedanja vabilna sredstva uporabljala še v povečani meri.
Da se zagotovi tak uspeh, vabim vse zveze in osrednje blagajne kakor tudi njihove včlanjene zadruge, osobito posojilnice, znova kar najnujnejše, da se po močeh same udeležujejo Vt. vojnega posojila in da potom zadružnega časopisja, pa tudi na drug primeren način razvijejo obsežno delovanje med člani kmetijskih zadrug za podpisovanje VI. vojnega posojila.
Pri tem se — kakor doslej — hranilnicam in posojilnicam in drugim kmetijskim zadrugam najnujneje priporoča, vse podpise prijaviti potom svojih zvez.
Podpisovalna zmožnost zvez bi se pa mogla zvišati s tem, da bi se posamezne zve-zine zadruge napram zvezi izjavile, da so pripravljene, v slučaju potrebe svojo vlogo po-
— 34 —
polnoma ali v določenem iznosu vzeti nazaj v papirjih vojnega posojila po nabavni vrednosti.
Glede pomisleka, ki obstoji tu in tam v zadružnih krogih proti močnejši udeležbi pri vojnem posojilu, da se vojno posojilo v slučaju potrebe ne da realizirati brez kurzne zgube, bodi pripomnjeno, da bo — dokler bi ne bila mogoča prodaja brez izgube — odprt pot lombardiranja, ker bo naloga finančne uprave, v slučaju potrebe zagotoviti možnost zastavitve po primernih pogojih.
Kar zadeva vrsto novega vojnega posojila se namerava, držati se oblike amortizacijskega državnega posojila, ki je pri dveh prejšnjih posojilih našlo odmev v občinstvu; skrbelo se bo pa tudi tokrat, da bodo podpisovalo!, katerih kapitalije ne pridejo v poštev za naložbo na daljšo dobo, imeli možnost, svoja sredstva dati državi na razpolago v taki obliki, ki dovoljuje, da se morejo pritegniti k obnovitvi obratov v mirovnem gospodarstvu.
Iz podatkov o podpisih na V. vojno posojilo sem z zadovoljstvom povzel, da moj takratni poziv v toliko ni ostal brezuspešen, da se je skoro pri vseh kmetijskih zadružnih zvezah moglo konstatirati zopetno povišanje podpisovanja vojnega posojila napram prejšnjim vojnim posojilom. Vendar se pa mora poudariti, da so bili različni tudi podpisi posameznih zadružnih zvez na V. vojno posojilo, kar zadeva percentualno razmerje posameznih vlog zvez, in da se je iz tega videlo, da nekaj zadružnih zvez še z daleka ni došla do meje svoje podpisovalne zmožnosti.
Vsled tega moramo sklicevaje se na dolgoletno, bogato podporo, ki so jo uživale od države skoro vse kmetijske zadružne zveze, zlasti spredaj imenovane kmetijske zadružne zveze opozoriti, da je njihova stroga dolžnost in najvišja naloga, doslej zamujeno popraviti s primernim višjim podpisom na VI. vojno posojilo.
Istočasno vabim vse kmetijske zadružne zveze, poljedelskemu ministrstvu po dokonča-
nem roku za podpisovanje VI. vojnega posojila naznaniti svoto vseh podpisov, ki so jih prijavile same ali njihove članice na VI, vojno posojilo in obenem sporočiti stanje vlog, s katerimi so med podpisovanjem zveže razpolagale.
Slednjič naj izrazim svoje zanesljivo pričakovanje, da se bo vsa kmetijska zadružna organizacija primerno ozirala na poziv, ki ji je namenjen v teh resnih časih, da naj se z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskoči domovini na pomoč in da naj se izvanredno kolikor mogoče enakomerno udeležuje podpisovanja VI. vojnega posojila in s tem pred veliko javnostjo dokaže, da se v službi domovine ne da prekositi od nobene strani.
Ministrski predsednik kot vodja poljedelskega ministrstva:
>	Clam - Martinic.
Preskrba prebivalstva s potrebščinami.
Cesarska naredba z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131, ki uravnava preskrbo prebivalstva s potrebščinami, vsebuje skrajno važne določbe.
Kot potrebščine označuje naredba premične stvari, ki posredno ali neposredno služijo življenskim potrebam ljudi in domačih živali.
Vsakdo, ki ima sam ali za koga drugega potrebščine v shrambi, mora to zalogo na poziv politične oblasti po množini in vrsti naznaniti. Kdor tega ne stori ali se brani odgovorili ali če napačno naznani, se kaznuje z denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do 3 mesecev.
Kdor namenoma zamolči oblasti svoje zaloge, ga sodišče kaznuje z zaporom od 14 dni do 6 mesecev in poleg tega z denarno kaznijo do 5000 kron. Ce presega vrednost zamolčane zaloge 500 kron, se kaznuje s strogim zaporom od 2 mesecev do enega leta in poleg tega z denarno kaznijo do 1000 kron. Tem
— 35 —
kaznim so podvrženi tudi namestniki in zastopniki priglašenju zavezane osebe.
Trgovski in prehranjevalni minister lahko zahtevata izročitev zalog potrebščin ali njih dobavo, zaloge zasebnih gospodarstev pa le takrat, če so neprimerno velike. Odškodnina se določi po najvišji Ceni, če obstoji za dotično blago, sicer pa v sporazumljenju z dobaviteljem, oziroma po pristojnem sodišču, ^oper odločbo sodišča se lahko vloži priziv tekom osmih dni.
Nakup živil in krmil v svrho zopetne prodaje in trgovina z njimi je od 1. julija 1917 dovoljena le onemu, ki mu je politična oblast po uveljavljenju te cesarske naredbe dahi posebno dovoljenje. Politična oblast da to dovoljenje po prosti presoji, pod pogoji ali omejitvami ali je pa tudi odreče. Dovoljenje lahko deželna politična oblast vsak čas prekliče. Trgovinski minister lahko tudi predpiše, da se sme nakup drugih potrebščin in trgovina z njimi vršiti le na podlagi posebnega dovoljenja.
Te določbe ne veljajo za oblasti in druga mesta, ki jim je uradno izročena nabava in razdelitev potrebščin, ter za prodajo lastno-izdelanih predmetov po izdelo vatel ju in za prodajo malih trgovcev konsumentom, ako ni glede posameznega blaga kaj drugega predpisanega.
V času med uveljavljenjem te cesarske naredbe in 1. julijem 1917 lahko deželna politična oblast prepove trgovino s potrebščinami osebam ali podjetjem, ki so zagrešili kak prestopek proti predpisom ali zoper katere se nna pomisleke.
Prestopki glede predstojećih določb se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 kron nli z zaporom do šestih mesecev.
Kdor namenoma krši po oblastvenem nkazu utemeljeno dolžnost, potrebščine izdelovati ali dobaviti, se kaznuje z zaporom od š! mesecev do enega leta in poleg zapora še z denarno kaznijo do 100.000 kron.
Kdor obrtoma ali na trgu živila prodaja, mora v prodajalni ali na stojnici na dobro vidnem mestu in z razločnimi črkami ozna-
čiti cene za posamezna živila po njih vrsti in z ozirom na njih kakovost in množino.
Tudi glede drugih potrebščin lahko politična oblast odredi označbo cen; na vsak način se pa morajo označiti cene pri potrebščinah v izložbah in oknih. Za blago, ki se prodaja po toži, mora dati prodajalec kupcu tehtnico na razpolago, če hoče ta blago še enkrat tehtati. Prestopki se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do 3 mesecev.
Določbe glede navijanja cen so se precej poostrile in deloma razširile.
Kdor zahteva, izrabljajoč izredne po vojnem stanju povzročene razmere, očividno čezmerne cene, jih pusti sebi ali komu [drugemu dovoliti ali obljubiti, se kaznuje pri sodišču z zaporom od 14 dni do 6 mesecev. Poleg zaporne kazni se lahko naloži denarna globa do 20.000 K.
Storilec se kaznuje s strogim zaporom od 2 mesecev do 2 let:
a)	če je bil že enkrat radi navijanja cen obsojen;
b)	če presega neupravičen dobiček, ki se je s kaznivim dejanjem dosegel ali bi se moral doseči, znesek 2000 kron. Poleg zaporne kazni se lahko naloži denarna kazen do 200.000 kron.
Če so bili po tem dejanju javni interesi posebno hudo ogroženi, se naloži kazen od (> mesecev do 3 let, oziroma denarna kazen do 500.000 kron.
Kdor pri nakupu kake potrebščine, ki jo hoče naprej prodati, več kakor od prodajalca zahtevane cene ali če se gotova cena ne zahteva, več od uradne ali doslej običajne cene ponuja, ga kaznuje sodišče z zaporom 14 dni do G mesecev. Poleg toga se lahko naloži denarna globa do 20.000 kron.
Storilec se kaznuje s strogim zaporom do dveh let in denarno globo do 20.000 kron kakor zgoraj pod a) in b).
Kdor se z drugimi dogovori, da bo za potrebščine izrabljajoč izredne po vojnem stanju
povzročene rezmere zahteval očividno čezmerne cene, se kaznuje s strogim zaporom 2 mesecev do 2 let in event. z denarno kaznijo do 200.000 kron. Ta kazen se poostri do 3 let ali do 500.000 kron, če so bili javni interesi posebno hudo ogroženi.
1.	Kdor napravi živila za človeški užitek nerabna ali pusti, da se pokvarijo, da bi jih z večjim dobičkom v denar spravil.
2.	Kdor potrebščine poškoduje ali uniči, da bi zmanjšal ponudbo v teli stvareh.
3.	Kdor potrebščine kupi ali njih izdelovanje ali trgovino omeji — zlasti z nakopičenjem — da bi zvišal cene.
4.	Kdor dela s potrebščinami verižne kupčije ali drugače zvišuje cene, se kaznuje s strogim zaporom od 2 mesecev do 2 let, oziroma z denarno kaznijo do 200.000 K, katera kazen se zviša za storilca do 3 let, oziroma 500.000 kron, če so javni interesi posebno hudo ogroženi.
Kdor namenoma v računih, sklepih, dobavnih listih, spremnih listinah ali podobnih papirjih ceno kake potrebščine ali za določitev cene važne okolnosti napačno ali nepopolno navede, se kaznuje od sodišča z zaporom od I 4 dni do 0 mesecev, oziroma z denarno globo do 20.000 kron, katera kazen se pri prestopku večjega obsega zviša do 2 let in 200.000 K.
Isti kazni je podvržen, kdor v tiskovinah brez navedbe natančnega naslova potrebščine ponuja ali poživlja k ponudbam ali če v tiskovinah pri ponudbah ali nakupu potrebščin navede okolnosti, ki so sposobne vzbuditi zmoto v osebi ali kupčijskih razmerah ponudnika ali prodajalca.
Nadaljne določbe se tičejo ustanovitve mest za preiskavo cen pri posameznih sodiščih, naloge teh mest, dalje ustanovitve osrednje komisije za preiskavo cen pri uradu za ljudsko prehrano, njene ureditve in nalog, oziroma delokroga, glede nadzorovalnih organov ter obnašanja napram njim.
Poleg predpisane zaporne in denarne kazni se lahko vedno izreče, da zapade blago v
korist države in da izgubi kaznovani obrtne pravice.
Obsodbe radi navijanja cen se priobčijo v časopisih na stroške obsojenca in se nabijejo na občinskih deskah. Posledice so iste kakor pri obsodbi radi goljufije.
Lahko se tudi izreče, da se radi navijanja cen obsojena oseba postavi pod policijsko nadzorstvo.
Kazni je oproščen, kdor po uveljavljenju te cesarske naredbe svoje zaloge pravilno priglasi, za prejšnje prestopke, ki so se razkrili vsled te naredbe.
Ta cesarska naredba je stopila v veljavo dne I 5. aprila 1 9 I 7.
Opozarjamo še enkrat vsakega trgovca, da se natančno seznani s temi predpisi, kajti kazni so naravnost drakonične in marsikdo lahko nevede zakrivi kak prestopek, ki ima zanj grozne posledice.
Zadružni pregled.
Zadružništvo in politika. Mariborska „Straža“ piše v št. 36 z dne 7. maja 1617: I/, zadrugarskili krogov dobimo: Pod napisom „Zadružništvo in politika“ je priobčil v sobotnem „Slovencu“ nekdo članek, ki je gotovo načelniku S. L. S. mnogo bližji nego resnici. Konštatirano, da je načelnik
S.	L. S. v lastni osebi lansko leto intenzivno delal proti Zadružni zvezi in Gospodarski zvezi z razširjenjem novic in govoric, ki niso bile v korist splošnemu delovanju pri imenovanih zavodih. Vsaka nasprotna trditev je laž. Konštatiramo, da si je načelnik S. L. S. med tem ustanovil Ilirsko banko in postal predsednik njenega upravnega sveta. Ko je bila Ilirska banka ustanovljena, je postala skrb bančnih krogov aktualna, da si za svojo banko zasigurajo bogat dotok iz kreditnih zavodov. Nadzorstvo Zadružne zveze je bilo po svoji večini pod vodstvom upravnega svetnika dr. Pegana za ta načrt, zato so zahtevali bančni krogi, da se voli dne 30. decembra 1916 staro nadzorstvo. Tudi načelnik H. L. S. je, kakor „Slovenčev“ člankar priznava, posegel vmes, da sc izvoli staro nadzorstvo, posegel torej vmes na korist Ilirske banke, pri kateri je bil predsednik upravnega sveta in delničar. Za razdor v vseslovenski za-
37 —
družni organizaciji ni bilo stvarnega povoda, kajti tega tudi gospodje pri Zadružni centrali ne bodo hoteli trditi, da bosta upravna svetnika Ilirske banke dr. Lampe in dr. Pegan uveljavila nove zadružne ideje, ker v dosedanjem svojem zadružnem delovanju — in to je lepša polovica njunih let —■ niti starih načel nista udejstvila v splošno zadovoljnost. Tudi upravni svetnik Ilirske banke Traven ni imel stvarnih razlogov za razdor, kvečjemu da je bil oviran v svoji in svojega brata kupčijah. Da skrbi za zdravo zadružništvo, je imel dovolj časa, priložnosti in plače. Dejstvo je in ostane, da so krogi okoli Ilirske banke zanesli razdor v vseslovensko zadružno organizacijo, da bi dobili vsaj del organizacij za svojo banko. To se jim je posrečilo, zato hočejo sedaj m i r. Kakor pravi sobotni „Slovenec“, je načelnik S. L. S., takrat obenem vodilna oseba Ilirske banke, zares vse pravočasno predvideval. Ker se člankar po dogodkih, katerih priča smo bili, frivolno sklicuje tudi na de-niokratično načelo, konštatiramo, da na občnem zboru manjšina ni hotela več priznati večinskega principa, ampak zahtevala, da se njej ukloni večina. Tudi to je malo demokratično, da Člankar deli kranjske zadruge v bolj in manj ngledne. Z zadružnim bojem se štajersko politično vodstvo dosedaj ni bavilo in ni dalo nobene izjave, za to služi podukovanje sobotnega člankarja le, da sc v javnosti kali čistost resnice. Ali pa res ne ho potrebno zavzeti stališče, ker se je razbila od kranjskih bančnih krogov v lastne interese vseslovenska zadružna organizacija, o tem odločevati ni naša stvar.
Zadružna centrala v Ljubljani je imela dne 30. aprila t. 1. svoj prvi občni zbor. V listih »Slovenec“ in „Kmetovalec“ je izšlo o tem zboro-vanju sledeče poročilo:
„V Ljubljani se jc osnovala nova zveza kranjskih zadrug pod gorenjim naslovom, ki jc imela •>0. aprila t. 1. svoj prvi občni zbor.
Udeležba jc bila nepričakovano velika. Kar je dalo skupščini poseben znak, jc bilo to, da so hili zastopani skoro vsi stari delavci na zadružnem polju, oni, ki so svoj čas orali ledino v našem zadružništvu. Tačasni predsednik I. Traven pozdravi vse došle zborovalce. Lepo njih število na občnem zboru priča zanimanje za novo organizacijo. Nato pozdravi zastopnika deželnega odbora gosp. dr. Uampeta in zastopnika c. kr. kmetijske družbe kranjske ees. svetnika in nadravnatelja g. Pirca, ■''pomni na sestanek kranjskih zadružnikov dne 16. januarja t. 1. in na tozadevne sklepe tega se-
stanka. Kot sad sestanka je nova Zadružna centrala. Že v načelstveni seji dne 3. aprila t. 1. je bilo sprejetih v centralo 60 zadrug. Danes pa šteje centrala 137 Članic. Mnogo zadrug še ni sklepalo o prestopu, zato je pričakovati, da se število naših članic v kratkem še znatno pomnoži. Povdariti treba, da so doslej pristopile že skoro vse starejše in močnejše kranjske denarne zadruge. Nova centrala želi složno sodelovati s kmetijsko družbo kranjsko kot strokovno kmečko organizacijo. Končno izraža željo, naj bi se okrog Zadružne centrale, katere temelj tvorijo najmočnejše kranjske denarne zadruge, zbrale še vse ostale kranjske zadruge, da bomo imeli potem v naših zadružnih vrstah močno organizacijo naših gospodarskih sil. Namen centrale ni razdirati, ampak zediniti in združiti, kar se da združiti.
Dr. Lampe pozdravi skupščino v imenu deželnega odbora in zagotavlja, da bo deželni odbor kot doslej podpiral rade volje kmetijsko zadružništvo, ker se zaveda, kolikega pomena je za naše narodno gospodarstvo. Pozdravi skupščino tudi v imenu c. kr. kmetijske družbe kranjske in izraža željo, da bi obe organizaciji delovali skupno za povzdigo kmečkega stanu.
Nadravnatelj g. Pirc omenja v pozdravu, da so se zborovalci zbrali na prvi skupščini v oni zgodovinski dvorani, kjer so prvič zborovali svobodni kranjski stanovi. Vesel jc te današnje skupščine, ker pričakuje, da se bosta strokovna organizacija našega stanu in gospodarska odslej med seboj podpirali in da bosta složno delali za njegov gospodarski prospeh.
V načelstvo so bili nato izvoljeni gg.: Ivan Lavrenčič, dekan in kanonik v Kamniku, predsednik ; Franc Jaklič, dež. in drž. poslanec, v Dobre-poljah ; Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano; Peter Hauptman, župnik na Dobrovi; Anton Oblak, župnik v Št. Lovrencu; Alojzij Šarec, župnik v Šmartnem pri Kranju; Ivan Traven, duhovnik v Ljubljani. V nadzorstvo pa so bili izbrani gg.: Janko Bajec, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Anton Cerar, župan v Moravčah; Rajko Marenčič, trgovec v Kranju; Peter Natlačen, kaplan v Metliki; Janez Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; dr. Vlad. Pegan, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani; Josip Šiška, kanonik v Ljubljani; Fr. Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu.
Pri slučajnostih sta se sprejeli resoluciji, naj sc članice centrale spomnijo „Kmetovalca“ kot svojega glasila in pa da naj načelstvo resno vzame
v pretres vprašanje, kako ustanoviti v okviru central«} tudi blagovni oddelek.“
Ni naš namen, na tem mestu polemizirati s tem poročilom, ki je sestavljeno tako, da ima namen odcepiti čimveč kranjskih zadrug od svoje dosedanje matice Zadružne zveze v Ljubljani in jih privabiti v krog nove centrale.
Opozoriti hočemo le na trditev prvega cen-tralinega predsednika, daj, ni namen0centrale razdirati, ampak zediniti in združiti, kar se da združiti. Javnost je o dogodkih v naši zadružni organizaciji zadostno poučena, a vendar je dobiti ljudi, ki si upajo svoje razdiralno delo predstavljati svetu kot zedinjevanje in združevanje!
Vredno je tudi pribiti, da sta novo centralo pozdravila v imenu Kmetijske družbe dr. Lampe in nadravnatelj Pirc, kije bil ves vesel te skupščine in je izrekel pričakovanje, da se bosta strokovna in gospodarska organizacija o d s 1 ej med seboj podpirali.
Kmetijske zadruge in vojna posojila.
Kakor je posneti iz poročil, ki jih je dobila Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug, so kmetijske zadruge podpisale doslej približno 600 milijonov vseh dosedanjih vojnih posojil. Od te vsote odpade samo na peto vojno posojilo znesek 250 milijonov. Pri tem seveda niso upoštevane znatne vsote, katere so vlagatelji dvignili po kmečkih posojilnicah in jih porabili za plačilo vojnih posojil, podpisanih pri poštnih uradih, hranilnicah in bankah.
Pri'Zadružni zvezi v Ljubljani je bilo V. voj. posojila podpisanega 15,500.000 K, IV. 7,724.900 K, 111. pa .'3,48 (. 950 K. Pri prvih dveh posojilih Zveza ni fungirala kot subskripcijsko mesto.
Gospodarski pregled.
Več,Jprosa! Med rastline, ki so postale v sedanjem časujjvečjega pomena spada tudi proso.
V	prejšnih časih, dokler niso bili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših krajih sploh več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso, ozir. kašo, tako da sc je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. Danes je pa proso zopet na kvišku in vredno, da ga bolj pridelujemo. Sicer je pridelovanje prosa pri nas na Kranjskem - ostalo še najznatnejše v vseh kronovinah Avstrije, ki jc absolutno večje le v Galiciji, relativno pa vendarle manjše.
V	času pred vojno so povprečno pridelali na
leto prosa na Kranjskem .	.	.	688 vagonov,
na Štajerskem (večinoma le na Spod.
Štajerskem) . . .	395	„
v Dalmaciji...........................231	vagonov,
na Moravskem......................... 208	„
na Koroškem.......................... 158	„
v Galiciji ..........................2109	„
Pridelek prosa v drugih deželah Avstrije je tako neznaten, da niti ne prihaja v poštev.
Proso se ne odlikuje samo s »svojo bogato rodovitnostjo in s svojim tečnim zrnjem, ki je danes predelano v kašo najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi drugimi lastnostmi, ki se zelo prilegajo našim potrebam in ki hodijo danes bolj v poštev kakor le kdaj poprej.
Pri prosu je danes najbolj poudarjati, da je ta rastlina malotrebna, da ne zahteva ne gnojne zemlje in ne močnega dela. Vedeti moramo, d a s e ne dajo rastline, zlasti prstni ne in okopa v i n e, ki se danes močno priporočajo, polj ubno razširjati, da smo pri teh rastlinah odvisni od gnoja in dela in da nam danes obojega manjka.
Pa tudi v drugih ozirih je proso dobro došla rastlina,Jter jo sejemo najbolj pozno, tako da jo je mogoče spraviti na isto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje 'proso z najboljšim uspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži.
Oc je šlaMetoskje zimska strn po zlu, tudi nimamo za take prostore dosti boljših rastlin, kakor je proso, tako da je prav, če se vsaj cn del takih prostorov poseje s prosom.
Ob letošnji pozni in dosedaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri prosu tudi to ugaja, da pride njegova setev naz/adnjc na vrsto, namreč koncem maja in junija, ko se že zvrste vsa druga pomladanska dela in se ni več bati nobene zamude zaradi nedostajanjajjjdelovnik moči.
Potrebno seme sc bo dalo tudi še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena.
In če nazadnje še to upoštevamo, da daje proso s 1 a m o, ki je p r v o v r s t n a in večkrat boljša kakor slabo spravljeno seno, moramo priti do zaključka, da daje danes proso v resnici pridelek, ki je vreden vsega spoštovanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdignemo.
V. Koli rman.
Lesni pepel je izborno umetno gnojilo zn ajdo. Vsaka rastlina zraste iz hranilnih snovi, ki jih dobi iz zemlje in zraka s posredovanjem solnčnc svetlobe ter njenih različno učinkujočih svetlobnih žarkov.
Če pridelano rastlino ali njeni plod (zrnje) sežgemo, ostane samo majhen del pepela, ki je
rudninska snov rastline. Rastlinski pepel sestoji iz raznih rudninskih snovi; najmanj je v njem fos-forove kisline in kalija, dasi sta te dve snovi silno važni za uspešno rast in prav posebej za dobri in bogati pridelek zrnja. Če ni v zemlji ali gnoju dovolj fosforove kisline in kalija, ni bogatega pridelka tudi pri močnem gnojenju s hlevskim gnojem, zlasti če je ta nepopoln, kakor je običajno pri nas.
Naredimo primero: Suknena obleka sestoji povečini iz sukna, podloge in platna in le majhen del pride na gumbe, sukanec (ovirn) in šivanko, s katero se obleka sešije. Šivanka in sukanec sta pa zato vseeno važna, kajti brez njih najbolj moder krojač ne more narediti obleke. Šivanka in sukanec se morata glede svoje važnosti primerjati s fosfo-rovo kislino in kalijem pri rasti rastline.
Naše poljske rastline k a k or n. pr. žito, ajda itd. n e o b h o d n o potrebujejo za svoj o r a s t f o s f o r o v o kislino, ki se precej enakomerno porazdeli po celi mladi rastlini, a čimbolj rastlina zori, prehaja fosforova kislina v cvetje in končno skoraj vsa v zrel plod (zrnje). Brez z a d o s t n c množine fosforove kisline v z e m 1 j i k m e t ij s k e rastline ne m o r e j o bogato ali sploh ne obroditi in ne pleniti klenega, debelega in težkega zrnja.
To vse prav posebno velja za strniščno ajdo, ki rase kratek čas in mora zato takoj v pričetku z zemlji dobiti dovolj lehko za-užitne fosforove kisline. Će naj s t r n i š č n a ajda d o b r o o b rodi, seji m o ra pognojiti s fosfatnim umetnim gnojilom, najbolje s kakim superfosfatom. — Bred vojno so porabili kmetovalci na Kranjskem samo za strniščno ajdo na leto kakih 200 vagonov superfostafa. — 8u-perfosfata pa letos ne bo, in če ne bo ajdi pognojeno s fosforovo kislino, ne bo bogatega pridelka, če bo tudi vreme ugodno in ne bo toliko škodljive zgodnje slane.
Kaj je torej storiti? Poiskati nadomestilo za superfosfat. I z b o rn o in c n a k o v r c d n o n a d o -m es t i 1 o z a supe rf o s f a t pri gnoj en j u ajdi je pepel od lesa. Pepel od premoga ni kot gnojilo nič vreden.
Pepel lesa od listnatega drevja ima v sebi ■> '/2 % fosforove kisline in 10 % kalija, pepel lesa °d iglastega drevja ima v sebi 2 */2% fosforove kisline in 6% kalija.
Pri gnojeni ajdi bi bilo torej vzeti na oral štirikrat toliko pepela kakor superfosfata, t. j. 800 do 1200 kg. Takih množin lesnega pepela pa se-
veda ne bo dobiti, a kolikor se ga dobi, bo dobro došel in bo vsaka množina pridelek ajdovega zrnja znatno pomnožila in zagotovila.
Vsled pomanjkanja superfosfata sežite pri gnojenju ajdi po pepelu od lesa, če hočete, da vam ho ajda obrodila in pričnite takoj zbirati in iskati tak i> e p e 1 že sedaj, kajti do setve ajde je samo še slabe tri mesece.
100 kg čistega, t. j. presejanega1 pepela od lesa je kot umetno gnojilo z ozirom na svojo vsebino fosforove kisline in kalija vredno v primeri z današnjo ceno superfosfata in kalijevih gnojil povprečno 10 K; seveda pepel od trdega lesa (l)ukovega ali hrastovega) tudi več, od mehkega lesa pa primerno manj in istotako manj nečisti pepel ene ali druge vrste.
Zbirajte in iščite pepel od lesa kot izborno umetno gnojilo za letošnjo setev strniščne ajde, da si zagotovite obilen pridelek, če nam Bog obvaruje ajdo pred sl a n o !
Posušeno listje od robidnic kot enakovredno nadomestilo za čaj, oziroma tudi za kavo. Gaja, kave in čokolade ni več dobiti, oziroma kvečjemu po taki ceni, ki jo malokdo zmore. Sedanja nadomestila zo kavo pa niso le tudi silno draga, ampak največkrat ničvredna in so sleparski izdelki.
Kava in čaj nista nikaki živili, ampak le poživili, ki ne prehranjujeta telesa, temveč ga v gotovih slučajih le poživljata, oziroma naredita živila laže užitna. 0 potrebi kave in čaja se da prepirati. Naj pa bo tako ali tako, dandanes smo vajeni na kavo ali čaj in zato ta poživila le težko pogrešamo.
So ljudje, ki nikakor ne preneso ne surovega in ne kuhanega mleka, če ni primešane kave ali čaja s sladkorjem, in kdor je vajen tega dobrega živila, ta bo seveda težko pogrešal kavo in čaj.
Za čaj imamo prav ceno in dobro nadomestilo, ki si ga lahko vsakdo napravi. Tako nadomestilo za čaj je listje od navadnih robidnic, ki rasejo povsod po naših gozdih.
Kdor je vajen ndeka s kavo, more pričeti nadomeščati kavo s čajem iz listja robidnic. Tudi sam čajni odeedek iz takega listja s primešanim rumom, slivovko ali vinom in seveda s sladkorjem ali saharinom oslajen, da izboren pitni čaj.
Posušeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. Temu čaju pripisujejo tudi zdravilno moč pri prehlajcnju, pri kašlju, pri nahodu in prav dobro sredstvo proti napadu po naduhi,
40 —
Naši ljudje naj si zapomnijo, da se čaj sploh ne kuha kakor kava, ampak čajno listje se dene v krop, v katerem se daljši ali krajši čas izlužuje in potem odlije in odcedi. Množina čajnega listja in čas izluževanja se seveda ravna po okusu vsakega posameznika.
Sloveč nemški botanik in drogist dr. Kuntze, ki se je zlasti s porabo robidnic pečal, piše o tem predmetu tole: „Posušeno mlado listje od robidnic ima isti okus kakor č i s t j dober kitajski čaj in celo boljšega kakor čaj, ki se v E vr o pi pro da ja. Ker sem pil v Vzhodni Aziji mnogo dobrega čaja in sem žvečil sveže listje čajnega grma, se moja sodba pač more upoštevati. V Berolinu sem si pred leti privoščil šalo, ki je pa pravzaprav bila resnična poskušnja. Povabil sem na čaj učene prijatelje in jim obljubil, da jih pogostim z najboljšim čajem dveh vrst. Dal sem jim čaj robiduega listja, potem pa pravi čaj ter jih prosil, naj izrečejo svojo sodbo. Soglasno so dali prednost robidnemu čaju. Seveda sem jim zadevo končno pojasnil.“
Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa vzeti samo mlado listje, ker le tako da v resnici okusen čaj. Tako mlado listje od robidnic za čaj je nabirati prav zgodaj spomladi, kmalu ko rastlina ozeleni, torej meseca aprila in maja ter je listje sušiti ha suhem popirju ali v rešetih, in sicer le v senci. Na solne u se listje nikakor ne sme sušiti. Če se vzame prestaro listje, se od njega dobi zagate in grenak čaj, kajti kolikor trše postaja listje, toliko več zagatne čreslovine se stvori v njem.
Posušeno listje robidnic je potem hraniti skupaj stlačeno v zaprti posodi, najbolje v pločevinasti, kjer se vsled pristoplih gliv naprej godi (fermentira) in tako postaja žlahtnejše, razvijajo se dišeče snovi in postaja laže izlužljivo. Paziti je seveda, da posušeno listje v posodi ne prične plcsniti.
Pooštrenje določb glede osebnih davkov.
Ces. naredba z dne 16. marca 1916 drž. zak. št. 124 vsebuje glede vpogleda v trgovske ozir. poslovne knjige ter glede kazenskih predpisov nove jako ostre določbe. Po teh določbah lahko davčna oblast od vsakega davkoplačevalca zahteva v pogled v knjige in če se temu pozivu ne ugodi, sme davčna oblast ozir. dotična komisija brez sodelovanja davčnega zavezanca odmeriti davek na podlagi pripomočkov, ki so ji na razpolago. Obveznost dovoliti vpogled v knjige obsega tudi dolžnost dati na razpolago pogodbe, zadolžnice, pobotnice, ra-
čunske izvlečke, fakture in druge računske pripomočke in priloge. Če se v pogled v knjige odreče, se lahko naloži kazen zaradi nereda do 10.000 K. V kazenskem postopanju se lahko proti volji davčnega zavezanca izsili vstop v prostore, kjer so knjige shranjene in vpogled v nje. Glede kazni so se redovne kazni zvišale na 200 K in se sme izreči tudi zaporna kazen od enega dneva do treh mesecev, če presega znesek, za katerega sc je davek prikrajšal, šest sto kron in če se obdolženec ponovno zakrivi davčno prikrajšbo. Zaporna kazen do enega leta se lahko naloži, če presega davčna prikrajšba znesek 5000 kron. Razsodba se na stroške obsojenca tudi javno v listih razglasi. — Pri tem pa opozarjamo, da ostane § 245 še vedno v veljavi in da ga dotični, ki ima slabo vest, lahko porabi. Ta § pravi: ako kdo svoje napačne navedbe na pristojnem mestu popravi ali izpopolni, predno se mu je dostavilo prvo vabilo k zaslišanju kot obdolženec, ostane nekazljiv in se mu predpiše le naknadni davek.
Profesor dr. Redlich o naši gospodarski bodočnosti. Vseučiliščni profesor in državni poslanec dr. Redlich se bavi v „Fremdenblattu“ s tem vprašanjem ter pravi: „Eventualno zbližanje Avstro-Ogrske in Nemčije ne sme imeti značaja ekskluzivnosti. Bil sem od početka nasprotnik politike, ki je bila — osobito z vsenemške strani — propagirana pod geslom Hamburg - Bagdad. Tudi ničesar ne držim o „srednjeevropski skupnosti“, katero propagira Neumann v svojem delu „Mitteleuropa“. Tudi nisem navdušen za nazor, da bi za nas iz monarhije mogla biti svrha te vojne, da se dvigne srednjeevropska gospodarska samovlada pod vodstvom Nemčije. Smatram tako samovlado za profesorsko utopijo, ki je ni želeti. Vsi imamo interes, da Avstro - Ogrska in Nemčija kmalu po vojni postaneta močni nosilki svetovnega gospodarstva in da bi bili deležni vseh prednosti, ki izhajajo iz čim najsvobodnejšega gospodarskega prometa. Za enkrat tudi ne morem verovati, da sc bo oživotvori! program pariške gospodarske konference enteilte, kakor tudi ne verujem na kak večji vspeh gibanja za obrambne carine v britanski državi po vojni. Neizmerni glad za blagom, ki bode zavladal po celem svetu, čim se sklene mir, bo imel baš nasprotni vspeh nego politika gospodarskega izoliranja velikih narodov. Ker torej ne verujem, da bi strašno sovraštvo narodov, ki je nastalo med vojno in vsled nje, vojno dolgo preživelo in ker sem le končno prepričan, da bo bodoči mir imel za posledico temeljito, in trajno preurejenje (ki se bo
izvedlo mirno in v miru) političnega življenja v Evropi, ne uvidim, zakaj si naj Avstro-Ogrska in Nemčija sedaj sami — na kakršenkoli način — zastavita pot na svetovni trg. To osobito s stališča nemških interesov bilo uprav blazne. Mene večina trgovskopolitično in proizvodnopolitične literature, ki se v glavnem producira na Dunaju, slabo zadovoljuje. Jaz — odkrito govorjeno — ne verujem v blagoslov državnega socijalizma, osobito če ga reprezentira uradništvo, kakoršno je naše jnridično vzgojeno birokracija. Nadejam se, da bodoči mir ustvari liberalnejšo Evropo, a pod „liberalno“ razumem tudi v gospodarskih stvareh oni političid razvoj, ki pričakuje več za celokupnost od individua in njegove veljavnosti, nego od brezštevilnih in nadštevilnih organizacij, katera je ljuta nevolja vojne v sili oživotvorila“.	„Ed.“
Rekvizicija tkanin, pletenin in oblek. Iz Dunaja poročajo, da bo država v kratkem rekvirirala vse tkano in pleteno pavolno blago, ki tehta vsaj 80 g pri m2. Rekvirirane pa ne bodo pletenine (n. pr. nogavice), broširano blago, čipke, pajčolani in fantazijske tkanine. Rekviziciji podlegajo tudi pavolni namizni prti, servijete, obrisače ter konfekcijonirano blago iz pavole ali poluvolne, nadalje moške srajce in spodnje hlače, nadalje moške obleke v velikosti 41 do 45 ter delavske obleke. Izvzeto je 50% podloge, ki jo imajo krojači in konfekcijonarji. Trgovci smejo obdržati 20% svoje zaloge tkanega blaga, najmanj pa 000 m in 50% pletenega blaga.
Nova uredba prometa z govejo živino.
Vlada je izdala novo naredbo glede oddaje goveje živine. Odslej bodo dobavo živine nadzorovali živino-prometni nadzorniki, ki bodo prideljeni političnim okrajnim oblastim. Naredba daje tem nadzornikom pravico, da v slučaju potrebe odredijo v enem kraju ali okraju prigon vse živine in jo izberejo za klavne namene. V slučaju, če se bo morala živina s silo odvzeti, se bo od izkupička odbilo 5%, kar je smatrati za nekako kazen v slučaju, da se kdo brani oddati živino. Da se bo veliko govedo bolj ščitilo, se bodo tudi teleta bolj pritegnila za klanje. Ko bodo objavljena podrobna določila, bomo priobčili vse potrebno.
Nasad tobaka na Češkem £ Na Češkem nameravajo saditi tobak. Finančni stružni komisarji iščejo primernih prostorov, kjer bi sc že letos sadilo tobačne sadike. Zadostujejo tudi manjše parcele.
Cene za fižol. Po vladni odredbi je za fižol letošnje letine določena najvišja cena 05 K, za lečo 80 in za grah tudi 80 K za 100 kg.
Koliko žita se sme odslej uporabiti? C. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju je odredil, da smejo pridelovalci žita na deželi uporabiti odslej na mesto dosedanjih 300 gramov žita samo 250 gramov, težki delavci pa namesto 366, samo 300 gramov žita na dan.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. julija 1017 dalje
po J V2 %•
Vlagateljem, ki se ne strinjajo s tem znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom gornje dobe.
Hranilnica in posojilnica v St. Petru na Krasu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Načelstvo.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo hranilne vloge od 1. junija 1917 dalje obrestovala po 31/2%-
Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica v Leskovcu pri Krškem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
dne 22. aprila 1917.
F. Schweiger,	Alojzij Arh,
naeelnik.	odbornik.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bode obrestovala hranilne vloge od 1. julija 1917 dalje
po 3 V2 Sovlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Središču,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Smariji,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 28. maja ob 3 uri popoldne.
Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 191fi.
4.	Slučajnosti.
Ako hi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
— 42 -
Vabilo na redni občni zbor
Kiucčku hranilnice in posojilnice v Gornjeingradu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedelja dne 3. junija 1917 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapis, o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši ee pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hraniluice in posojilnice na Viču,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil, v nedeljo dne 10. junija 1917 ob 10 uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih elanov.
Vabilo na XII. redni občni zbor
Hranilnica in posojilnica v Dolskem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. maja 1917 ob 3. uri popoldne v društvenem domu pri Sv. Heleni Dnevni r e d •
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
I.	Volilev nadzorstva.
5.	Poročilo o reviziji.
6.	Premeniba pravil.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v St. Tomažu pri Celovcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 3. junija v 1917 ob pol 5. uri popoldne v uradnem prostoru.
D u ovni re d:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo i ačelstva in nadzorstva.
3.	Odobrite» računskega zaključka za I. 1916.
4.	Slučajnosti.
Vabilo na XXV. redni odčni zbor
Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši v torek dne 19 junija 1917 ob 3. uri popoldne v društvenib prostorih.
D n ovni r e d:
1.	Odobrenje zapisnika XXIV. rednega in zreduega občnega zbora.
2.	Poročilo in sklepanje o račun, zaključku za 1. 1916.
3.	Volitve.
4.	Kazni predlogi.
Občili zbor je le tedaj sklepčen, ako se ga vdeleži deseti del članov. Ako bi so jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drug občni zbor na podlagi društvenih pravil (§ 27) v sredo 27. junija 1917 ob 5. uri popoldne z istim sporedom in na istem kraju.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pod Šmarno goro,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. junija 1917 popoldne ob pol 4. uri v uradnici v Šmartnem št. 3.
Dnevni red:
1	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje rač. zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Spremembe pravil.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedendm času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal na istem mestu in po istem dnevnem redu ne glede na število navzočih ' članov.
Vabilo na redni občni zbor
Nitarskejn žimarsko zadruge v Stražišču,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916
4.	Volitev nadzorstva.
I». Premeniba pravil.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cirkovc»li,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil dne, 20. maja 1917 ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni r e d:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
- 43
Vabilo na redni občni zbor
IIriijiilnlce in posojilnice v Cerkljah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. maja 1917 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	1’oročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem časti ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Cerkljah pri Kranju.
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. maja 1917 ob 5. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se za pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečko mlekarne v Cerkljah pri Kranju,
registrovane „zadruge z ^omejeno zavezo, ki se. bo vršil dne 20. maja 1917 ob pol 5. uri popoldne v posojiluienih^proijtorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklep neu, vrši se čez pol uro pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki »e bo vršipdne 20. maja 1917£ob 3. uri popoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1 Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916-
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice Komendi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. junija 1917 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se. pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na'redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Svetinjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob pol 9. uri dopoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1 Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskegačjzaključka za leto 1916.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta^občnuzbor ob navedenem času ne.bil sklepčen, vrši se pol tire kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v posojilničnih prostorih dne 28. maja 1917 ob 2. uri popoldne.
D n ej|v ni red:
1.	Poročilo načelstvajin nadzorstva.
2.	•Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
3.	'Volitev načelstva.
4.	Volitev<;nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Radoviči,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. junija 1917 ob 3. uri popoldne v posojilnici na Radoviči.
Dnevni redi
1 Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1916.
4.	Prememba pravil.
&.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem easu ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pb istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni obeni zbor
liraiillnicc iu posojilnice v Borovnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1917 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. junija 1917 ob pol 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
5.	Volitev enega uda v nadzorstvo.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istem dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1917 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se po) ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Stahovci,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1917 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Zagorici št, 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916
4.	Sklepanje o likvidaciji.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redui občni zbor
Kmečke hranilnice iu posojilnice v Kamnici pri Mariboru,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo 20. maja 1917 v uradnih prostorih po rani službi božji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Strohinju,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 20. maja 1917 ob 4. uri popoldne v hiši št. 50 v Strohinju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916
3	Volitev načelstva
4.	Volitev nadzorstva.
5 Slučajnosti.
Ako bi ta (dični zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vr«i se či*z pol ure kasneje na istem ine^u in po istem dnevnem redu drug občni zbor. ki bo veljavno sklepal ne glede na šlevilo navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice In posojilnice v Šmarju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob 3. uri popoldne. Dnevni red:
1.	Čitanje In odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2 Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računov za leto 1916.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na XV. redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Dolskem,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. junija 1917 ob 4. uri popoldne v Kamnici li. št. H.
Dnevni red: t. Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o reviziji.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Borovnici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10 junija 1917 ob pol 4. uri popoldne v prostorih Hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za I. 1916
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na ist- m mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Lukovici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1917 ob 3. uri popoldne v župnišču na Urdu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po ■steni sporedu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Domžalah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 20. maja 1917 ob 5. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zad. obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
C. Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Strojne zadruge v Domžalah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 28. maja 1917 ob 4. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice iu posojilnice v Podlipi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob 4. mi popoldne v hranilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Čitanje, in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hriiiiiluicc iu posojilnice v SIItuIcI pri Celju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 10. junija 1917 v uradnih prostorih.
Začetek po rani službi božji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	.Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu iu po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepat ne glede na število udeležencev.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice iu posojilnice v Metliki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. junija 1917 ob pol 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskegu zaključka za leto 1916.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	SlučiOnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavuo sklepal ne glede na število navzočih zadružuikov.
Hranil niče in posojilnice na Krki,
registrbvane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob 8. uri dopoldne v poaojilnienih prostorih.
Un e v ni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor;ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Spodnji^Polskavi,
registrovane'zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1917 ob 3. uri popoldne v posnjilničnih prostorih.
1) h e v n i r e d :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega'’zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Hlokah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 3. junija 1917 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice pri Fari.
11 n e v n i r e d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepni ne glede na število navzočih članov.
Hranilnice in posojilnico na Gozdu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, v likvidaciji, ki se ho vršil dne 10. junija 1917 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih.
D n e v n i r a d :
1.	Poročilo likvidacijskega odbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1916.
3.	Poročilo o izvršeni revi iji.
4.	Slnčidnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug ončni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na XXII. redni občni zbor
Posojilnice v Katičini,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil dne 29. junija 1917 ob 8. uri dopoldne v zadružnem lokalu.
I > n e v n i r e il :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zad. obč. zboru.
2.	Potočilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na Istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno skepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na re bil občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sr bo vršil dne 10. junija 1917 ob 4. uri popoldne v posojilnjčnih prostorih.
I) n e v n i r e d :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zad. obe. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklep čen vrši se pol ure pozneje na istem mestu iu po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Osilnici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dno 10. junija 1917 od 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Leskovcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 24. junija 1917 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 19,16.
5.	Spremembe pravil.
fi. Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ob nesklepčnosti zbora od^tej uri se vrši pol ure kas neje drug občni zbor ne glede na število navzočih.
PROSPEKT.
Šesto avstrijsko vojno posojilo.
Razglas.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1. drž. zak. št. 202 o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojaških zapljetljajev se izdajajo kot
šesto avstrijsko vojno posojilo
I- davka prost« 5l|20|oii« amortizačiio državno posojilo in H. davka proste j'^lonr od 1. maja 1927 odplačljivc državne zakladnice.
Skupni iznos vojnega zajma se bo določil na podlagi uspeha, ki ga bo imela javna subskripcija.
I.
Davka prosto š'/aO/ono amortizačno državno Posojilo je razdeljeno na serije po 5,000.000 kron in se ’zda v kosili po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K. kosi so datirani z dne 1. aprila 1017 in nosijo v faksimilu Podpis c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseg teksta pa je dodan tudi v deželnih jezikih.
Obveznice se glase na imetnika, se obrestujejo po 5 ^/o na leto. Obresti od kosov po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K se bodo v poluletnih rokih 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta postcipando, obresti kosov po 50 K pa v celostnih rokih 1. aprila vsakega leta izplačevale. Zadolžnice so °Premljene z 21 kuponi, katerih prvi zapade 1. oktobra 1917, Podeljen jim je talon, na katerega se svojčas lahko dvignejo nadaljni kuponi pri blagajni državnih dolgov brez vračunanja stroškov in pristojbin. Obresti kosov po 50 kron se prično iz-P'aČevati 1. aprila 1918.
Posojilo se bo v nominalnem znesku v približno enakih anuitetah v letih 1923 do 1957 na podlagi izžrebanj vračevalo.
Izžrebanje se bo vršilo po serijali (po 5,000.000 K) in sicer meseca oktobra vsakega leta, prvo izžrebanje bo v oktobru leta 1922. Izplačevanje sledi prvega aprila sledečega izžrebanju. Izžrebane serije se bodo vsako leto po izžrebanju skupno z zaznankom serij, ki imajo še zastanke, objavile.
Obrestovanje povrnitvi zapadlih obveznic drž. dolgov ugasne z dnevom, ko zapade kapital.
C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, od 1. januarja 1927 naprej, vsakokrat ojačiti izžrebanja, ali pa izplačafi še ne izplačani znesek posojila brez izžrebanja v nominalni vrednosti po 3 mesečnem odpovednem roku. Odpoved je razglasiti v uradni »Wiener Zeitung«.
Izplačevanje obresti kakor tudi povračilo kapitala se bo izvršilo brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti oddaji zapadlih obrestnih kuponov ozir. obveznic drž, dolgov pri c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Obrestni listi zastarajo tekom 6 let, izžrebane ali odpovedane državne zadolžnice pa tekom 30 let po zapadnem roku.
Promet tega davka prostega 5>/20/0nega amortizačnega državnega posojila ni podvržen davku obrata z efekti.
II.
Davka proste 5 '/2% državne zakladnice se glase na imetnika in so izdane v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, Oatir. so s 1. majem 1917. leta, nosijo v faksimilu podpis ?• kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega ‘-lana kontrolne komisije državnih dolgov v drž. zboru. Izdane SO v nemškem jeziku, bistveni del teksta pa je dodan tudi v deželnih jezikih. Državne zakladnice se obrestujejo po 5 VzVo da leto. Obresti se izplačujejo v poluletnih rokih 1. maja in 1- novembra vsakoletno postcipando. Znesek kapitala drž. za-ajadnic se povrne do 1. maja 1927. C. kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da sme izplačati državne zaklad-dice p0 nominalni vrednosti v celoti ali deloma tudi pred • majem 1927; pri tem se pa mora držati trimesečnega od-
Dunaj. 1. maja 1917.
povednega roka. Odpoved se mora objaviti v uradnem listu »Wiener Zeitung«. Kosi so opremljeni z 20 kuponi, kojih prvi zapade dne 1. novembra 1917. Izplačevanje obresti in povračilo glavnice se izvrši drez davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, 'ozir. zakladnice izroče c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju
Pravica iz državnih zakladnic ugasne potom zastaranja, glede obresti tekom 6 let, glede kapitala tekom 30 let po zapadnem roku.
Promet Sl/2%nih državnih zakladnic ni podvržen davku obrata z efekti.
C. kr. finančni minister.
Vabilo na subskripcijo.
Subskripcija se prične dne 10. maja 1917. in se zaključi v petek, dne 8. junija 1917. ob 12. uri opoldne.
Podpisovanja se sprejemajo na slcdečili mestih: pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na IHi naj n in vseli njegovih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseli drž. kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na liunaju in njenih podruž. v Avstriji, v iiosni in Hercegovini in njeni ekspozituri v Lublinu in liel-gradu, dalje pri: Anglo-Oesterr. Itauk Dunaj. — Wiener Bank-Verein, Dunaj. — K. k. priv. Allg. Oesterr. Hoden-Kredit-Anstalt, Dunaj. — Zentralbank der deutschen Sparkassen in Wien. — K. k. priv. Oesterr. Credit-An-stalt für Handel und (iewerbe, Dunaj. — Allgcm. Depositenbank, Dunaj. —Nieder-Oesterr. Eskoinptgcsellschaft, Dunaj. — K. k. priv. Oesterr. Lhinlerbank, Dunaj. — K. k. priv. Hank- und Wechselstuben - Aktiengesellschaft „Merkur“, Dunaj. — Hankhaus S. M. v. Hotschild, Dunaj. — Union-Hank, Dunaj. — K. k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj. — Jadranska banka, Trst. — Hanca fom-merciale Triestina, Trst. — Hank für Ober-Oestcrr. und Salzburg, liinc. — Hank für Tirol u. Vorarlberg, Insbrnck.
—	Hielitz-Hialaer Eskompte- u. Wechselbank, Hielitz. — Hiihmische Eskomptc-Hank, Prag. — Höhmische Industrial Hank, Praga. — K. k. priv. Hiihmische Union-Rank, Praga.
—	Galizischc Hank für Handel und Industrie, Krakov. — Iiidustriebank für das Königreich Galizien u. Lodomcrien samt dem Grossherzogtum Krakau. — Ljubljanska kreditna bauka, Ljubljana. — Landcsbaiik des Königreiches Höhmen, Praga. — Landesbank des Königreiches Galizien u. Lodomcrien mit dem Grossherzogtmn Krakau. — Landwirtschaftliche Creditbank für Höhmen, Praga. — K. k. priv. Mährische Kskoinptc-hunk, Hrno. — Mährisch-Ostrauer Handels- und Gewerbe-Hank, Mor. Ostrava. — Oesterr. Industrie- u. Handels-Hank, Dunaj. — K. k. priv. Steiermärkische Eskomptc-Hank, Gradec. — Ustfedni banka ceskych spofitelen, Praga. - Wiener Lombard- u. Eskompte - Hank, Dunaj. — Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praga. — Živnostcnsku banka, Praga in pri tuzemskim podružnicah teh bančnih zavodih med povsod običajnimi urami.
Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in zasebnih bankirjev, kreditnih zadrugah in njih zvezah.
Za podpisovanje veljajo sledeči pogoji:
1.	Podpisovalna cena je določena : za davka prosto š'/z0/» amortizačno državno posojilo 92,50(>/0, za davka proste SV2u/i)ne od 1. maja 1927 odplačljive državne zakladnice 95-000/0.
2.	Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri prej imenovanih mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki:
»Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev podpišem
Nom, K.............šestega avstrijskega vojnega posojila: v
5t/2«/o amortizačnem državnem posojilu, v davka prost S'/z0/» od 1. maja 1927 odplačljivih državnih zakladnicah ter se zavezujem glede sprejetja in vplačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek ....
Vsaki znamenovalnici je z dovoljenjem finančnega ministra pridržano določiti visokost zneska za vsako posamezno dodelitev.
3.	Dodelitev se bo naznanila čim prej po zaključeni subskripciji ter se bo obenem podpisnik obvestil o tem.
4.	Za dodeljene obveznice spadajoči iznos se mora vplačati pri podpisu do 200 K celi znesek takoj pri prijavi, pri dodelitvi nad 200 K je treba vplačati ob prijavi 10 0/0 nominalne vrednosti, dne 7. julija 1917 in 7. avgusta 1917 po 20°/o> 7. septembra 1917 25 % in 8. oktobra 1917 ostanek protivrednosti.
Kosovne obresti se zaračunajo s 1. majem 1917; pod-pisovalec mora torej vrniti 5 >/2% kosovne obresti od 1. maja 1917 do plačilnega dne.
5.	Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo v toliko upoštevati, kolikor smatra znamenovalnica, da more ustreči.
6.	Oddaja se vrši ravnotam kjer se je znamenovalo.
7.	Do izgotovitve gotovih kosov se znamenovalcem na zahtevo izroče interimni listi, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja zamenjalne pristojbine na istih mestih, kjer so bili izdani interimni listi.
Za izvršitev subskripcij pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in od njega pooblaščenih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih) veljajo določila, ki jih posebej razglasi c. kr. poštnohranilnični urad.
8.	Avstro-ogfska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajeta proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega
Na Dunaju, v maju 1917.
zajma kakor ročna zastava 75% nom. vrednosti posojila po obrestni meri, ki je znižana za '/2 procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi za čas sedajnega privilegija Avstro-ogrske banke, to je do dne 31. decembra 1917.
Omenjena dva zavoda delita posojila po začasno oficijelni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega posojila.
Za taka podaljšana posojila se takisto dovoljuje ugodnost znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pri dovolitvi posojil, ki se med zgornjimi vplačilnimi termini dokazano porabijo za vplačilo subskribirane vsote, namesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera 5% na leto do 31. decembra 1917.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dovoljujeta pod prej označenimi modalite-tami strankam, ki dokazano tekom v prospektih zahtevanih vplačilnih terminov pri drugih kreditnih zavodih (bankah, hranilnicah in posojilnicah itd.) ali kaki bančni firmi najamejo posojilo, v svrho podpisovanja tega vojnega posojila, za odplačilo teh novo posojilo po stalni obrestni meri 5% in jih podaljšujeta po tej fiksni obrestni meri do 31. dec. 1917.
9.	Vladi bo skrb za to, da bo od avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila glasom točke 8. do 31. decembra 1917. dovoljene ugodnosti po preteku tega roka nudila notna banka ali kak drug od vlade označen zavod ugodnosti, tičoče se davka prostega 5'/2% amortizačnega državnega posojila do 30. junija 1922 in davka prostih 5>/2% državnih zakladnih nakaznic do 30. junija 1920.
10.	Vojno-posojilna blagajna je pooblaščena na podlagi § 6. točke 3, cesarske naredbe od dne 19. sept. 1914 drž. zak. št. 248 z ozirom na v navedeni cesarski naredbi predpisana ravnalna načela dovoljevati posojila tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev, ki nudijo zakonito varnost (§ 1374 o. d. z.)-
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze.“
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.