Leto IV., štev. ffS Pifhriaa »»vSjnrr'"*. V Ljubljani, nedeija cfne 20. mafa 1923 Posamezna smv. stane 2 Om bthajm ob 4 «}utrm|. Stane mesečno 12-50 Din ca inozemstvo 25*— B neobvezno Oblast po tarifa Uredništvo : Miklošičeva cest« št 16/L Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upraviilitrot Ljubljana, Praimart nI. St M. Telet it 96. Podružnice: Maribor. Barvarska oL L TeLtt.22. Celje, Aleksandrom & Račan pri poeta, eekor. uvoda *Wr. H.8CL Današnja številka obsega 16 strani in velja dva dinarja. Prihodnja številka izide v torek zjutraj. Ljubljana, 19. marca. Dva meseca sta minula od 18. mar-ea. ki je na videz prinesel tolik uspeh separatizmu. Jalova sta bila oba ta meseca za državo. Izid volitev je omogočil, da se odpira vprašajje revizije ustave. A odločitev se zavlačuje z izgovorom, da treba ustvariti »atmosfero za sporazum«. SLS je žrtvovala svojo politično samostojnost. To bi se dalo razumeti le, ako bi vsled tega koraka bil Radič pridobljen za realno parlamentarno delo. Tako pa se je SLS zamotala v Kadičevo kolo, iz katerega bo težko priti. Vse tajenje odgovornosti za ore-Jazni režim od strani SLS je abotno. Nova blokaška posvefo- Sfafefni tek skozi Ljubljano vanfa v Zagrebu j za pokal „]ufra" OPTIMIZEM DR. KOROŠCA. — BLOKAŠKE INTRIGE PROTI DEMOKRATOM. Zagreb, 19. maja. s. Danes je dr. Korošec eno uro konfeiira! z Radidem in mu poročal o svojih vtisih iz Beograda. Ti so po njegovem zatrdilu ugodni, tako da upa, da pride prihodnji teden do važnih korakov. Po Binkoštih pride v Zagreb tudi dr. Spaho, da se skupno ustanove odnošaji bosanskih muslimanov proti vladi. Radič bo v pondeljek na komcmoraciji povodom stoletnice rojstva Ante Starčevida podal avtoritativno izjavo na Jovaaovi-čev govor o priliki verifikacijske debate v skupžčini; kar se smatra kot liško - krbavsko politiko, potem bi moral zahtevat? poseben položaj za Liko in Krbavo, in sicer z isto pravico, kakor zahteva dr. Korošec avtonomijo za Slovenijo.« DEMANTI S. PRIBIČEVIČA IN DR. ŽERJAV A. Zagreb, 19. maja. r. »Jutarnji List« z datumom od 20. t m. objavlja iz Ljubljane vest, da je imenom Sveto-zarja Pribičeviea posetil dr. 2erjav dr. Korošca in mu uaznauil pogoje, pod katerimi bi bili demokrati pripravljeni stopiti v stike s federalističnim blo- DELNA SPREMEMBA RAZPISA. na 8 delnih prog. Start je pred Narodnim domom, cilj pred ©erkvijo na Koc grešnem trgu. Da poživi med športniki !n občinstvom zanimanje za to važno prireditev. je poklonilo «Jutro« kot prehod no darilo časten pokal, ki je izstavlje-v izložbi trgovine Magdič na Aleksaa- Kakor smo že poročali, se vrši v pondeljek ob 11. dopoldne propagaad-na štafeta po glavnih ljubljanskih ulicah. Namen štafete je predvsem propaganda za lahko atletiko, zlasti za njeno najenostavnejšo panogo, za teke. V Sloveniji je gojenje teka in sploh lahke atletike še slabo razvito, dočim je drugod na izredno visoki sto- j drovi cesti. , znamenje, da so se radikali glede re-Ona je omogočila in podpira homoge- vizije že približali federalističnemu j kom. Pogoji so: Hrvatska in Sbveai-ao radikalno vlado in vsak dan zatr-! bloku. ' ja dobita posebno avtonomijo, ki jo jaje vodja separatističnega bloka, da; dptri^pvi/s n evnn : omejuje načelo »Landrecht bricht, vlado lahko zruši, kadar mu bi ne bila »vuiuaak PKiHictvic u SVOJI staatsrecht nicht«; prosveta ostaie več pogodu. FULlllK.1. ; skupna. Glede Bosne dr. Žerjav ni Mi s strankarskega stališča Beograd, 19. maja. r. Svetozar Pri- predlagal koncesij. Dr. Korošec nato nismo nervozni, če traja prelazna vla- bičevid objavlja v današnji »Politiki« Sp]0h reagiral, ampak se je po seda še dalj. Morda se potem uvidi, da ! članek, v katerem odgovarja na napa- 3ta.nku z Radidem pričela akcija za ie v marsikojem težkem vprašanju de Radiča in insinuacije Ljube Jova- ,j0seg0 Sp0razuma z radikali roje demokratov izmed 40 poslancev;uoviča, češ da vodi liško - krbavsko; 0 več opravilo, kakor danes 24 režimov-cev izmed 26. Delati in uspeti v Beogradu je precej težje nego govoriti na -hodu krščansko - socijalnih delavcov, kjer posl. Kremžar še danes govori o celem hlebu, ki ga hoče, je pa s celim svojim klubom že dva meseca prav kumerne drobtinice, če ne požira celo samo prahu, ki pada z mize ob prepiru radikalov z demokrati. Odlaganje odločitve pa je grd greh na državi. Vsak zakašnjeni teden na prevedbi državne organizacije je velika izguba. Mnogo se piše in razpravlja, o vseh možnih upravnih sistemih. Mi mislimo, da je za sedanje kulturno stanje našega naroda in za ravnotežje napram sredofcežnim silam najprimernejši uni-tarizem e popolno dekoncentracijo državne administracije in samouprava-1 mi. Eno pa je brez dvoma: Sedanje stanje, ki ni ne tič ne miš, je n a j-filabje. Vsa preuredba države stoji, izenačenje zakonodavstva je nemožna, ko ni sigurnosti glede upravne razdelitve. Kako naj se izvede davčna reforma, ko ne vemo, kako bo s finančno upravo, ki se je od politične uprave ne more odsekati. Kako naj se napravi dober vojaški zakon, ko se ne ve, kakšna bo naša občina in kolike naloge bo v stanu prevzeti za državo. Odgovornost radikalcev in SLS je torej vsak dan nadaljne neiz vestnosti večja. Morda prodere uvidevnost, da je rešitev državnopravnega spora brez demokratov ravnotako nemožna. kakor je nemožna brez radikalov. Nihče ne želi rednega dela v državi tako, kakor demokrati, ki so jim slabe strani po-stoječih razmer le predobro znane. Je pa jasno, da so stvari, ki so za demokrate pravi »noli rae tangere«. Poleg teh, ko so zasigurane, je ogromno prostora, da se povsem izžive vse do-are kulturne in gospodarske sile rajnih delov naroda. Demokrati ne marajo metati polen, najmanj pa proti zaključenju državno- politiko. Pribičevič pravi: »Moja poli-, tika je ohranitev narodnega edinstva Od gg. Svetozarja Pribičevida in dr. države z enakimi pravicami brez po- 2erjava smo glede gornje vesti poobla-sebnih privilegijev za vse, kakor do- ščeni kategorično izjaviti: Povsem izloča vidovdanska ustava. Jaz sem mišljeno je, da bi dr. Žerjav v Imena g. proti koncesiji plemenskemu, pokra- Pribičeviea ali po lastni iniciativi pose- pinjL Tako se je n. pr. propagandnega teka skozi Berlin, ki se je vršil pred dnevi, udeležilo nad 250 tekmovalcev; k štafeti skozi Monakovo 27. t. m. postavi tudi nam dobro znani »T. u. Sp. V. MGnchen 1860« sam 16 moštev. Upoštevajoč večstransko željo Ir okoliščino, da je bilo darilo »Jutra, zamišljalo ie povodom lanske stafC' te, smo v sporazume ■ činltelji Lahko -atletskega saveza deloma spremenil: ' pogoje razpisa tako - le: V Ljubljani bo pondeljkov tek če-; Pokaj .Jutra, je prehodno darilo trti te vrste. Prva dva sta se vršila v ki pnde v last onega kluba, cigar me- okvirju športnih tednov 1920 in 1921, tretji pa lani samostojno 25. julija. Proga je dolga 2210 m in razdeljena reneo se šteje že tndi lanska tekma. štvo si v tretjič pribori zmago pri sta-fetnem teko skozi Ljubljano. V konku- Delegat dr. Šavnik o naši finančni upravi Ljubljana, 19. marca. I Save s pasivnimi bilancami naj «1 dobro Društvo »Soča« je z nocojšnjim pre- premislijo, ali naj se podajo v tpeciali-davanjem zaključilo svojo tretjo preda- ' zacijo. Govornik poudarja, da je zanjo i in sk emu ali re^onainemu "'separatiž- j tfl dr. Korošca'v stvari sporazuma' med vateljsko sezijo, ki je s serijo sobotnih j V bivši Avstriji je veljala toostročnoet mu. Moja politika je narodna in dr- demokrati in federalističnim blokom. 'predavanj silno obogatila bilanco te kul- ; sistema; od najnižje stopinje, eksekutive, žavna, prožeta z idew narodnega edin-! Vest je lansirana r. očividnim namenom prosvetne institucije. -Ako ponda- se je po neki srednji vmesni instanci pr- stva. dočim je politika Ljube Jovano-! zastrupljati vodnjake. Sicer smo pa uver- ™ !0 predavatelji svojo snov ved- . So do vrha, do finančnega ministrstva, viča ozka. plemenska in vrh tega iz- jeni, da bo g. dr. Korošec, sam to vest »« PodaH kot pretehtano poglavje iz svo- Vme^ msto« so bila finančna deze.-ključno Dartizanska. Če bi jaz vodil i demantiraL (Gred.) j je P^oge in da»i je »Soča« pridobila na oblastva. Kompetenca frnaae d«e> J j jirok krog stalne publike iz vseh ljub- nega oblastva v Ljubljani se je ob proo- Brezobzirna borba proti komifašem POLDRUGI TISOČ ARETIRANCEV. — KONFISKACIJE PREMOŽENJA. Sofija, 19. maja. h. Stambolijskl hoče trova, seda! hočejo da ubijejo tudi Stam-na vsak način nadaljevati svojo politiko bolijskega, Daskalova in druge ministre, proti nezakonitim organizacijam »make- j V svojem nadaljnem govoru Je Stambo-donstvujuščih«. To se vidi Jasno Iz go- lijski Izjavil, da hoče nadaljevati borbo, vora, ki ga Je Imel ob priliki otvoritve čije edini cill Je, da se Iztrebijo vsi «ma- nove železniške proge Rakovsko-IIasko-vo pred 30.000 poslušalci. V tem govoru je poudarjal, kako so macedonski elementi v svoji borbi proti vlad! šli tako daleč, da so pošiljali grozeča pisma njemu in drugim ministrom kljub temu, da že pet let izjavljajo, da s« borijo za svobodo Macedonije. S svojim delom pa so pokazali, da delajo proti Bolgarski. TI revolucioriarci ubijajo bolgarske ministre in bolgarske državljane. Ubili so Dimi- kedonstvujuščl«. Da ta govor nI bil samo fraza, dokazuje dejstvo, da se nadaljujejo aretacije »makedonstvujuščih«. Število dosedaj aretiranih makedonstvujuščlh znaša približno 1500. Med njimi je tudi mnogo žensk. Vsi ti aretiranci pridejo pred narodno sodišče. Stambolijski Je odločil, da to narodno sodišče ne bo prej nehalo delovati, predno ne bodo uničene vse organizacije »makedonstvujuščlh«. le za mahanje z bičem, njegove priče ia so potrdile udarec, radi česar manjka za obsodbo dejanski stan in se mora torej dr. Reisman oprostiti. In res le sodnik Izrekel nato oprostilno sodbo iz tega raz loga. To Je Izzvalo v mariborski javnosti veliko zadoščenje. Bethlen pride v Beograd Beograd, 19. maja. p. Tukajšnji ma- botovega pljuvanja v Gosposki ulici. Po- džarski poslanik je dobil od svoje vla- . , _ .__________ . _ slanec Zebot se sam sicer skrbno skriva de naročilo, naj pri beograjski vladi pravnih sporov. Stvar zagrebškega za poslansko imuniteto, gre pa takoj to- sondira teren za prihod grofa Bethle- bloka je, da se umakne s federalistič- žit k sodišču, če kdo njega žali ali «na- na v Beograd. Vaš dopisnik doznava oe baze na Tealna tla. Kajti vsak po- biksa.. Tudi dr. Reismana Je tožil, dobil iz merodajnega mesta, da se vlada pri- skus na tem temelju bo nacijonalistič- pa je zasluženo plačilo: po bičanju ie hodl; S™13 Bethlena v Beograd ne bi na fronta znala zaprečiti, če se ne bo : dobil še pri sodišču moralno klofuto. 2e- protivila. ge sam od sebe podrl. i bot namreč tudi zelo rad markira Junaka eSOffl V StSVkl libot ožigosan pred sodnilo Oprostilna sodba radi pasjega biča v mariborski občinski dvoranL Maribor, 19 maja. Danes se je vršila pri mariborskem okrajnem sodišču razprava v tožbi poslanca Zebota proti dr. Reisinanu, keT je 2eb>'ta natepel v mariborski občinski dvorani s pasjim bičem kot revanžo 2e- POGA.JANJA Z ITALIJO. in tako Je po svojem bičanju še isti večer »Slovencu« telefoniral v LJubljano,; Beograd, 19. maja. p. Danes so do-Beograd, 19. maia. r. Danes dopoldne da Ba 'e kritičnega večera sicer hotel dr. | bili člani Udruženja profesorjev v se Je vršila v zunanjem ministrstvu kon-1 Reisman v občinski dvorani natepstl z Beogradu od prosvetnega ministrstva ferenca, katere so se udeležili poleg zu- bičem, on pa je baje udarec spretno pa- akt, v katerem se zagotavlja, da bodo nanjega ministra dr. Ninčiča tudi polno- riral in še nato s Palico dvakrat udaril njihove zahteve rešene obenem z močna ministra Ljuba Nešič in dr. Ry- dr- Reismana. Enako Je trobental o svo- j uradniškimi sploh. Profesorji so nato bar, naša delegata v paritetni komisiji j Sem Junaštvu tudi po »Straži« in končno sklicali zbor. na katerem so glasovali, dr. 'šilovič in Račič in eksperta dr. La- 1 ce'° tožil v tem smislu, da Je dr. "ris- ali naj stopijo v stavko že 21. t m.. Sinja in dr. Angjelinovič. Na konferenci i man le zamahnil proti njemu z bičem. ' ali šele po kongresu, ki se vrši enkrat so dobili naši delegati instrukcije za na- ! S tem pa si je 2ebot sam skopal grob,; pozneje. Pri tozadevnem glasovanja daljna posvetovanja paritetne komisije, čeprav je v tožbi previdno molčal o svo- je prodrl predlog, naj se stavka za£ne ji palici. Njegove priče, sami klerikalni UKINJEN JE ODNOSA JE V MED občinski svetniki ln zaupniki, so namreč AMERIKO IN RUSIJO. I Izpovedali, da je dr. Reisman Zebota re- ^-Ondon, 19. maja. s. «Morning Post»' snično nabrisal z bičem po hrbtu, ne pa ii7)a « f _ . ___ j ____________i__:i___u —:__________i. t« favlja iz Washingtona, da so bili dosedanji Polaradni odnošaji med Zcdinjenimi državami in Rasijo prekinjeni, in sicer s tem, da se je ameriški konzulat v Vla-divostoka zatvoril, kar ss je sicer nameravalo ie pred tedni. Sovjetska vlada je ameriškemu konzulu ter ostalim inozemskim zastopnikom v lVashingtonu ne- že 21. maja. samo zamahnil proti njemu. Zebota ni bi lo k razpravi. Zastopal ga ie dr. Lesko-var, ki Je v daljšem govoru zahteval, da se mora dr. Reisman obsoditi v zapor, češ da je v smislu zakonitih predpisov občinsko dvorano smatrati kot lokal, ki zahteva posebno spoštljivost. Dr. Reis Borza dne 19. maja Zagreb, v prostem prometa so notl-rali danes: Dunaj 0.1352 — 0.1355, Ženeva 1740, Trst 466.25, Praga 287, Pariz 640, Newyork 96, Berlin 0.19, dolaT 95. Trst, devize: Beograd 21.50 — 21.70, Pariz 137 — 137.35, London 95JO — 95.45, Newyork 20.50 — 20.60, Praga 61.40 — 61.75. Dunaj 0.0290 — 0.03. valute: dinarji 21.70 — 22, dolarji 20.43 — man se ie zastopal sam in se je zago-iavno sporočila, da se bo ameriški kon- varjal predvsem s silobranom, ker radi zulat zatvoril, ako ne bo od Rusije ior- Zebotovega skrivanla za imuniteto ni malno akreditiran. Ker je bilo to sred- mogel dobiti pred sodiščem zadoščenja 20.55, 20 carinskih irankov 78.25 — 79, stvo, da se prisili ameriško vlado oiiciel- za žaljenje ln mu torej ni preostajilo i funti 94.90 — 95.20. no priznati sovjetsko vlado in ameriška drugega, kot da si je poiskal zadoščenja •-- na to ni pristala ja Rusija odredila, da sam na način, ki bo ekvivalenten žalje- ■ _ . . ■» ivnMil ■ """ ~ ----------t---« -------------- —- — sc zatvori konzaiat. inia y Gosooski ulicL Sicer ta 2efcot toži: KaZSirlaite »»JUTRO ! ustvariio nosebni organi. Oirani dr-j izrekel vrisrčno p-jhvaio. ! Ijanskih elojev, ki je dosledno vsako so-! boto napolnila dolgo dvorano »pri Levn«, . je s tem podan očrt obojestranske uspešnosti. Podrobnejšo sezijsko sliko prinese-' mo ob priliki ekorajSnjega občnega zbora »Soče«. K zaključnemu večeru je predavanje g. fin. delegata dr. Šavnika »O našem finančnem položaju sedaj in v bodoče« privabilo preobilno občinstvo. Naravno, da je aktualni tema poglavitno zainteresiral tudi gospodarske finančne funkcionarje in pravniško inteligenco, ki je bila navzoča v odličnem številu. Iz obširnih in vseskozi tehtnih izvajanj g. fin. delegata povzemamo v nastopnem glavne črte: Po smislu bi se mosrlo razdeliti predavanje v Štiri glavne točke: 1.) Splošna organizacijska vprašanja; hierarhična strokovna organizacija. 2.) Hisiorični pregled in ocena sistemov v poedinih pokrajinah. 3.) Nedostatki prehodne dobe. 4.) Bodočnost s posebnim ozirom na personalno vprašanje. Uvodoma je g. delegat predočil celokup ni naš upravni aparat ki vrši državno finančno službo, kakor je stroj sestavljen ne pa kaj in koliko proizvaja. Stroj je nastal iz več starih, kar se mu pozna že na zunaj n. pr. iz raznoterosti oficie!-nih naslovov. Finančna uprava je ena prvih, ki se je odtegnila vplivu pokrajinskih faktorjev in prišla pod enotno in izključno sodstvo finančnega ministra. Gotovo je, da ravno v finančni upravi en človek ne zmore vsega in da je potreba večjega števila, delavcev nujnejša nego v katerisibodi panogi civilne uprave. Po meri prostosti in polnomočja. ki jo daje vrhovna instanca v državni upravi svojim organom, govorimo o centrar lizaciji in decentralizaciji uprave ter ozna čujemo s centralno upravo tisto, ki pridržuje čim več poslov vrhovnemu organa, z deoentralistično osnovano pa tisto, ki se za čim več poslov poslužuje podrejenih organov. Organizaci ja finančne uprave je v enem smislu hierarhična. Da politični in upravni centralizem nista istovetna pojma,, je iz ven dvoma. Veliki angleški imperij izvršuje vsa izplačila le iz zaklndnega urada potom Angleške banke. Ta centralistična institucija velja kot- vzor dobro urejenega državnega blagajničarstva. V bivši Avstriji se je skušalo državno bia^ gajničarstvo centralizirati v poštni hranilnici. Kjer takega dobro organiziranega denarnega zavoda ni, mora državno bla^ gajničarstvo snovati drago organizacijo — bolj ali manj centralizirano, kakor pač zahtevajo razmere. G. delegat poudarja, da je zagovornik decentralizacije v upravi in da želi v tem oziru na eni in drugi strani več poglobitve v tvarino. Z ra.zmotriva.njem organizacjje s hierarhičnega stališča vprašanje še ni izčrpano. Tudi finančna uprava se cepi na več panog, ki imajo Ie skupni znak, sajam či t i državi dohodke. Eden ne more obvladati vseh predpisov in tehničnega znanja, ki jih zahtevajo poedine panoge. bratu raztegnila na vu> Slovenijo. Finančna deželna oblastva v Avstriji so bila ekspoziture ministrstva in brez dvoma bi se bil njihov značaj, ki incidira decentralizacijo. še bolj razvil, ko N prišlr do nameravane reforme. Avstrijsko fi nančno ministrstvo se je še kljub vsemn pritoževalo, da je preveč obremenjeno 7 malenkostmi Pokrajinska vmesna instanca z enako obsežnim oblastvom kz-feor avstrijske dežele je imela od veet naših pokrajin Se Boena. Drugo stališče je imelo finančno zb-rcaljsko ravnateljstvo v Zagrebu, K je bilo pravzaprav samo privilegirana finac čna direkcija v smislu ogrskega finančnega prava. Te direkcije so bile po svojeu. bistvu le skupno prroinstančno oblaet-vo za vso mrežo finančne uprave, torej v polnem nasprotju s avstrijsko organizacijo. V Vojvodini ob preobratu ni bi lo pokrajinske instance niti z delokrogom zagrebškega ravnateljstva. Ustanovila ss je šele po preobratu z delegacijo in pozneje z oblastno finančno direkcijo v Novem Sadu. Kakor ogrska je bila tudi srbi jan ska finančna uprava zasnovana n* sistemu dvoetročnoeti brez vmesne instance. Diference med posameznimi pokrajina-mi so torej velike. Lahko ue reče, da vsaj obe krajni skupini: bivši avstrijski teritorij z Bosno ter srbijaneki predstavljata dva bistveno različna sistema. V Ar striji so poznali specializacijo, srbijanski sistem se nagiba k koncentraciji, ki p» je izvzemal dve važni panogi: 1.) monopole, 2.) carinstvo. Zato se vrši sedaj vseobči boj s preteklostjo, ki je posebno trd tam, kjer sc nasprotstva največja, to je v Sloveniji. Marsikateri nedostatek gre na rovaS. nedokončanega boja. Upravni centralizem zadeea na težkoče. Za centralistični ei«terr-je prvi pogoj uepeha: 1.) da ima v »re dišču dovolj, to je več ljudi na razpolago nego doslej, 2.) da je med njimi za dolgo dobo primerno Število poznavalce? prečanskih izjem ne le srbijanskega pravila. Kar se voboe tiSe strokovne organi za cije, stremi Beograd v nasprotju * avstrijskim sistemom po koncentraciji v pr- vi instanci, kar ima prednosti tudi za publiko, ki ji ni treba letati po raznih uradih. Nadalje je govornik za ta, da do-bi finančna kontrola gotovo avtonomijo glede monopolne upraoe meni, da bo mc rala prenehati kot država v driavi Po tem se dotika dobodarstvenega 6od6tvs ki se popolnoma atomizira. Dalje razpravlia o notranjih hibah te ga sistema, ki se kažejo posebno v pev sonatijah, tako da se z osobjem različnih strok v stanovskih zadevah razli&o ravna, kar je proti rsem dobrim administrativnim pravilom- ker vzbuja slabe kri. Predavanje strokovnjaka, — osobito drugi del tičoč se specifično uredništva — zasnovano sine ira et studio, pri tem seveda v detajlih ne izven diskusije, je Obstoji torej vprašanje porazdelitve de-|izzralo dolgotrajni aplavz. Društven; la: ali in koliko se za vžako tako pano- j predsednik g. dr. Puc je g, fin. delecatu Jufna Po baselski konvenciji z dne 17. novembra 1875 in dodatni pogodbi, sklenjeni na Dunaju 25. februarja 1876, Ima Ita-:ja plačevati radi prevzetja italijanskih arog Južne železnice do 31 decembra i 954 letno 29,569.887.12 franka, od tega . ^eta do 31. decembra 1968 pa letno 12 milijonov 774.751.26 franka. 01 leta 1915 re Italija s temi anuitetami na dolgu. Zato je 1. 1922. sezvala Italija konferenco v Benetkah. Obenem z vabilom na to konferenco je sporočila avstrijski vladi, da je anuitetni dolg v smislu čl. 249 senžermenske pogodbe zasežen in likvidiran v korist — vojni odškodnini. Presojati resnost tega preludija, ni naša stvar. Ker se je anuiteta porabljala za obligacijsko službo, ki nima ravno avstrijskega značaja, je sploh vprašanje, ali to drži. Komite prioriteriev J2. je v čl. 320 izredno priznan kot telo za sebe. Pa bodi, kakor hoče. toliko je gotovo, da se iz tega spornega vprašanja ne bi imele kvarne posledice naprtiti Jugoslaviji. Podoba pa je, da račun plačujemo tudi mL 2e v Benetkah je Italijanska vlada predložila načrt pogodbe, ki naj bl jo po predpisu čl. 320 senže-rmenskega miru sklenila J2. z državami, kjer tečejo njene proge. Ta člen pravi, da se bo v svrho rednega osiguranja izkoriščanja omrežij J2 po posebni pogodbi med J2 in temi državami Izvršila administrativna m tehnična reorganizacija teh prog. Ce bi se pri tem pojavili spori, razsodi razsodišče, ki ga imenuje svet Zveze narodov. Ker č!. 320 govori o upravni In tehnični reorganizaciji, se nam zdi, da se pogodba, k! stoji pod sankcijo mednarodnega razsodišča, ne more tikati finančnega problema Ji. Italija pa je v Benetkah in v Rimu z uspehom napeljala razgovore na finančno vprašanje. Facit je. da je Italija, če se rimski sporanim od 29. marca t L odobri, napravila kolosa-!en posel. Nimamo še pri roki točnega besedila sporazuma, ki ga je 17. t. m. odobril občni zbor J2. Vsckako je Italija svojo baselsko obvezo spravila s sveta za nazaj in za naprej. Ako bi Italija drža'a baselsko pogodbo, bi imeli čisto drug ro-ložaj. Tako pa je nedvomno, da ie del bremena, za katerega ima Italija ekvivalent že 50 let v žepu, sedaj prenešen na i večjega slovaškega dnevnika v Brati- ! dovolili, zafo pa je Koridor bratske vzajemnosti med obema narodoma tem širši ter ga naše lige še razširijo. V imenu vojske je pozdravil polkovnik MUosavljevič, vladni svetnik dr. An-drejka v imenu pokrajinske uprave in Zveze za tujski promet, končno pa že generalni konzul dr Beneš. Za goste se je zahvalil bratislavski župan, kanonik dr. Okanik, g prekrasnim govorom. Naglašal je, da so živeli severni in južni Slovani v davnini kot naj-ožji sosedjj, a jih je ločilo le krajevno nasilno germansko in madžarsko morje. Slovenci so se vzlic vsem naskokom vzdržali pod Alpami, kakor so se Slovaki ood Tatro, vsi pa govorimo jezik, ki ga imenujemo slovenski. Za vedajmo se pa še vedno, da je le v slogi in edinstvu na? spas! Tudi Jngo slovani boste močni le v ujedinjenju, slogi in v bratski vzajemnosti! Dr. Okanik je izvrsten govornik ter je njegov govor slovensko občinstvo elektriziral. Godba pa je zaigrala jugoslovansko himno. Nato so se gostje z avtomobili in kočijami odpeljali v hotel «Slon» ter v »Mladiko«. Ob pol 10. so se Cchoslo-vaki in Slovenci zbrali v kavarni »Emoni* ter odšli korporativno pred Prešernov spomenik, kjer je zopet govoril župan dr. Okanik. Pred spomenik so gostje položili venec s trakovi Nato so odkorakali na Grad, se povzpeli na stolp ter si ogledovali mesto in okolico. Zal da 'e bilo obzjrje proti Gorenjski še v megli. Kmalu pa je solnce prodrlo megle in gostje so si v najlepšem vremenu ogledovali Ljubljano ter bili v muzeju, ki jih je jako zanimal. Ob 1. se je vršil v restavraciji »Zvezdi* skupni obed ki so se ga udeležili poleg gostov in poleg odbornikov tukajšnje Lige in Češke Obce generalni konzul dr. 0. Beneš, dr. Milju-tin Zarnik v zastopstvu župana, vladni svetnik dr. Andrejka v zastopstvu velikega župana, načelnik A. Ribiikar za redakcijo »Jutra*, dr. Gregorin, dr. Triller, ravnatelj Chvatal i. dr. Med osti navajamo imenoma gg.: Jan Calilk, ravnatelj Slovenske banke in dr. Igor Makovicky, tajnik iste banke v Bratislavi; Vladimir Zuffa, urednik Slovenskega Sveta*; Avrel St/k, urednik »Slovenskega Dennika*, naj- rame drugim državam. 2e ta čudovita rošada dolžnikov nas mora osupniti. Tehtnega pomisleka bo treba, ali ie iploh možno, da prevzamemo nadaljnje breme, ki nam ga rimski sporazum želi naprtiti in z Italijo seveda vsi prioritarji, med katerimi pa ni naših državfnnov. Rekli smo že, da ni v čl. 320 mirovne pogodbe pravnega naslova za finančna bremena, še manj pa v dejstvu koncesije. Ako prevzamemo jugosluvanske proge J2 v lastno režijo, moramo v naprej oddati 22 in pol odstotka kosmatih dohodkov. J2 bo imela v tem slučaju samo interes pritiskati na čim višje tarife. Sicer pa moramo, bodi rentabilnost V. -kor-šnakoli, jamčiti za najmanj 5,020.000 zla tih frankov. Ce pa obrat pustimo družbi, nima ona interesa za rentabilnost, ker v vsakem slučaju država plača primanjkljaj in povrh še 5 milijonov zlatih frankov. Ne govorimo o raznih stranskih bremenih, ki nas še zadenejo. Zdi se nam, da bomo v obeh slučajih tnorali globoko seči v žep, da plačamo priori-tarje J2 in poravnamo baselski račun. Vrhu tega plačamo še letno 600.000 zlatih frankov za progo Zagreb-Sisak. (Ali plača kaj Italija za progo St. Petcr-Reka, Avstrija in Italija pa za Bcljak-Franzensfeste?). Končno je Italija na originalen način uporabila premijo, ki naj se izplačuje za vsako tono, ki iz inozemskih postaj J2 tranzitirajo čez luko Trst (po 2 zlata franka) Za plačilo zaostalih anuitet (predvsem dolg Italije!) se ustanavlja fond in v ta fond hoče Italija plačevati te premije. Poklanja premije torej predvsem sebi. Ce pa premije ne bi znesle 4 milijone zlatih frankov, kar je zelo verjetno, se kaznujejo ostale države s tem, da morajo plačati razliko (Jugoslavija 25.1 odst.) do I. 1947. Ta del pogodbe kaže, da je Italija obrnila obljubo premij za tonažo v svoj prid, druge države pa krepko pritegnila za dotacije specialnega fonda za zaostole anuitete Ko dobimo pravo besedilo rimskega sporazuma, se bomo s to stvarjo še pečali. Ze danes pa nam Je Msno, da mora vlada zaslišatl ne le prometne, ampak tudi finančne strokovnjake, preden se začne posvetovati o tem, ali rimski sporazum sploh predloži narodni skupščini v odobritev. jjr. g. 2. CehosSovsški gostje v LJubljani Včeraj zjutraj so dospeli z enourno lamuJo češkoslovaški gostje iz Bratislave v Ljubljano. Ns> kolodvoru so goste sprejeli zastonniki pokrajinske uprave, častniki, člani tukajšnje Ceske obce, odbor ljubljanske jugoslovui-sko - češkoslovaške lige ter muzika Dravske divizijo z dr. Čerinom. Trgovsko in obrtno zbornico sta zastopala predsednik Ivan Knez in tajnik g. Mohorič, češkoslovaški konzulat pa generalni konzul dr Beneš. Ko je vlak Šospel, je godha zasvirala naiprej češko in nato slovaško narodno himno. Goste je pozdravil najprej dr. G. Gregorin. podpiedsednik Lige, ki je kon-gtatiral, da nam »oridora med Jugoslavijo in Češkoslovaško sicer niso slavi; dr. Vladimir Krno, odvetnik; ing. Ivan Viest, namestnik ravnatelja državnih železnic, ing. Kazimir Hanuš, nadsvetnik drž. žel Josip Hudeček, tajnik češkoslovaško - jugoslovanske Lige, dalje razni bančni in železniški uradniki ter 10 dam. Gostom je nazdravil prvi predsednik tukajšnje Lige dr. K. Triller, nato v imenu mestne občine dr. M. Zarnik, nato dr. Andrejka, ki je v imeau velikega župana in pokrajinske uprave napil prezidentu Masaryku in češkoslovaški republiki, nato dr. Beneš, ki je nazdravil jugoslovanskemu kralju in kraljici, potem ravnatelj Chvatal v imenu Obce, ki je nazdravil Ligam. Za vse te govore st je zahvalil v retorično prekrasnem govoru župan dr. Okanik. Končno je govoril še ravnatelj Cabel, predsednik C. - si. obce v Ljubljani. Brzojavni pozdrav je poslal češkoslovaški minister poljedelstva dr. Hodža. Gostji, pa so odposlali brzojavni pozdrav in poklon našemu kralju. Po obedu so si gostje ogledovali Ljubljano, našo galerijo slik in drugo; zvečer so se udeležili slavnostne operne predstave. Uprizorila se je FOrsterjeva narodna opera »Gorenjski slavček*. Pred predstavo je orkester sviral češk islovaško in jugoslovansko narodno himno, ki ju je občinstvo poslušalo stojč. V prvem dejanju sta dve Slovakinji v narodnih nošah poklonili glavni solistki koš rdečih rož. Gostje so bili s predstavo. ki nudi celo vrsto slovenskih narodnih pesmi v umetni formi, jako zadovoljni. P( prelstavi se je vršil v restavraciji »Zvezda* komerz, ki je bil zelo animiran. Danes ob 7 se odpeljejo češkoslovaški gosti na Bled ter se vrnejo v Ljubljano z večernim vlakom. Sprejem Čehoslovakov v Mariboru. Ker se vračajo bratislavski Cchoslo-vaki, ki so bili prvotno namenjeni poleg ljubljanske lige obiskati tudi mariborsko. skozi Maribor v pondeijek ob pol 15. in stoji ta brzovlak v Mariboru krog tri četrt ure. jih bo mariborska »Jugoslovansko - češkoslovaška liga* z županom Grčarjem na kolodvoru pozdravila. K pozdravu je vabljeno tudi ostalo nar rino občinstvo, zlasti pa oni, ki se zanimajo za stremljenje lige. Mariborski pripravljalni odbor pa je vrh tega odposlal včeraj k sestanku v Ljubljano dva delegata: prof. dr. Pivka in okrajnega sodnika dr. Senijorja. Narodnemu občinstvu! Danes in Jutri se vrši razprodala tom-bolskih kart književne tombole Jugoslo-venske Matice. Dobitki književne tombole so tako praktičnega značaja, da odgovarjajo interesom vseh slojev. Slovenska inteligenca, ki si že davno ne more več omisliti knjig naj jutri poseže po tombolskih kartah in si na ta nač'ii pomaga za ustvaritev domače knjižnice. Rojaki! Sežite po tomnolskili tabllcar! Prodaja se bo vršila pred pošto, pred kavarno Zvezda na Kongresnem trgu, na Marijinem trgu in pred stolno cerkvijo oba dneva od 8. ure zjutraj do opoldne. Politične Miie '+ Pred novimi pogajanji? »Politika* poroča: V dobro informiranih krogih se trdi, da začnejo v dveh, treh dnevih nova pogajanja med vlado in blokom. Da so radikalci pripravljeni razgovarjati se z Radičem. se vidi že iz tega, da se v njihovih vrstah govori vse bolj odkrito, da so za revizijo vi-dovdanske ustave. Na vsak način treba pričakovati v najkrajšem času. ako ne važne politične razgovore, vsekakor zelo zanimive pojave in razgovore, ki bodo predhodili važnim političnim dogodkom. + Iz demokratskih krogov. Po »Pravdinih* informacijah bo gosp. Pri-bičevid tekom diskusije o radičevskih mandatih obsežno odgovoril na izvajanja g. Ljube Jovanoviča. Demokrati odločno zavračajo vesti in trditve radikalskega tiska, da se demokrati vne-majo za nekako politiko nasilja na Hrvatskem. Informirani so, da radikalci s temi intrigami tudi krone ne štedijo. Demokrati izjavliajo. da so zaščitniki politike za izvedbo ustave. Da dokažejo vladno kapitulacijo prod blokom, bodo zahtevali razdelitev na oblasti, likvidacijo pokrajinskih uprav in volitve v oblastne skupščine. S tem se bo najbolje odkrilo, da vlada v stvari pripravlja teren za revizijo ustave. 4- Vedno špekulanti! Slovenski klerikalec je vedno samo klerikalec. V ta namen se kakor Zid poslužuje vsak čas tiste firme, od katere pričakuje največ dobička. Svoje dni so se naši klcrikalci zhirali kot stranka pod katoliško firmo. Ko so to diskreJiti-rali, so klerikalno stranko prekrstili v ljudsko. Pri prvi prekrstitvi je nosilo to novo ime pridevek slovenski, pozneje pa so se preimenovali v Vseslovensko ljudsko stranko. Po vojni so klerikalni stranki dali zopet Slovenka ljudska stranka, parlamentarni klub klerikalcev pa si je v spekula-eijske svrhe nadel ime »Jugoslovanski klub*. Istočasno so klerikalci hiteli na svojih podjetjih brisati katoliško in slovensko ime. Kakiliško tiskarno in knjigarno so pri krstili v jugoslovansko, ker «o račumli, da bi jim moglo to več nesti. Sedaj klerikalci zopet udrihajo po jugoslovanstvu in tolčejo na »slovenski* boben, a jih ne moti, la ima klub klerikalnih poslancev, katoliška knjigarna in katoliška tiskarna še vedno jugoslovensko ime, ki ga SLS razglaša kot izdajalsko. Revidirajte se, gospodje! Podčrtano dejstvo. Radikalsko oficijozno »Vreme*, pišoč o političnih perspektivah ugotavlja: Plenarna seja parlamenta je podčrtala še eno sicer že znano dejstvo, to je podpora klerikalcev in muslimanov, s katero more vlada računati. Klerikalci sicer govorijo, da bi ta podpora prenehala, ako vlada ne bi nadaljevala »politike sporazuma*, toda radikali ne polagajo mnogo na te pretnje klerikalcev ter jih smatrajo samo za taktične poteze g. Korošca. Podpora klerikal-.ev jim je osigurann, če vodijo borbo proti demokratom. Tako je »Vreme* doprineslo zopet nov dokaz, da spadajo klerikalci med najjačje opore režimi. »Slovencc* se zaman izvija. SLS je postala režimlijn in kot taka oosi vso odgovornost za režim. I bosta r torek . fzv. o*. Izv. Ljubljanska drama. Nedeua, 20.: ob 20. »Kar hečete Pondeijek, 21.: ob 20. »Otlielta Sreda, 23.: »Hamlet*. Izv. Lhihlianska opera. Nedelja. 20.: Ob 16. Mladinska predstava za birmance, »Janko in Metka*. Izv. Pondeijek, 21.: Ob 19.30: »Mefistofeles*. Izv. Torek, 23.: »Seviljski brivec*. Gostovanje g. Raičcva. A Mariborsko gledališče. Nedelia, 20. ob 15.: »Pogumni Tonček*. | kth stTetlh, se Je metala neustrašeno pred noge nasprotnic ter branila svoja vrata z največjo požrtvovalnostjo In Izvežba-nostjo teT tako osvojila zase občinstvo - Ze Iz te kritike se lahko vidi, da so Ilirijanke od lani mnogo napredovale in da bodo pri revanžni tekmi vsekakor rešile čast hazene v SlovenljL Westham United na Dunaju. Po za-dnjl zmagi tega prvorazrednega angleškega kluba nad Slavijo v Pragi Je bilo naravno, da se je včerajšnja njegova tekma proti dunajski Hakoah pričakovala z Izredno napetostjo. Izgledi za dunajsko moštvo baš niso bili sijajni. In vendar angleško moštvo ni moglo doseči več kot neodločen rezultat z i : 1, polčas 1 : 0 v korist Dunajtanov. Angleži so nastopili z dvema rezervama In so pokazali sijajno skupno igro. katero pa so Dunajčanl paralizirali z požrtvovalnostjo. Igra je bila sicer precej monotona, ker so Angleži vedno in vedno povzročili. da so stali domačini v of side poziciji. Ko je Hakoah v drugi polovici posnemala ta manever, je postala igra še bolj dolgočasna. V splošnem je tekma precej razočarala. Obisk 35.006. Vabilo na primorske športnike ln prijatelje športa! Na binkoštni pondeijek priredi Športni klub Primorje svojo prvo veliko mednarodno tekmo s svetovnim moštvom dunajskih Amateurjev Odbor vabi vse prijatelje društva in nogometnega športa v Ljubljani na številen obisk te izredne nogometne igre, da na ta način pomorejo njegovim športna kulturnim prizadevanjem. Pozor športniki! DotičnI gospod, k? je za čas športnega tedna 1. 1920 rabi': In s seboj na dom vzel zemljevid Ljubljanske okolice i : 25.000, deloma ročno koloriran se vljudno naproša da istega zanesljivo vrne tekom 8 dni g. Ivo Komarju, Uprava Jutra, ker se ga zelo nujno potrebule. Kino Meštrovičeva razstava v Ljubljani. Ivan Meštrovič priredi letošnje poletje ali še koncem pomladi v Jakopičevem paviljonu v Ljublani razstavo svojih plastik, starejšega in najnovejšega datuma. Tudi slikar Matija Jama pripravlja slikarsko razstavo pri Jakopiču. Gostovanje Petra Raičeva. Znameniti tenorist gospod Petar Raičev gostuje v Ljubljani v torek dne 22. maja kot grof Almaviva v »Peviljskera brivcu* (A). Razstava kluba «Vesna» v Mariboru. Klub »Grohar* v Mariboru je povabil to pot ljubljanske umetnike organizirane v klubu »Vesna* ter otvorf dane« nah razstavo kot VIL razstavo kluba »Grohar*. Zastopani so: Bucik, Kopač. Marčič, Po-renta, Smrekar, S. Santel, Mirko in Rajko Subic. Za razstavo vlada v Mariboru veliko zanimanje. Narodna čitalnica iz Kranja pri Sent-jakobčanih. Sinoči jo dramatični odsek »Nar. čitalnice* iz Kranja gostoval pri naših Sentjakobčanih. Uprizoril je eno-dejanko »Don Pietro Caruso* in grotesko »Maska satana*. Igralci so »e izkazali zlasti v drugem kosu. Poročilo o predstavi priobčimo v prihodnjih dneh. Redna občna zbora Glasbene Matice in orkestralnega dr. G. M. v Liubliani snega beka Lovrič. Rezerve brata Er-man. To moštvo bo s požrtvovalnostjo in z znanim elanom utegnilo priboriti S. K. Primorju časten izid. Vsekakor bo tekma ena najbolj napetih, kakor že dolgo ne. Vstopnice (v prcdprodajl znižane) v trafiki Sever. Selcnburgova ulica. Prvi športni klub iz Slovenije v Zagrebškem nogometnem podsavezu. V Brcžicah se ie ustanovil S. K. Troja, ki se je prijavil k zagrebškemu nogometnemu podsavezu. Zagrebške *Novostl* pišejo o prvem nastopu naših Ilirijank v hazeni proti Hašku zelo simpatično ter pravijo, da Je Ilirija mnogo boljša, kot bi se dalo sklepati Iz doseJenega rezultata. Ilirijanke so pokazale lepo igro, so zelo vztrajne, vzdržljive, igrajo mirno In premišljeno, za teren igrišča pa so bile pretežke. V nap?du Je bila najboljša Bloudkova. kl Je pokazala veliko prodorne sile In ostre strele. Center Petrlč H. lepo razdeljuje žoge. vendar pa Je nekoliko počasna In strelja slabo, njena sestra na desnem krilu je nevarnejša. Krilska vrsta Je slabša ter ne zna pokrivati. V obrambi je Bam-bičeva odbijala hitre In nevarne napade zagrebškega trla. Izredno igro pa Je pokazala vratarlca Cimpermanova, ki je delala čudeže. Sigurna pri visokih In niz-1 Kinematografska scena, kl stan« lVž milijona dolarjev. Kinematograf nadomešči preprosti masi gledališče in knjiga Na platnu vidi neuki človek vse, česar ne more doseči z drugimi sredstvi Radi tega so kinematografi vsepovsod pravi am-fiteatri današnje dobe. Njih prednost na je. da niso enostranski. Na belem razprostrtem platnu namreč vidiš prav tako lahk » španske bikoborbe, kakor pustolovske doživljaje modernega dan dyja. Tragika se v sodobnem Kinu menjuje s komičnimi scenami, te pa zopet s poučnimi slikami iz življenja itd. Vse, kar vidimo na kinematografskem platnu, pa stane ogromno denarja, predno pride pred naše oči. Navaden občan niti ne nomisli, koliko denarja je treba za film, katerega lahke gleda proti skromni vstopnini. Priprave za kinematograf zahtevajo ogromnih žrtev. Predočimo si n. pr. samo en prizor, kakršnekoli kinematografska snovi. PreJno se napravi posnetek take slike iz življenja ni treba samo zmožnih igralk in igralcev, treba je tudi velikih tehničnih pripomočkom. Na tisoče in tisoče ljudskih življenj, sil in sposobnosti se mora vpreči v službo ene same filmske scene. In čimbolj razkošno opremljeno je tako de lo, tem več stroškov je ž njim. V New-Yorku, tem tipičnem pMb moderne tehnike in dinamičnega živ-Ijenja, so kinematografski podjetniki nedavno pripravljali fi'm. v katerega je bilo treba vplesti naskočno sceno na neko trdnjavo. Treba je bilo zgraliti cel fort in na njem je delalo nad 500 težakov, zidarjev mizarjev in kovačev. Z veliko muko je bil naposle-i scenarij dovršen. Za pročelje trdnjav! so se porabile ogTomne količine vsakovrstnega gradiva. Lesa, železobeto na, cementa, mavca, kamna in drugih snovi se je porabilo na milijone kilogramov. In vse to je bilo napravljeno samo za en prizor v filmu, za sceno, ki traja kvečjemu par minut. Ročno delo na trdnjavi je trajala dva meseca. Fort je bi' 207 m dolg in vanj je zapiralo vhod osem železnih vrat. visokih po 40 m Okolu trdnjave je bil izkopan 10 m gVbok jarek. Ko je bilo delo dovršeno, je filmsko podjetje izračunalo, da ga samo ta scena ^tane poldrugi milijon dolarjev ali približno 150 milijonov načih dinarjev. It vse to je bila šele priprava za en sai" filmski prizori Mya May v Rogaški Slatini. Ljubitelje kinematografa bo gotovo zanimalo. da se med drugimi kopalnim.' gosti po belih Slatinskih poteh izp-eha,a sloveča diva Mya May s svojimi čudovitimi očmi... Baje hoče postati še bolj vitka, čeprav navadcc človek ob njenih v-ninsklli oblikah ne razume čemu .. Vse kakor je prezanimlvo gleda« pred sebo živo osebo, kl smo )o tol.krkrat vldol kot senco premikati se po Umskem plat- ^Klno Matica v Ljubljani predvaja oJ 21 _ 23. t. m. drugi del krasne pustolovske drame »Skrivnost pravde* v 4 dejanjih s šaljivo predigro. V glavni vlog! filmska znamenitost Guidc Trento. Oo 24. — 27. »Prekrasna Stambuljska pro-sjakinja*. Filmi za zdravstveno propagando. Ministrstvo za narodno zdravje je ustanovilo posebno delavnico za izdelavo filmov v svrho propagande proti raznim nalezljivim boleznim. Trije iilmi so ie izgotovljeoi. Delo se nadaliuie. omaee vesti tBIRMA*. Binkošti so praznik birmancev. Kdaj že smo bili mi deležni dotika škofovih, posvečenih škofovih rok? Bilo je davno, oj davno! Pred dvajsetim! leti je bilo. Sveča proti odškodnini. Otroci ostanejo r Cirk ; veniei mesec dni. * Enkratne podpore za rentnike. | filozofske fakultete pojde na beograj- j jeIslv0 p0krajtaekega zavoda je sklenilo rzo predavat g. dekan dr. .,„,. rebneifim rentnikom P. z. večjo vsoto dolarjev. Alkoholizem za--j društvo «Slavec* priredi na bfnkoSti vzema vse čim bolj opa-sne dimenzije in . pondeljek. ob 4. popoldne v sokolski tc- Na- rodi usodne posledice. 'sko univerzo predav Fran Kidrič. * Naši avijatiki v Italiji. Vsled po dati najpotrebnejšim rentnikom P. z. ! 71.850 Din izredne, tokratne podpore v i omiljen je najhujše bede. Načelstvo ie * Nesreča. V pondeljek je peljal ielcz- ' cev In pevk. lovadnici koncert. Nastopi nad 70 po - vabila italijanske vlade odpotujeta te j 8klen5io. da naj znaša podpora invalidom,---.. ,--------... -......... dni v Italijo komandant naše avijatič-, na;Teg 1000 Djn odnosno 500 Din in otro-! ga je precej občutno poškodoval. Pre- . .1.. _____1 TTX/i1a A lAV Ot71 icfl ... ___ _ . ____I m. .. m • a ni čar France Prešeren s kolodvora na Jesenicah sod s 300 litri kisa. Na klancu pod Savo mu je sod zdrknil z voza. Mož je padel in sod je šel čez njega, ki jutro. Krasno vreme. Vstali smo n,e eskadre general Uželac ter avijati-j kom sirotam lu,jve5 800 Din. Na posa- peljali so ga v bolnico. ..... . Unrv.ior. o- j m„jnc ren.„ik8 odpadajoča vsota se sta tamkaj tovarne aeroplanov. u nakazala p<> čekovnem uradu. Spopad na madžarski meji. Kakor I * fcpia&vanje šestodstotnih kronskih | niške postaje trčila skupaj osebni vlak Železniška nesreča. Iz Beograda poročajo, da sta v bližini ripanj=ke želez- poročajo iz Osijeka. je prišlo na ma džarski meji pri Belem Manastiru do spopada med našo in madžarsko ob- pripei uro. Branili smo se je, — tako I mein0 8traža Madžarska obmejna ________„ __________ nam je bilo ukazano od roditeljev — | straža je začela streljati na našo tra- = odstotni kronski in dinarski državni bou naposled pa smo se premagani udali žo; v boJ" Je blJ en madžarski nared-j ni ^ naDrej izpkfevali, koiikor niso bili ia ponosno sprejeli dar "ik vjet. Od nase straže ni nikdo ra- j izp]a&lni- že do dn0 j. maja 1933. Po birmi smo šli na sejem in od *am njen- , ..... _ I čevanje se vrši za vso Slovenijo — ka- ' - * Upor radidevskib seljakov v Bos- kor dog, . _ Mm0 pri finaneni deželni ni. Kakor poročajo iz Sarajeva, je dne | hta4raW v T,;„h,;,ni. 16. t. m. v bližini Travnika v gozdnem in dinarskih državnih bonov podaljšano. ! št. 172, ki je vozil iz Beograda proti Ni- v restavracijo. Domov smo se vrnili z bogatim nizom kolačev. Na vratih, ožarjenih od opoldanskega solnca, nas je sprejela mati. Poljubila nas je in nas posadila za mizo. Bilo je 'epo. Obed je trajal dolgo, pred nami je stala cela vrsta jedi, boter se je razgo-varjal prisrčno. Od prazničnega obilja sladko uspavani smo se popoldne peljali na izlet. V nas je bilo veselje, zadovoljstvo, sreča. Imeli smo darežljivega botra, sladke kolače in zlato uro. Pozneje so se časi predrugačili. Vsaksebi smo šli, doraščajoč v trpljenju in bridkosti. Odrasli smo v pomanjkanju. In v pomanjkanju smo prodali zlato uro za denar, ki bi se berač danes zanj komaj iskreno zahvalil. Naša birma je bila lepa. Zapustila fiam je prijetne spomine. A kakšna je birma dandanes? Kje so birmanke in birmanci v lepi, novi, beli praznični obleki? Ni jih, ni jih! Časi so se iz-premenili. Praznično obleko, sladke kolače, zlato uro in izlet v kočiji mora danes nadomestiti skromen nedeljski obed. In naša deca ne joče. In ne bo jokala tudi tedaj, kadar se bo spominjala svoje birme V toliko bo na boljšem od nas, ki smo videli lepe dneve in doživeli bridke, dočim bo z iašo deco obratno. Mentor. Po brzojavnem pooblastilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D broj 9806 z dne 14. maja se bodo šest- šu in rezervna lokomotiva, ki je s polno paro vozila proti ripanjski postaji. Lokomotiva se je z vso silo zaletela v vlak. Obe lokomotivi sta bili popolnoma demo- VINICA. Ti dni je bila na Vinici obravnava v Vrhovci in njihovim zloglasnim bivšim župnikom Jeričem. Jerič tož Vrhovce za bero. Tri milijone tristotiso: kron in Se nekaj znaša ta terjatev za dvr leti od 93 posestnikov. Tirjatev mu Je pokrajinska uprava odobrila in dala ns log okrajnemu glavarstvu, da Jo rstorr rubežni iztirja. Zaslišala pa ni Vrhovce* da bi zvedela in se prepričala, jeli ta terjatev tudi pravilna in pravična. Prav po turško je obsodila Vrhovce na plačilo. Že samo vsota 3.300.000 kron bi rno rala vzbuditi sum. da je pretiranu se tirani in poškodovanih precejšnje število stavljena, kar tudi Vrhovci lahko doka * Cvetlični dan «Gosposvetskega Zvona« se vrši danes in jutri. Naj nihče ne odkloni koroških narcis! * Odlikovanja. »Službene Kovine* prinašajo ukaz o odlikovanju dr. Ede L u k i n i <5 a z redom sv. Save L razreda, Karamehmedoviea Ah-raeda z redom Karagjorgjeve zvazie IV. razreda ter dr. S u p i I a. dr. Z u -p a n i d a in dr. P e r i č a z redom sv. Save IT. razreda. * Slava kraljeve garde. Dne 25. t. m. praznuje kraljeva garda svojo slavo. Na slavi bo sodeloval tudi naš rojak gosp. Rijavec v znanem beograjskem kvartetu. * Veliki knez Nikolaj pride v Beograd. Beograjski dopisnik pariškega .•Matina* poroča svojemu listu, da prispe veliki knez Nikolaj Nikolaje vič v spremstvu generala Šatilova v kratkem v Beograd baje v svrho, da s sodelovanjem generala Vrangla organizira med ruskimi emigranti enotno pro-♦iboljševistično fronto. * Svečana večerja na čast generala Le Rondu na dvoru. V petek zvečer se je vršila na dvoru na čast francoskemu generalu Le Rondu svečana večerja, katere so se udeležili vojni minister general Pešič, francoski poslanik Clement Simon, francoski vojni a tašč in več naših Štabnih oficirjev. 4 Promocija angleškega nrijafeija Slo-, 'encev. Kakor nam poročajo, je bil ra. češki univerzi v Pragi promovinn za doktorja filozofije gospod I. F. O. Bruce iz Londona. Ki je študiral v Londonu in Pragi. Dr. Bruce je eden izmed najvnetejših mladih propagator-jev slovanstva na Angleškem. Bil je že večkrat na Češkem in lansko leto tudi v Jugoslaviji in na Bledu s svojo ženo in svakinjo kot gost g osne Terezine dr. Jenkove * Stoletnica Starčevičevega rojstva. £>np 23. maja se v Zagrebu vršita dve proslavi stoletnice rojstva dr. Ante S tarče vida. Eno prirede zajedničarji in ojavil drzen pustolovec Laza Petrovič iz Mora. ki se je raznim tvrdkam in bankam predstavil kot zastopnik velikih tvrdk ter izjavil, da je tudi on sam lastnik velikih zalog blaga. Osleparil ni sa« mo wč trgovcev, ampak tudi nekoliko bank ter sklenil z njimi kupčije. Tako je Petrovič izvabil približno tri milijone Din. Doslej se je prijavilo enajst tvrdk, ki so bile osleparjen* za znatne vsote. Preiskava je bila te dni končana. Glavna razprava se bo vršila dne 21. maja pred sodnim stolom v Subotici. Petroviča bodo zagovarjali 4 odvetniki * Tihotapci svile. Svila, katere uvoz je deloma prepovedan, deloma visoko carinjen. se zato zelo tihotapi v našo državo in mnogi trgovci so bili zaradi tega že občutno kaznovani. Tihotapstvo mora res veliko «aesti», ker kljub težkim kaznim ne preneha. V Novem Sadu je bil pred nedolgim časom neki dr. Hinko Hirschl, član zagrebške tvrdke Filip Hirschl I drug prijet zaradi tihotapstva s svilo, čez par dni je bil po bogve čigavi intervenciji puščen na svobodo. Sedaj je pa ta Hirschl zopet kaz- žejo, a žal jih nihče ne vpraša in nc posluša. To je pač jasen dokaz, da je ta popovski davek večji od vseh drugir davkov, kar jih kmetje plačujejo državi Zadevi bomo posvetili vso pozornost. SLATINA RADENCI. Pot me ie pripeljala tudi mimo postaje Slatina Radenci. Ogiedal sem si tudi zdravilišče. Krasen park z lepimi nasadi. Od daleč že blišči marmorna spominska plošča. Stopim bližje in nisem mogel verjeti. Na plošči sc blišči napis: »Dem Orunder de-Ar.stalt C. F. Hcnn in dankbarer Erinne-rung*. Pozneje mi je priprost mož pojasnil razmere. Lastnik inozemski držav Ijan, si misli ustanoviti v tem Ieipem kra ju popolnoma nemški otok. Od najvišje ga do najnižjega uslužbenca mora vse govoriti nemški. Tudi od države nastavljenega zdravnika, ki mu }e nakazala stanovanje stanovanjska oblast, bi se rad znebil. Krog sebe hoče imeti same Nemce in nemškutarje. Naj ne izziv* preveč našega narodnega ponosa. TR-OVLJE. Ravnatelj naše cementar ne, pruski državljan Wormser, se oči-vidno še vedno ne zaveda, da živi meč nami kot tujec-gost. Ko ga je zadnjič deputacija »Orjune* opozorila na besede, ki jih je izreke! napram trem invalidom j «Mit der vindisehen Bagage will ich nichts zu tun haben*, mu seveda n! bilo novan od carinskih oblasti na globo; jn je postal še m srdit. NieBOv pa odredil veliki ! 7V„H „nrn 800.000 Din. obenem je župan preiskavo proti novosadskemu velikemu kapitanu policijskemu šefu Va-ričku, ker je Hirschla izpustil iz zapora. • Drobne vesti. Na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani je bilo iz nabiralnega voza ukradenih 62 kilogramov podplatov in več kilogramov čokolade v skupni vrednosti 7116 Din. — Iz pisarne državne uprave WindischgrStzovega posestva v Planini je doslej neznan tat odnesel pisalni stroj, vreden 4000 kron. * Razbijalec šip. France Žagar, dela-vec nestalnega bivanja, je prišel v sre> do zvečer zelo pijan v Cotičevo gostilno na Martinovi cesti v Ljubljani. Gostilničar mu iz previdnosti ni hotel da> ti pijače. To je Žagarja tako razkačilo, da se je spravil nad gostilniška okna in začel razbijati po njih. Napravil je gostilničarju precejšnjo škodo, sam pa sa je pri tem tako močno obrezal po rokah. da je moral po pomoč v bolnico. Ciganski salonski orkester koncerti« šaku. Dosedanja obmejna veterinarska ' J"5 n* binkoštno nedeljo in pondeljek postaja pri Sv. Ani je po vladni odredbi premeščena na Sušak. Veterinarske posle na Sušaku bo vršil tamkajšnji žu-panijskl veterinar. Električna centrala v Sarajevu. K.v * Gojenke gospodinjske šole «Mla- ^or poroča;o iz Sarajeva, namerava tam- dike» v Pragi. V četrtek ob pol 8. k"-'šrl-Ia mestna obema najeti večje poso- zvečer je prispelo na Wilsonov kolo-! da si z?radl moderno električno cen- dvor v Prago 34 gojenk gospodinjske i . „ --- - - - - 1 * Nevarnost zaradi golubašklh komar- šole ljubljanske »Mladike* pod vod-1 st-. om ravnatelja Juga, prof. dr. Laha jev in gdč. Zemljanove. Na kolodvoru so i ?rozi!a Prebivalstva v kruševskem okrajih pozdravili profesorji in gojenke j )u v Srb:jI zarndi znaD!b solubaških ko- praških višjih dekliških šol. V pozdravnih nagovorih se je naglašal ve- liki pomen obojestranskih posetov za i škodljivcem, so se izkazala kot uspešna, kulturno in gospodarsko zbližanje obeh zavezniških narodov. Gojenke <0 si v petek ogledale mesto in posetile tudi prašk> kmetijsko razstavo ravno v trenotkti, ko se je nahajal v njej predsednik Masarvk. Gojenke so predmet živahnega zanimanja v Pragi. Hotelirji in restavraterji so jim preskrbeli brezplačno hrano in stanovanja. Sprejel jih je tudi praški župan dr. Basa. Danes zvečer odpotujejo iz Prage v Brno. * Himen. Poročil se je gospod Anton Habicht, železniški uradnik v L'ubljani z gospodično Francko Kovačevo it Idrije. Bilo srečno! * Imenovanja v vojaški službL Za upravnika smod.n.Viiee v Kamniku je imenovan -'tiljerijski tehniški polkovnik Vladislav Deroko. Nadalje so napredova. hotel-restavraciji »Bellevue* nad Ljubljano. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop* nina prosta. • Danes koncert v hotelu «TIvoli» od pol 4. do 8. ure zvečer. Godba Dravske divizi;e. Vstopnina prosta. • Nova tovarna. Z zadovoljstvom moremo beležiti nov prirastek v naši industriji. Osnovala se je namreč «Eta», tovarna gorčice, družba z o. z. v Kam- odstreniena. Silna nevarnost, ki je niku Pri Ljubljani. Podjetje je opremljeno z modernimi stroji ter bo na podlagi najboljših surovin proizvajalo najfi-| ne j še blago, tako, da si bo gorčica «Eta* brezdvomno hitro osvojila jugoslovanski trg. Glej današnji oglas! • Veličan Bešter v Ljubljani je zopet | marjev, je sedajo dstranjena. Sredstva, ki so jih seljaki uporabljali proti tem Vendar pa so komarji napravili v okraja reliko škodo. Uradno je namreč ugotovljeno, da je v kruševskem okraju od pikov teh mušic v nekaj dneh poginilo 281 krav, 357 prašičev, 165 ovc, 50 koz in 8 konj. * Nove vojašnice v Osijeku. Poveljnik osiješke divizije, general Mitrovič, i zvesti oproda je paznik Tome, ki obklada svoje ljudi celo s psovko «Verfluchte Nation*. Poklical je tudi vse svoje paznike ln iim strogo prepovedal vstop v Orjuno. On da stoji trdno in da se ga kot nemškega državljana ne sme preganjati v nobenem slučaju. Seveda pa B' omenil, kako se ima on ravnati naprarr nam, ako hoče živeti med nami ln yži vati našo gostoljubnost. STUDENCI PRI MARIBORU. Dne 13 t m. Je uprizorila dekliška osnovna šola v Studencih v Narodnem gledališču v Mariboru krasno mladinsko trodejankc. «V kraljestvu palčkov*, čarobno spevoigro s spremljevanjem orkestra železni čarske godbe «Drava» pod vodstvom ka-pelnika g. Skačeja. Predstava Je ob nabito polnem gledališču prav dobro uspela; dolge vrste mladine so se solznih oči vračale od blagajne brez vstopnic, ki so bile že razprodane. Da se omogoči pose? vsem onim, ki se iz različnih vzrokom niso mogli udeležiti prve predstave, ozir si jo žele ponovno ogledati ter preživet' par ur'c neskaljenega veselja v bajnen-kraljestvu palčkov in vil ter se naslajat' ob zvokih godbe, se ponovi spevoigra na binkoštni pondeljek ob 15. url Isto-tam. Tako se nudi tudi okoličanom lepa i prilika za poset. KOZJE. Naš kaplan ustanavlja s pomočjo klerikalnega privandranega agita-| torja v našem trgu »Orla*, zavaja ne-! vedno šolsko deco in jih vpisuje bre/ dovoljenja starišev med člane. Vprašamo 1 šolsko oblast, ali je dovoljeno, da ta božji namestnik zastruplja nedolžne ot-| roke s svojimi politikujočimi nazori? Ir stariSi! Ali Vam je po volji, da se Va^! otroci uče mesto verouka le sovraštvo razstavil moderne in okusne slike pred do bližnjega? Svetujemo g. dekanu, da svojim ateljejem «Helios» na Aleksan- pošteno pouči svojega namestnika o drovi cesti št. 5. , dolžnosti njegovega poklica. — Kaplan- * «Pekatete», to je jed! Rad ;ih j6 ro-! prhnerno neotesanost moramo imenovat: j spod in kmet! So najcenejše, ker se zelo i njegovo naročilo otrokom, da pobirajo j na kuhajo. j med službo božjo po trgu prispevke zs * Priporočamo «Dlvadent» antiseptično ; Orle od vseh tržanov. Ali ni v Kozjem se bavi z načrtom da izprazni stare vo« I zobno Pa510 kot P™vrstni domači izde | ničesar nujnejšega kot družabnost raz-jašnice v tamkajšnji trdnjavi ter z-ra- 'lek" Opozarjamo na oglas v današnjem dirajoča kaplar.ova politika. Ce hocetc di moderne vojašnice na velikem prosto- i i^ratnem delu I izzivati, smo pripravljeni, da se Vas pn- ru med sedanjo topmčarsko in sapersko "Tvornlco droz» Makso Zalokar, d. z merno otresemo. Za danes Vam svetu-vo.ašnico. General je že stavil tozadev- j ^^^ ^"f. d®!'"^.f™?; I J®"0: da SC brizate le " VaŠ° S'UZ ne predloge vojnemu ministrstvu in se K~ " " ~ ' nadeja, da bo njegov načrt odobren. • Naravni plin v Bečkereku. V Velikem Bečkereku je te dni neki vodnja« kar ob priliki poprave mestnega, vodnjaka naletel na izvir zemeljskega plina. Obvestil je o tem tamkajšnji mestni li majorji Kari Roblek, Pavel Pajk in i magistrat, ki je odposlal komisijo na li-Avgust Lorenc v čin pešadijskega pod polkovnika, Henrik Saboti v čin žandar- ba pivovarne »Union* ter bo poslovala samo v svoji novozgrajeni tovarni za kvas in špirit, Celovška, cesta. Opozarjamo na današnji oglas v inseratnem delu. Dopisi JESENICE. Dve zanimivi prireditvi ce mesta, da se prepriča o dejanskem i smo imeli v zadnjem času, ki sta nam . stanju. Pri raziskavi se je ugotovilo, da j prinesli lep užitek. V soboto, 5. t. m. ! ' išn)ev križ merijskega podpolkovnika, dr. Jakob prihaja tamkaj na dan naravni plin. Iz« priredi! konservatorist Anton Šubelj kar je za Vas potrebno, drugo pa pusti te na miru. Privandranemu agitatorju p; nujno svetujemo, da pobere šila In kopita in po bližnjici odrine tja, od koder je prišel, sicer bomo segli po samopo moči. Tržan. POLZELA. V nedeljo, dne 27. maja popoldne ob pol peti uri se vrši v dni štvtfiih prostorih abstinenčnega klub. na Polzeli, občni zbor, h kateremu se vsakdo vabi. Miler in dr. Bartol Piler pa v din sanitet- i datno?t plina bo preiskavala še posebnega podpolkovnika. — V naši vojni ' na strokovna komisija, mornarici so imenovani: poročniki bojnega broda Vladimir Pfeifer, Milan Domanj^ ko in Nikola Steinfl za kapetane korve-te: poročnika fregate Ivan Havel in Vladimir Kostanjevec za poročnika bojnega broda 2. razreda; mornariški tehniški kapetan 2. razreda Rudolf Kune za ka-petana 1. razreda in strokovni podoficir Fran Ogrizek za strokovnega podporočnika. • Za našo deco. Pokrajinska uprava za Hrvatsko je odposlala te dni posebno delegacijo v Cirkvenieo, da pregleda tamkajšnji novozgrajeni »Deč.ii dom*, čegar gradbeni triški znašajo nad dva milijona kron. V »Domu* je prostora za 200 otrok, le v bližnjih dneh odide v Cirkvenieo prva partija otrok, ki bodo oskrbljevam deloma brezplačno, deloma Sokolskem gledališču koncert s prav pe-. strim sporedom. Ugajali sta zlasti ariji Bacil tiiusa v subotiških vodnjakih. 1 iz opere »Carmen* in Rigoletto*. Šubelj razpolaga z jako simpatičnim baritonom, ki prihaja posebno v nižini do polne veljave. Zvest in dovršen spremljevalec na glasovirju mu je bil domačin Lukman, ki je igral tudi nekaj samostojnih točk tako precizno, da lahko nastopi še pred tako razvajenim občinstvom. — Dne 6. t m. pa Je vprlzorila šolska mladina s j Koroške Bele otroško igro «Pehta», ki I Jo je dramatiziral učiteli J. Bulovec. Igralci in igralke so igrali tako ljubko Kakor poročajo iz Subotice, so zdrav, niki v nekaterih tamkajšnjih vodnjakih ugotovili bacile tifusa. Domneva se. da je umrl vsled uživmja vode iz okuženega vodnjaka- tudi dr. Varga. ki je bil, kakor znano, zaradi veleizdaje obsojen na 12 let ječe. V vodnjaku okrožnega sodišča našli 6trokovn«ki bacil tifusa. Madžarski listi 90 bili razširili vest, da je bil dr. Varga v joči umorjen. Po samomoru — dolarska dedščina. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno ta debele Ljubljana, Breg št 20 ln Aleksandrov? cesta št 1. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj KouzorcIJ «Jutra. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč fz Kofevja se nam poroča: Pred nekaj j in dobro, da je bil aplavz po vsakem de-dnevi je prodal posestnik Kump v One- : janju prav zaslužen. Posebno je ugajal ku pri Kočevju svojo posestno polovico. ! nagajivček Malek s svojimi živahnimi in Mojca s svoje debro pogo- Ko se je streznil, se je kesal nepremišljenega de anja in zažga! hišo, nakar je naravnimi kretnjam!; tudi | jim prikupljivim giaso; šel in se obenil. Med tem pa je podedo- i dila slepo revico. Učiteljstvu s Koroške ' val v Ameriki — tako prioovedujeio —1 Bele vsa čast! — Ljubljansko pevsko 1 62 Barvne biazine za pisalne stroje Tost. Sun, Star. Eiiobensderfer THE ?,EX Cs, Ljubljana P. n, Čast dam je, Vam javiti, da smo se s tukajšnjo tvornico drož in špirita Makso Zaioker, d. z o. z. v LJubljani v fem smislu sporazumeli, da bomo točno In solidno postregli cenj. odjemalce te tovarne odslej s prvovrstnim kvasom, izdelanim po navodilu združenih tovarn za kvas Mautner in Springer, Wien, ▼ svoji novi zgrajeni tovarni za kvas in špirit. Prosimo za Vašo naklonjenost in obilna cenj. naročila Zagotovimo Vas reelne postrežbe z blagom prvovrstne kakovosti. Z odličnim spoštovanjem Delniška družba pivovarne „Union" Ljubljana. P. n. Oziraje se na predležeče naznanilo, dovoljujemo si Vam sporočiti, da smo «e s tukajšnjo Delniško družbo pivovarne „ Union", Ljubljana 7, sporazumeli v tem smislu, da ji odstopimo odslej postrežbo cenj. svojih odjemalcev. Zahvaljujoč se Vam za doslej izkazano naklonjenost, Vas obenem prosimo, da Isto ohranite tudi v bodoče prevzemnici naših poslov tovarni Delniški družbi pivovarne ,.Union" H Vas bo z vedno svežim in prvovrstnim izdelkom Iz svoje novozgrajene tovarne za kvas, izdelanim po navodilih združenih tovarn za kvas Mautner in Springer, Wien, postregla in gotovo v vsakem oziru zadovoljila. Z odličnim spoštovanjem Tvornica drož in špirita Makso Zaioker. d. z o. z., Ljubljana. I I ii |( iS?*— Pcdplsanee sem, vračaje se po železnici z Jurjevega sejma, v Radečah vpričo mnogobrojnega občinstva hudo razžalll boštanjsko učiteljstvo s tem, da sem ga obdolžil, da prepoveduje otrokom po-zdravljenje s »Hvaljen Jezus." Preklieujem in obžalujem ta svoj nedostoinl čin In se zahvaljujem učiteljstvu v Eoštanju, da mi je odpustilo In odstopilo od sodnega preganjanja pod pogojem, da objavi ta svoj preklic v dnevnikih „Jutru" In »Slovencu" ter v tedniku »Domoljubu." Obvezujem se nadalje, dati .Jugoslovanski Matici" znesek 50 Din In plačati vse stroška poravnalnega postopanja. Konjsko pri Boštaoju, dne 13. maja 1923. "V, tovorna gorčice £.3 «56 Jakob Šinkovec. družba z o. z. v KAMNIKU pri LJUBLJANI proizvaja: „ETA" gorčico (senf) najfinejšega okusa in ker je „BTA" gorčica iz izbranih sirovin, je „ETAU gorčica odlične kakovosti in poizkusit« zategadelj .,ETA" gorčico, katera bode prijala Vašemu okusu ter zahtevajte pri Vašem trgovcu edino le ffETA" gorčico! $59 Kcva Jngoslauansha industrija! Prva jogoslguanslis industrija! 66' 99 je najboljše rezilo sedanjosti. Garantirana, | po kakovosti neprekosljiva. Vsaka neugaja-joča kosa se zamenja, ali se vrne denar. Kdor hoče dobro kositi, naj si nabavi »Plemenito koso", ki se dobi v vseh velikostih. Glavna zaloga za Slovenijo: MIHAEL OffiAHEN, Višnja gora. Na zalogi vsakovrstni najboljši brnsllnl kamni (osle). — Kose se pošiljajo tudi v jomisijo in se neprodane po seziji vzamejo nazaj. 862 ooceni ure, zlatnino in srebrnino nudi j i Ivan Faklš i Ljubljana, Stari trg štev. 20. Najmodernejši, največji in nailuksurijoznejši oceanski parnik NajviSje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala sc vteieiene v izdelavi tega divncga parnika. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih. Prva voinja dne 17. JuClJa 1923, potem 7. avgusta, 28. avgusta itd., vsake tri tedne od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom sDodaj navedenih naslovov. BREMEN - l\IEW YORK Direktna rveza s krasnimi ameriškimi vladnimi pamiki. Neprekosijivi po udobnosti, čistosti ia isborni oskrbi. Hitre in vame ladja. „Gcorg Washington" „President Fillmore" ..President Harding" „President Roosevelt" »America" president Arthur" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski list št. 216. Ugodna prilika za prevažanje blaga. D STATES LINES ssi £3 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: BEOGRAD, Palata Beogrsdske Zadruge. $84 vsMoili naramnic iz domače Sovarac po znatno znižanih cenah, dokler traja zaloga. Razprodaja na drobno In debelo ob sredah In sobotah v Sodni ulici št. 1, v ostalih dneh natančne Informacije v pisarni Urada za pospeševanje obrti S francosko ali kaj sličnega v vrednosti 3 do 4 milijone kron. Pismene ponudbe pod «V gotovini^, ca Aloma Companv. anonč-•ta družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. «7J Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bos-adorfer, Czapka, Ehrbar, Sohwelgbcfer, 0-!?lnal Stingl Itd. 85 :: JERICA HUBAD roj. DOLENC :: LJUBLJANA, Hiišerjeva uiica 5. $ P » CABLE vodijo vsi poznavalci auio pnevmatike. ^Električna zadruga" v Zagorju ob Savi Suie zadružnega monterja (obratovodjo) v stalno namestitev. - Interesenti naj predlože svoje kvalifikacijske listine in pogoje Zadrugi do 24. t. m. - Nastop službe takof. Opomba. Zadruga uporablja samo nizko napetost 380/220 voltov za hišno in cestno razsvetljavo. , x . - __'O Jfer 52 voyi 3 njo naistgurneje in stane na kilometer zajamčeno pravi asbestni skril j ^CC/^CCJ » najceneje. Zahtevate cenik! za kritje streh. Stock j*ugo-^ufo ti Dunajska ce$ta 36 50EANIT ne premoči, ne odzebe, m ne lomi in ne trga, je popolnoma iguren proti ognju, toči "in vikarju, ; 5nta na 1 m5 samo 12 kg, jo neomejeno trpežen, je boljši kot vsi fcterniti, je najboljša in najcenejša soreha, ker ne"potrebuje nikdar popravila. 735 Fran jHLoo©"«^!? ^iravniea*Moste, Gorenjsko a SBBE38BBE2BBBBS28E22fie£Ba B a 3 B a a a ^ « SJ a a m m 8 a S3B!53S!SBSeBSSa»BSBBBESSaOt8 m= Gradbeno podjetje =* ing, Dukic i drug | r Ljubljana Bohoričeva ulica št. 24. Pozor, gostilničarji in trgovci! V moji kleti se dobi pravo dalmatinsko vino, belo in Srno, po najnižjih cenah in v steklenicah zaprto čez cesto, ravnotako pravo olivno olje na debelo. Kdor hoče dobro postrežen bit', mora k meoi prit', ker jaz točim solidno, pošteno (nekržčeno) blagi, ki ni drago. Jerko Koščina 87i Maribor, Barvarska ulica 3. « AKO HOČETE PRODAJATI v je neobhodno potrebno, da inserirate v srbsiah časopisih. Zato zahtevajte == ponudbe ln proračune ===== P« ALOMA COMPANV dTT^T Centrala Ljubljana Beograd podružnica Konjreenl trs S Sremafca olio» 8 S8d Zopet enkrat sem čital Ivana Can-| karja Vsakokrat ko ga čitam. me zanimajo^ druge vrline. Danes stopam j ■•Za Križe m*. Obstal sem pri »Ju- j retu», nezakonskem fantiču, ki ga ,ie I umoril ledeni egoizem kmečkega ljudstva. Kakor zveri gonijo ti pobožni Ii-cemerci nedolžno žrtev. To niso kapi-talisti-krvosesi, to je naše priprosto verno, dobro ljudstvo, ki mori, kakor da ima kamen mesto srca Neusmiljen je Ivan Cankar s svojim narodom, brezobziren kakor državni pravdnik in pred vso javnostjo sveta mu snema krinko hinavstva. Sram je Slovenca, ko čita tragedijo ♦Jureta*. Hoteli bi si dopovedati, da 3e Cankar pretiraval. A priznati si pa moramo, da je v vseh socialnih vprašanjih in kjer gre za usmiljenje na-! pram ie bolj revnim, naše ljudstvo res tako, kakor ga slika Cankar. je zbirka najboljših umetnin, kar jih hrani Narodna galerija in je prva publikacija te vTste med Slovenci Dalje je priredila galerija v preteklem poslovnem letu historično raz?tavo slovenskega slikarstva, ki je zbrala gradivo, na podlagi katerega je mogoča orientacija in sistemizacija naše umetne znanosti Razstavo je Financiralo lansko podjetje velesejma, obiskalo pa jo je razen srednjih šol sko-ro deset tisoč oseb. V preteklem letu je pridobilo društvo za svojo zbirko SO novih del, med njimi 18 oljnatih slik starejših in modernih domačih mojstrov, 1 kip v marmorju in 61 grafičnih del za grafično zbirko. Razstavni prostori Narodne galerije v šolskem drevoredu s svojimi štirimi ne prevelikimi dvoranami so postali pretesni Treba je bilo začeti misliti na večji lokal. Tu te je n oglasila ideja, ki je bila aktualna že od ustanovitve galerije dalje, ideja lastnega doma Narodne galerije, ki bi bila slovenska galerija, razstavišče in akademija upodabljajočih umetnosti torej nekaka matica slovenske umetnosti sploh, kakršne nam je tako temeljito potreba. Odličnih zaslug za bodočo Narodno galerijo si je pridobil bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar, kateri je pri raznih darovalcih nabral za stavbeni fond galerije skupno 586 tisoč 470 Din. Občni zbor Narodne galerije ga je imenoval za svojega častnega člana. Za stavbeni fond so darovali še drugi darovatelji večje vsote in s tem pospešili realizacijo lepe misli. Zadnje čase se govori, da namerava galerija za svojo zgradbo pridobiti tivolski grad. katerega naj bi arhitekt Plečnik predelal v monumentaino zgrad-bo, ki bi bila gotovo največji arhitektonski ponos bele Ljubljane, če so te govorice resnične, zakaj največji jugoslo-venski arhitekt bi brez dvoma ustvaril delo, ki bo vredno bivališče slovenskih muz. : malo razvito. Ako bi se to uresničilo, bi ; nas gotovo vsako leto posetiH tndi hrvatski umetniki Narodna galerija na: bi vsako leto priredila po eno velike jugoslovansko razstavo. Tudi 8eEki. bolgarski in poljski umetniki bi se pe-vabilu na razstavo prav radi odzvali in tudi francoski »likarji in kiparji bi razstavljali samo kriza razstavišč je kriva, da pri nas še nismo tako daleč. Predvsem pa je treba podpreti delo Narodne galerije z -vsemi močmi, gmotno in moralno. Številee — 147 članov društva mora znatno narasti, če hočemo iz težkih sedanjih razmer v lepše čase. Charles de Coeten Ulenspiegel in Lam Dobrin Junaka veseljaka iz dežele Handrske Poslovenil Anton Debeljak. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 551. Cena 70 Dim s poštnino 3 Din več. Borba za svobodo vesti in verskega mišljenja je rodila največje grozote ir> najresničnejša junaštva. Iz krvi in plamenov, z vislic in morilnih odrov, iz md' čilnic in kadi, v katerih so utapljali najbolj značajne žene in mladenke, se je razširilo po vsem svetu novo, svetlejše, kulturnejše, človeka vrednejše življenje Stotisoči so morali umreti kot žrtve fanatičnega papeštva in bestijalnega hab;-burgovstva. da se je prerodila Evropi;. Najsijajnejša zgodovinska doba je refor-mačna in protireformačna; celi narod-so bili v nji junaki borilci za ideje, ki so večne in neumrle ter so umirali zanje v zavesti, da je njih smrt pot potomcev v svobodo. Kar vse so prestali v tisti dobi Čeho-slovaki, Slovenci, Nemci in drugi narodi pa so pretrpeli v postofcerjeni grozot: Nizozemci Zverinetva katoliških Eabt-buržanov Karla V. in Filipa H. proti Nizozemcem so brez pnmere v svetovni bistoriji Od leta 1521. do 1594. sta dala O Cankarju, o resnici in o samohvali borna je bila pod njimi uprava, poštena in nagla. Vsaka prememba gre na živce. Klerikalizem pa neprestano neti na teh naravnih pojavih svo; ogenj. Ver-folgungswahnsinnu so podlegli pod temi utisi sicer dobri, svobodomiselni možje Razdvojena so njihova srca in to znači sterilnost. Mnogi so, kakor da bi bili od kleri-kalizma nameščeni, da v njegovem interesu zastrupljajo vodnjake in sejejo plemensko nezaupanje. Iz teh studencev pije tudi mladina. Vodstvo je spretno. Masa, ki veliko da na svojo izobraženost, ga ne čuti. G. Izidor Cankar n. pr. vodi svojo četico tako lepo, da se smehlja, ko čita o svoji »nesamostojnosti* in vendar jo vodi prav tako, kakor vodi tisti župnik svoje kmetice v »Hlapcih*. Kulturno delo, s katerim je zadovoljna kriva palica je sumljivo. Kultura, ki jo blagoslavlja strup iz Judeje, ni kultura. To je ona talmikultura Cankarjevih kmetov, ki znajo Citati in pisati in zaničujejo srbske analfabete, a so pripravljeni umoriti učitelja, ki ni župnikov hlapec. Tako kulturno delo, naj bo še tako dobro mišljeno, je kompromis v korist klerikalizma. Te dni sem čital, da nam treba nekaj Masaryka. Le mal odsev njegov hi zadoščal ljubljanski univerzi in vse njeno vprašanje bi bilo drugače postavljeno. Za nepotrebni suor. ki v veselje klerikalizma traja med nacionalno in svobomiselno strujo in tafeo-zvanimi kulturnimi delavci, je njegov vzor nad vse poučen. Iz Husovega ke-liha se je krstil češki nacionalizem iii iz Čehov ter Slovakov je ustvaril narod češkoslovaški In nič ni v njem razdvojenosti Spectator. Tržaško pismo Tržaški poulični promet — Brezposelnost — Kavarna ia bar. Trst, 18. majnika. Zunanji svet si predstavlja Trst al: tako, kakor je bil pred svetovno vojno. ali pa ravno nasprotno, v — zad njih izdihijajih. Resnici pa ne odgovarja ne ta ne ona predstava. Kdo; čita v inozemskem časopisju, da je Trst brez prometa, da je tržaško pristanišče prazno, da parniki, ki pnhs jajo v Trst ne privažajo niti toliki tovora, da bi se s tovornino pokrili stroški kurjave, da po prosti luki rast ? trava, da je draginja velikanska, tisoči prebivalstva pa brez dela in zaslužka, se mora naravnost začudit:, ko pride v Trst in zagleda ogromri poulični promet in mora na nekaterih krajih paziti, da se izogne tramvaju, avtomobilom in drugim vozilom, ki drve vsevprek. V Trstu se živi naravnost sijajno' Vse kavarne polne, bifeii in buri na ta dva kronana rablja pokl&ti, podaviti, na. grmadah sežgati, utopiti in žive pokopati preko 100.000 oseb vseh starosti in obeh spolov. Stotisoči so postali berači, stotisoči so pobegnili v tujino, navadno v bedo in smrt. Habsburžana pa so hujskali kakor stekla psa papež, kar* .linali, jezuitje, menihi in vseh vrst duhovniku Izzivači, ovaduhi in lažnivci so -i delili imetje umorjcncev. po katerih »ta bila glavna dediča cesarja in kralja Karel in Filip. Nizozemci pa so se upirali, imeli so požrtvovalne voditelje, vršile so se brezkončne bitke in morije, za porazi so sledile zmage, za zmagami novi porazi in nove morije, dokler ni končno do neba kričeča groza ustvarila med borci popolno 6logo. In končno je bilo vseh sedem provinc svobodnih. Vso raskavo krasoto Flandrije, ves ponos, ves čar, ki je žive! na živih in mrtvih, vso dobrotnost in humornost tega naroda je opesnil Coster v tem svojem ogromnem romanu. Verhaeren pravi o njem: »Knjiga o Ulenspieglu je pesnik sam. a pesnik je celokupni narod. To je dežela, ki se upira proti Fi» Upu TL španskemu in kakor se je upirala vojski svojih zatiralcev; to je veselost flandrskih meščanov 16. veka, to je vera in vraža kmetov flandrskih poljan, to je silna in čista ljubezen mladeničev. neoskrunjena ln globoka iskrenost flandrskih mladenk.* Ulenspiegel je Flamec in Flamci so vsi, ki so dobri in značajni, veseljak poštenjak, premogar oče Klas, blaga mati Sladka, vražasta bednica Ka« fcelina, prijatelj debeluh požeruh Dobrin, plemenito dekle Nela: romansko pa je vse, kar je podlega, izda'-skega. sebičnega in zverskega, vse, proti čemur se bori Tlamska duša. Dva otročička se rodita hkratu: eden r Španiji, Filip, drugi v Ftandriji. Til, sin Klasov, zvan Ulenspiegel. Filip, de-generiranec in perverznik, postave krv» nik, ker ga je ustvaril rabelj, Karel V. Clenspiegel je postal mojster šale, burk in mladostnih norčij, a je bil junak dobrega srca, vrl sin moškega in marlji» vega težaka. Cesar Karel in kralj Filip sta se vse življenje vojskovala, morila •judstvo in kupičila neznanske zločine. K Las. protestant, je umrl na grmadi, vla-larja pa sta živa zgnila od srrchot. Ulen-spelgei je ostal večno mlad. objesten, "zoren sin, vedno galanten in poreden. Hodil je križem sveta, zabaval in vleke! ljudi, bil oglednh, agitator in borec. Veseljak, burkež. kavalir, slikar, podo-bar, pesnik in vojak vse skupaj, a vse imenitno. Tako je roma! po svetu, hvalil resnico in pravico ter bril norce iz neumnosti, a ubija! podlost in zločin. -■•Klas je tvoj pog-sm, žlahtno ljudstvo fiandrsko,* pravi de Coster sam. »Sladka je tvoja krepka mati, Ulenspiegel cvoj duh; Nela lepa in ljubka deklica, družica Ulenspieglova, in kakor on je neumrljivo njeno srce; Lama Dobrina napeti trebuh pa je tvoj želodec. In na vrhu bodo odiralci ljudstva, spodaj žrtve, spodaj čebele delavke, in v nebesih bodo krvavele rane Kristove.* Iz zgodovine in ustnega izročila, liud« skih knjižnic, iz arhivov ter iz narodnih bajk, pravljic in burk ter pesmi prigod-nic je zajel Custer ta svoj roman. Ustvaril je umetnino, ki jih pozna svetovno slovstvo malo lepših, mogočnejših. pre» tresljivejših, impozantnejših. Mnogo drastične komike, srednjeveško naivne bru* ralnosti in odkritosrčnosti je ptrvezal s legami in narodnimi dovtipi v silno, poetično močno in krasno, smeh, solze, ogorčene in navdušenje izzivajočo epo* >ejo. Tedanji značaj ljudstva, plemstva. Suhovščine. vladarjev, vlačug, vojaštva ■er ves tedanji časovni duh se odraža v genijalni plastiki na vsaki strani roma-i;ovL Zato je ta knjiga pravcato zrcalo 16. veka. Coster je dal svojemu ve!ede!u še po« /ebno duhovito barvo v slikovitem sta-inskem jeziku. Prevajalec je izkušal -rhaizantno francoščino izraziti z bese« lami iz raznih naših narečij. Priznati reba. da je A. Debeijak v izrazih silno bogat in da je njegov veliki trud oči-■ iden, občudovanja vreden, marsikje tudi prav zelo posrečen. Costerjev roman naj bi postal last vsake slovenske hiše! Naj bi ga Stal znova in znova vsak kulturen Slovenec, se potapljal vanj, primerjal in razmišljal razmišljal! Književna zadruga v Beogradu je imela pretekli četrtek svojo petindvajseto redno letno skupščino. Podana poročila o književnem in gospodarskem delu zadruge so zelo zadovoljiva. Zanimivi so podatki o razmerju honorarjev in stroškov, ki jih je imela zadruga v preteklem poslovnem letu. Za honorarje je bilo izplačanih 41.000 Din, za poštnino in ekspedicijo publikacij pa 36.000 Din in vrhu tega še provizija poverjenikom za razpečavanje zadružnih knjig v znesku 60.000 Din. Izpremembe v zagrebškem gledališču. Pri zagrebškem Narodnem gledališču so imenovani: za upravnika v 5. činovnem razredu Julij Benešič, za ravnatelja drame dr. Branko Gavela, za gledališkega blagajnika pa Gjuro Zirovčič. Zagrebška drama te dni z uspehom daje Bogovičevo dramo »Svadbeni let*. — 14. t. m. je zagrebška drama prosla-vila redek jubilej. Njena suflerka Her-mina Raškovič je praznovala štiridaset-letnico svojega delovanja pri gledališču kot šepetalka. Med drugim in tretjim de- janjem »Hasanagfnlce* so dolgoletno 5e-petalko privedli na oder, kjer ji je čestital ravnatelj drame Gavella in jo pozdravil predsednik zagrebškega lokalnega udruženja gledaliških igralcev. Glasba v Zagreba. Zagrebška opera uprizarja te dni Straussovo »Salomo*, v kateri poje naslovno vlogo ga. Ljubica Oblak-Strozzi, ki je v tej vlogi že na Nemškem dosegla lepe uspehe. — V nedeljo 20. t. m. bo sedemindvajseta matineja zagrebške filharmonije. Na tem koncertu bo izvajal dirigent Sachs z zagrebško filharmonijo Berliozovo fantastično simfonijo in Lisztov »Danse ma-cabre», v katerem sodeluje pri klavirju pianist Stančič. Ruski dramatiki na nemških odrih. Ruski dramatiki, ki žive v Berlinu. Pragi in Parizu, so sklenili dati svoja dela v uprizoritev tudi nemškim gladališčem, ki si doslej niso mogla pridobiti najnovejši) ruskih dram za svoj repertoar. Dramatik Evgen Cirikov, Semjon Juškje-vič. Urvancov, Averčenko in drugi eo izročili znanemu berlinskemu prevajalcu v nemščino Hirsehmanm celo vrsto svojih novih dram, da .jih prevede v nemščino. Vsa nemška gledališča bodo igrala te drama in že sedaj se večina trudi pridobiti si dovoljenje uprizoritve. Gospodarstvo Pomanjkanje gotovine in samopomoč (Iz gospodarskih krogov.) Denarni zavodi se pritožujejo, indu-strijci, trgovci in obrtniki pa najtežje občutijo, da vlada v naši državi veliko pomanjkanje gotovine. Svetuje in za« hteva se. naj Narodna banka di v promet več papirnatega denarja, a temu se protivi finančni minister. Popolnoma pravilno je. da je finančni minister proti inflaciji. Vendar je danes vprašanje, s čim naj se zadosti uprn» vičeni potrebi po plačilnih sredstvih, ako se poleg tega še množina papirnatega denarja v prometu stalno manjša. Deflacijska politika pri nevravnoveseni plačilni bilanci se ne more obnesti, ker poleg tega, da je dinarjev vedno več v inozemstvu, da ni zaustavljen niti dra-ginjski val, ne poznamo v večji meri niti uspešnih plačilnih nadomestkov. Tu bi morali r.aša industrija in trgov!« na misliti tudi na samopomoč, kakor so si v takih krizah znali pomagati v Ze-dinienih državah, kjer sta trgovina in industrija preživljali svoječasr.o še mno> go večje krize, pa sta vendar danes med najmočnejšimi na svetu. Koristonosna posledica samopomoči je ostala trajna, da še danes ne potrebujeta industrija in trgovina v Zedinjenih državah mnogo gotovine. Tako bi tudi gotovina, ki jo imamo danes pri nas v obtoku, lahko zadostovala za mnogo več industrije in trgovine kakor je imamo Vsa tajnost, kako izkoristiti razpoložljivo gotovino do pomnožene veljave, je v čeku z osebnim zaupanjem. Ček v Ameriki nadomestuje gotovino no samo v industriji in trgovini, ampak celo pri privatniku, kmetu, uradniku in dclavcu. Kdor ne pozna tega modernega ame« riškega čekovnega prometa, temu se zdi tak predlog nekaj nemogočega za naše razmere. Priznam, da se ne more uvesti taka novotarija v enem dnevu, ampak nekoliko dobro volje, ki bi morala priti zaradi prevelikega pomanjkanja gotovine, nekoliko pouka s gtrani bank ter energičnega potika s strani časopisja, bi prav kmalu udomačilo to samopomoč. Resnica je, da imajo listi največjo vzgo-ševalno moč, ako se vse časopisje zavzame za eno in isto idejo. Da se more preiti od plačevanja z go« tovino k plačevanju s čekom, je predvsem potrebno, da se v tem zmislu zedi-nij.> banke in svoie poslovanje za tak čekovni promet poenostavijo. Čekovni promet, ki naj nadomešča plačevanje z gotovino, se mora strogo ločiti od sistema, ki je sedaj tukaj v navadi in ki je absolutno nezmožen v večjem obsegu izpodiiniti gotovino. Po ameriškem sistemu ne plačajo ban« ke raČuuoimctnikoin niknkih obresti, razen stalnim visokim vlogarr, po dogovoru. zato pa ne računajo nohenih p^» metnih sr-pško? ah pro-izij. St.-a le prejmejo č-„>vf,-j kaj5?.'et ki so kolka proste, bn'.plačno, vcč'a p. djetja prejmejo čeke s svojo tiskir.e firmo. Izp11-čani, oz'rsni a obračun jen; čeki se vrnejo računoimetniku mc?ečno, da primerja svoje račji-e. Ilačunuimetnik ima to ugodnost, da je njegov denar varen proti tatovom, da se >e inere zmotiti pri štetju denarja, obenem pa (luži od banke vrnjeni ček kot pobotnica izvršenega plačila. Na čekovnem računu naložen denar se ne vodi v trgovskih knjigah kot denar naložen v banke, ampak kot gotovina v blagajni. Banka izplačuje čeke brez aviziranja in se izplačila stranki ne naznanjajo, ker dobi stranka realizirane čeke itak vrnjene v svrho kontrole. Tak ček honorira in izplača vsaka banka poznani osebi, čeprav je ček izstavljen na drugo banko. Glavno je na čeku podpis, na katerega mora banka za svojega klienta paziti, a da so ne more znesek na čeku zločinskim potom zvišati, mora skrbeti račnnoimetnik. V Ameriki se to običajno vrši s posebnimi majhnimi aparati, ki znesek v ček vsekajo. Ponarejanje čekov, zvišanje ali izstavljanje čekov, ako nima računo-imetnik dobroimetja v banki, je kaznivo z zelo občutnimi kaznimi, kar daje čeku posebno zaščito. V lažje razumevanje hočem navesti nekaj vzgledov: Trgovec A ima pri banki B čekovni račun. Trgovec A dolguje trgovcu C 500 Din. Ker se nahaja trgovec C v drugem mestu kot A, napiše A ček in ga pošl.e C-ju v navadnem nepriporočenem pismu. (Ček se vzame samo od pozna« nih oseb in pravilno žiriran, zato ga ni treba pošiljati v priporočenem pismu.) C prejme ček in ga vknjiži kot gotovino v dobro trgovcu A. C vloži ta ček z drugim vred v svojo banko, ki mu ček vknjiži takoj v dobro kot gotovino. Se» gotovina sTuH istočasno mnogim go« spodarjem. Ker je zaradi tega prometa vedno dovolj gotovine na razpolago, zato ne plačajo banke vložnikom na hranilne knjižice več kot 3 %, posebno vezan denar pa do 4 %. Več se ne more dobiti. Naši pridobitni krogi si naj predstavljajo, koliko milijonov bi imele samo ljubljanske banke na razpolago, ako bi se pri nas udomačil ameriški čekovni sistem. Koliko gotovine leži brezobrest« no kot mrtvilo v trgovskih blagajnah, ker se plačujejo vsi računi z gotovino! Ti mrtvi milijoni bi lahko rodili vedno znova nova podjetja ter nam pomagali pomnoževati narodno bogastvo! Toda banke bi se morale otresti kon-servatizma, ki požre mnogo ustvarjajoče energije, namreč metode, da mora biti najprej ugotovljeno za vsak ček, če še tako majhen, ali ima zastavitelj dovolj kritja. Strah pred čekom bi moral s strani bank popolnoma odpasti, kajti šele potem bi odpadel tudi strah ljudem, če banke pokažejo zaupanje v ček. Ob« čutne zaporne kazni bi goljufije s čeki znižale na neznaten minimum. Ako bi se pa res kdaj izvršila kakšna taka goljufija s čekom, za katero bi banka ne mogla dobiti povračila, bi banka tako škodo že lahko utrpela, ker bi si mogla ustvariti poseben sklad iz dobička, ko bi obrestonosno posojala denar, za katerega bi ne plačala računoimetnikom nikakih obresti. Hitrost poslovanja in zaupanje v ček je prvj pogoj za popularnost čeka. Želeti je, da bi se tozadevno oglasili naši merodajni faktorji! Uspeh Dunajskega sejma Letošnji pomladni dunajski sejem je bil prvi. ki se je vršil v znamenju stabilizacije avstrijske krone. Učinek tega dejstva, ki je omogočal točno kalkula« cijo, se je pri sejmski kupčiji pokazal v precejšnji meri. Zato je bilo tudi mnogo inozemskih razstavlja lcev, ki so tvorili 12 odstotkov vseh razstavljajoči!) tvrdk. V prvi vrsti .je bila zastopana Nemčija, posebno izdatno v strojih za orodje, dalje v usnja-tem galanterijskem blagu, tekstilijah, zlatih in srebrnih izdelkih, draguljih in potrebščinah za urade. Drugo mesto med inozemskimi razstavljalci je zavzemala Češkoslovaška, ki je bila zastopana zlasti v tekstilni stroki, potem s stekiom, porcelanom in jablonškim blagom, konč« no v zidarski stroki fkaolin in Samot). Na tretjem mestu se je nahajala Francija, zastopana posebno v tekstilni stroki (predivo vseh vrst) in parfumeri.iah. Nato so sledile Madžarska s poljedelskimi stroji, Svlca z urami in glasbenimi instrumenti, Jugoslavija z lesnim bla» gom. Poljska s čevlji in usnjem, Rumun-ska z usnjem Italija s tekstilijami vseh vrst. Ves se,jem 6« je letos koncentrira! radi obširnih adaptacij v treh poslopjih: v sejmski palači, kjer se je nahajalo luksuzno blago, v novem dvorcu (oblačila) in v Rotundi (tehnični del). Orientacija v poslopjih je bila lahka in je vsak obiskovalec lahko našel, kar ga je zanimalo. Branž je bilo zastopanih okrog 1700. Obisk letošnjega sejma je bil zelo ugoden. Izkazalo se je, da se je od lani povečalo število posetnikov iz Madžarske, Rumunske, Rusije in obrobnih držav, iačeni, v gostilni komaj najdeš prodora, če greš mimo kinematografov, "•idiš kako na eni strani cele množico Hi jo vanie, na drugi pa se vsipajo iz njih. In ki boš tako stopal po najob-'judenejših ulicah, se ti bo zgodilo vsak čas, da se ti bo približala, seveda aevede in nehote, lepotica v svili in datu in te ljubeznivo povprašala, ali bi ji ne hotel posvetiti pol urice. — Velemestno življenje, kakor si ga živahnejšega skoraj ne moreš predstavljati. Tak je prvi, vnanji vtisk, in tak vtisk tudi ostane tujcu, ki ostaja le par dni v Trstu in se ne poglablja globlje v tržaško življenje. Precej drugačno sliko o tržaškem življenju si pa ku in dobrem življenju daleč po svetu znani tržaški «fakin». Kjer je bilo nekdaj vsega dovolj, je danes doma — črna beda. Ni prometa ni dela. ni zaslužka; tržaški »fakin* pa je bil za to, da je pošteno delal, lepo zaslužil in dobro živel. Danes tega ni več, in tisto, da bi delavec v nedeljo popoldne naložil svojo ženo in otroke v »br.im* (izvošček) in se pope! hI ven iz mesta, kjer se je v okoličanski gostilni pošteno popraznovalo ob ribah, piščancih in teranu, je zdavuaj minilo, pač za vedno. Mali ob,*nik in mali trgovec se bo- rila z ve'ikimi težavami. Konsum se skrčuje na najpotrebnejše in še to le v najožji meri, cenejše konfekcijsko ustvari tisti, ki mu gre bolj do dna. iblacjo izpodriva čim dalje bolj solid-Izkazi v uradnem »Osservatore Tri-lnejše. a zato kolikor toliko dražje ro-'stino* pokaznjejo. da je promet v j kodelsko delo, cene obratnim prosto-prosti biki napram predvojnemu pro-'rom rastejo, in če rokodelec ni ob-metu silno zaostal, da so skladišča' enem vratar, ki ima vsaj delavnico in polna, a izvoz iz njih malenkosten, če rre sam v prosto luko, bo videl takoj. Ia niti oddaleč ni več nekdanjega de-a v njej. Tistega ogromnega števila voz. ki se nekdaj kar razvrstiti niso mogli ob vhodu v prosto luko, danes oi več, in gruče težakov, ki stoje ob ljudskem vrtu pred vbodom v prjsto uko. čakajo dela. V tednu dve ali tudi samo ena »žornada* (24 do 29, največ 31 lir) je dandanes vse, kar zasluži nekdai do svojem dobrem zasluž- stanovanje zastonj, ne more več izhajati. Mali trgovec, ki živi od malega človeka, raste in pada ž njim. IJrad-ništvo ima dohodke, ki mu dovoljujejo le najskromnejše življenje, in to dejstvo čutita tudi obrtnik in mali trgo vec v svojem žepu Ogromna večina tržaškega prebivalstva se tako bori z življenskimi razmerami. ki so v naravnost nepojmljivem nasprotju z življenjem, ki se kaže tujcu na tržaški ulici. A. Ekar. Kitajske, Japonske. Maroka, Avstralije veda, banke imajo potem med seboj ! in Kanade. Pripomniti je, da so prihv obračun za tuje čeke (clearing). V ' iaii kupci iz doslej na dunajskem sejmu slučaju, da bi se končno izkazalo, da i še ne zastopanih držav, tako iz Peruja, je bil to mčvreden ali ponarejen ček, Paraguaja, Madagaskara, Eritreje, Bor- gre ček po isti poti nazaj kot je prišel. Dotičnik pa, ki je ček ponaredil ali ga izstavil, v našem slučaju trgovec A, je strogo kaznovan in njegova eksistenca je uničena. Četudi se kdaj po prestani kazni poboljša, še banke dolgo časa vo« dijo o njem črno piko. nea in Fiazijskih otokov. Na vprašalno okrožnico, v kakem razmerju stoji jesenski sejem napram po« mladnemu, je odgovorilo 20.2 odstotka razstavljalcev z »enako*. 29 odstotkov z »mnogo bolje* in »bolje* ter 15 odstot-kov s »slabše*. 20 odstotkov ni moglo Drugi primer: Tovarna D ima čekovni 1 dati odgovora, ker niso prej razstavili, račun pri banki E. V soboto je izplačilo delavstvu. Vsak delavec prejme na« mesto gotovine ček, s katerim gre domov. Delavec je n. pr. dolžan trgovcu s špecerijskim blagom F. Temu da na« mesto gotovine ček in F mu izplača znesek čez račun v gotovini. F prejme več takih čekov. Te čeke vloži potem v banko na svoj tekoči račun. Banka mu vknjiži skupno vsoto v dobro ket a 15 in pol odstotka ni dalo odgovora. S celokupno orginizacijo je bilo absolutno zadovoljnih 72 in pol, z omejitvami 5, nezadovoljno pa 7 odstotkov. Od« govorilo ni na to vprašanje 15 in pol odstotka. Za časa sejemskega tedna je priredila „B_______ večina gledališč in druga javna dunaj- hoče Avstrija urediti trgovinske odnoša-ska zabavališča slavnostne predstave z je z Angleži, s Češkoslovaško, z Mad-izbranim sejmskim programom. Zelo je žarsko ter z Jugoslavijo. Mimster Scharf Zadnje hladno vreme ra razvoj vinogradov nI povoljno. Na češkoslovaškem trgu mirno. Pokri-va se samo najpotrebnejša količina. Verjetnost, da bo izvoz naših vin v Češkoslovaško uspeval. Je pri teh razmerah majhna. Cene se gibljejo med 4 — 6 KJ za liter. V 11 aliII kupčija zadnje dni tudi slabše uspeva. V Apulljl so bile te dni nastopne cene: 15odstotna križana vina 18 — 20 lir, črna navadna vina križana vina 14 — 15odstotna 17 — 18 lir, črna navad na vina 12 do 13odstotna 13 — 15 lir, posebno fina vina 13odstotna 10.5 — lli lire. Cene po gradaciji in meterskem sto-tu. Na madžarskem trgu so cene narasle ker kupuje Svlca vino In ker se pričakuje nakupovanje vin tudi s strani Av-strlje. Cene: 8-odstotna vina 50 — 60 Km, 9 odstotna 60 Km. veleposestniška 70 Km, 10 odstotna 80 km, 12 odstotna samorodska 140 — 160 Km. 13 odstotna 180 — 200 Km za liter. V Nemčiji se v okolic! Uuterhardta gibljejo cene med 2 — 3 milijoni mark za 1000 litrov. V Franciji so notirale zadnje dni na pariškem trgu 9 odstotna črna vina 65 frankov, slabša 60 frankov, 10 odstotna 75 frankov za hI. V Avstriji je konzum zelo padel In nI izgledov na oživijenje vinske trgovine. Vinogradi obetajo dobro in zato so pto-ducenti popustljivejšl. Tudi trgovinska pogodba z Italijo zadržuje kupčijo, ker se bo dobivalo iz Italije vino po nizkih cenah, česar se domači producenti nič ne veselilo. Tudi v Madžarski računajo, da se bo do Jeseni z Avstrijo sklenila podobna pogodba kakor med Italijo te Avstrijo ter da bo mogla Madžarska Izvažati v Avstrijo svoja vina po znižani avstrijski uvozni carini. Vse te okolnostl v zvezi s pomanjkanjem denaria povzto-čajo mrtvilo na vinskem trgu. Cene zadnjih dni: 10 do 11 odstotna zboljšana vina iz 1922. okrog 8000 Ka. 10 odstotna stara vina 9000 Ka, U odstotna 10—11 tisoč Ka, 12 odstotna 12 — 14 tisoč Ka za liter brez davkov. Inozemskih vin skoro ni. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (18. t m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 445 — 450, koru-za žolta 260 — 265. bela 295 — 305. de-fektna 170 — 250, rž 365 — 375, Ječmen za pivovarne 325 — 340, za krmo 290 — 305, oves 290 — 295, fižol pisani 500 — 600, beli 450 — 500, pšenična moka .0» 675 — 705, »2* 650 - 680, »4» 625 — 655, za krmo 225 — 230, ržena 525 — 530, otrobi drobni 160 — 170, debeli 250. Tendenca mirna, nekoliko čvrstej-ša. = Minimalne carinske postavke za blago Iz Poljske. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sklenil, da se morajo uporabljati za blago, ki se uvala iz Pol.jske, minimalne carinske postavke. Te carinske postavke ostanejo v veljavi do ratifikacije trgovinskega sporazuma t naše strani = Vojvodinski trgovci na sejmu v Parizu. Iz Novega Sada je odpotovalo 20 trgovcev na pariško industrijsko razstavo. Tem bo sledilo še veliko število trgovcev iz ostalih vojvodinskih mest. ° =■ Generalni ravnatelj carin v Zagreba. Te dni se je mudil v Zagrebu gene-ralni ravnatelj carin Vaša Dimitrijevič, ki je revidiral tamošnje carinarnice in konferiral z zastopniki gospodarskih krogov. = Podraženje vžigalic. Kakor ee nam poroča so tovarn« ceno na vžigalice zvišale zaradi podraženih surovin in viijifc delavskih plač. = Trgovinska politika Avstrije. Avstrijski minister za trgovino in promet dr. Schiirf je na občnem zboru nižjeavstrij-sketra obrtnega društva govoril o nalogah in ciljih avstrijske trgovinske politike. Po njegovih izvajanjih polaga avstrij-ska vlada na ivečjo važnost na ureditev trgovinsko-političnih razmer z inozemstvom. Te dni je vlada poslala delegacijo v Pariz, ki naj bi po vzorcu itaVijansko-avstrijske trgovinske pogodbe nred la trgovinske zveze « Francijo. Za Francijo gotovino, ne da bi se prej prepričala, j zanimal tudi modni ogled, katerega so je izdavil da se bodo v najbližjem časa ako so čeki dobri, razen v dvomljivih priredile prve dunajske tvrdke. j izvršile priprave za sklep tarifne pogod- ali posebnih slučaih. in potem obračuna potom izravnave (elearin?) z bankami, ki so plačiteljce čekov. Račune, katere mora plačati trgovec F svojim dobaviteljem aH osebnim upnikom, plača isto« tako s čekom. Njemu ne pride niti na misel, da bi še! vprašat v banko, na katero se glasi ček, če ima izstavitelj dovolj gotovine. ra*en v dvomljivih slučajih in še v tem slučaju ne dvigne gotovine, ampak si pusti od banke ček certificirati (akceptirati), ako se je prepričal. da ima izstavitelj dovolj gotovine v banki: v tem slučaju akceptiranja je potem dolžnik banka in ne več izstavi« telj, ček pa vloži v svoV> banko, namesto da bi dvimil gotovino, kakor to store naši jugoslovanski trgovci. Ta proces kroženja čekov se vrši nepretrgoma. Uradn;k plača hrano koncem meseca s čekom, kmet proda kravo prejme ček, trgovec plača davek s čekom itd. gotovina pa osta.ro v bankah in poslodica je, da banke razpolagajo z gotovino, s katero hi diugače ne mogle; to crotovino izposodijo industriji in trgo« vini, ki zopet posluje s čekom. Na ta način se trgovina in industrija razvijeta i be z Jugoslavijo. Položaj na vinskih trgih! Na domačem trga vlada trajna kriza, j ročajo z Dunaja, je generalni direktor V najkritičnejšem staniu se nahajajo ; Švicarske narodne banke le prevzel man-vojvodinski vinogradniki, ki so imeli te dat kot sosvetnik pri Avstrijski narodni dni v Novem Sadu zborovanje na kate-; banki. Po imenovanju bo odložil mesto rem je bila zastopana tudi češkoslova-; vicepresidenta v direktoriju Švicarske ška vlada in nekaj češkoslovaških vin-1 narodne banke. škili trgovcev. Sklenilo se je, da se v = Železniški sporazum ffled :K_u;mnnli" najkrajšem času prične izvažati vino v Češkoslovaško, in sicer v mejah kontingenta 150.000 hI. Cehoslovaki so oblju-__________ bili, da bodo napravili vse za olajšanje ; ne železnice bodo stavile Rumuniii dnev uvoza naših vin v Češkoslovaško. V pro : no na razpolago 150 vagonov od kate-ccj vendar manj težkem položaju se na- j rih je 40 rezerviranih ^ erdeljski lesm. hajajo tudi slovenski vinogradniki, ki ima In Madžarsko. Železniška pogajanja med Rumunijo La Madžarsko so bila te dni zaključena z uspehom. Madžarske drŽav- jo še obilno starih zalog in ie istotako treba misliti na to, kam na) prodajo svoja vina. Samo Dalmatine! so spravili letos precej vina v denar. Cene zadnjih dni: kmetska vina v hrvatskem Zagorju 3 — 4 Din, stara vina 7—10 Din, črna vina 7 —9 Din. vukovarska 4 — 5 Din za liter„ dalmatinska črna 40 — 45 Din. bela 38 — 42 Din po stopinji, boljša dalmatinska bela 6 — 7.5 Din, črna 6 — 7 Din za liter. V Sloveniji se tržijo vina majhno srotovico. kajti ena in ista ' od 9 — 15 Dir t>o kakovosti z a liter. izvoz, z ostalimi pa lahko rumunske državne' železnice svobodno razpolagajo = Majhne svetovne zaloge sladkorja Reuterjev biro poroča, da je sedanja svetovna zaloga sladkorja 5 odst. pod normalnim stanjem in da je zato računat' ■ na porast cen. =■ Prodaja anatolsk!h železnic. Reuter obavlja vest, po kateri je konzorcij angleških in švicarskih bankirjev pod vod stvom Rothschilda kup:l od Turčije ana-toiske železnice in njihovo nadaljevani« proti Bssdadu. Sah Šahovski turnir v Karlovih varih Veliki mednarodni šahovski tnrnir v Karlovih varih je 16. t m. započel s 15. kolom. Rezultati popolnoma odgovarjajo pričakovanju. Po dovršenem 15. ko-i stoji ruski prvak Aljechin t 11 točka-ni na prvem mestu, Bogoljubov in Ma-t jczv z 10 točkami na 2.. Reti in doktor Startni** Jedilna soba, krasna, in namitoi prt t vde-ianim gobelinom, pliševa gar-1 uitura, kopalna soba, električni lestenec poster) je napro-; daj na Zrinjtkega c. št. 6/11, levo. 1950 «tm»>a 1 Prodam nii ,elitTe " Btare knjigo, 1921> Wn PiMlae n,iie j, d-bro ohranjene, lepoalovne ! mebkeg» lesa stanejo: ena išče mlad trgovec (samec) za in zuinstvene vsebine, v vseh ! 350 pin riru?a 250 Din Zi- : ia3ii 411 najkcsneje uo tek, Noro mesto. '10- iuaiia- Cenjene ponudbe __ pod »Soliden li<04» na cpr. Eno ali an som (nemeblirsni, vsaka t posebnim vhodom), električno ladjo. v trtdini me«ta, oddam takoj proti nagradi in dobri najemnini za pisarno ali pa dvema finima gospod ma z lastnim pohištvom. Ponndbe no4 »Ugodnost« na npravo «Jutra«. 1925 aaproOaj t M Moderna rila, leps Jegs, prosto stanovanje, velik vrt, pr nitki ceni. Elegantna najemninska hi.v ttaoovanje prosto, vrt pr ceni S miljonov kron. Velika trgovska hiša v sred o.' okraja, s trgovskim lokalom brez ali tudi 1 prevzetjetr velike zaloge blaga za eeuc 3 milijone kron Sadjerejno posestTo s 2'/, orala vinograda, gosposko poslopje, se po jako nitki ceni proda. 1958 ! aii kontoristioje Kupiti želim 1848 manišo hišo, vsaj s tremi po-trgovini! bami, z vrtom, t bližini že- injski mesar iu ho-j ali ho elu išče gospodična. i leznice v Sloveniji. Obvestila a z dobrimi izpri veš?3 jezikov, strojepisja in i z opisom m ceno 111 po-tni urita slovensko, br- j pisarn skih del, oziroma kot urad r Višnji gori. vat-ko, nemško in italijansko, j vzgojiteljica k bo'jši družin Ceojene ponudbe iia upravo za letovišče. Ponudbe na upr. : Pozor! 99 Več otroških vozičkov, kolesa z gimo se poceni proda že cd 200 Din. Ljubljana, Zvoaarska al. 1. Bočni voziček. dobro okovan, višina koles 18 in 15 col, širina tira 24 la. upravi .TJ-,. I Vila na deželi, 1 oral xeml;e »Jutra.. 1904 i 500000 jj i Trgovske hiše, hoteli ter industrijska podjetjv Lepa, me bi t ran a soba, z električno lučjo, v sredini j Realitetoa pisarna »RAP1D., mesta, pri ooljši rodbini se odda s 6. junijem le mirnemu zakonskemu paru. Naslov pove nnrava »Jutra«. 1944 ' xanu, kar nas Jugoslovane vnovič nav-5aja t upravičenim ponosom. 0 končnem izidu turnirja v Karlovih v:irib bomo podrobneje še poročali. Zaključek turnirja. Dnnaj, 19. maja z. Sinoči se je s 17. rundo konča! mednarodni šahovski turnir v Karlovih varih. Rezultati so: 1.—S. Aljechin, Bogoljubov in Maroczv po 11 in pol točk. 4. in 5. Grunfeld in Reti po jO in pol, 6. in 7. Niemzowiez in Trey-bal po 10. 8. Vates 9 in pol. Teichmann 9 točk. Ostali slede v naslednjem redu: Tar :akower, Tarrasch, Rubinstein, Bernstein. nVoI£ Silmisch. Thomas Chajef in Spiel-tnann. Končne študije 7 naslednjem podajamo zopet dve c^dvse zanimivi končni študiji, pri kate= :ih imata oba igralca po enega tekača aa črnem polju. Kljub navidezni remijski poziciji pa odloči v obeh slučajih kmet ra b7 končno igro v prid belega, seveda v vsaki izmed obeh, na zunaj sicer -odobnih študijah, na svoj poseben, nad-,;3e zanimiv način. Prva študija izvira od neznanega svtorja. druga svetovnega mojstra La* -kerja iz leta 1656. (Common Seuse in ■• aess). L Črni: Kcfi, Lh2. Beli: KcS, Ld8, kmet b7. Bukovo ogljs, 1951 'O m 10 coi, sinna nra a* ; Mesečno sobo, 2003 ,Jutra'pod«Kuhiajskimes»r>. ■ «Jatra> pod &3l0T T °P"T1 stvo. šahovski, pa tudi kulturni svet v ob-f"e. se bo zopet enkrat moral spoštljivo pokloniti — slovanskemu duševnemu ve- Manbor. Gotpoeks ol. K. 2S v mestu ali okolici. Gre tudi kot ekspediient in skladiičar. Nastopi takij. Cenj. dopise pod »Goričan* na npravo «Jutra». 192U Jolo, spiejme v trgovino z mešanim blagom, Gustav Se vse k. trgovec, Dobova. Večjo množino suhih bukovih drv 2000 2 ali 3 pekovski pomočniki 1889 sprejmejo. Naslov pove uprava »Jutra*. Inžen Jer • tehnolog, kemik iRus), išče službe. Spe-cijalist za mineralue tvanne iu giadbeni materijal. Predloži lahko izpričevala o s už-bah v Jugoslaviji. Ponudbe ua tvrdko »Ksmenit* Laško pri Celju, Inž. N. Bere. 1874 Šofer - avtom ehanlk in eiektrumehanik išče mesto, tudi zuuaj Slovenije, ima dobra izpričevala. Ponudbe pod »Avtomatični >. »ua upravništvo »Jutra. Celje. 1867 Plao.lnt natakar lepimi iz ričevali, išče z službe. Ponudbe na uoravo »Jutra, pod »Zanesljiv 1997». !9»7 S lndustrilakemu podjetju 1982 t večjem kraju na deželi te i-če kot kontorie'inja iunes-ljiva moč. vešia knjigovodstva in koiespoudeuce v sloven skem in nemškem jeziku. Ponudba pod "Zanesljiva 1982. na upravništvo »Jutra.. Oskrbnik, 1961 absolvent kmetijske šole, z večletno prakso, želi, mesta na večiem posestvu ali graš-ciui. >astop lat so takoj. Ponudbe pod «Veičak. na npr »Jutra«. se takoj kupi. Ponudbe pod »Drva i000» na npr. »Jutra«. Bukova drva, debele, gladke cepanice, meter dolga, jesenske in zimske sečne, kupujemo r večjih množinah. Pouudhe na upr. »Jutra, pod »Šuma., isss UK Lovska psloa Dlja. dveletna nemška kratkodlaka, ... , na telo prometnem kraja. Ved dl.kovana 1922. na ljub-1 ^ i2V/Dri DDraTi «Jatra», ljanski razstavi, izvrstna do- j n šalka in za lov na perot-nino, so proda 6tK) Din. Dr. Bratsnic. Rogatec !9tS pri upravi Celje. 1917 Hctorno kolo 1946 s priklopnim vozom 5 do 6 j _ Ht\ v jako dobrim stanja, je naprodaj Ogleda se pri g. Florjančidu, Seienburgova ulica št. 6. Kodami pisalni stroj, skoraj nov, z viduo pisavo, se radi odpotovanja ceno proda na Mivki St. 6. Opekarska ce.ta. 1984 Dobroldoča gostilna ali bafet so išče v najem Naslov ua podružnico «Jutra» pod «5c6» Maribor. i876 Lepa hlia 1908 v Stožicah št. 53, pol nre pešboaa od Ljubljane, popolnoma moderno urejena, s prostim stanovanjem, 4 parke-tiranimi sobami, kopalnico, a lepim ograjenim vrtom ter s skoro novim gospodarskim ! poslopjem, pripravnim za vtik , obrt ali trgovino, se ugodno proda. Vpraša se pri Ivana Freliha, istotam. Dva v 111 1960 1 opravo, sadnim in točivim vrtom, v neposredni bližini kolodvora v tdiavilišča Rogaška SKtiua ste naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«. Motorno kolo 1918 s priklopu.m vozom prodam j po nizki ceni. Poizve re pri j g. Praprotuikn, Jenkova ulica, j Velika mehanična Ln avto d.lavnloa 1 stroji, inventarjem, in velikim prostorom na najpro-metuejsem me to v Mariboru 1 se proda. J. Jug, Maribor. Tržaška cesta 16. 1967 Vila, solidna stavba z dvema stanovanjema po pet parketira-nih sob, kopalnico, elektriko, vodovodom, gospodarnim poslopjem v Mariboru, desni Pekarna 1931 na prometnem kraju se vzame takoj v najem. Tudi bi postavil ped sam. Ponudbe je i bng, pet miuut od Glavnega poslati na npravo »Jutra, pod 1 trpii ie prooa za 350.000 Diu. »Pekarna*. Stanovanje kupcu takoj ns -i razpolago. Ponudbe pod Soba sa trgovsko »šolnčna lega. na podružnico Volčje pse, 1965 tednov stare, izredno Po xnlžanlh cenah j šest _ j ■ , < j ; ... 1.a lepe, čistokrvne, z rodovni- (Stammbsnm) proda •t - &(JUi t OU IU Lil L' Cl U Ul I ^ 1 U U A Pisarniška moč Krojaškega pomočnika J fr™*1*™^ " i Dr. Šumenjsk. sodnik v Šmarju ssljiva, ki je zmožua tndi ■ dobro izvežbanega. in vajenca : ' 0(j in sicer:' Pr' zaneslj italijanske korespouueuce, se j sprejme takoj Sinoa Jane sprejme. Ponudne na upravo krojaški mojster, Radeče pri »Jutra» pod »Pisarnišk i moč št 1863». 1863 Zidanem mvttu. 19->2 m&>m m m . , mkmm,... S) ^ \m wa m__#1 Stenograf(inja) Gospodična Išče mesta Z1 Tes gjj pol dneTa (tu(ji kot blagajuičarka ali pisarniška moč. Vešča je strojepisja in stenografije. Gre udi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod «i'ridaa m vestna«. 1S54 Komtorlstinja, ki je že bila eno leto nameščena v želeauinski in spe-ceriski trgovini, išče mesta. Vešča je slo.ensKega in nemškega jezika. Gre tudi za blagajni:arsko aii pis'miško moc v ki-kšno tjvarno, Daj-raie v Ljubljano sli okolico. Ponudbe na podružnico »Jutra. v Maribovu pod »Primorka«. l9t.o začetniki), s znanjem stroje pisja m morda tu li nemške stenografije se takoj sprejmi za odvetniško pistruo v Ljnl« ( 1 aui. Podrobne ponndbe pod j »Ugodno« aa iloma Cotr pany, anončua dražbo v Ljubljani, Kongresni trg 3 1770 padki od žage), kratko žagana po 25 para. dolga, žagana po iO para za kg, franku skladišče Oddaja se najmanj 50>i kg skupaj, rožnika mora preskrueti stranka. Oddam tudi večjo množino žaganja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Meteikovs ulica 4 1895 črni: Ke8, Lh2. Beli: Kc8, Lal, kmet: b". I PSK* ž M B m j' j B i§ B IS r Wa 'Wk (i HI ■ Wš m 1 1 i i ViSA- S. S u§ _M ■ ■ Službe Išče lv53 kot gospodinja žena z dveletnim otiokom Gre tudi kot pomočnica gospodinji v boljšo hišo, čeprav ua deželo aii k otrokom brez matere. Naslovi naj se pošljejo pod »Marl;iva 1953« na upravo »Jutra«. Kontorlsta, prvovrstno moč t dobrimi izpričevali, starost med 25 ie 40 let, spretnega v občevanju, sposobnega tudi za obiskovanje strank, sprejme ljub lj.nskopodjetje. Gotova p!ačx in eveDtueluo provizija. Vstop okoli 1. julija. Želi sa sliko, ki se vrne. — Ponudbe pod »Stalnost 1^38» na upravo »Jutra«. 1938 Psloa (nemška doga), krasna tigra, triletna, \Vert-heimer blagajna št. 1, lovska puška in mali stroj za vezenje je naprodaj. N slov pove uprava »Jutra«. iss« Absolvent trgovakega teča;a Iy,j4 in zadružne šele želi mesta v kakšni pi-arui. Gre tudi brezplačno. Oglase je posla ti na upravui~t o »Jutra, pod »Začetnik., Poštna pomočnica ali upokojenka ali na dopustu se išče. Samo v.-ak drug dan dela, pod »Pohersko« na upravo »Jutra«. 1936 Črke a—b od leve na desno, številke 1 —8 od spodaj navzgor. (Rešitvi prihodnjič.} REŠITEV ŠTUDIJE v št. 110 «Jutra» z dne 11. t tn Beli: Kf& Lcl. kmet: f5 Črni: Kc3, Lgl, kmeta: c5. c7 Beli na potezi vleče: 1. Lcl—e3; Lgl—h2; 2. Le3 — f4: Lh2 — gl; S. fo —f6; Lgl —d4; 4. f6 — f7; Ld4 — g7; 5. Lf4 — e5 4- in dobi. Pristne f kranjske klobase vedno sveže polprekajens ia suh?. Razpoiiija se od 6 k« naprej. Marija Urbas nas!. Ljubljana W Agllea potnik za Slovenijo proti proviziji se sprejme za kolonija no iu manuLkturno stroko. Ponudbe pod »Agilen 1814. na upravo »Jutra«. 1844 Ero aškl prlkrojevaleo (Zuschneider), kateri je zmožen vsakovrstnega krojenja in je spreten, se sprejme v sulno službo. Ponudbe je poslati na upravo »Ju:ra» pod »Prikro-jevalec. 193J Naprodaj: 1866 popolna garuitura za tovarno, prvovrstni težki elekt ičniuovi stroji za izdelovanje klobas in kompletna mesarska oprava. Natančno se poi?ve pri g. Ivanu Raiheju. peku 10 gostilničarja v Rajbeuburgu. Kajerjev Leksikon, 17 zvezkov se proda. Naslov pove uprava »Jutra. 197» pisarno 198:) v bližini pošte se takoj odda. Naslov v upravi »Jutra, ali pismeno pod »Pisarna«. Gostilniški lokal, na prometni točki se vzame v najem takoj ali pozneje. > Pouudbe na upravo »Jutra, i is33 pod »Gostilna 198-3». »Jutra i Mariboru. i»tb Naprodaj vila ob veliki cesti, blizu postaje Pesnica. Vila je eoonad stropna, ima sedem sob in tri kuhinje, veliko klet. — Fotogrsfionl aparat 13 X 18 »Univerzsl-Rapid Aplauat. z vso opremo, dobro ohranjen se proda. Naslov v 1 brem stanu. Pri viii je tudi ! velik vrt. Kupec laiiko dobi Arlston takoj stanovanje, in sioer dve ie dobro 1 sobi in kuhinjo. Proda se zelo poceni. Frane .- . . GospoJarsko poslopje v do- upravi »jutra«. i»ot> i ^am (, r, U V, ■ 1 I 1 Bonbardoa in s 15 ploščami, ohranjen, se proda. Naslov v takoj upravi »Jutra«. 1987 i Švsre, Pesnica. 1919 Tračna žaga Nova hlia 1916 (Bandsige) 700 m;m rolnc s trgovino » mešanim blagom naprodaj. Alfred Amann 1 in vrtom bi zu Krania se radi Tržič. 1976 Felitve proda. Naslov pove _______; nprava »Jutra«. Hotelirji in gostilničarji, pozor I Prodam po nizki ceni 170 ko- Foz terrlero psica, čisto•rvna, 8 mesecev stata, se proda. Naslov v upr »Jutra«. 1855 Čevljarski pomočnik za šivauo delo se takoj sprejme. V postev pride »amo prvo vrsma moč, soliden in vesten i delavec; piača po dogovoru, j Raillčao sobno opravo, Ponudbe pol »Solideu 1974« : dobro ourauien-', radi pomanj-na upravo »Jutra«, t li kanja prostora nujno za ee-nilno vrednost prodam. Kredenca s steklenim nastavkom, visoki omari za obleko, omari s štirimi predali, pisalni mizi z nasuv. i, več mit ia stolov, postelja, zofa. vse iz trdega lesa, likauo. Omare iz mehkega lesa, več podob, zrcal, ur itd. Kraj ob železnici blizo Liub-ljane, naslov pri npravništvu »Jutra«. Obisk naj se poprej javi 1847 Gospodična iz boljše družine, dobra ra-r-narica, želi mesti blagaj-nicarke ali praktikautiuje. Tudi izveu Ljubljane. Ponudbe pod »Po-teua 233« ca upravo »Jutra«. 19d8 Solloltator(ka), povsem zanesljiva in izvež-bana moč, se sprejme v odvetniško pisarno v Ljubi aui. Po robue pon db^ pod »Stalno«, na Aloma Companv, aooučna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1971 Starajia gospodinja, ki zna dobro kuhati, parketne sobe pospravljati iu ki ima Tetelje z večjim vrtom, se sprejme.Gospod njila bo lahko samostojno ia bo imela ni razpolago še kako deklo. Pouudbe pod »Gospodinja 1934. na upravo »Jutra«, issi Kontorlitlnjo* stenotlplitko sa slovenski jezik, t dobrimi izpričevali, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljaui ta 1. julij Potrebno perfektno znanje nemškega jezika in pravopisa. Ponudbe pod šifro »Vestna 1939» sprejme upravništvo »Jutn«. 1939 Jalovih in smrekovih hlodov, od 5 do 7 m dolžine, več sto kubičnih metrov, od 25 cm uaprej iu okrog 150 m* borovih hlodov, od 6 in 7 m ter 35 cm naprej se kupi. oziroma se kupijo tudi gozdi. Nujue ponudbe frauko postaja z opisom gozda in ceno, oa upravo »Jutra« poa »Les 1917«. Hiša, 1980 četrt ure od Glavnega trga v madov novih vrtLih izklopnih ( Mariboru, s tremi sobami, trpežnih stolov. Naslov pove vežo, shrambo, kletjo, hlevi uprava »Jutra«. 1483' in vrtom, rs 115.000 Din _j naprodaj. Stanovanje takoj. 1500 kg krompirja, i Vprašati na podružnico »Ju-. . , ' . tra» v Mariboru. ; lepega, zdravega, proda takoj :_ | kilogram po laO Din. Peter; i Ažmaa, posestnik in gostil- j Posestvo s h!Jo, ničar, Bistrica 8, p. Podiiretje ' v kateri ie pekarija ia trgo-pri Poduurta. 198S vina, s hlevi, njivami, gozdom, _______pri glavni cesti v Slov. gori- Več manufaktnraega " P1'0*1'4- Cena , . . . ., (00.000 K. Naslov pove po- » galanterijskega blaga se ^ . »Jutra, v Maribor,:, raai opusta trgovine po zelo ; nizki teni proda. Kavnotako i- je naprodaj uova orehova i Enodraiinska vila oprava ta spaluo sobo z j« šestimi sobami, stranskimi murmornatini ploščami, še prostori iu vrtom, 25 miout Šahovsko mlsioo^ likaao, is trdega lesa, z sa tvorljivo nmnico, 62 o A. prodam. P. Vi».njaa, Višnia gora 42. 1849 dobro ohranjeno motorno kolo na 2 cil. 21/, P. S. ter gramofon s 27 ploščami. Naslov pore uprava »Jutra«. od mariborskega glavuega trga, se proda. Cena 130 000 diuarjev. Stanovanje prosto. Maribor, Nova vas, Vrtna 10. 1S~ ,,UNIVERZ AL" konc. prometna pisarna is nakup in prodajo zemljišč Maribor, Aleksandrova c. 28. proda gosdna posestva in več veleposestev v blv žini Maribora; hišo, na oajprometaejši ulici t urejenimi bančnimi pro stori, pripravno za vsaka drugo veliko podjetje, tet ved velikih trgovskih bil s takojšnjo nporebo lokalov ; tovarno sa klobase in mesne izdelke, kompletno s stroji, se lahke takoj prevzame; stanov&sske hišo in ril« v Mariboru, Celja, Ptujn Ljubljani, Mokronoga, Za greha, Gradcu in Danajo, s prostimi stanovanji; tovarniške objekte s vodno silo in električno močjo v Mariboru, Savinjski dolini in ▼ blišini Ljubljane ob železnici; mline, Žago, ved gostiln » Mariboru ia na deželi. grad aa Hrvaškem, vino-graina posestva v Slovenskih in Ljutoiterskih goricah. 1977 Lopa vila ■ komfertom ali stavbinska parcela za vilo se kupi v Ljubljani (mestu). Ponudbe s ceno ter popisom in podatki glade stanovanja pod »Ugodna prilika«, e* Aloma Comr'any, auončn* družba, Ljubljana, Kongresu-trg 3. 197? Transportno vrče ijakom. trans-misijski krožek, (Scheibe) in Vročo, vrati!a (\Vellen), žaea (B*nd rabljene, dobro ohranjene, | sage) naprodaj. Jurij Sa-kupi Jos. Bahovec, Ljubljana, vršnlk, Sv. Peter v Sav. Sv. Jakoba tra 7. 521 dolini. Novozldano hl*o i s tremi sobami, kuhinjo. Zamenjam stanovanj. ^'^PriTiši^ obstoječe iz 4 sob, kopalnice j rrt-sadouosnik,njiva,travnik, itd., v iredini mesta, za manjši 2 sobi in kuhinje. Ponudbe s navedbo dobre nagtade. ki se mi za zame njavo plača, ua upr. »Jutra« pod »Lepa nagrada«. i»2i vse že obdelano. Karol Schnei-der, Deviaa pri Slovenski Bistri«. 1875 Lotoviftčarjl! Krasna vila na Bleda blizu Zdrgviikega doma, nai-j eleg£Utaeje mebliraoa, najlepša, sc.a.uau, brezpravni V prijetnem kra u savinjske iega, naprodaj. Naslov pove doline se oddajo 2 do 3 opremljene sobe v najem, tudi s kuhinjo. Naslov v upravni-tvu »Jutra«. 1930 Nemebllraal sobi, I posebnim vbodom, velika •li dve manjši sobi. 'ščem Ponudbe ua upravo »Jutra« pod »6COO K nagrade«. 1941 uprava »Jutra«. 1929 Lopo, mobUrano sobo išče višji baučoi uradnik za takoj. Cenjene ponudbe pod »Takoj 1913« ns upravništvo »Jutra«. 1913 Sobo, 1911 prazno ali meblorano, išče solidna gospodična za takoj sli pozneje. Ponudbe pod »soba. u a Dravo »Jutra. Posestvo, 23 oralov, vinograd, sadonosoik, njive, gozd, lepa poslopja, živ in mrtev inventar, s vinom, priložnotten kup 1,200.000 kron, okraj Maribor; žaga in mlin na paro in turbino; vila v Mariboru, moderna, s stavbiJiem, za polovično ceno; gosdno posestvo, 800 oralov, smreka, bukva, skupaj llO.OOOm', ta sekanje, blizu vod® in postaje, 8,OOJ.OOO Din; gostilno, r osestva. graščino, hiše, trgovine, tovarne proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. mi Usnjarna 1641 v zelo prometnem kraju, eno uro cd Maribora, z lepin.. 9 oralov obsegajočim posestvom in 27'5 m dolgo eno nadstropno hišo, kletjo s^ usnjarijo z baseni ia kadmi iz cementa. Popolnoma oa nove urejeDO gospodarsko poslopje velika stiskalnica, 1V4 orak vinograda, lep sadovnjak it travuik za tri glave živine, njiva in vrt, voda za obrat tudi ob suši, vselitev in us daljevanje obrata takoj mogoč«:. Proda sa takoj za ceno :.2GO.OOO K. Hipoteka lahko ostane. Posre-ovalci izključeni. Vprate se: Maribor Mlinska cesta 44. Hiša, 196." enodružinska, pet minut 00 tramvaja, s prostim stanovanjem, tremi sobami in kuhinjo, se za 115.000 Din proda. Le resne ponudbe pod »Takoj 1985. na oprave Jutra«. Mladenič, 1922 29 let star, z malim kapita lom in stalno službo, želi v svrho ženitve znanstva 2 dobro gospodično ali vdovo z enim otrokom in s premc-šeojem. Le resne ponudbe pod »Staloa služba 1000> podr. »Jutra, v Mariboru. Trgovka, 1927 c milijonskim premoženjem želi rečnega znanja s pošte nim gospodom. Ponudbe »• sliko, ki se vrne (Tajno!) poc »Janij 1.« na upravo »Jutra«. Mladenič. 1914 23 let star, nradnik na deželi, želi znanja in dopisovanja u mladenko, staro od 17 do 20 let. Le resna pisma caj se pošljejo, če mogoče s sliko, ki jo takoj vrnem ali /amen jam, na upravništvo «Jutra» pod »Zvestoba«. Ženitvena ponudba. Inteligenten, samski gospod ali vdovec z i ali 2 otrokoma bi lahko neverjetno krasno preživel letošnja poletje, ako se seznani z gospodično inteligentno, srednje starosti, z nekaj premoženjem, v svrbo poznejše ženitve. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, E'.d »Letovišče 1955» na up. «Jutra». 1955 Pisala« miza 1879 in drugo pohištvo najceneje pri tvrdki Erman & Arhar t Št. Vido. Celjski brlveo Koštomaj v Prešernovi nI. 19 ima na zalogi kite in lasnlje ter maskira Fabrikacija La-| solina. Speeijelna električna masaža glave in obraza. Sll&d trgoveo rud čajen, na prometnem kraju S ajerske, želi znanja s simpatično, najraje trgovsko nao-Iraženo gospico, ki je 20 do 23 let stara in ima nekaj premoženja, v svrho takojšnje zeaitve. Le resne neanouimne ponudbe pod »Zvestoba 1111 > aa opravo cJutra«. Tajnost zajamčena. 1935 Žaga 1948 s celoletnim obratom v gozdnati okolici se vzame v najem za več let. Ponudbe pod «Zaga« na upravo « Jutra«. Domačo mast 1937 prvovrstno, od 50 kg naprej 44 Din za kilogram, prvovrstno domačo salamo od 5 kg naprej po 90 Din za kilogram, suho slanino po 40 Din razpošilja brzovozno franko Ljubljana brez embalaže J. Prime Ljubljana, Delarnska al. 8. Čiste sadne arom« (eEence) za izdelavo prvovrstnih pokali« priporoča Srečko Potnik v Ljubljani, Metelkova nI. 13. 1994 Krojači ln krojačioe! Razpošiljam vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. Kroje izdelujem po doposlani meri in po serijah normalnih mer. Alojzij Knafelj, strokovni učitelj^ za krojaštvo, Ljubljana, Križev-niška ulica št. 2/1. mm Pravi mallnoveo in citronov sok v vsaki množini in dnevnih cenah priporoča Srečko Potnik v Ljubljani, Metelkova nI. 13. Mladenič. 1991 33 let star, ki ima poldrugi milijon kron premoženja, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo, ki bi imela posestvo lii obrt. Ponudbe na upravo <.Jutra» pod «Mladenič 33«. Evnlka 1964 Ljubljana 1. Dvignite pismo v upravi »Jutra«. Vsled na-redbe, pošta vrnila. K. Vrtnice, nizke in visokodebelnate, lepi b novih vrst, ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča si. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnarvLjub-ljani. 1789 Bibarske mreže tako zvani eak in raiso (Flil-gelreuse), dve brenti in mali polter, prodam. P. Višnjan Višnja gora 42. 1852 Bum. konjak, kumnov, hrušev, pelinkorec, esence itd. priporoča Srečko Potnik t Ljubljani, Metelkova ul. 13. 19ao Premožen trgoveo z dežele, 36 let star, ločon. išče znanja z zdravo, močno Jamo, ločeno ali vdovo, v jvrho ženitve. Samo resne ponudbe s sliko na upravo ^ Jutra« pod »Svoja gospodinja«. 2001 Kot družabnik 1946 s 400 tisoč krmami in tudi ysč pristopim k večjemu podjetju. Ponudbe na opravo »Jutra* pod »Resno 26.» 4000 Din posojila prosi nujno definitivna dr-f.ivna uradoica. Vrne v mesečnih obrokih. Ponudbe pod «-.esreča» na upravo »Jutra« ———1915 Kaknlaturnega papirja (itarib novin) potrebuje dva uo tri vagone »Orient«, agen-tara Ozmo, Sarajevo, Čufeo-vičeva nlica 9. Telefon 510. Poštni predal 88. 1901 Pozor, vodni kovači! Zamenjam nakovalo (AmboB), ki tehta 200 kg, za polovico lažjega proti doplačilu teže. ^ :nko Hafner, kovač. Žahnica, p. Skofja Loka. 1892 Zahtevajte povsod1™ češko-ekaportno pivo iz zagrebške pivovarno. Izvrstna kakovost. Cene konkurenčne. Glavna zaloga v Ljubljani: Bajželj, Šiška. V Bohinj! 1873 V najlepši legi Bohinjskega jezera je Hotel Sv. Duh g 30 sobami. Po sobah je nanovo vpeljana električna razsvetljava čolni in kopališče so na razpolago. Izvrstna kuhinja, postrežba točna in solidna, zmerne cene. Za mnogoštevilen obisk se vljudno priporoča Feliks Seljak, hotelir. Prijateljem lova naznanja županstvo Log, da bo dae 25. maja ob 9. ari pri okrajnem glavarstvu javna dražba lova za dobo pet let. Lov obsega 1287 ha, ima dosti divjačine ter je zelo ugoden radi železniških zvez Ljubljana - Log - Vrhnika. 1956 Pozor s 1858 Prvovrstna vina se točijo: Haložan, liter po K 40; Mozler, li er po K 48; Lju-tomerčan, stari, fini, liter po K 56. Vermut, liter po K 80. Za najboljše klobasa in mrzla jedila je preskrbljeno. K obilnemu obisku in čez ulico vljudno vabi Vlnotoč pri Frldrihu v Ljubljani, Mestni trg 13. Trgovot pozor! Najboljša jermena za cepce, gože, jermenca za čevlje, vsakovrstne biče, pasove, do-kolenice (gamaše) lastnega izdelka nudi po niski ceni Franc Podbovšek, Naklo pri Kranju. 1959 Obfavc * Organizacija jugoslovanskih nacijo-nalistov v Celju priredi v četrtek, 24. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma predavanje h kateremu je vabljeno članstvo kakor tudi ostalo občinstvo. * Javno zdravstveno predavanje se vrši danes popoldne v St Vidu nad LJubljano, na binkoštni pondeljek dopoldne v Šmarje-Sap, popoldne v »Mladinskem domu« v Ljubljani. * Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani praznuje dne 5. avgusta t 1. svojo 251etnico. Ker je na slavnostnem vsporedu tudi velika vrtna veselica v hotelu Tivoli, se naprošajo vsa narodna društva naj blagovolijo to vpoštevati in ne prirejati na ta dan sličnih veselic. * Ženska podružnica Cirila in Metoda v Trbovljah, priredi 29. julija odkritje spomenika svoje ustanoviteljice in večletne predsed. Ane Dimnikove v lastni hiši v Trbovljah. Kdor ni osebno poznal »Slovenske Matere* je gotovo slišal o njeni požrtvovalnosti in zavednosti. Priprosta sicer, a vendar nam je lahko vsem vzgled Upa se, da se bodo društva odzvala slav-nosti, za kar se prosi, da Isti dan vse prireditve odpadejo, ker vabljena so vsa kulturna in narodna društva k slavnosti. Odbor. * Slovensko planinsko društvo v Ljub-] ljani sklicuje izredni cbčni zbor na so-boto, 26. maja t. L zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Kazine I. nadstT. Na dnevnem redu ie poročilo in sklepanje o računskem zaključku za leto 1922 ln o preračunu za letošnje leto. Tudi se bo sklepalo o načrtu društvenega delovanja za letošnje leto ter o delovanju podružnic. Na dnevnem redu so tudi dopolnilne volitve. Hkratu se sklicuje ta izredni občuj zbor v proslavo 30>etnice društvenega obstoja. * Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, sklicuje v pondeljek 28. maia t L ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo ravnateljstva glede priklopitve članov k bolniški blagajni trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu. 2.) Raznoterosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda prosimo polnoštevilne udeležbe. * Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru vabi na redni občni zbor. ki se vrši 26. t m. ob 15. popoldne v restavraciji Halbwidl v Mariboru, Jurčičeva ulica z običajnim dnevnim redom. * Rodbina Šerko daruje za Narodno Galerijo namesto venca na grob gospe Mulley 100 Din. Vpemen1 Ljubljana, 19. mija 1923 >ko poročilo Ljubljana 308 m nad morjem Bančna nradnloa išče posojila 3000 Din, plačljivega po 300 Din mesečno Ponudbe pod »30U0« na upravo »Jutra«. 1999 Sadni eteri, čisti proizvod, jagodov, ma-linov, češnjev, marelčni, jar boljčni itd. v najboljši kakovosti , priporoča Srečko Potnik v Ljubljani, Metelkova ul. 13. 1996 Prav vsakdo kdor kaj išče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh Kali oglasi v »Jutro«. I J 320 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem o vrnil od vojakov domov v >- ilec. Prevzamem vsa v kleparsko stroko spadajoča dela ter gara tiram za točno, vetrno, solidno in najcenejšo po-■ 'režbo. Ivan Sadaik, klepar. To je znak 1839 za »Komet«, tekoče čistilo za parkete in iinolej. Otročje, lahko delo. Učinek velikanski. Najcenejše Bredstvo. Zahtevajte brezplačno brošjro pri »Komet«, tvornica, Celje.— Odda se zastopstvo za večja mesta. Blale oglase »Jutra" se smatra za najpriprav-nejše posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in je oe-nejfie kot vsak drug inserat Posebno ngodno je, da si sam že vnaprej lahko izra-č naš, kaj Te bo stal Kali oglas, ter ga tudi lahko plačaš v znamkah. 111 Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd , nunaj , , Praga . , inomost. , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 764-3 7635 764 3 763-6 760-1 7635 763-0 7650 racna temperatura 63 12*3 99 7-0 110 6-u 60 4-0 Veter sev. vzh. jug zapad sev. zapad jug. za p. brezvetra Oblačno 0-10 oblačno več jasno n oblačuo I dež oblačno pol obL Padavine mm 3-9 30 10 10 1-0 V Ljubljani barometer oestan., temper. nizka. Solnce vzhaja ob 4-21, zahaja ob 19-32 Vreme v preteklem tednu je bilo jako spremenljivo. 2e v prvi polovici tedna se je vsak dan znova pripravljalo za dež, pa se je vendarle vselej razvleklo brez mokrote. Sele v drugi polovici se je izlilo v veliko zadovoljstvo poljedelca. Spremenljivo vreme ie pričalo, da se nahajamo v bližini depresije. Ves teden se ie držala glavna depresija nad Severnim morjem, toda od nje je segal pas nizkega tlaka preko Poljske in Madžarske proti Jugovzhodu; v taki situaciji pa pri nas nikdar ne dobimo padavin. Šele ko se je razvila depresija še nadalje prav nad Adriio in severno Italijo, ie začelo j zaključku tedna, ne bo dolgotrajno, deževati, dočim so bile drugod, zlasti se- verno od Alp, že pTeje obilne padavine. Med tem so se vetrovi nad srednjo Evropo tako zaokrenili, da so prinašali hladni zrak Severnega morja proti gornji in srednji Donavi, burja pa je zadnja dva dneva v tednu ta mrzli zrak privedla po ovinku preko nas. V petek popoldne in na noč so ie naposled tudi pri nas tako shladilo, da je padel v planinah in tudi v sredogorju do 900 m navzdol nov sneg. Ker Je ostal nizek tlak še vedno nad Kovi vozni red na državni železnici Kakor običajno se tudi letos izpre« meni vozni red na državnih železnicah s prvim junijem. Dosedaj že kolik or-toliko stabilizirani osebni promet nam tokrat ne prinaša baš velikih bistv«.--nih izprememb razen še ene mednarodne brzovozne zveze Zagreba z Mona-koveni. Vsi odhodi in prihodi oseb-n i h vlakov so ostali skoraj neizore-menjeni. Dosedanja zveza Monakjva z Beogradjin preko Ljubljane in Kar-lovca ostane tudi za naprej. Ravno-tako se za sedaj, dokler se vprašanje Reke ne reši, ne izpremeni tek direktnega voza iz Ljubljane preko Karlov-ca na Reko. Ker bo celotni vozni red itak v najkrajšem časa objavljen, se danes omejimo samo na one izpremembe, ki stopijo s 1. junijem v veljavo. Novi brzi vlak Iz Monakova prihaja na Jesenice zjutraj ob ca. 8., prihjd v Ljubljano na glav. kol. je ob 9-50, odhod na Karlova« ob 10., iz Novega mesta ob 12-, prihod v Kariovao ob 14-27, v Zagreb ob 16. V nasprotni smeri odhaja vlak iz Zagreba ob 13.. iz Karlovca ob 14-34, iz Novega mesta ob 17-09, ter prihaja v Ljubljano ob 19-10. Odhod iz Lju' je ob 19-20, prihod na Jeseni « 21. zvečer. Direktna zveza iz Ljubljane v Su-šak: Odhod iz Ljubljane glavni kol. ob 18-25. prihod v Sušak ob 7-26 zjutraj. Odhod iz Sušaka je ob 20-14 zvečer. prihod v Ljubljano ob 9-25 zjutraj. Direktni vlaki v Zagreb vozijo tncB v novem voznem redu tako kot dose-daj ponoči, vendar odhaja vlak is Ljubljane že ob %28. in prihaja v Zagreb ob 6-30. Odhod iz Zajrreba je zvečer ob 22-20. prihod v Ljubljano ob 6-30. Izletniški vlaki na Gorenjsko m v Kamnik se s junijem zopet vpeljejo kot sledi; Odhod iz Ljubljane vsako nedeljo in praznik ob 4-40, prihod na Jesenice ob 7., v Bistrico ob 8. ?ovra-tek iz Bistrice je ob 20>30, z Jesenic ob 21-50. prihod v Ljubljano ob %24-Kakor čujemo, bo vozil na progi Jesenice - Kranjska gora tudi turistovski vlak, in sicer vsako soboto in dan pred praznikom ob 21-55 do Kranjske gore. vsako nedeljo pa nazaj iz Kranjske gore ob 19-50. ter bo imel zvezo z izletniškim vlakom za Ljubljano. Rav- Modni atelje za dame severozapadno in severno Evropo, Je po- - doba, da zjasnenje, ki je nastopilo ob ' notako bo vozil vsako soboto m da.n zakliučku tedna, ne ho j pred prazniki izletniški Vlak z Jesenic i do Bohinjske Bistrice z odhodom z . Jesenic ob 21-40. i Kamniški izletniški vlak ne bo oddajal iz Ljubljane več opoldne, ampak 'že zjutraj nekako ob 5. Povratek ii Kamnika je določen po 20 zvečer. Ves ostali vozni red priobčimo ka-! kor hitro nam bo mogoče. M. ŠARC, Ljubljana Kongresni trg št. 4 Poskusi vsaj enkrat, četudi s prav majhnim besedilom med Bf&llmi oglasi »Jutra«, če sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni uspeh v izdatno večji meri kot povsod drugod, II Tonama usnja y. Baithareft n Tržiču (BorEirslto) prevzame v stroj vsakovrstne kože na naravno ali barvano, kakor tudi na £rea!o, krom ali galun. Fllijaika Simon Kmetec, Ljubljana Kolodvorska ulica itev. 28. Sprejema potnike v južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste. Odhod i as Ljubljane vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. ZAGREB 102 „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Podružnloo: Beograd, Balkanska ulica 85. — Suiak: Joto gj. Ivošerič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. — Orni: Ivo Lovričevič. — Bit olj: Gjorgje J. Dimitrijevid & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — VeL Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlorič, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik Trboveljski premog in drva " stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. - Tel. 320. Aleksander Giud Ljubljana, Kongresni trg li Elektr. Massage Manlcure Vsa lasna dela Parfumerlja Moderna brlvnlca 8sa Velika izbira vsega manufakturnega blaga pri tvrdki 870 I. Trpin, Maribor Glavni trg 17. Damske slamnike od najoenejie do najflaejle vrste po najnižjih eeaab Hodni salon H. Stadler. Sv. Petra oesta 33/1. Klobučevinasti klobuki (Filz) dosp6 z&-četkom junija. — Preoblikovanje, prebar-vanje, okinčenje ter sprejemanje tss v to stroko spadajoča dela. 850 Manjša hiša ali vila v Ljubljani, z dvema stanovanjema 886 se kupi« Ponudbe pod »Stanovanje na razpolago«, na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg št. a Franc Erjavec LJubljana Stari trs štev« fl priporoča 888 svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami po najnižjih cenah. | zjutraj, 12.10 opoldne, MARIJA SKENDER naznanja v svojem in v imenu svojih sinov Emila in Otona prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Oton Skender poduradnlk jutne železnice T soboto dne 19-1 m. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bo v ponedeljek dne 21. t. m. ob 4 uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. ▼ Ljubljani, dae 19. maja 1925. Novi vozni red na Juini ieteznici S prvim Junijem stopi na Južni železnici v veljavo novi vozni red, ki vsebuje mnoge spremembe. Predvsem se uvaja na progi Beograd - Zagreb - Zidan! most - Ljublla-' m nov brzovlak. ki odhaja Iz Beojrada j ob 19.20 zvečer, iz Zagreba ob 7.43 zju-! traj ter prihaja v Ljubljano ob 10.42 do-j poldne. Ta brzovlak ima tudi direktno i zvezo s Trstom kamor odhaja iz Liub-' Hane ob 12.05. Prihod v Trst ob 17.30. V smeri Ljubljana - Beograd odhaja i brzovlak od 1. Junija Se le ob 17. popol-I dne, prihod v Zagreb !. k. ob 20.04, V ' Beograd ob 7.45 zjutraj. I Dosedanji dnevni brzovlak Beograd-| Ljubljana, ki ie prispel v Ljubljano ob | 22.59 vezi samo do Zagreba odnosno od tam v Maribor ln na Dunaj; odhod iz Beograda ob 8.30 zj., iz Zagreba i. k. 20.14, prihod v Maribor ob 23-35. Simplon ekspres odhaja v bodoče proti Beogradu iz Ljubljane ob 6.15 zjutraj (prihod v Beograd 20.35) ter prihaja v Ljubljano ob 21.58 (odhod Iz Beograda ob 7 zj.). Dunajsko tržaški bTzovlakl prihajalo v Ljubljano ob 5.12 (odhod proti Trstu 5.24) in 16.41 pop. (odhod proti Trstu ob 16.55), v smeri proti Dunaju odhod iz Ljubljane 0.32 po polnoči, ter ob 12.02 opoldne. Sov osebni vlak vozi zvečer Iz Zagreba v Ljubljano in Maribor. Iz Zagreb: j. k. odhaja 22.46, prihod v LJubljano 4.04 ziutraj, v Maribor 4.12 zj. Osebni vlaki odhajalo od L lunifsi Iz LJubljane proti Mariboru ob 5.2« ia zjutraj, 12.10 opoldne, 14.15 (do Zidanega mosta), ob 17.55 popoldne ter ofc ; 23.52 ponoči. . ^ Iz Maribora prihajajo osebni vlaki ofc 7.32 (samo od Zid. mosta) zj., ob 10.13 ' (direkten iz Zagreba), ob 14., 18.21, 21.3. (ponoči in ob 4.04 zjutraj._ ! Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča za vsa S9C Mizarska dela IVAN ŠKARJA splošno mizarstvo. Cerknica St 223 tsi Strešno opeko, ' žgano, najboljše vrste po 6 K komad jfranko vsake železniške postaje I v Sloveniji dobavi Franc Prijatelj, i i Tržišče, Dolenjsko. Politični odmevi Druga binkoštna priloga „Jutru" Št, 118, dne 20. maja 1023.YropsKega kapitala se je izkazalo vet da- leko pTeoptimistično. Evropa in Rusija sta si danes v gospodarskem oziru nasprotnika, ne le načelno, marveč, kar je še mnogo važnejše, posetrao tudi dejanj-sko. Evropski kapital in ruska sovjetska diplomacija sta hotela drug drugega opehariti, toda posrečilo se ni nobenemu. Nezaupanje na obeh straneh ni pustilo, da bi prišlo do sodelovanja. Skoro nam je danes že neumljivo, kako da je prišlo do novega konflikta med Anglijo in Rusijo. Kaiti da smatrajo danes rusko komunistično propagando še za nevarno v angleških domlnftonih, se v Evropi zdi vsekakor čudno. Pri nas je komunizem že davno nehal biti obljubljena dežela onim, ki niso zadovoljni z življenjem. Poiskali so si že davno drugačne zadovoljitve, gotovo pa je ne Maršal Foch v Srednji Evropi Od francoske zasedbe Poruhrja pa do danes se ie položaj v evropski politiki dokaj IzpremeniL Predvsem se to kaže y razmeri« Velike Britanije do francoske države. Med njima sicer ni prišlo in tudi ne pride do direktnega razkola, Vendar pa gredo aktivna pota francoske in angleške politike napram Nemčiji vsaksebi. Anglija je v francosko-nemškem konfliktu intransingentna. Za Nemčijo se niti ne zavzema, niti ne izpostavlja, Francije pa tudi noče podpirati, ker ne želi, da si slednja na račun nemške republike opomore. Angleška politika v Evropi je politika francosko-nemškega Tavnotežja, dočim stremi Francija za tem, da obdrži na kontinentu svoje dosedanje vodstvo. ■ Pod vplivam teh idejnih struj nastaja tudi za srednjo Evropo vprašanje, kakšni tendenci naj se prikloni v bodoče. Aktivne države, nastale na razvalinah podonavske monarhije so danes združe-ae v Mali antanti, in na to skupino danes Francija nairesnejše računa. S Poljaki se Francozi dobro razumejo. Veže iih ž njimi vojaška konvencija proti Rusiji m Nemčiji prav tako, kakor na dru-ji strani sporazum s Češkoslovaško. Politika Male antante se je doslej kre-fala v francoskem pravcu. Zato ni nič čudnega, če se Francozi v trenotku nekoliko ohlajenega razmerja med zavezniki naravnost obračajo na tiste srednjeevropske države, o katerih upaio, da jih bodo zvesto podpirale. To ie bil pravi vzrok in neposredni povod potovanja francoskega maršala Focha v srednjo Evropa Francija želi svoji doslej ločeni vojaški konvenciji s Poljsko in Češkoslovaško nadomestiti z eno samo francosko-poljsko-češko pogodbo- Konsolidirana Poljska nudi Franciji najjačio obrambo proti boljševiški Rusiji. Sedaj si Francija prizadeva, da pridobi za iste najožje cilje svoje politike tudi celokupno Malo antanto pomnoženo s poljsko državo. To Je torej končna svrha Fochovega potovanja v srednjo Evropo, ki gotovo ne ostane brez dalekosežnih posledic za zvezo med Francija Poljsko, Češkoslovaško republiko in našo kraljevino, Francija ali Nemčija? , «Reparaoija» pomeni popravilo, povračilo krivično storjene škode. Če zlobno poškodujem someščana, bom obsojen na kazen in na povračilo škode. Pravica je samo ena. Ce se celi narod pregreši, nora istotako nositi posledice za zlobno »vzročeno vojno, podvreči se mora bazni Ta kazen seve ne sme biti maščevalna, da ne izzove novega maščevanja in tako brez konca, dokler vsi ne omagamo, pač pa mora oiti dovolj občutna, da odvrača ponovne prestopke in obsto-pii mora v poštenem povračilu škode. Isto velja za Nemce in Francoze. Znano je, da so vse velesile krive na vojni, ker so jo vse pripravljale, glavna krivda pa zadene Nemčijo in njen izraziti ce-sareki 6istem. Znano je, kako je Nemčija vojno vodila, kako teptala in kakšni so bili njeni vojni cilji Bila je premagana in je podpisala mirovno pogodbo, ki je obvezna. Ta mirovna pogodba ima svoje pogreške in je morda res prestroga, pogoji pretežki. Proti njej se Nemčija upira. Toda vsa nemška taktika je zopet izrazito nacio-nalistično-monarhistična, na čelu odpora stopajo glave stare smeri, mišljenje nemške inteligence je bojno in prenapeto nacionalno, germansko v odurnem sta- rem pomenu. Nemško javno mnenje shodi, izjave strank, izjave politikov, nemška politična taktika in programi soglasno naglašajo: »Ničesar ne plačamo, ne moremo, nočemo, ne bomo!* Glasovi kakor Quessekw v »Soz. Monatshefte: so glasovi redkih vpijočih v puščavi na novo besnečega germanstva. To german-stvo dela z ogromnim aparatom. Shodi, informacije, novinstva brezžične poštar je, do potankosti organizirana propaganda od knjig in revij do zadnjega šal ji vega lista, ulica, šola-, dom, društva — vse je prepojeno z duhom odpora, ki ponavlja vsako uro: «Ne damo niti počenega groša več!» Oficijelno pa, kjer se Isto vrši v drugih oblikah, z drugim orožjem, so se za vlaoevala plačila, diplomatske bitke so se vršile za vsak obrok in nazadnje Nemčija plačila sploh ustavila. V zmislu sklenjene mirovne pogodbe in v izvršilno izsiljenje plačila je Francija zasedla Pornhrje. Pritisk se vrši na država na njeno industrijo, ki je hndo konkurirala Francoski in ki je ogromno profitirala iz padca nemške marke. Ta padec je. 6e ne umetno povzročen, do neke meje vsaj je zavestno favoriziran od Nemčije same, od njene industrije — le da je šel predaleč. Kakor je vsaka vojna brezobzirna tudi napram lastnemu ljudstvu, tako tudi ta gospodarska vojna. Amerika, Anglija in drugi hočejo — vsaka na svoj način — omiliti pogoje, posredovati, toda nikdo ne pripušča, da bi se Nemčija sploh oprostila plačil ali pa da bi smela ponuditi razmeroma smešno nizek obrok a saldo vsega. Kakor je sokrivda splošna, tako je tudi sedanja svetovna gospodarska in moralna kriza splošna in pravična, Nemčija pa mora nositi vrhu tega še primerno težko breme, ne samo, ker je gospodarsko dovolj močna, da je nosi in ker je dolžna izpolniti pogodbene obveznosti in popraviti škodo, ampak tudi zato, ker je njen duh še vedno kaiserski, mrzek, vojaški Ce bi ona danes mogla, bi si vkljub re publiki itd. podjarmila vee svet in mu sedla na tilnik. Svetovne pravice ml ne bomo uredili z nepremišljenim ponavljanjem pacifističnih fraz iz »Napreja*. če bomo verjeli svoji stari vzgoji in pa propagandi ki se po raznih kanalih preliva iz Berlina v nas, bo to naša lastna prav občutna škoda. Ni treba sicer, da prisegamo brezpogojno na vse. kar je francosko, ne Smemo pa slepo na-sedati nemški propagandi in še enkrat odobravati vse tisto, v čemer smo živeli vse svoje življenje in radi česar smo izgubili tudi Koroško. Francoska zasedba Poruhrja je upravičena, Nemčija mora plačati in angleški odgovor. ki smatra nemške zadnje predloge za povsem nezadostne, je globoko upravičen. Nemčija ni lojalna in simpatije zanjo pomenijo zagovarjanje nepoštenosti v mednarodnem življenju. K angieško-ruskemu konfliktu Bližamo se Ze koncu pomladi. V normalnih časih bi se sedaj pojavljale prog-noze o stanju bodoče letine in s tem v zvezi bi se presojal gospodarski položaj. Danes tega ni, kajti slavni živilski dobavitelj Evrope. Rusija, je še vedno v razvalinah, in namesto, da bi izvažala, mora še sama uvažati; vesti o lakoti se javljajo znova. Ko je sovjetska Rusija prvikrat nastopila na mednarodni gospodarski konferenci evropskih držav, si je svet od tega obetal jako velika Toda minila je prva konferenca, minila je druga, pričakovanje o restavraciji Rusije s pomočjo ev- 'iščete več v boljševizmu. Teoretično in praktično ie danes komunizem premagana stopnja vojne in povojne ljudske psihoze. Videti pa je tudi, da tudi v sovjetskih krogih prav nič več ne zidajo na svetovno socijalno revolucijo, zato zveni neumljivo, da ni ponehala revolucionarna propaganda v angleških dominijo-nih. Očividno je tedaj ostal boljševizem dobro propagandno sredstvo le tam, kjer se opira na ruska, na narodna nasprotja, kjer ne nastopa več le kot glasnik socijalne borbe, marveč nacijonalnega odpora. Toda lasno ie, da tudi v tej obliki no bo pokazal več življenjske sile nego doslej. Kajti ako bi hotel ali mogel upati na uspeh, ki moral imeti za seboj tudi efektivno silo. Te pa nima. Naši kraji in ljudje Jovan Skerlič vOb devetletnicl njegove smrti) 15. maja 1914., par mesecev pred začetkom svetovne vojne, je prišel iz Beograda v Ljubljano žalosten glas, da je nenadoma umrl beograjski vseučili-ški profesor Jovan Skerlič. ki je vži-val velik sloves ne samo kot znanstvenik in vzgojitelj omladine, temveč tudi kot voditelj mlade jugoslovanske generacije, ki je Ze takrat zastopala idejo narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, stoječa na stališču, da je zgodovinska dolžnost takrat še majhne Srbije, postati jugcslovenski Pijemont. Jovan Skerlič se je živo udejstvoval v onem jugoslovanskem revolucionarnem delu mladih idealistov, ki so hoteli ustvariti mlado, demokratsko Jugoslavijo od Triglava do Vardarja. Pri Skerliču so bili «naši» vsi oni, ki so se ozirali samo na sedanjost in bodočnost — jugoslovanski nnitarci Jovan Skerlič je bil hraber m pogumen predhodnik jugoslovanskega nacionalizma in Aleksa Santič je zapel ob njegovi smrti: Ne, oblači smrti pokrili te nisu, U rukama tvojim jošte zublje gore! Mi vidimo jasno, gde se svake zore U lepoti radjaš na dalekom visu —^ Na gorama zlatnim tvojih zlatnih dela! Još čujemo tebe i gledamo u te — Pod zastavom tvojom omladina cela S mladom snagom stupa na velike pnte. Narodu se je Jovan Skerlič v Beogradu 8. avgusta 1877. Oče mu je oil Miloš Skerlič, bivši trgovec. V Beogradu je Skerlič končal ljudsko šolo in gimnazijo, potem se je pa 1. 1895, po zrelostnem izpitu vpisal na filozofski fakulteti tedanje beograjske Velike Škole, kjer je poslušal predavaija iz francoskega jezika, francoske literature in teorije književnosti. Te študije je končal 1. 1899. Potem se je vpi-al na univerzi v Lausanni, kjer je po-lušal predavanja znanega književnega teoretika Georgea Renarda- V zimskem semestru 1900./1901. piše Skerlič v Parizu dizertacijo ter postane doktor filozofije. Tega leta je dobil službo suplenta na. gimnaziji kralja Aleksandra L v Beogradu, kjer je predaval francoščino. Še isto leto je imenovan za, docenta na Veliki Školi, kje je predaval francoski jezik, literaturo in teorijo književnosti — Pozneje ga odpuste in imenujejo za suplenta na zaječarski gimnaziji, toda Skerlič ostavlja državno šolo in čez par mesecev je zopet docent. L. 1903./1904. je Skerlič potoval v znanstvene s vrhe v Monakovo in Pariz, L 1905. je bil imenovan za izrednega profesorja zgodovine srbske književnosti na beograjski univerzi. Leta1 težni večini v mestih, so morali zapustiti 1902. je bil izvoljen za narodnega poslanca r beogradskem okrožju na programu samostalne radikalne (predhodnice današnje demokratske) stranke in istega leta je obiskal Zagreb. L. 1914. se je mudil v Pragi. Ko se je vračal v domovino, da predava o idejnih smereh nacionalizma, se mu po nesrečnemu naključju o trn jo drob. Posledica bolezni je smrt. Jovan Skerlič je veliko pisal. Bil je naravnost sijajen književni kritik in oster, toda vedno objektiven člankar v takratnih samostalskih dnevnikih »Dnevni List* in «Odjek». Poslednjega je takrat urejeval Jaša Prodanovič, odličen član samostalne stranke. Nesreča je hotela, da Jovan Skerlič, eden najnadarjenejših, najboljših, naj sposobnejših in najznačajnejših naših ljudi, ni dočakal starosti, temveč je umrl mlad, šele v naponn svojih sil. Letos, ob devetletnici njegove smrti, se hvaležno spominjamo Skerliča kot enega največjih jugoslovanskih kulturnih delavcev in pionirja in propa-gatorja ideje integralnega jugoslovan-stva. t ^^^^ O cincarjih in čaršiji Dopis iz meščanskih krogov, V zadnji dobi svoje «pro-tibeogTadske» agitacije se Je v klerikalnih listih dan na dan čitalo o porodici, o cincarjih, čaršiji in kar ie še podobnih lepih označb Iz »Slovenčevegar- registra za srbske politike. Klerikalci so prevzeli vso politično terminologijo od hrvatskih radičevcev in njihovih pravaških prednikov, ker se pa seveda danes vendarle ne da s temi spoštljivimi priimki označevati vsega srbskega dela našega naroda, kakor se je nekdaj delalo, so klerikalci uvedli metodo, da pripisujejo cincarstvo, čaršijo in porodico lc vodilnim krogom srbskega političnega življenja, da jih tako ločijo od ostalega »dobrega* ljudstva. Pri tem hočejo celo slepariti t znanstveno firmo, češ da je znanost dognala, da je beogradsko prebivalstvo res cincarskega pokoienia. Ako bi pisal take nesramnosti kak dunajski predvojni list, bi bila stvar v redu, toda od vodilnega glasila slovenske stranke bi vsaj Srbi pač gotovo ne pričakovali take j>isavc. Cincarji, čaršija! Ravno mi Slovenci vemo, kako nastaja domače meščanstvo. Naše mestne družine, uradniške, trgovske, družine politikov in prostih poklicev, odkod pa so nastale? Morda iz starih nemških in nemškutarskih iamilij? Koliko pa jih je v naših mestih, ki niso ali po svojem očetu ali vsaj dedu s kmetov, s preprostih vasi? In prav nič drusače ni v Srbiji. Tudi tam niso imeli svojega meščanstva, marveč so si ga šele ustvarili po osvoboje-nju Srbije. Turki, ki so bili prej v pre- de želo, aadomastflo pa se Je zs3*aJo f kmetov, iz srbskih vasi Tudi v sibsfcfr mestih, osobito pa v Beogradu, so seda nji vodilni krogi ne Ie v politiki, marveč v vseh panogah javnega in zascfc/ nega življenja, po pokoienju t deželo? oni sami. ali vsaj njih očetje aB dedi ao bili rojeni na kmetih. O tem se lahko prepričamo, kadarkoli beremo netoolos ali življenjepis kateregakoli uglednelšega pokojnika; ko sc tako radi sklicujete ns> VVendla, poglejte, kake imenitne moie našteva on v svoji knjigi kot rojake Iz užiškega okruga! Kar je cincarske primesi, prihaja jako malo v poštev, kajt? samo to premislite, da je Beograd sa> stal takorekoč iz prvotne peščice krščanskega prebivalstva. Ker so se vsi Turki izselili, raaram<* reči, da je srbsko meščanstvo po svojetr pokoienju celo mnogo čistejše nego vensko, kal šele hrvatsko, kjer so tujerodni elementi v veliko večji meri ostali Samo preglejte za dokaz imenik katerekoli korporacije iz Zagreba. Osjeka Itd., pa primešajte in potem iščite, kje sc cjncaiii in kje čaTšija, * Ljubljanski razgledi j« Bliža se čas, ko bodo prihajali gostje-' letoviščarjl in izletniki v našo Slovenije da se navžijeio njenih prirodnih krasot. Ljubljana sama je tem potnikom navadno prva postaja, od tu odhajajo naprei na Gorenjsko v Kamniške ali Julijskr planine. Naravno je, da si hoče vsak že od daleč jjogledati snežnike in gorskf-panorame, ki Jih bo potem spoznal tod od blizu. Zato je važno, da otvorimi ljubljanske razglede od vseh strani in na vse strani. Glavni ljubljanski razgled ie z gradu. Ako Je lepo vreme in so planine čiste, nudi naš grajski stolp krase razgled na vso Gorenjska Za tulce b-; bilo primemo napraviti na vrhu stolpu orientacijsko tablo, da bi mogel po imeni1 spoznati že od daleč lego naših glavni i-vrhov, ki se kažejo v daljavi iz gorslu panorame. Take table so navadno povsod na razglednih stolpih. O gradu samem bi se, dalo še marsikaj povadati, n. pr. o dohodih na grad, bodisi po Študeotovski ulici, po Rebri ali od Sv. Floriiana. VsT trije dohodi imajo na sebi nekaj lepega starinskega — tu in tam bi se dalo št kaj olepšati, seveda tako, da bi bilo v skladu z okolico. Na vrhu bi sc dal izboljšati park in spomenik naj bi se posvetil žrtvam avstrijske justice v svetovni vojni — to bi se dalo doseči z majln nimi stroški — in tam ob vznožju stolpi' bi se lahko napravilo ob zidu še pa klopi in hi se dal tisti prostor mak) lepše urediti. Sploh bi se moralo gradu s stališča tujskega prometa posvetiti več po-, zornosti Z gradu jlc tudi lep pogled na mest/ a ne najlepši. (Savno silhueto Ljubljani imamo pred očmi od tivolske strani Žal da se tujcu od te strani ne odkriva ne, moten razgled. Posebno lepa je LJubljana v zapadajočem večernem solncu, kada. obdajajo grad zadnji žarki Da se ie moglo LJubljano videti od te strani, zatr }e bil svoj čas ».Razgled* v tivolskem gozdu, danes ie ta razgled zanemarjen In ga zakriva drevje. Tudi dohod je » tujca premalo pripraven. Ravno ob stez* v gozdu tik pod razgledom stoil svarilna tabla, naznanjujoča, da je prepovedano hoditi po gozdu. Ni pa nikjer kake orientacijske table, ki bi tujcu povedala, kocin kam. Svoj čas je SPD. nekoliko mis lilo na to. Po našem mnenju bi morate sedaj za to skrbeti mesto ali pa ottr društvo, ki si je nadelo nalogo olepševalnih društev po drugih mestih. Vsakdo, ki potuje po svetu, nam bo priznal, de je po teh napisih spoznal, ali je mesto, kaj ležeče na gostih ali ne. Naš tivoJsk; gozd je gotovo nekaj lepega, česar nimf vsako mesto. Imamo pod njim dvoje hotelov, ki nudita s svojih esplanat lep razgled. Glavni tivolski drevored ne napra- A. C.: Stepan Radič O Stepanu Radiču se danes mnogo ugiba. Radi bi vedeli, kaj ta mož prav za nrav hoče in kam vodi njegova pot. Radič je danes absoluten zapovednik čete 70 poslancev, skoraj četrtine našega parlamenta, on je politično danes gospodar Hrvatske, dobil je že tudi dva slo-yenska in več bosanskih in dalmatinskih mandatov, in že sega y Vojvodino, y Staro Srbijo in grozi..j S čim grozi? Evo, kaj ali kdo je Radič? Rojen ie v ieln Sčitarevu pod Sesvetami Predniki •o bili cigani kovači. -Radič- je razširjeno cigansko ime. Star bo okrog 50 let, študiral je univerzo v Zagrebu, Pragi in -izadnje na Ecole librc de sciences poli-uques, na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Živahno se je udeleževal politič-akcii študentstva. sodeloval je pri spaljenju madžarske zastave ob prihodu cesaria-kralja Franca Jožefa v Zagreb; bil izključen, obsojen, zaprt, živel v Pragi, v Slavoniji nemirno šaril sem in tja, se z vsemi skregal, obrnil hrbet starim dragom, bil pravaš, potem napredniak — vres čas življenja ie bil nemiren, nezanesljiv, pa tudi ves čas zelo podjeten, delaven, energičen, goreč. Vsakokrat je izgledalo, da je prepričan o tem, kar govori in hoče. Nikdar pa se ni prav vedelo, kaj prav za prav hoče ah kam meri. Mož je izobražen. Govori in piše poleg srbohrvaščine tudi češčino, irancoščino in nemščino, govori madžarsko in italijansko. čred tremi leti se ie v zaporu naučil angleško, bolje, kakor mnogi, ki se leta mučijo s tem težkim Jezikom. In govori seveda dobro tudi rusko, dokaj dobro poljsko in — latinsko, svečani jezik «sta-rih Horvatov*. Nobenih študij pa ni končal z izpiti ali akademskim činom, in njegovi profesorji in drugi se ga spominjajo kot čudaka, ki ga niso mogli nikamor klasificirati. Napisal je več del, po obsegu zelo obširnih. Leta 1904 ie izdal v ^Hrvatski Matici* obširen spis »Moderna kolonizacija i SI oven i s, kjer razpravlja prav zanimivo o — vsem i svačem; splošni uvod ima 210 strani, drugi glavni del še tolika Vidijo se francoski in češki vplivi, načita-nost, toda metode ni, ni smeri Leta 1905. je zopet v »Hrvatski Matici> izdal »ka-rakteristiku evropskih država i naroda* z naslovom «Savremena Evropa*. Zopet ista pojava, gostobesednost, neurejenost, pa tudi dobre misli, ogromno, četudi neurejeno znanje, in neko nejasno stremljenje. Leta 1910. je izdal monografijo o češkem narodu, 240 strani prav slabo in površno delo, ki kaže Radiča z naisla-bejše strani. Po spisih in po vsem, kar sem slišal o njem, sem si ga predstavljal mlajšega, morda z dolgimi lasmi, tudi na zunaj nesolidnega, hohštaplerskega. Kako sem se začudil, ko sem ga spoznal! Majhen je, debel, čokat, krepak. Obraz in glava kakor hruška, lasje kratki, razmršeni, krepke obrvi krepke brke, močni zdravi zobje. krepka brada, temna polt. Debel kra- tek vrat. Kratki prsti. Izkratka: Tudi fizično nenavaden. Ce si ga pogledaš od blizu in dali časa z njim govoriš: Nohti so odgriznjeni, vrat neumit, usta tudi, in zadah ti pravi, da se mož ne koplje in umiva mnogo, vkljub študijam v Pragi in Parizu. Masten ie pod kožo in nad njo, in zelo, zelo kratkoviden. Pri govorjenju sili čisto v tebe, skoraj pod nos, da te s svojim zaduhotn vsega pokrije. Pri govorjenju gubanči čelo in gleda srepo, kakor vsi kratkovidnežl, ki ne uporabljajo očal, vkljub pogledu se pa rad smehlja, usta široko odpira, kaže zobe in govori naglo, zato nekoliko pljuska, pogosto hr-ka. Kadar se ujezi, se ti pojavi še po-jačajo, glas postane zadirčen, hripav, po čelu in tilniku pa se mu prikaže obilen znoj. Obleka: Do lani in zlasti 191S. do 1922. se je večinoma nosil kakor predmestni purgar ali sejmskl mešetar, brez ovratnika, srajco na vratu odpeto, da ie često kazal tolsta, široka, s črno dlako gosto poraščena prsa. Čevlji seljački, tudi jopa mnogokrat seljačka: zlasti kadar je šel na shod, je še posebno naglašal, da ie seljak. Oblekel je — pa ne usnjate — z narodno vezenino okrašene bunde, ampak raje kosmati črni in beli in nekoliko zamazani ovčii kožuh. Mož je zdo ješč, pa tudi tu nekoliko neapetiten in nič izbirčen, ter prenese pijače mnogo in brez škode. Takšna ie njegova zunanjost. Kogar zanima, temu še povem, da ima Radič za ženo Cehinjo, in mnogo otrok, menda 7 ali 8, že precej odrastlih, med njimi nekaj hčerk, ki so prav čedne. Dve st» poročeni. soproga sta — naravno — poslan- ca. Dostaviti treba, da njegova žena, bivša učiteljica, inteligentna, povsem pristaja na moževe posebnosti, da je iana tična njegova pristašinja, kl veruje v moževo misijo — in je tudi svoječasno, ko ji je mož še študiral in sta imela malo deco, vztrajala e njim v najslabših živ-Ijenskih razmerah in delala s svojimi rokami, da so prestali najtežje čase. Vse v vsem: Radič je kot oseba tudi na zimaj nenavadna jjojava. Za naš za-padni ali vsaj srednjeevropski okus ni. Ce bi prišel mož v Ljubljano na javen shod, mislim, da bi se v to svrho jrre-uredil tudi na zunai. Kajti prepričan sem: Čeprav je po rodu, prošlosti in navadi Radič že tudi na zunaj nekako — neurejen, on se gotovo še nalašč kaže in dda takšnega, on je divji mož na zunaj, ker vidi tudi v tem sredstvo, in sicer uspešno sredstvo demagogije. On se navidez asimilira tistim, katere upogne pod svojo voljo. Kajti Radič ie brez dvoma močan politik posebne vrste in tudi apelira na faktorje posebne vrste. On uvaja v politiko neodreiene instinkte, nejasne želje, občutene potrebe, on porablja nagone mase, težnje analfabetnega, zanemarjenega, socialno zaostalega, praziranega prostega naroda, on porablja politične in socialne instinkte in predsodke tega naroda in iz njih ustvarja nov tip političnih načel in taktike, nov tip agitacije, nov tip političnega življenja vobče. In tudi tu kakor prej: Neurejenost, nejasnost, nedoslednost, frapantna nasprotja in vendar neka očividna energija, sila, neka gorečnost in volja, koji se cilj izpna ne vidi!. Politično je Radič pričel z demonstra cijami in manifestacijami Pred okrog! 20 leti je ustanovil Seljačko stranko. Takrat in do prevrata na Hrvatskem ni bik obče volilne pravice, ljudje so se selili y masah v Ameriko In v šume bosanske in rumimske. živeli so slabo, se rano žen3i. imeli mnogo dece, delili domove, živeli oc koruze, se oblačili v domače platno, mrli na epidemijah, zaslužil! s trdim deioc par desetič. V uradih prislovični »glan zendes Elend*. inteligenca koruptna, brez-značajna, hlapčevska; močan vfadni pritisk, ban eksponent Pešte; v vsaki vasi dva čifuta gospodarja, mnogo grado* valptov — novodobni sredni! vek. Seljačka stranka dobi nekaj mandatov, po-' zneje zopet izgubi; enkrat jih ima 2 d. 3, potem 7, 15 ra zopet 3. Radič je večinoma v saboru. Znan »morilec*: govor, tri do pet ur zdržema, veže otrobe, Je v govorih zopet nejasen, zmeden, brez metode; dobre so le njegove primere, prišlo-\ice, citati Vkljub temu je dolgočaser., se ponavlja, pa zopet psuje, viče, krili Govori strašne budalosti, ali ko se mu vse smeje, ostane resen, kakor da se ga vse to ne tiče. In med največjim dolgc-časiem naenkrat prinese frapantna, duhovita izvajanja, aperSuje, čisto nove poglede, da se zavzameš, pogledaš, poslušaš, postaneš pozoren, slediš a zanimanjem — naenkrat pa prevrne in je zoper sredi najbolj neužitne kolobociie. Enaka, namreč stalno nestalna mu je taktika. Najprej je hud pravaš, potem je za narodno edinstvo, pristaš in protivnik koalicije, se potolče s Frankom, s Supilom in Hinkpvjčem, je za reško resolucijo 'it vi ugodnega vtiska. treba bi ga bilo ob strani Izpopolniti: lepo bi bilo, ko bi se napravil še na vsaki strani drevored, iz iesar bi nastal širok trojni drevored — Id bi bil važen za Ljubljano bodočnosti, ko se bo tod razvijala od Aleksandrove jeste navzgor glavno promenadno življenje: park za Jakopičevim paviljonom z lepim središčem bo najprimernejši kraj za koncerte in za večerni oddih. Od tu je naravna pot v gozd in bi morala biti tudi pot k Tazgledu, toda bližje nego je sedaj. Iz one lepe skupine brez, ki tvorijo zase posebno sliko v podnožju gozda, bi morala iti steza v serpentinah naravnost navzgor in v nekaj minutah bi stal tujec na izbrani razgledni točki, od koder bi videl pred seboj mesto v celoti Seveda bi moral biti tudi c razgledi v ta namen prirejen. Drugod stavijo celo razgledne stolpe, tu bi niti tega ne bilo treba: treba je le posekati nekaj vrhov, ki zakrivajo razgled na mesto, kar se lahko zgodi brez ■škode za drevje ln gozd. Sedaj se nahaja na tem kraju ena sama klop — in to se imenuje razgled. Nad klopjo se dviga bre razmišljujejo. Sokolstvo SC Za- | Odbcrova seja COS. v Pragi. t. ; naše glavna skupščina, so je vršila dne 3. in 6. maja. Zastopane so bile razen državnih) naetavljencev, ki stanujejo po i ene ž ki ^ včlanjene v Oboi več železniških postaj izven Ljubljane j ?ot(vlski. Za .grščino je vladalo ve- ! liko zanimanje tudi med nesokoli, ker Domače zadeve iu se vozijo dnevno v službo. „ Pomisliti moramo nadalje, da je za-|so se vr?ilc let08 T0,itve v predsedstvo cetkom leta 1922 bilo v Ljubljani 357 CGS _ ki w voli ^ dve ,eti ne kaJ{or strank z 1621 osebami, ki so stanovale pri nas< ki volimo staresinstvo vsako te v vagonih barakah drvarnicah, skladi- j t0 g z£inimanjem M * pričakovala iz-ščih ln delavnicah. Kol.ko so ti reveži |volitev Ftarogt„ čos Na?protniki Sokolstva — zlasti komunisti — so sc že utrpeli na zdravju, si lahko mislimo. Kriza gradbenega gibanja in stanovanjska kriza v Ljubljani Gradbeno gibanje, ki se je lani v Ljubljani tako lepo razvilo, je letos v takšni meri popustilo, da lahko govorimo o gradbenem mrtvilu. O vzrokih ni treba dosti razpravljati, saj je znana stvar, da zadene pomanjkanje denarja in kre= dita najhitreje ravno gradbeno obrt. Razen tega je nastopila še ena okolnost več. ki je zadala lanskemu gradbenemu razmahu zadnji udarec: obenem s pomanjkanjem gotovine je nastopilo v pozni jeseni podraženje gradbenih ma-fcerijalij. Opeka jo od takrat sicer neko« liko popustila zbog velikih zalog, ki jih opekarne imajo, vendar stane komad še vedno 2 K 80 v do 2 K 90 v loko tovarna v ljubljanski okolicL Povišanje mezd in voženj je podražilo gramoz in pesek, čeprav se nahajajo gramozne jame tako rekoč sredi Ljubljane. Obenem sta se povzpela v ceni cement in apno in v posebni meri železo, ki je šele zadnje dni za spoznanje popustilo. Razumljivo je tedaj, da letos novih stavb skoraj nič ni in se dela le na onih, ki so se pričela zidati la,nsko leto. Po teb zgradbah se vršijo sedaj razna obrtniška dela ter se obmetujejo stene. Na novo se je letošnjo pomlad pričelo z zidanjem v Beethovnovi ulici, kjer postavi Jadranska zavarovalna družba tri= nadstropno hišo, na Bleiweisovi cesti (vila gospe Verlič), v Vodmatu (vila g. Hribernika), v Spodnji Šiški (dvojna hišica Macoratti-Kuhar), ob cesti na Ko-deljevo (hišica g. Kregarja), na Galje-vici (hišica g. Mostarja) in na Ižanski cesti (hišica g. Menceja). To je za enkrat vse. V kratkem se prične z gradbo še nekaterih hiš, med katerimi je treba omeniti občinsko stanovansko hišo za Bežigradom in palačo Delavske zavarovalnice na Miklošičevi cesti, ki se pa izvrši v reduciranem obsegu. Stavb, ki naj služijo samo obratnim namenom, ni letos še nikakih. • Z ozirom na stanovansko bedo, ki v fcjubljani še vedno vlada, je gradbeno mrtvilo zelo fatalno. Kljub zelo živahni lanskoletni gradbeni sezoni je treba reči, kajti vse po prevratu sezidane stavne ne pomagajo niti ljubljanskemu naravnemu prirastku, da pride pod streho. Po preobratu se je v posameznih letih pričelo graditi sledeče število zgradb, ki prihajajo v poštev kot stanovanski objekti (palače, hiše, vile in hišice): leta 1919.....4 zgradbe „ 1920..... 19 zarradb - 1921..... 29 „ 1922..... 78 „ Skupaj . . 127 zgradb. V centrumu mesta, kjer je predpisan strnjen stavbni sistem, so se zidale pretežno le velike stavbe, katerih je 19. Stroški za stavbe v centrumu mesta v strnjenem sistemu so tako visoki (zbog predpisanih višin), da jih posameznik težko zmore in zaradi tega tudi vidimo, da so večje zgradbe sezidale le razne družbe in zavodi. Sem spadajo predvsem: pafača Ljubljanske kreditne banke. palača Trboveljske premogokopne družbe, palača Praštedione, palača Pokojninskega zavoda, ki ležijo vse ob Aleksandrovi cesti; st-anovanska hiša Ljubljanske Kreditne banke v Beethovnovi ulici; nadalje dve stanovanski hiši Jadranske banke, palača Zadružne gospodarske banke, palača Vzajemne posojilnice, hiša Prometnega zavoda za premog in hiša Kreditnega zavoda, ki ležijo ob Miklošičevi cesti; v bližini se gradi ena največjih ljubljanskih zgradb, Ljubljanski dvor, v Dalmatinovi ulici pa lična stanovanska hiša Mestne hranilnice; v Pražakovi ulici je zgradil g. Tčnnies trinadstropno hišo, ob Dunajski cesti pa Dohoilarst-veni urad stanovansko hišo (tik topničarske vojašnice). Razen 19 zgradb v strnjenem sistemu se je v prvih štirih letih po prevratu zidalo še šest večjih stavb v odprtem stavbnem sistemu. Te stavbe so: stano-vanska hiša Južne železnice ob Re sije vi cesti, dve občinski stanovanski hiši na Prulah in ena Za Bežigradom, stanovan-ska vila Češke industrijalne banke ua Prulah in stanovanska vila Trgovske banke v Knezovi ulici. Vse ostalo 102 stavbe odpadejo na vile in hišice, ki so pretežno le enodružinske. Teh se je gradilo največ na Mirju in V Ljubljani imamo nadalje mnogo slu-jod p^^ bank(> -Bohemia,, z vso silo čajev, da sc nahajajo v enem stanova-, Mpadllli f)0 liMih dosedajljega starosto nju po dve ali celo vec strank, ki vse br dr. ?ch6iEerja, ki .je bil pred leti iinrtp.hli.m Ann L-nninirt ( (n flftiinnr, lia ... . 1 uporabljajo eno kuhinjo. Od souporabe kuhinje je bilo namreč prizadetih 531 strank, to se pravi, da bi najmanj 270 strank rabilo nova stanovanja, da bi razpolagale s svojim ognjiščem. predsednik banke in do lanskega leta član upravnega sveta. Dolžili so ga, da je on odgovoren za polom banke ter so hoteli zanesti spor in needinost, v sokol-ske vrste, ker so pričakovali od tega Razen pravkar omenjenega je treba, ve!ike koristi ^ svoio organizacijo, ki že opozoriti na prenatrpanost premno-1 ima orfranizininih tudi nekaj telovadcev gih stanovanj. Človeku se ježijo lasje, , pod imenom federacija, če je imel priliko videti, koliko glav mora živeti v enem ali dveh malih prostorih. V tem oziru je podal popis stanovanj, ki se je vršil 20. deccmbra 1921., Toda nakana se ni posrečila in češko Sokolstvo je vnovič dokumentiralo e3i-no-;t in izreklo zaupanje svojemu dol« marsikatero pretresljivo' sliko. V Ljub-' petnemu starosti, ki deluje z vso vne- ,. . . . „ I mrt 7-1 Snfcnlsttrr, Ari mlatil, IA* Prod ljani je namreč: a) 391 strank, ki imajo po le en glavni stanovanski prostor (za te štejejo: . , . obe, kabineti, kuhinje, {»oselske sobe delovanju pri banki »Bohemi* i mo za Sokolstvo od mladih let. Pred pričet kom seje je podal br. dr. Schei-ner točno in izčrpno poročilo o svojem ter do- in kopalnice), v katerih stanuje po 3 do kazfL ^ bii zavod' dokler *> bil J4 jjudj. i predsednik m upravni svetnik, aktiven, b) 910 strank, ki imajo le po dva prostora, pa stanuje v njih po 5 do 13 ljudi; c) 355 strank, ki imajo le po tri prostore, pa stanuje v njih po 7 do 15 ljudi. O higijenskih razmerah v teh stanovanjih si je le težko ustvariti zadostno pesimistično sliko, kajti ta »stanovanja« obstojajo večkrat z malih, komaj neko- za- poznejše delovanje pa ne more biti soodgovoren, ker ni imel več besede v upravi. Nato je poročal br. podstarosta Stepanek, da so on ter brata Mašek in Urban pregledali in proučili zadevo br. Scheinerja ter se prepričali, da ne i pada na njega niti najmanjša senca krivde. Govor br. Scheinerja je bil spre-; jet z viharnim odobravanjem in brat liko razsvetljenih lukenj. ,, . . ... .„ . Kriza gradbene obrti ne zadene torej fheiner f bl' 7 V7k1' kom za starosto COt-. le naših obrtnikov in dobaviteljev gradbenega materijala. temveč še v hujši meri neštete rodbine, ki ne morejo do st-anovanj. ki so človeka vredna. Inž. J. Mačkovšek. Prispevek k tujskemu prometu V ameriških časopisih je citati, da je odšlo v Evropo v tem in tem času 15.000 bogatih Amerikancev na oddih in zabave. In evropske izdaje ameriških listov (n. pr. »The Chicago Tribune*) jih v svojih inseratih in popisih vabijo v to in drugo mesto, v to in drugo letovišče. Iu mesta iu letovišča štejejo zlate dolarje, ki jih tam puščajo oddiha in za-bj.ve željni .Amerikanci. Sokclski Glasnik. Prejeli smo 5. in Eden od takih Amerikancev je zašel j 6. številko Sokolskcga Glasnika, ki obse- telovadnih igrah. Joža Trdiiio. v z cm a v spisu > Leger, ki je ti dni umri, kakor smo žc poročali, ie bi tudi član sokolskega društva v Pragi ir menda edini Francoz, ki ie nosil sokolsk članski znak. Sam jc ob priliki svoieg. bivanja v Pragi napisal v Vcstniki COS.^> daljši članek r> svojih simpatija! napram Sokolstvu. Velika ljubav, ki i' je vedno gojil do ideje Slovanstva, ga i; dovedla tudi do tega. da je simpatizira! -Sokolstvom, o katerem pravi, da je prezentant ideje Slovanstva. Zlet bolgarskih Junakov, ki K določen za čas od 25. do 30. maia v Sr fiji je po zadnjih poročilih odložen n. poznejši čas, ker telovadišče ne bo pravočasno dograjeno. Telovadišče se nahaja na začetku Borisovega parka in ima prostora za 4000 telovadcev in za 50 tisoč gledalcev, po velikosti je torej približno enako lanskemu zletišču v Ljub ljani. v ,.cehojiig" ti Ljubljana palača kreditne banke, telefon št. 339 priporoča obrtnikom, industrijcem in trgovcem iz svoje tovarniške zaloge Weiss k synove, Dvurkralove S-< JU vsake vrste in vreče za moko, oglje, cement itd. vseh kvalitet in velikosti, jutin« ijnhe s amnlce in preproge (Lanfer) po orig. tovarniških cenah. in Tovarna žime za iiinnlce I. MisterS v Stražiščn * (aatanovljeaa leta 1S44.) >77 priporoča vsakovrstno žimo za zimnice« Nakup lirovin: Konjske žime in grive, govejih repov, kozje dlake in prašičjih ščetin. Deseti mednarodni kengres za volilno Rim, 16. maja. Točno, kakor naznanjeno, se ie za če! v soboto, 12. t. in., naš kongres v Rimu. Zbralo se nas je baje dva tisoč delegatk, ki zastopamo — čujte in strmite! — 40 držav. Kajpada smo tukaj tudi jugoslovanske delegatke. Srbkinje, Hrvatice in ena Slovenka. Tudi Bolgarke so iu. Mnogo pozornosti vzbujajo tri delegatke in Indije v bogatili narodnih nošah, tri Rgipčanke v črnih toaletah in drobna Japonfca, ki trli med nami, kakor metuljček v lahkih svilenih oblekah. Na kongresu vlada sploh v toaletah silno razkošje. tako da se mi zdi, da sem prišla na mednarodni modni kongres Kongres se vrši v palači za razstavo na via Nazionale. Prostor ie skrajno ne-pripraven za zborovanje: povsod silno i isoke dvorane s steklenimi strehami, akustika je zato jako slaba in delegatke venomer vzklikajo: ^Glasneje!** Razen ;ega je palača na najbolj obljudenem kraju mesta: tramvaji, avtomobili, kočije, i3ko da se mi zdi, kakor da smo na cesti. Vrat ni nikakih. samo zavese pri različ-iih vhodih. Delo se je začelo v komisijah: prva ''omistja ie obravnavala temo: «Za enako delo en alt o plačo* (jugoslovenska delegatka Katarina Bogdanovičeva). Druga icomisija je obravnavala vprašanje morale ("jugoslovanski delegatki Adela Milčinovi-čeva iu Milena Atanackovičeva). Tretja komisija je razpravljala o državljanstvu poročene žene (jugoslovanska delegatka Milka Gučijeva). Četrta komisija o normah ekonomskega življenja žene, matere t;i dece, in sicer legitimne in nelegitimne Jece (jugoslovanski delegatki Petkoviče-va in Stebijeva). Delegatkam so bile predložene resolucije, o katerih se je razvila debata. Z večino glasov sprejete izpremembe so se nato porabile v resolucijah, stalna komisija ie potem nanovo stiiizi-rala vse resolucije, ki so bile predložene v ponedeljek in torek kongresu. V ponedeljek dopoldne ob 11. se ie vrnila slovesna otvoritev kongresa. Dvo-ana je bila okrašena z zastavami vseh narodov in držav, od koder so do.šlc dele-"atke. Tudi naša državna zastava je bila ned drugimi. Toda oioj! S katerokoli delegatko govorimo in ii povemo, da smo iz Jugoslavije, vsaki moramo na dolgo in široko razkladati, kako je ustrojena naša iržava, kje leži, koliko nas je itd. Skratka: od nas ne vedo ničesar. Prvi ie pozdravi! kongres rimski župan, nato pa ie imel otvoritveni govor Mussolini. Otvoritvi je prisostvovala ogromna masa ljudi, moških in ženskih, ki so Mussoliniia navdušeno pozdravljali. Zlasti Italijanke so mu vzklikale in prožile svoje roke za fašistovski pozdrav z neverjetno živahnostjo. Mussolini se je kazal v svojem govoru velikega prijatelja feminizma in ie obetal Italijankam, da dobe kmalu aktivno in pasivno volilno pravico za jbčine. Kajpada je žel ogromen uspeh. Njegov pojav pa ni simpatičen. Vse na 'iem ie proračunano na teatraiičen efekt. Kadar se zasmeje, raztegne usta avtomatično, a mahoma ie zopet mrk in gleda izpod čela. Njegovo lice spominja na slike Nerona in na Napoleona. Njegov govor so prevajali takoj na francosko in angleško, in Mussolini je sam ves čas razno zasledoval, da je bil prevod pravilen. Svoj govor je čital. Italijanke so mu izročile velik šopek rdečih rož. Za j njim je govorila gospa Bosio kot pred- ! -ednica pripravljalnega odbora običajne; • fraze. Za rimski sufražetski odbor je go-' vorila ga. Benedertini, ki je pripela Mus-^oliniiu znak sufražetskega kongresu Med govori je delal Mussolini strasti >braze, se naravnost pačil in me je sp!o!i ; silno spominjal na mimične slike v kinematografu. Zadnja je govorila ga. Chap- ; man Catt, predsednica Internacionalni; ženske zveze, za volilno pravico. Stara, t izredno simpatična gospa, Amerikanka. Jugoslovanske delegatke smo konštatira-!e, da je močno podobna naši predsednici. ?e. Hrističevi. Njen dolgi govor je podal splošni pregled o stanju ženske volilne pravice. Za Evropo je ugotovila zanimiv takt, da se lahko potegne preko evropskega zemljevida vodoravna črta, ki deli pravico v Evropo na dva dela: na severni, ki ima volilno pravico, in na zapadno južno-vzhodni, ki je nima. V ta del spadajo Portugalska, Španija, Francija, ves Balkan, torej tudi me. V ponedeljek dopoldne in v torek ves dan so se obravnavale resolucije poedinili komisij. Mnogo novega ne prinašajo. Zanimiv za Jugoslovanke je z ozirom na naš lanski kongres Saveza tretji del resolucije treiie komisije. Ta del govori o nezakonski materi in nezakonskem detetu in zahteva, da mora dobiti nezakonsko dete enake pogoje za telesni in duševni razvoj, kakor zakonsko dete, in sicer po imovinskih razmerah svojega očeta. Dalie zahteva ta resolucija, da se mora odpraviti iz državnih zakonikov zloglasna določba iz Napoleonovega zakonika «La rechcrche do la paternite est interditeo.. (Iskanje očeta je prepovedano.) To določbo imaio med drugimi^ Srbija, Rumunija, Portugalska, Grčija, Črna gora in druge. (Francija jo je pred dvema letoma odpravila.) Kakor ie bilo pri vseh drugih resoluciiah mnogo debat, tako ni bilo pri tej zadnji nikake. temveč je bila sprejeta soglasno in z velikanskim aplavzom. Nobena druga resolucija ni bila sprejeta soglasno. Med razpravljanjem komisij v soboto ter v nedeljo ves dan je imel posebne seje odbor Zveze, pomnožen s predsednicami poedinih nacionalnih delegacij. Naša predsednica je ga.Petkovičeva. Razpravljalo se ie največ o fuziji Internacionalne ženske zveze in Zveze za volilno pravico. Fuzija bo bržčas odklonjena. Došla je tudi ladv Aberdeen, predsednica Internacionalne ženske zveze, in je včasih prisostvovala tudi našim sejam. Delegacije Jugoslavije, Bolgarske, Romunije, Grške, Češkoslovaške in Poljske so imele doslej dva sestanka, da se zedi-nijo za sledeče: pomnoži naj se število odbornic od 13 na 15 in da dobe Jugoslovanke, Bolgarke, Rumunke in Grkinje svojo zastopnico. Češkoslovaška in Poljska pa svoje. Za obe skupini je odločil žreb, katera država naj ima zastopnico. Za prvo skupino (balkansko) je določil žreb Grkinjo, za drago Čehinjo. Jugoslovanke smo se odločile za tesnejši skupni nastop Balkank, ker vse skupaj še nimamo volilne pravice. V ponedeljek in torek zvečer so bili javni shodi. Govorile so po štiri minute zastopnice raznih držav. Za Čehinje !e govorila v ponedeljek ga. Tumova, poslanka in delegatka češke vlade. Zal, da je govorila polovico svojega govora italijansko: Nemke so govorile vse le nemško. Za nas so bili najzanimivejši govori žen, ki že imajo volilno pravico. Njih navedbe o delu po parlamentih so nas uve-rile, da so žene sposobne za javno delo. Prijavljena je kot govornica tudi ga. Pet-kovičeva. V nedeljo zvečer je priredil italijanski odbor pozdravni večer s koncertom. Pel je mal ženski zbor in bilo je tudi nekaj solo točk. Vse silno slabo. Potem bnffet. V torek popoldne je oriredila italijanska vlada na krasnem vrtu palatinskem sprejem s koncertom. Mitssolini je hodi! po poti kakor imperator. Govori! pa je v imenu «il governo fascio*. Danes dopoldne (t. i. v sredo) se je za-1 eelo razpravljati, ali naj osnujejo žene j svoje politične stranke, ali naj se pridni- i žijo moškim političnim strankam. Pred-: odtiie Finka. ga. Puruhjel. ki ie najdaljšo dobo poslanka. Uvodni referat ie imela ga. Vicksell, švedski ženski poslanec. — Več jutri. L-a. Proti posebnim ženskim strankam. Rim, 18. maja. Na mednarodnem kongresu žensk v Rimu je bil od strani angleških in nemških delegatinj stavljen predlog, naj si ženske ustanove svoje politične stranke. Zastopnica Avstralije je poudarjala, da naj ženske snujejo raje nepolitične organizacije. Predsednica kongresa je ugotovila, da se je večina udeleženih izrekla proti temu, da bi ženske snovale svoje politične stranke. Najstarejša slovenska plisteliaifltelaiiKS iva n ¥m\\, SunaJsNa cesta 10 52 prlpsrsča. Iziriitei ločna, cene zmerne. Kdor nU •k.raniks ali nunsko harmoniko 'cstaega ali Lnbaaovego. izdelka, naj se obrne na F. KUSLER Izdeiovatslj harmonik Drenov grič p. Vrhnika I !! Medjimurski konji!! Poitežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odjj« ] za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod naj-kulantnejšimi pogoji pri E. VAJDA CAKOVEC veletrgovina s konji Medjimurje (Jugoslavija). Brzoiavi: Vajda Čakovec Telefon Interurb. 59. 4 Za odgovor Je priložiti znamko. r?ayi „{šQ§sef"-sevliif tevsf« za srattžš «er ScusSti žav!J8 vseh vrst so izdelujejo v znani solidni čevljarski dciavnici 125 I m 9 Ljubljana, Tnrjaiki trg (Brso) L Istotsra se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene cs^tirea! Postrežb? tožita: "m & zs srajce v najnovejših vzorcih priporoča n F» S? Cbakniiiift LJUBLJANA. fl. Q s. uanflBPnb testni trg 10 59/TV Knjige za mladino: Fr. Milčinski: Zgodba Kraljeviča Marka. Vez. D 18 —, po poŠti D T— več. J. Šorli: Čirimurci. Povest s slikami. Bro&. D 20 —, vez. D 25 — po pošti D 1*25 več. Fr. Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice s slikami. H. natis. Cena broš. D 18-—, vez. D 25 — po pošti D 1"50 več. J. Šorli: Bob in Tedi. Dva neugnanca. Povest s slikami, Brož. D 12 —, vez. D 18 —, po pošti D 125 vec. i. Waschtetova: Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Vez. D 2'2 —, po pošti D 1-25 več. Cika Jova: Pisani oblaki. Vez. D 14-^, po pošti D 1— več. Čika Jova: Kalamandarija. Vez. D 12 —, po pošti D 1— več-Vse te knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. pisarna v Ljubljani, palača Ljublj. kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr. Koncesijonirano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne in vroeevodne kurilne naprave, popravilo ln postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču-Glinee 5. Specijalno podjetje za napravo in dobavo: modernih žao. transmisij in strojev za obdelavo lesa. 77 Zastopstvo za Slovenijo: JE^JFg.JHLli^C^ Lijubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5, telefon 407. 878 H in PTTTH It MrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTlIMllinj;^rm^IMIIilIIliniIIIlIIIllliiIIIp j [jmimi rrrr 1111 m i inu i » i i-r-rrr^rrfi 1111111 lir. 11111111111 ri m 111 TTnmpj fl Zdravilišče Roaaška Slatina. nfTtnniTniiniiiTn T 11II1 fTTi iiiiniiu.i nimiiiminLiimm ^ -- Sezona s Maj - september. sSfer T T T T I I I H I H I I I I t t I' T I T TI I I 11111111111II11111 T T JLUJLUJ-I umu iiJLiiiib^jrcrcr! m ftTTTiniTTTiiiM rmTmii 1111111 iiTmmn?^ N Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. — Cene zmerne. S Pred in po sezoni znaten popust. — Največja udobnost. K H Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča. £ rr; T v 1 m i i n 11 n 1 m 1111111111H M 11111111111111111»X111111111 TTTrnE FRAN RAVNIKAR LJUBLJANA, Linhartova ulios št- 25. Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, ■ ■ =* parna žaga in lesna industrija. Telefon St. 415. — Pošt. ček. zavod št. 11.4-28. Prevzemanje zgradb, hlž, vil, stolpnih streh, vrtnih utle, balkonov verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosiinlcs za Industrijske stfvbe, dvorane, in razstavne zgradbe, zi večje rezpetine od 12 do 40 m po mojem sistemu. antiseptična zobna krema, je najbolje čistilno in osvežilno sredstvo za zobe in usta. Glavna zaloga I. C. &OTAR Telefon 402 Ljubljana, WolfOVa ulica Št. 3. Telefon 402 Maribor Novo mesto Rakek Slovenj gradeč Slovenska Bistrica (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 45» LJANA. | EKSPOZITURE i~| Konjice Meža-Dravojjrad Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) K. Zevacoi »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman . XLV. (SaJais hi njegova usoda. Poražen v Fleuryju, je Saint-Priac "dirjal najprej v Fontainebleu. Izgubil .je bil glavo popolnoma. Ko so mu njegovi drogovi pobegnili, se sploh ni domislil, da bi Annais nadziril še da Ije. Bil si je gotov, da jo najde nekje v bližini Trencavela in Mauluysa. Proti tema dvema pa je pričel gojiti strašno sovraštvo. V Fontainebleuu si odpočije. Še hujše, kakor ta poraz, pa je zadel Saint-Priaca nepričakovani pogled na Verdiera. Ta dedec še živi! Sedaj 3e pojavi v Saint-Priacu gluh nemir, in Saint-Priac pomišlja na ono slavno pismo, katero je bil izročil kardinalu. Popoldne se Saint-Priac vrne v Pariz in obsedi v gostilni »Pri velikem kardinalu*. Drugi dan se poda k svojemu gospodarju, ki ga takoj sprejme in mu hladno ukaže, naj poroča o dogodkih. »Torej ste bili zopet premagani?* »Trencavel, monsinjor!... Trenca ▼ei!» »No, torej, pripravljena je bila Vaša ženitev in Vaša dota Tudi je podpisano pismo, ki Vam daje visoke ča sti in stalno službo. Samo zaročencev ni bilo. Kaj morem storiti sedai za Vas?* Saint-Priac ne odgovori, samo debela solza mu zdrkne po spačenem obrazu. _ «No, dobro . > . jaz odhajam s kraljem. Kadar se vrnem, Vas že zopet pokličem.* « Trenca vela poiščem . -. .j Henrik de Tallejrand, grof de Chalais, je bU zdirjal iz Pariza kakor blazen, da najde njo, vojvodinjo de Chevreuse. V Etampesu je izvedel, da je ona potovala tod mimo. V Bloisu pa je ne najde. Ves iz sebe jo išče povsodi, končno sam ne ve, kam naj se obrne. Odide na cesto proti Bretanji. Noč je. Chalais galopira, Pri tem glasno govori sam s seboj. »Hej, kdo tam?* ga ustavi krik. Chalais je nekoliko sto korakov oddaljen od Bougencyja. Na klic se ustavi. Glas mu je znan in poln sovraštva. Potnika, k? sta se srečala, skočita drug proti drugemu in se pogle-ilata. »Chalais!* "" ' ' «Louvigny!> zarenei Chalais, ko je Spoznal tujca. Oba potegneta svoja bodala. Konja sta se bila ustavila drug ob drugem. Nasprotnika se merita v temi, oba pripravljena v svojem obupu in nestrpnosti, da planeta na nasprotnika. Končno se še enkrat oglasi Chalais: »Jeli, ti si nas izdal? Kar povej! Koliko si dobil od kardinala? Lou-vigny, izdajstvo ti kar gleda z obraza!* Chalais vzdihne obupano. Louvigny pa nadaljuje z naslado t »Veš li, koli-kor bom trpel dotlej, da te predam kardinalu? Skrbel bom, da te izročim v čim najboljšem stanju! Zato miruj, ali pa te povežem še trdneje. Glej, da kmalu ozdraviš! Prisegam ti, da še nikdar ni ljubica bolje zdravila svojega fanta, kakor bom to pot zdravil jaz tebe. Chalais zadnjih besed veg ne sliH, ker je zopet omedlel, XLVL Rascassc se razvija. Louvigny skrbno pogleda svojega premaganega in zvezanega tekmeca, potem odide in zaklene vrata s ključem. Nato stopi iz sobe doli v gostilno, da kaj poje. Gospodar, gospodinja in strežajka hite sem in tja in ročno strežejo očividno zelo izbirčnemu gostu, ki se šopiri za mizo in je in pije, kar se da. »Tega le pa poznam!* si misli Loa-vigny. c Saj to je neki Rascasse, najljubši kardinalov vohun. Pa ne, da bi bil tukaj v svrho, da vohuni za menoj?* »"Hej, lopov, prekleti vrešči Rascasse nad gostilničarjem, »Hej, če bi njegova eminenca videla, kako slabo strežejo njegovim poslancem!* »Kardinalov poslanec!* ječi gostil-ničar Panard. »Monsinjore. samo nekoliko potrljenja prosim, piska bo vsak čas pečena . . .» »Požurite se, za vraga! Nisem nara-jen, da bi moral čakati!* Rascasse oholo pogleda okrog sebe. Sedaj zapazi Louvignyja, ki ga gleda, potem pa naglo stopi k njemu in ga kratko vpraša: »Me li poznate?* »Gospod vitez de Louvigny?> zajec-lja Rascasse. Ter vstane m ponižno pozdravi. «Oj,» si misli Panard. »Zdi se mi, da postaja gospod poslanik nekam ponižen. Upam, da ima vsaj kaj denarja!* Louvigny mrko gleda Raseassa fn ga kratko vpraša: »Kdaj boste zopet pri njegovi eminenci?* »Čim . . , najprej . . .,* poroča Rascasse. »Dobro! Povejte mn . , .> »Kaj ukazujete?* »Ničesar!* se odloči Louviguv, obrne hrbet in odide. Rascasse pa se 'ori lejo rjavo pečene piške, med zalaganjem pa si pravi: »Hej, kaj pomeni to? Gospod de Louvignv je v Bou- ZUM&AB0 Glavno zastopstva: O.ZuiceK Ljubljana, Sodna ul.11 Tel. inter. 461. prevaranti* genevjn. Kaj dela tukaj? Se pred kratkim je spadal med najzvestejše pristaše anžovinskega vojvode. Zdi ee mi pa, da je po Fleurvju menjal svojo barvo. Sicer pa, kaj me briga Lou-vigny!* Kmalu na to plača svoj račun. bre> odbitkov, ter odide. Kmalu dospe v Blois. Tu obsedi v drugovrstni gostilni. kamor navadno zahajajo voj&, Id straži j o v trdnjavi. V svoji sobici premišljuje Rascasse svojo nalogo. C' vojvodinji je doslej izvedel nekaj le v Etampesu, nikjer drugod ni našel sledu o njej. Rascasse se poriblje po nosu. Po. tem odide na sprehod po mestu in okrog trdnjave, potem na most čez Loiro. Ves čas premišljuje in kombinira in vedno se mu misli vračajo tm kraj z imenom Marchenoir. Za Bloi-sem leži prostrana šuma s tem imenom. pod šumo enakoimen trg, na ce-sti, ki vodi iz Chateauduna v Bloie. Rascasse računa; V Marchenoiru j? grad, ob cesti, ki se je morajo poslu-žiti vsi zarotniki. Od tam se ona lahko sporazume z Vendomom. ki je v Bloisu, in lahko ob opasnosti pobegne na vse strani, bodisi v Blois. ali na nasprotno stran v Orleans, ali v Chateau-dun ali v Vendome, ali pa celo v šumo. Zakaj torej naj bi je ne bilo v Marchenoiru? Ves zaverovan v to misel zapusti Rascasse svojo gostilno, sede na konja in odrine v Marchenoir. kamor dospe ob sedmih. Pred prvo bajtico se ustavi in vpraša žensko, ki slučajno prihaja po poti: »Hej, dobra žena, Bog vas blagoslovi. Evo, vzemite ta-le tolar!* Ko je ženska vsa začudena in polna hvale, jo vpraša: »Prosim Vas, povejte m: ni li tukaj nek grad, ki je last vojvo-dinje de Chevreuse?* In ženska mu odgovori: »Gradn sicer ni, pač pa majhen lovski gradič, niti velik niti lep Leži sredi pota, kamor greste . . .» »In je prav res last imenovane?* »Seveda je! Pred petimi leti j? bila tukaj, vsa deželica se je hvaležno ;po-minja . . .> »Pa sedaj, ni li zopet tukaj?* vpraša Rascasse razočaran. »Sedaj ne! Gradič je zapuščen in io (prive rastejo okrog njega.* . . . Vkljub tej informaciji se Rascasse ogleda, kje je gradič. Res je navidez vse zaprto, zapuščeno, prašno, zaraščeno. »Mnogo ne izgleda!* si misli Rascasse obupan. Toda ne popusti. V Marcbenoirn leže v zasedo. vanje vzame pri seljaku in tukaj zapazi dva dni pozneje Marino, iatimno uslužbenko vojvodinje. Posluša njen razgovor z očetom Thibautom, zaupnikom in najemnikom, kateremu j" vojvodinja svojčas izkazala mnogo dobrot. Sedaj ga Marina pošilja s pisemcem v Cheverny, k vojvodi Ven-domskemu. . kakor jo zovejo. Bazarsko je preračunana na fašistovsko orkanstvo publike. Predstavlja pa slavje fašizma od pohoda na Rim do Mussolinijevega ministrovanja, oziroma poveličanja. Zastor se dvigne. Za bogato obloženo mizo se mastijo tribuni proleta-rijata in dekretirajo štrajk za štraj-kom. Seveda je tudi Ljeninov zastopnik med njimi. On povede kolo revolucije. Toda: V drugi sliki dozoreva fašizem. Genij Faseia razvija, butaro. Palice -asejo iz zemlje, v ospredju pa na nitkah starega lisjaka Giolittija plešejo duhovni, don Sturzo ter črni »popolarski* in rdeči revolucionarni škrat. Nenadoma se pojavi Mussolini: z liktorsko butaro preseka nitke marijonet. In ob njegovi roki se pojavi »Italija*, ki je končno našla rešitelja, paladina. Giovinezza, giovinezza, fašistovska himna .. . publika bruhne s sedežev in ori v navdušenju. Tretja slika, prva apoteoza. Oam-pagna Romana. Solnce vzhaja in zlati Petrovo kupolo, od daleč pa se bliža črna armada, na čelu ji Mussolini. In z oblakov stopi Italija in mu izroči malega črnosrajčnika, kakršnih je danes v Rimu cela legija Zopet: Giovinezza, domorodni marši, pevajoča publika... in nato zastor. Zabavna je naslednja scena. Vrši se v rimskem kabinetu. Gospodje ministri Facta in drogovi planejo z naslanjače v v spalnih čepicah, črnosrajčniki se pojavijo pri vhodih. Nežna predstavnica črne srajce zapleše po dvorani. Ministri prepadejo in tresejo se jim bedra . . . Nato: parlament. Socialistični poslanci kukajo izpod Klopi, kajti le tu v varstvu Monte citorija, so kolikortoliko varni pred ricinovim oljem in gorjačami. Otožno javkajo; njihov vodja Turatti, Ljenin sam in Nitti, prijatelj socialistov, pa prepevajo duete, tercete, se vrtijo in počenjajo kakorkoli. Tudi tu, naravno, se končno pojavi Mussolini z Italijo in vsako-jakimi geniji. Sledi lozanska konferenca. Med zvoki petja in strun deli Mussolini poduk ne le nebogljenemu Turčinu, temveč tudi francoskemu in angleškemu diplo- matu. Lasa jih kakor čevljar vajeuce. »Koliko nas je i1:- oblastno vpraša Mussolini. »Trije,* odvrneta Francoz in Englishman. «Ne, štirje,* odvrne Mussolini in pokaže na Italijo, svojo 3i-gnoro . . . Nova apoteoza, nove slike in sklepna apoteoza, naj bi sledile . . . Naj bi. Toda avtorjem opusa je pošla duhovitost in snov. Zaenkrat je mus-solinijade konec. . fi. W. T, Bedna deca v Moskvi Po ruski prestolici se potika nad 15 tisoč zapuščenih otrok. Vsak dan umirajo od lakote in drugih nadlog. P3r desetin dnevno jih povozi električna železnica in avtomobili. Toda, ruska ulica se ne zmeni za te nesreče in nezgode. Nesrečnike kmalu nadomestijo stotine drugih malih potepuhov iz cele Rusije. Ta pojav zapuščenih otrok na moskovskih ulicah je posledica vojne, revolucije, lakote, še bolj pa nove gospodarske politike. Ukinjenje državnega gospodarstva je spravilo ob kruh na milijone rodbin z deco. Na postajališčih tramvajev beračijo ušivi umazani lačni otroci. Na dežju in v mrazu stoje pri vlakih, kateri se mude na postaji po več ur. Obupno ponavljajo svojo prošnjo: »Striček, daj kruha! > Nekateri prodajajo vsakovrstne malenkosti. Ker pa je deri pod 14 letom prepovedano pečati se s trgovino, se pogostoma vidi. da pretepe velikanski stražnik s sabljo in revolverjem tulečega otroka, ki je prodajal cigarete ali trake za čevlje. Najžalostnejšo sliko nudijo otroci, kateri vohunijo v prid boljševiške policije. Prisluškujejo pogovorom gotovih oseb ali neznancev. Nasploh se opaža, da je ruska mladina podivjala. Materam odnesejo lastni otroci vse, kar morejo doseči. Radi tega se matere boje zapustiti hišo. Sovjetski boj proti morali in verstvu v šoli je rodil strašno žetev, šolski otroci so okuže>-ni od najstrašnejših bolezni. 13 do 14-letne matere so v Moskvi običajen vsakdanji pojav. Sovjetska vlada sicer odpira zavetišča za deco, toda ni v stanju pomagati otrokom. Tudi v njenih institutih vlada umazanost, lakota, pomanjkanje obleke. Otroci umirajo v sovjetskih zavetiščih ravno tako kakor na ulici. Na komunističnih mladinskih domovih visijo pred vhodom slike Marksa, Ljeni-ua, Roze Luksenburg itd. V zavetišča so preurejene nekoč razkošne hiše in bivališča bogatašev, ki žive sedaj v emigraciji ali pa ki so bili ustreljeni pod sovjetsko strahovlado. Ti domovi so zapuščeni in žalostni. Okna so razbita in zadelana s papirjem starih časopisov. V hišah je vlažno, mrzlo, in od siropa~ kaplja voda. Po pažfa V valja gruča umazanih in napol goBh otrok. Učiteljica ima za svojih 5f» otrok komaj 10 zvezkov in Se tnao? slabih svinčnikov. Radi tega razdeli otroke navadno v dve skupini: Ruse na desno in Tatorjt-na levo. Ko da znamenje, da se je pouk začel, se tresoča bitja t rahitičnim' kostmi in od lakote oteklimi trebuh' zganejo in pričenjajo peti internacionalno himno. Prva skupina poje ruski, druga tatarski. To je pretresljiva, drama. mučna slika in godba, katero K človek rad pozabil, a je radi tragike, ki se skriva v njej, ne more pozabil. Rekord' -moderne žurnalistike O priliki poseta angleške kraljevi« dvojice v Rimu je bil istočasno dosežen zanimiv fotografski in letalski rekord, ki naj bi pokazal angleškemu narodu, kake ovacije so bile prirejene kralju Juriju v Rimu. Korespondent velikih angleških dnevnikov »Dailv Maila* in »Daily Mirrorja*, John Con-sole iz Londona, je fotografiral sprejem v Rimu in nato še istega dne afr 5-30 popoldne odletel z letalom v London. kamor je prispel 21 ur pozneje-" To je zadostovalo, da so bile slike c sprejemu že naslednjega dne natiskan? v imenovanih dveh najbolj razširjenfr listih. Tako so mogli Angleži ze v sredo občudovati triumfalni pohod kralja Jurija in njegove soproge v Rim. Le talo je vodil pilot Allen, ki je napravil pot 16.000 kilometrov. Na povrat-ku je v Pisi pristal in prenočil na pro stem poleg svojega aparati. Rano zjutraj je preletel Alpe in se ustavi] potem v Lyonu le za trenotek- da si je nabavil bencina, nakar se je dvignil direktno proti letališču v Londonu. Nad Parizom, kjer se ni ustavil, je spustil na zemljo cel šop fotografij pripravljenih za »Daily MaiK Ko y pristal na letališču Croydon pri Lon donu, so že čakali avtomobili, K so odnesli fotografije v uredništvi ee rodili v Ameriki, po prebivalstvu bilo še vedno drugo največje mesto na svetu. Število priseljenoev in njihovih otrok, stanujočih v New Torku, je skoraj enako skupnemu prebivalstvu Pariza in Fila-delfije in večje kot skupno prebivalstvo Chicaga in Berlina. V nobeni drugi smeri svojega zamotanega življenja ni New York toliko občutil probleme, ki izvirajo iz njegove razsežnosti in posebne zemljepisne lege kakor v stvareh, ki se tičejo pocestnega prometa, K prebivalstvu newyorSkega velemesta (Greater New York) treba pri šteti še ogromno množico ljudi, takt' zvaiirih »commuters*, ki stanujejo v New Jersevu, na Long Islandu, gori ob Hud sonu in drugje in ki prihajajo dnevno po svojih poslih v New York; v enem samem dnevu se prevaža znotraj me. New Yorka dvakrat več ljudi kot jft prevažajo vse železnice Združenih drijav po njih ozemlju. Ako gradijo nov nebotičnik, že najde 15.000 ljudi prostora za delo v ogroju- Rad. Peterlin-Petruška: Trojica (Binkošti) v Kijevu Slika iz predvojne Rusije. Ko sem prepotoval Besarabijo, sem sedel v Popeljuhi na vlak in se odpeljal proti svetemu mestu pravoslavne Rusije, mestu velikega kneza Vladimira, starodavnemu Kijevu. Bilo je to spomladi, ko je že poglavitno delo na_ polju končano in ima ruski kmet edini opravek, da gleda za živino, popravlja orodje in opazuje, kako raste trava, in žito na polju. Zato so bili ti dnevi zanj dnevi počitka in molitve in od vseh strani je hitel narod v samostane, na božjo pot k čudodelnim ostankom božjih priprošnjikov. Pota, ceste in vlaki so bili polni romarjev, natovorjenih z nahrbtniki, bisagami in s čajniki ob strani, prepasanih, pod-recanih in z dolgimi palicami v rokah. In kakor peljejo vsa pota v Rim, tako -o vodile romarje tukaj v ukrajinski Rusiji vse želje in stezice in pota v mesto najčudodelnejših svetnikov __ v Sijev. hoda pred Kijevom sem opazil potnike, kako so se kleče, sredi ceste y prahu. z odkritimi glavami klanjali do tal b se križali, obrnjeni vsi v isto smer proti severozahodu. Tudi v vlaku so se razburili, zbirali se okrog ;>ken, gledali v daljavo in se pobožno križali. ' zv*i;i nam poslopju. Zvečer se to človeško mravljišče izprazni in ljudje drvijo do-aiov z vsemi prometnimi sredstvi, ki so na. razpolago. Podzemeljski vlak, obstoječ iz desetih vozov, je zmožen prevažati tisoč ljudi z doma na delo in narobe. Nič manj kot petnajst takih vlakov jc treba, da se spravi domov vse prebivalstvo tankega nebotičnika. Treba pa je najmanj šestindvajset minut za prehod petnajstih rakih vlakov čez točke, kjer jc največji promet. V nobenem drugem mestu na svetu ne živi toliko ljudi tako daleč od svojega dela kakor v New Yorku. Otok v središču New Yorka je 13 milj doig in !e miljo širok. Južni del otoka (down-t.own) je mesto nebotičnikov in ne stanovanj, razen na East Side. Posledica tega je neverjeten promet. Podzemeljske železnice (subway), nadcestne železnice (elevated) in pocestne kare prevažajo dvatisoč milijonov ljudi na leto. Vsak dan po 30 ton petcentnih nikeljnov se vsiplje v blagajnioe prometnih prog. Za leto dni bi znašala voznina 200 železniških vagonov, napolnjenih z nikeljni. Da se šest milijonov ljudi preskrbuje z živežem, treba dovažati v New York ogromno količino hrane. Vsak teden sne prebivalstvo mesta za dvesto viakov ži- j vil, New York mora dobivati na teden 2160 železniških voz žita in moke, 2000 voz mleka. 1636 voz zelenjave in 1168 voz mesa. zaklanega ali živega. Predstavite si vlak z živežem, 76 milj doig, katerega žene 200 strojev. To je new-vorška tedenska potrebščina. Ali je bilo kdaj na zemeljski obli mesto. katero bi se površnemu presojevalcu dozdevalo, da je raj vseh bakterijev ali bolezenskih klic v prirodoznanstvu, je fo mesto gotovo New York. Njegovi - 'anovalci prihajajo iz vseh dežel na božjem 6vetu, iz vseh podnebij in kontinentov. Ako pomislimo, da stanuje na vsaki povprečni kvadratni milji v Man-hattanu skoraj ravno toliko ljudi kot jih ima cela država Nevada in da je na •podnji East Side gostota prebivalstva še mnogokrat večja, potem se človek zares ne more načuditi dejstvu, da je mogoče preprečiti, da tako mesto ne postane pravcato plodišče vseh bolezni. Razen tega nudijo prometna sredstva s stvenih" oblasti. Največ pažnje se seveda obrača dobavi mleka, kajti dojenčkovo zdravje je odvisno zlasti od njega. Mesto ima šestdeset mlečnih postaj, kjer matere dobivajo primerno mleko in primerne nasvete. Javno šolstvo je v New Yorku jako razvito. Vsak otrok mora obiskovati ljudsko šolo do svojega 14. leta, in ker se le manjši del šoloobveznih otrok posveti višjim študijam, ponujajo ljudske šole priliko za pouk v raznih poklicih. Tako zvani predpoklicni tečaji si prizadevajo otroka usposobiti za ta ali oni poklic. Manj nadarjeni otroci in visoko nadarjeni otroci se izločajo iz rednih tečajev in uvrščajo v posebne tečaje. Kar se tiče srednješolske izobrazbe (High Shool), naj imenujemo le eno izmed višjih šol, katera nudi pouk učenkam skoraj izključno tujerodnih staršev. To je Washington Irving High Shool za dekleta. Hčerka iz tenamenta se tu razvija v izobraženo damo v posrečeni kombinaciji izobrazbe nma, srca in rokodelstva. Tečaji so razni: štiriletni akademič-ni tečaj, štiriletni tečaj za knjižničarke, triletni trgovski tečaj, triletni tečaj za damsko modo in triletni tečaj za indu-strijalne umetnosti. Poljubljam roko, milostiva Prejeli smo k naši anketi še sledeče dopise: Hrvatica v Rimskih Toplicah meni: *Ker vidim, da še vedno raste število onih. ki izražajo svoje mnenje o poljubljanja rok, naj pristavim še jaz nekaj! Pravzaprav se mi zdi čudno, da je o tem nastala tako dolga debata. To je namreč čin, h kateremu se ne more nikogar siliti, dolžnost pa tudi ni. Poljubljanje rok od svojcev ali oseb, za katere vemo, da delajo to iz ljubezni ali spoštovanja, sprejemamo ravno tako radi, kakor vsak drug dokaz simpatije. Da nam osebe, katerim nismo nič, poljubljajo roko edino zato, ker smatrajo to kot dolžnost bodi zaradi naše družabne stopnje ali stičnih vzrokov, preprečimo lahko že z načinom, | kako jim podajamo roko. Odvisno je torej samo od nas, žensk! Če pa je res kateri ženski samo do poljubljanja rok, ne vprašajoč za vzrok, in če se najdejo o tej stvari ima sicer samo nežni spol, škodilo pa ne bo, ako spregovori tudi »trpeči del*, kakor se je povsem pravilno izrazil neki jurist iz Štajerske. Pridružujem se ma tudi jaz in dostavljam tem potom svoje skromno mnenje: Spoštovanja je vreden vsak človek, bodisi dama ali moški, kmetica ali kmet, delavka ali delavec. Naravno je, da bi morala vladati v boljših krogih večja omika in s tem tudi večje medsebojno spoštovanje. Sem pa mnenja, da beseda jnilostiva' ne bi smela najti prostora med slovenskim narodom, bodisi pri višjih, bodisi pri nižjih slojih. Glede jjoljubljam roko' mislim, da bi bilo najbolje, če to vprašanle prepustimo zaljubljenim Hudem; le-tl bodo najbolje vedeli, kuni in kdo j lahko po~ ljubijo. Smo kmetski narod in kot taki v pretežni večini tudi skromni. Ohranimo si to skromnost, ki edina veže vse sloje našega naroda v gotovo skupnost. Kakor hitro začnemo s frazami .poljubljam roko, milostiva'. takoj imamo novo kasto ljudi, ki se bo obče\'anju s preprostim ljudstvom vedno boli odtujila. In kaj sledi iz tega.' Novo plemstvo — novo rob-stvo. — Torej, Slovenke, odklonite vsako poljubljanje rok; Slovenci, izkažite svojim idealom spoštovanje na drug način, kar bo našim zavednim Slovenkam brez-dvomno bolj ugajalo kakor: poljubljam roko, milostiva'.y Svetnik Pravičnik s1 smehljaje po- gladi lase, potem uredi nekaj aktov, pogleda najpreje obtožiteljico, potem obtoženko. poskuša, da bi spravil tudi obe nasprotnici v boljšo voljo. Toda ko ni uspeha, jih nagovori: »No, glejte, gospa Porenta in vi, gospa Buca. pustite, da govorim tudi jaz za pet ali vsaj za tri minute. Sicer dopuščam, da se nekoliko pogovorita, ker vam bo prav dobro delo. Iz polnega parnega kotla je treba paro izpustiti, da teotel ne poči. Ni li res?* — T-ljica: »Vedela sem. da bo ona danes . . . oh, deset tožb bi bila morala vložiti . . .» T-ka: »Če hočete, cel voz!* — Pravičnik: »Tiho! Sedaj ste že dovolj razgrajale. Upam, da si ne boste hoteli pokvariti praznikov. Vsedite se! Vi. tožeaka. pristopite! Pa one druge ne poglejte, sicer se obe zopet sprožite! Mislite si, da sva na samem!* — T-ka smehljaje: No, prav!* — Pravičnik: »Vidite! In sedaj povejte . . .» T-ljica: »Saj vas bo nalagala!* Pravičnik: »Vidite, kakšni ste! Tega- res nisem pričakoval! Tako to ne pojde! Saj še ne veste, kaj bo gospa Buca povedala, pa že trdite, da bo lagala. — Gospa Buca, ali ste res reki! o Porentineni možu, da . - ^ T-ljica: »Da. da. da. ona ga ne more videti, ker je pošten . . .» Pravičnik: »Pst! In je li res, da ste rekli, da ima Porentova fante rada in da izbira vedno najbolj krepke?^ T-ka: »Gospod sodnik, jaz imam odraslo hčer in prisegam . . .» Sodnik: »Kratko! Da ali ne?* T-ka: »Ne! Niti mislila nisem nič takega!* T-ljica: »Da jo strela! Takšna — pa taji! Fej! Niti pljuniti ne morem! TfejU Pravičnik: ^Tu je sodišče! Obnašajte se dostojno!* T-ka: »Druge so tako govorile! Vsi to pripovedujejo! Jaz sem gospodu Porenti . . T-ljica: »O njem sploh ne smete govo riti! Niti črhniti ne smete o njem!» T-ka: »Gospod Porenta me je nekoč . . .» T-ljica: »To ni res! LaŽeN Pravičnik sj otare znoj in pogleda v strop. Potem nadaljuje razpravo z največjim trudom. Na poravnavo ni misliti. Na hodniku čakajo priče, za in proti. Jaz pobegnem. Zato ne vem, ali je zmagala Porenta ali Buca. Takšne so vsakdanje binkošti na številkah 28, 2, 6 in drugod, in advokati molijo: »Daj nam danes naš vsak danji kruh*. Z^^tT^^^^oški, ki ji hočejo poiiubovati roko. za- primerno priliko za širjenje vseh nalezljivih bolezni. In vendar je kljub vsemu temu New York eno izmed najzdravejših mest v Ameriki Primerjajte umrljivost New Yorka z drugimi mesti! Leta 1916. je v New Yorku umrlo na vsakih tisoč pre-ivalcev 13-60 ljudi, dočim je to razmerje v Baltimoru znašalo 18-18, v War -hingtonu pa 18-01. New York ima tako zdravstveno oskrbo, da ji nI para na svetu. Nikjer na svetu ni tako krasno dokazano, kako zna zdravniška veda preprečati bolezni. V takem ogromnem mestu kot je New York, je javno zdravje odvisno od večne, neumorne pažnje. Vodotok je predmet -;talnega opazovanja, da bi mesto ne pilo kake mešanice vode in klic, kot sc to dogaja v mnogih drugih krajih. Boj proti :omarjem je neprestan in ravno tako radikalen kot je bil v Panami. Eden izmed najpriljubljenejših oddelkov newyorškega zdravstvenega urada je urad za otroško higijeno (Bureau of ' hild Hygiene). Štorklja napravlja v .'ew Yorku nič manj kot 140.000 obiskov ;ia leto in se imenovani urad posveča oskrbi dojenčkov in otrok z največjim rspehopi. Se pred dvajsetimi leti je vsak »eti dojenček podlegel boleznim v prvem 'etu svojega življenja. Danes se je število umrle dece skrčilo za polovico. Zasluge :ia tem ima ponajveč delovanje zdrav- kaj bi bile nasprotne in jim nc privoščile tega veselja?T> Hrvatica. Iz ljubljanske okolice nam piše gospod K. K.: «Pridružujem se naziranju gospe višjega častnika, ki se je tozadevno tudi oglasila v naši javnosti. Posameznik naj daje duška svojim nežnejšim čuvstvom napram svojcem kakorsibodi, makarl s postavljanjem na glavo! Nikdar pa nc sme oblika izliva preiti in zrasti v navado ali bolje v malika, kateremu naj se vse klanja. Odkrito rečeno: kadar gledam moškega poljubljati ženslu roko, imam vtis, da gledam nepopolno sliko barbarske preteklosti; kajti ženski, temu simbolu ljubezni in dobrote, manjka v rokah le še korobač. Skratka: dokler bomo revni zemljam oblačili svoje pasje duše v take fine manire ter z njimi iskali srečo, bo jedro vsega našega kulta le modernizirano malikovanje, medsebojno duševno in fizično pobijanje, pa naj oblačimo še tako letu naše, oprostite — živalske nagone! Človeštvo potrebuje le pozitivnega, zemeljske dobrine ustvarja-jočega in srčnega kulta, ne pa opičjega telesnega in besednega spokovanja in komedijanisiva, katero nas dviga na višino človeške — živalih Deželan pa meni: «Razmofrivanje o zgoraj navedeni snovi zavzema vedno več gradiva. Besedo Ognjeni jeziki so aktualni o Binkoštih, storije o ognjenih jezikih pa so vsakdanje na številki 28 v Ljubljani Drugodi imajo za takšna važna opravila javnega življenja številko 2, ali 6 ali kakor že, — govorim namreč o kazenskih iaz-pravah na okrajnih sodiščih. Ognjeni jeziki ropotajo tam vse leto in prav nič ne potrebujejo posebnega svetega Duha. Na teh številkah so vsak dan Binkošti. V soboto, so prišle na. takšno številko — pa ne povem, v katerem kraju, — dve ženski. Ena 39, druga 40 let. Še prav dobro ohranjena eksem-plarja. Uprizorili sta lep melodram v enein aktu. Izkazali sta se obe kot zelo nadarjeni igralki Mlajša je nastopila kot zasebna tožiteljica, ker jo je starejša pred več sosedami obdolžila bolj lahkega življenja. Dialog sem si poskusil skicirati, kar je pa bilo združeno a težavami, čeprav sem bil v mlajših letih parlamentov stenograf. Sodnik gospod deželr.osodni svetnik Pravičnik je najpreje ljubeznivo predlagal poravnavo. Obtožiteljica poskoči, kakor da jo jo pičil sršen. «Ne, gospod višji senator, tako ne pojde! To mi je mož ostro zabičal! Ne, ne, ljubi gospod, ne bo nič, s poravnavo še domov ne smem" Njej na ljubo tega že ne storim!* — Obtoženka: »Meni na ljubo? Saj te nisem prosila! Raje grem beračit! Glej jo no!» . . . Tožiteljica: »Eh. še bolje, ti bom že pokazala.. * — Toženka: »Pokazala? Jaz se,m vašega moža. . . Tožiteljica: »Pustite moiega moža v miru!* — T-ka: »Z vašim možem nisem . . .» T-ljica grozeče: »Se enkrat pa . . .!» — S«-inik: »Toda, gospa Porentaii- T-ljica: »Ona naj pusti mojega moža v miru. sploh ga ne sme vzeti v misel! Če bi ga vi poznali, tako dober, miren mož je ...-> T-ka: «»Ha-ha, he-he, hi-hi ...» T-ljica: »Kaj, vi se smejete? No, čakajte! . . . Gospod višji senator, Jezus Marija, vi me še ne poznate . . . če se spozabim . . * T-ka: »Lepo življenje ima revež pri vas! Vsi vrabci že čivkajo o tem!* T-ljica: »Gospod višji senator, pomagajte mib operi, prišli so pevci, pevke in virtuozi vseh strani, vojaška godba iz Celovca c svirala dan na dan poleg ljubljanske in glasbenih užitkov je bilo v preobilju. !assk je imel torej za operne predstave in za koncerte najodličnejše soliste na azpolago in visoka gospoda je bila zalo voljna. Knez Metternich je ob zaključku kongresa pozval Maska k sebi, da pohvalil ;n potrkal po rami. češ: »Mašek, v Ljub« iani nikar ne ostanite! Vzamem vas na !'unaj.» Toda Mašek je ostal vendarle Ljubljani. Na svojo škodo! Zakaj Ljubljana se je po kongresu izpraznila, in je — zadremala. Občinstvo -o je bilo na sijajno izvajanih in razkošno opremljenih operah med kongre-'im razvadilo. beneški in milanski soli« ti so odšli, virtuozi so izginili. Zato so ile poslej gledališke predstave slabo posečane. Gledališki ravnatelji so se aglo menjavali, ker drug za drugim je i •riše! na boben. Končno so leta 1827. nsambl razpustili in gledališče zaprli. Tedaj je Mašek začel prirejati dram-ke in . Dclairacovi - zadolžil dola o vrsto let. K tej nesreči se jc pridružila še leta 1836. smrt ženina. Šele deset let nato se je oženil dru« gič z Elizo Schreyovo, ki mu je rodila dve hčerki: Ivano, ki je umrla leta 1889. v Trstu, in Emo, ki je služila kot učiteljica 35 let v Trstu ter živi danes 76 let stara v Ljubljani kot vedno zavedna Slovenka. V Filharmoniji sta leta 1S26. prenehali orkestralna in pevska šola, Maček je nato ustanovil lastno pevsko šolo in se hkratu tem bolj posvečal pouku na vzorni glavni šoli in preparandiji. Fili-strozna šolska oblast, je itak zamerjala Mašku, da deluje kot javni učitelj obenem pri gledališču in na filharmonij nih koncertih. Tako je bil poslej Maček le še učitelj in skladatelj, hkratu pa vzgojitelj vele-nadarjeuega sina Kamila. Poučeval ga je petja, klavirja, gosli in komponiranja, Kamiio je postal očetov naslednik kot pevovodja FUharmonične družbe in učitelj na glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je plodovit in vrlo popularen komponist, čigar krasne skladbo na Prešernove poe> zija se prepevajo še danes z nevenljivo svežostjo. Nekaj let je bil tudi organist v cerkvi sv. Jakoba ter je izdajal »Cecilijo* s teoretskimi razpravami, navodili in cerkvenimi velikimi in manjšimi skladbami. Kamiio Mašek je bil tudi prvi. ki je v ^Vodnikovem Albumu* opozoril na Gallusa-Petelina iz Idrije, enega naj« genijalncjših komponistov 16. veka. Ponosen je bil Gaspar Mašek na geni-ialnega sina, ki pa mu je umrl že leta i 1859. ' Telesno izčrpan, a duševno 3vež je | živel Gaspar od leta 1854. v pokoju. I Živel je bedno in žalostno! Mož, ki je : deloval orjaško kot ltapelnik in vodja 1 gledališča, kot profesor Filliarmcnične ' dražbe, kot kapelnik imrcdne mcšfcn-| in -^Neznanka*. Kje so dandanes? — Gaspar Mašek je umrl v Streliški ulici št. 80, kjer je živel v pritličju proki 20 let. Žalostinke so mu prepevali zbori Filharmonije, učiteljišča in Glasbene Matice. ki mu je položila na krsto lovorjev venec s trakovi v narodnih barvah in z napisom: Glasbena Matica v hvaležni spomin slavnemu skladatelju »Kdo t« mar?* V Gallusovi biografiji je napisa! nje« gov sin Kamiio — bržčas misleč nase in očeta — sledeč stavek: »Da glas preroka v domovini oesto brez odmeva utihne ter da se talentu kljub najpoštenejšemu trudu _ odreka vzpodbujajoče priznanje, je istina, katerih lahko zgodovina, zlasti zgodovina umeteljnosti, sila veliko število dokaže.* Josip Cimperman ie to istino ponovil na Maškovem grobu... Cas hiti... rodovi umirajo in pozablajo vse nekdanje muke, bolesti, uspehe. F. G—r. O b j ava. i Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenjskih zavarovalnih družb: Allianz, Atlas, I. allgemeiner Beamtenverein, Gisela-Verein, Janus, Universale, W5ener stadtisehe Versicherungsanstalt (vse na Dunaju), in Erste MilitSrdienst-Versicherungsanstalt v Budimpešti se najvljudneje pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake na istih, da se jim bodo zarovane glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zgla-sile do konca meseca julija 1923, se pa bodo pozvale pismenim potom oziroma jih bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu. Istotako se naj zglasijo stranke, Čijih zavarovalne police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb še niso bile likvidirane, v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot. V interesu vseh prizadetih strank je, da se zglase v najkrajšem času pri podpisanem ravnateljstvu. — Uradne ure od 8. do 13. in od 15. do 17. Zavarovalna družba na življenje ,FEN!KS' Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo: v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. i. H 1|M«mn——.............- • .........•-'«mtah^jt*«;v.j P == Najstarejia tvrsžka v Sloveniji = % 1R. RANZINGER I LiubSjana špe^ijsia pisarna Jesenice § s Podjetja » prevažanj« blag« jnžno železnice. Brzovozni ia tovorni nabiralni m I promet is Avstrije in » Avstrijo. Zaearinjonje. Podjetje za prevažanje pohištva, g Skladišče ■ posebnimi zaprtimi kabinami n pohištvo. laternrbaa telefon 60. ■ Bnojari: Har.ctnger. 1RSBB » — — — —------- Okna in vrata poceni! | Stara okna in vrata v dobrem stanju se bodo prodajala v četrtek ia petek dne 24. in 25. t. m„ od 8. ure naprej na dvorišču Frančiškanske ulice 10. Istotain se proda po ugodni ceni popolnoma novo izložbei)o okno okrog 300/240 z železnim zastorom (rou!etom\ tri velike glinaste peči in dvonadstropna steklena veranda. s?t L%WW\\W\\\\V\\W Zalivala. Blagovolijo naj tem potem sprejeti mojo zahvalo vsi oni, ki so ua lako požrtvovalen način pripomogli do častne zadnje poti mo-joga moža. Posebno se zahvaljujem preč. dobovščini v Mariboru in bjnHjam za opravljene ecrkvene obrede, g. komandantu dravske divizijske oldasti ter častniškemu 3b?ra ljubljanske garnirijc ia izkazane vojaške časti. gg. zastopnikoma oddelki za kmetijstvo, ravnateljstvu, učiteljskemu zboru in gojencem srednje gospodarske šole ter vinarske in sadjarske šolo v Mar.toru za globoko sočutje in lepe poslovilne goTore, gg. zastopnikoma nižje gospodarske šole v Krizevcih, gg. zastopnikoma ljubljanske sekcije udruženja jngoslov. inženjerjev in arhitektov, pevskemu zboru »Ljubljanski svon> za prekrasne žalostinke, vsem drugim mnogobrojnhn korporacijam » zastopstvom in vsem prijateljem ic znancem za »očntje, ki mi ga tolmačili odkritega srca. V Ljubljani, dne ta ma;a 1923. «73 Zofija Švlgljeva, roj. Svetlova. Socijalna politika Ur. J. Bohinjec: Glavna načelna socijal-nega zavarovanja v Češkoslovaški Češkoslovaška republika je v doslednosti svojih demokratičnih načel od prvega početka svoje državne samostojnosti" organizaeiji socijalnega zavarovanja posvečala intenzivno pozornost. Moderno urejeno socijalno zavarovanje Lua biti dar narodove hvaležnosti delovnim slojem, ki so v svetovni vojni gra-Jili gradbo lastne države. Delavec je tvori: jedro legij in njegova domovina mu i lora dati kraljevsko darilo: preskrbo v :r*nutkih. ko odpovedo telesne sile in je njegov življenski obstoj ogrožen. Vse stranke brez razlike so tekmovale v nasvetih in načrtih. Politični dnevniki in znanstvene revije so mesece in mesece premotrivaie ta najvažnejši sodobni socijalni problem iz vseh mogočih vidikov, da se iz zakona izloči, kar je kvarnega v socijalnem in gospodarskem oziru in v zakon sprejme, kar zahteva so-dobno demokratično in socijalno nabiranje. Izdelava osnutka zakona je bila. poverjena posebni komisiji strokovnjakov, ki je na osnutka delala nad leto dni. V komisiji so sodelovali resni ljudje, ki so na problem gledali le iz socijalnih in go-podarskih vidikov- ir, ki so bili prosti •. sakih sebičnih in partizanskih vplivov. Osnutek je predložen narodni »kupnini in je upati, da postane v kratkem -akon. S tem zakonom bi se Češkoslovaška republika tesno približala social-no-zavarovaini zakonodaji Nemčije, ki v "m oziru še vedno prednjači vsem državam. — Ta zakon pa seveda še ne pomeni zakljiičitve v razvoju socialnega zavarovanja in ne pomeni še dovršene zgradbe popolnega socialnega zavarovanja. Ta problem trka, tudi na naša zakonodajna vrata, na duše in žepe naših -tospodarskih institucij in je na njem ■udi celotno delavstvo močno zainteresiralo. Kar imamo, je ombrionalno in še ■mbrio ima v sebi nebroj kali bolezni. Mislim, da ni odveč, ako vemo vsaj v glavnih obrisih, kako sodobne probleme rešujejo sosedne in bratske države. Predvsem je treba poudariti, da se je na češkem za zakon interesirala cela, javnost Poleg uradniške pragmatike je '41 zakon o socialnem zavarovanju glavna točka, vladnih in opozicijonalnih .-(rank. V tem dejstvu se zrcali pravo demokratično pojmovanje sodobnih državnih socialnih dolžnosti. Kruh in varno 'ivljenje, to je želja množic! Osnutek zakona ureja bolniško, invalidno in starostno zavarovanje, Nezgodno in pokojninsko zavarovanje je posebej urejeno in tudi ui organizatorično /Iruženo z ostalim zavarovanjem. Raz-niišljevalo se je o polni fnziji vseh naj-azličnejših panog zavarovanja v eni sa-:ni instituciji in na podlagi enega, same-.a kodificiranega zakona, toda ta namera se zaenkrat še ni uresničila. Pro-Mem pa je načet in ne bo padel v po-zabljenje. Tudi zavarovanje rudarjev je meritorno in organizatorično posebej irejeno z zakonom o zavarovanju ru- i larjev, ki ureja bolniško in pokojnin- I -ko zavarovanje rudarjev, dočim neugodno zavarovanje izvajajo delavske tezgodne zavarovalnice. Rudarji so za ^lučaj bolezni in pokojnine zavarovani pri okrajnih bratovskih skladnicah, ki -o združene v centralni bratovski skladbici, ki je v državi ena. Osnova zavaruje vse osebe, ki so zaposlene v namezdnem ali plačnem razmerju. Zavarovanje samostojno pridobitno delavnih je posebej urejeno, vendar ;>a je med obema zakonoma ustvarjen anktim: oba zakona imata stopiti isto-:asno v veljavo. To je edino pravilno -ocialno načelo. Mali obrtnik in mali ,;met istotako nujno potrebujeta socialne cidpomoči. Osnova zavaruje okoli 2 in pol mili-ona oseb. Organizatorično sloni zavarovanje na okrajnih socialnih zavarovalnicah s sedežem na kraju politične okrajne oblasti. Vse ostale zavarovalnice in blagajne likvidirajo. Strogo je zavarovano načelo avtonomije. Centralna socialna zavarovalnica s -edežem v Pragi je vrhovna nadzorstvena oblast, ki sama zavarovanja ne izvaja, ampak ga samo vodi in nadzoruje. Organi okrajnih socialnih zavarovalnic so voljeni po proporc«. Predsedništvo Osrednje socialne zavarovalnice ^ma 20 članov iz vrst zavarovanca in iz "ret delodajalcev, 8 članov imenuje vla-'a. Predsednika imenuje predsednik republike. S tem se skuša institucijo deponirati. Ravnatelja, knjigovodjo in bla. jajnika okrajnih zavarovalnic imenuje ^ntralna zavarovalnica. Posebna pozornost je posvečena preventivnemu zdravljenju. Sploh je ten-lenca celega zakona izogibati se denarnih podpor in dajatev in hoče glavno delo zavarovalnic osredotočiti na i zdravljenje bolnih, na zatiranje socialnih in epldemičnih bolezni. Socialne za- I varovalnice imaj0 postati najvišja ljud- j ska sreča, katere naj v zvezi z Masarv-kovo protituberkulozno ligo, z društvom za, zatiranje spolnih bolezni in z drugimi -ocialno-zdravstvenimi zasebnimi ndru-enji dvignejo narodovo delovne sile in njegovo moralno mor". J Kaienčna doba v invalidnem in starostnem zavarovanju znaša, 200 prispevnih tednov. Pravica na pokojnino je dana. ako zavarovanec ni več zmožen si pridobivati eno tretjino pravilnega svojega, zaslužka. Starostna renta se prizna po doseženem R5 letu. Vdovska renta v slučaju invalidnosti vdove ali po doseženem 65 letu. Sirote uživajo rento do končanega 17. leta-. Pokojnina v slučaju invaliditete al! starosti znaša 1.) osnovni znesek ROOKč za moške in 450 Kfi za ženske. 2.) vsako leto četrtino vplačanih prispevkov, znesek je tudi večji, čim dalj časa in v čim višjem razredu je bil kdo zavarovan in 3.) državni prispevek, ki ie pri vseh osebah določen na 400 Kč. Prispevke predpisuje in pobira okrajna zavarovalnica. O pravicah in zahtevah iz naslova bolniškega- zavarovanja odloča okrajna zavarovalnica, o onih iz naslova invalidskega ali starostnega zavarovanja pa osrednja zavarovalnica. O tožbah odločuje razsodišče, priziv gro na zavarovalno sodišče, ki odloča končnoveljavno. Zavarovalno sodišče je organizatorično prideljeno k npravnemu sodišču. Zakon še nikakor ni popolen. vendar pa vreden, da tvori podlago k našemu razmišljevanju, kako urediti socialno zavarovanje v naši drža/vi. da postanejo socialno-zavarovalne institucije pravi ljudski blagoslov in da bodo v njih naši gospodarski krogi videli močno oporo narodnogospodarskega razvoja. Politične stranke naj v svojih programih vidnejše podčrtajo socialno zavarovanje. j še prtljažne vozovnice, ki se dnevno iz- I stavljajo v območju vseh jugoslovanskih j železniških uprav. Iz navedenega davčnega fonda bi se dalo aksijomatično gotovo in na povsem enostaven način kriti najnujnejše zahteve strada joče ga uradniškega stanu: železničarjev ter državnih in privatnih nameščencev naše celokupne kraljevine. Toliko se mi je zdelo za enkrat namigniti. da ne bo na merodajnih mestih izgovora, da država nima kritja, za katero bi pa brezdvomno poskrbela s sodelovanjem prizadetih stanov =amih, vsa širša jugoslovanska zavedna in narodno čuteča javnost. Naloga naših poslancev je. da navedeni predlog premotrijo. se zanj zavzamejo in mn pripomorejo do realizacije. Predlog za odpravo uradniške bede Dopis iz uradniških krogov. Nisem finančnik in ne želim nikdar postati, toda kot pošten Jugoslovan želim svojemu bližnjemu trpinu dobro. In v tej želji se trudim po svoji skromni moči — pomagati mu. Torej je morda s stališča altruizma tudi upravičena moja želja, da bi se zavzel ta ali oni od vplivnejših činiteljev za sledeči predlog v izboljšanje socijalne bede mojih tovarišev. Država naj dovoli ustanoviti, ali naj sama, vsaj začasno do definitivne dovr-šitve uradniškega zakona, uvede: Fond državnih nameščencev in železniških uslužbencev, v katerega bi se stekali dohodki edino le v svrho odpomoči socijalne bede uradniškega stanu! Vsak vozni listek, ki ga izdaja bodisi državna ali privatna železniška uprava potniku, naj se bre/izieniuo obdavči z neznatnim zneskom 1 dinarja v korist «Uradniškemu fondu«. Ako računamo, da je dnevno v vsej naši državi v prometu eden in pol milijona železniških vozovnic, je zajamčen uradniškemu fondu dnevni pribitek enega in pol milijona dinarjev! Ako sem se morda v računanju zmotil — priznal sem že da nisem finančnik. — je pa gotovo omenjena dnevna vsota dosežena, ako pritegnemo k obdavčenju potniških vozovnic tudi tovorne, brzovozne in končno Volitev- v zdraviliško zbornico. Dne 18. maja stopi v veljavo uredba o ustanovitvi zdravniških zbornic. Zaradi izvedbe te uredbe je minister za narodno zdravje odredil, da morajo oblastne sanitetne uprave in zdravstveni odseki do dne 1. julija .sestaviti imenik zdravnikov, ki so v njih okoliših. Ta imenik bo volilni seznamek in mora biti razgrnjen na vpogled od 1. avgusta do 1. septembra, in sicer za Ljubljano pri mestnem fizi-katu. za ostale kraje pa pri sanitetnih okrajnih upravah. Glasovanje se vrši osebno in pismeno. Vsak zdravnik, vpisan v imeniku, dobi najkesneje do 20. avgusta glasovnico, da jo izpolni ter jo pošlje po pošti na odrejeno volišče ali pa jo izroči osebno na dan volitev. Za okoliš zbornice v Ljubljani je volišče lokal Zdravstvenega odseka v Ljubljani. Volitev se vrši dne 1. septembra od 8. do 16. ure. Opozorilo za delodajalce. Na podlagi § 102. zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblast.va, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev dolžna to javiti najbližji Krajevni Borzi dela še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncesionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročati predvsem preko Borze dela. Vsi interesenti se opozarjajo, da zapadejo v slučaju, da te odredbe ne bi izpolnjevali, denarni kazni od 50 do 3000 dinarjev. Zdravstvo pri Čehoslovakih. Kako veliko pozornost posveča češkoslovaški ministrski svet narodnemu zdravstvu je razvidno iz tega, da je za bodoče leto v proračunu predvidena postavka v znesku 497.380.072 Kf. Nezaposlenost na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je bilo 1- aprila v celi državi nezaposlenih 114.570 oseb. 100 milijard za občinske zgradbe. Dunajski mestni svet je predložil občinskemu svetu predlog, po katerem naj se porabi novih 100 milijard za zgradbo stanovanskih hiš. kopališč, šol iu za tlakovanje ulic. Od začetka tekočega leta naprej bi d u na j tka občina po tem predlogu sklenila že za 293 milijard investicij. Za novih 300 stanovanj je preraču-njenih 21 milijard. Novo kopališče v X. okraju bo stalo 16 milijard. 6 novih otroških igrišč je preračunjeno na 1.1 milijardo. Na šolah uvedejo 2 novi šolski zobozdravniški kliniki. Za tlakovanje ulic je namenjenih 23 milijard. Theodolite, tachjmetre, mvelacijsfee instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prismatična in draga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi Viljem Sequardt delavnica za predeno mehaniko Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišča). so r--— Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno in solidno. _t „The London Directory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške In tnjlnske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobnje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londonu, v provincSjalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi m drage podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo, in krajev, k! jfb preskrbujejo z blagom. Farobrodne črte so nvrSčene pod pristanišča, ki jih obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajanja ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, ki iščejo zastopstva se tiskajo oglasi, visoki dva in pol centimetra in 18 cm dolgi, za en fnnt 10 šilingov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst fantov šterlingov. Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva fanta šteriinga, ki naj se z naročilom pošljeta THE LONDON DIRECTORY CO. LTD. 25, Abchurch Lane, London, E. C. 4. England. Podjetje ustanovljeno lela 1814. Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANV, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 2. 142,1 LJUBLJANA £ Dunajska cesta 31.16 S Telefon st. 379 mestni tesarski mojster Teiefcn st- 379 | Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavilj'oni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. > Tovarna furnirja. Amerikanske zapuščine naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskiml rr» oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje UKTIYE RZ obl. konc. prometna pisarna v Mariboru. Aleksandrova cesta 28. Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih. Laslne hladilni nap»w. - Lastna pfooajna mesia v najnečjlti t rži i č i h »ngzemstva. USTRELJENO DIVJAČINO srne. divje koze. divje prašiče, zajce, fazane, Jerebice, kljunače, Bitje ract P3F** kupuje *1PI vs"k ča3 in vsako množino pa najvišjih cenah od oddajnih postaj E. VAJDA, veletrgovina z divjačino ČAKOVEO, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavi: VAJDA, ČAKOVFC — Telefon interurb. Stev. 59, 4, 3. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. SOLIDEN IN TOtEN OBRAČUN. 79 — TAKO SE BO ZVIŠAL VAŠ PROMET ako vršite smatreno in dobro premišljeno reklamo potom inseriranja, plakatiranja itd. To je pa mogoče le, ako poverite izvedbo iste podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj edino zmožno dati nasvete, na podlagi katerih je mogoč uspeh In prlhra* nek denarja. Odpadejo pa tudi nepotrebne skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebne pisarije in reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek „čas je zlato" vedno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati, obrnite se na nas in mi Vam bodemo radevolje sestavili brezplačne proračune. ALOMA COMPANY anončna In reklamna d. z o. z. Central«. Ljubljana Kongresni trg 3 Beograd podružnica Sr«mska ulica 9 jžj^mmm mm %mffi®wmfflmM^ ZDRAVILIŠČE SLUTI Ht BMINCI^ iiina Radinci (Slovenija). Edino kopališče v Jugoslaviji za srčne, ledvične i mehurčne bolezni. Naravne ogljenokisle kopeli. ■ Izvrstni zdravilni uspehi. ■ Nizke cene, Vpraiajte zdravnika! Sezija od 1. junija do 15. septembra 1923. man— Dijaško življenje Jugoslovanski dijaški dom v Pragi Jugoslovanski visokošolci so se vedno najboljše počutili v Pragi, ki je bila vedno ognjišče slovanske misli. Naval na ■Prago je bil po prevratu tako velik, da je bilo nekaj semestrov vpisanih na univerzi v Pragi okoli 1500 jugoslovanskih akademikom. Ko pa je češka kro= na pričela naraščati, je nastala med našimi dijaki prava panika. V preteklem letu je beda prišla do vrhunca. Mnogo naših dijakov ni uživalo nikake podpore in tako jih je ogromna večina za= pustila Prago in odšla na Poljsko, v Nemčijo, Avstrijo ali pa domov. V tem težkem položaju pa je našim dijakom prihitel na pomoč dr. Ljudevit Proha-f-ka, ki je bil kat kulturni referent dodeljen našemu poslaništvu v Pragi Na njegovo interevencijo je češko prosvet= no ministrstvo preskrbelo našim dijakom hrano v menzi za 9 Ko dnevno. Vprašanje prehrane je bilo s tem re= seno. Kmalu nato je bilo tudi stanovanjsko vprašanje za naše akademike ugodno rešeno. Akcija za zgraditev ^Akademskega doma» je hitro napredovala. češkoslovaška vlada je odkupila ueki pavaljon na Letni in ga preuredila za dijaška stanovanja. Paviljon se na? iiaja na najlepšem delu mesta, na gričku nad Vltavo s prekrasnim razgledom na mesto in okolico. Naši dijaki pla/-eujejo sedaj za udobno stanovanje samo 100 Kč mesečno. Upravitelj doma je g. dr. prohaska. V domu pa stanujejo samo revni akademiki, ki ne uži» vajo štipendije. Češkoslovaška vlada je s tem plemenitim ionom dokazala, da v polni meri ceni devizo »Zvestoba za zvestobo*. Jugoslovani v Kolnu. V Kolnu oh Renu študira letos 15 Jugoslovanov, od katerih je 12 inskribiranih na nacionalno-ekonomski fakulteti. Največ je Slovencev in Hrvatov. Kdor hočo študirati v Nemčiji, si mora izposlovati za to dovoljenje v Nemčiji ter dokazati, da ima dovolj sredstev za študij. Koln spada pod distrikt jugoslovanskega konzulata, v Dusseldorfu, ki rad ustreza prošnjam naših dijakov. Naši akademiki so organizirani v «Udruženju jugoslovanskih študentov v Kolnu». Češkoslovaški akademiki=arhitekti v Jugoslaviji. Začetkom mesera junija dospejo v našo državo češkoslovaški aka-demiki=arhitekti. Akademiki prirede v spremstvu svojih profesorjev naučno potovanje zaradi proučevanja naših arhitektonskih spomenikov v Srbiji, Saraje* vu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Trogiru. Akademsko življenje v Sofiji. »Študentska Revue» prinaša zanimive podatke o dijaškem življenju na vseučilišču v Sofiji. V letnem semestru prošlega leta je bilo na univerzi vpisanih 1961 slušateljev: med temi je bilo 491 žensk. Največ slušateljev je imela juridična fakulteta. iu sicer 480. Akademsko društveno življenje jo bilo čvrsto. Vsaka fakulteta v Sofiji ima svoja strokovna društva, ki vneto delujejo. Društvo me-dicincev skrbi n. pr. tudi za socialne in ekonomske prilika svojih članov. I Jogoslou. tovarno Mionirc za predtiskarije ženskih ročnih del MARK BLEIER, Senta, Bačka nudi najnovejše vzorce! 0. BERHDTOVIC S6l za vse posle, le prvovrstne moči, slovanske narodnosti, sprejme tvrdka Vinko Majdič, Kranj. M4 Dne 20. maja 1.1. bo otvorjeno po popolnoma modernem prenovljenju termalno kopališče Toplice pn Novem mestu Vulkanično juvenilni vrelci 37-38° naravne toplote. Kopeli neposredno nad vrelci. Najbolj radioaktivne kopeli z najvišjo radioemanacijo. Tisoče let znani visoko zdravilni vrelci. Indikacije: revmatizem, protogonia, neuralgije (Isdiias), ženske bolezni (ekssodati), težave pri klimakterium, oslabelost itd. Glavno poslopje, preurejeno v sanatorljum, s celoletnim obratom. Moderni konfort: Centralna Kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi topla in mrzla voda, električna luč itd. Nova velika garaža. Izbora* popolna oskrba. Pošta in telefon v mestu. Cene zmerne. Postaja Straža-TopHce na progi Ljubljana-Karlovac. Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča. Iz vseh strok trgovine, obrti, industrije in drugih podjetij, kakor: lesna trgovina in industrija, manufaktura, kolonijalno blago, specerija, usnje, vino, opojne pijače, železnina, galanterija, papir, živina, kemikalije, drogerije, lekarne, premog, kanditi, deželni pridelld, eksport, import, stavbeni materijal, instalacije, elektro-materijal, mlini, grafika, žage, stroji, denarni zavodi, časopisi, hoteli in podobno, korporacije, zdravniki, advokati, razni zavodi itd. oskrbi točno In po zmernih cenah ALOMA COMPANY ANONCNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. centrala Ljubljana Beograd podružnica Kongresni trg 3 Sremska ulica 9 MS Zamenjam stanovanje 847 3 sob v centrumu mesta proti stanovanju 3 sob s kopalnico in električno razsvetljavo v stari ali novi hiši tudi na periferiji mesta. Odškodnina po dogovoru. Ponudbe pod „Ugodna zamenjava", na anončno podjetje Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Stanovanje s 4 do 6 sobami in vsem konfortoni v stari ali novi hiši v Ljubljani (mestu) takoj ali spomladi 1924, se za malo rodbino (mirno stranko) išče in in prav dobro plača; manjše stanovanje v svrho ev. zamenjave na razpolago. Podatke pod »Posebna nagrada" na Aloma Companj, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 876 po najvišjih cenah od oddajnih posta) proti oddajnemu potrdilu brez odtegljaja CAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavi: Vajda Čakovee Telefon interurb. 59, 4, S Družabnik z onim milijonom dinarjev za še ne vpeljano potjetje za Ljubljano. Naslov pod »Velika naprednosti pri podružnici *Jutra> v Mariboru. 802 Službo išče upokojen atpažmeštep, ne-oženjen, z daljšo pisarniško prakso. Nastopi lahko takoj ter prevzame vsako mesto, kjer se potrebuje zanesljivih ljudi. Ponudbe pod ^Zanesljiv" na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. s« % % to to to to to to to to to to to to to P to i to to to to to to to to d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, t celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi sa industrijska podjetja in razpečsva na debelo vrste in vsakega izvora terpŠ°Jča Iačehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete« Naslov: 17 Proaelol zavod za premog, d. d. centrala v Nabijam, Mlkiošimi 1.15/11 Podrožolca v fleven Sada (Bačka). to i to to to to to H to to to to to to to tf to to to to to to to to -V—i/—V/- Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani. | Zaloga zgolj prvovrstnega manufahturnega blaga. * Centralno skladišče: v „Kresijl" (vhod iz Lingarjeve ulice št, f, F. nadstropje). I